©®milKf(JI©IEIIGLAS Leto XLIH - št. 44 - CENA 5 din Viktor Žakelj kandidat za predsednika Ljubljana, 7. junija - Na novinarski konferenci so predstavniki pripravljalnega odbora za kongres, ki bo jutri v Ljubljani,povedali, da gredo v ustanavljanje samostojne slovenske socialistične stranke malo pozno, vendar iz srca, ter iz realnega izhodišča, da je za socialistično stranko na zadnjih volitvah, takrat še pod drugim imenom, glasovalo od 5 do 10 odstotkov volilcev ali od 60 do 100.000 slovenskih volilcev, kar je dosti realno izhodišče za uspešno delovanje stranke. Socialistična, humanistična in socialna misel ima na Slovenskem somišljenike, še posebej zato, če bo sedanja oblast skušala uveljaviti surove, tržne razmere. Na novinarski konferenci so tudi povedali, da je kandidat za predsednika stranke sedanji podpredsednik Socialistične zveze Slovenije Viktor Žakelj, za podpredsednika Borut Šuklje in za sekretarja Primož Hainz. • J. Košnjek Kranj, petek, 8. junija 1990 Tudjman in Kučan v predoru V srcu Karavank — Vodja projekta Boris Mikuž je gostom: Milanu Kučanu, dr. Franju Tudjmanu, Antunu Vrdoljaku, Janezu Janši, dr. Vladimirju Seksu in drugim v živo pokazal, s kakšnimi težavami se spopadajo v predoru Karavanke. V Karavanškem predoru, 5. junija — Po torkovem odprtju in ogledu 18. mednarodnega sejma sredstev in opreme civilne zaščite v Kranju sta se predsednika predsedstev Hrvatske, dr. Franjo Tudj-taan in Slovenije Milan Kučan, s sodelavci odpeljala na gradbišče Predora Karavanke blizu Hrušice. Vodja projekta Boris Mikuž s sodelavci je gostom podrobno opisal,'kdaj so začeli delavci SCT skupaj s kooperanti vrteti 7864 metrov dolgo tunelsko cev. Lani 28. maja so si z Avstrijskimi graditelji segli v ro-*e, zdaj morajo opraviti še 800 Metrov zaključnih del do tunelske meje z Avstrijo. Zahtevno gradnjo tunela povečuje še 400 Metrski del tunelske cevi, kjer $e ta del Karavank-še ni toliko geološko umiril, da bi lahko opažali in zabetonirali oboke in pripravili tudi spodnji ustroj za vozišče. Tako Tudjman kot Kučan sta bila vidno zainteresirana za pojasnila Mikuža, ki jima je zagotovil, da tekoči meter gradnje ne bo presegel 170 tisoč dinarjev, kar je za tako zahtevne alpske predore pravzaprav poceni. Hkrati z odprtjem predora bo do Vrbe zgrajenih 6 kilometrov avtoceste. Hitrost gradnje je, kot je rekel vodja pro- jekta, odvisna tudi od deleža denarja, ki »kane« od prodaje goriv. Ob odprtju bodo v 24 urah našteli v obeh smereh več kot šest tisoč osebnih in do 300 tovornih vozil. Za sprejem na obeh straneh že gradijo ustrezne objekte, potrebno signalizacijo v predoru in odzračeval-ne jaške. Po ogledu gradbišča sta se visoka gosta srečala na Strmo-lu s predsednikom republiške skupščine dr. Francetom Bučarjem, dr. Lojzetom Peterletom, dr. Dimitrijem Ruplom, Cirilom Zlobcem, Ivanom Omanom, Janezom Janšo, kranjskim županom Vitomir-jem Grosom in direktorjem sejma Francem Ekarjem. Besedilo in slika: M. Kunšič Sejem civilne zaščite - Že osem-najstič po vrsti se je v torek dopoldne v Kranju začela zvezna prireditev mednarodni sejem opreme in sredstev civilne zaščite. Po doslej veljavnem in utrjenem vrstnem redu, ko je prišla na vrsto republika Hrvaška, je sejem odprl predsednik predsedstva SR Hrvaške dr. Franjo Tudjman. Že na sejmu, kasneje pa tudi pri ogledu Karavanškega predora in na pogovorih v gradu Strmol, je pozdravil in spremljal predsednika predsedstva iz sosednje Hrvaške tudi predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan. Med gosti na otvoritvi sejma, na katerem je letos poudarek na gasilstvu ter nekaterih sorodnih področjih društvene dejavnosti s področja varovanja ljudi in okolja, so bili tudi pomočnik namestnika zveznega sekretarja za ljudsko obrambo admiral Ivan Veselinović, predsednik sveta civilne zaščite Jugoslavije general Mile Mandič, podpredsednik sabora Hrvaške dr. Vladimir Seks in člana predsedstva sosednje republike Josip Manolić in Antun Vr-doljak, slovenski sekretar za LO Janez Janša in drugi gostje iz posameznih republik. Vse in številne razstavljalce na letošnjem sejmu pa je pred otvoritvijo pozdravil predsednik organizacijskega odbora sejma in kranjske občinske skupščine Vitomir Gros. - A. Ž. -Foto: G. Šinik (Več na zadnji strani.) Močje bila socialistična zveza S slovenske politične scene odhaja spoštovanja vredna organizacija: Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije. Pol stoletja je živela pod različnimi imeni, menjavala je vsebino, vendar je njeno bistvo ostajalo v osnovi enako: bila je združba, fronta ali dežnik, pod katerim so našle streho sedaj že pokojne družbenopolitične organizacije, združenja in društva. Zadnji dve leti so mater druga za drugo zapuščale hčere. Čeprav je ostajala vedno bolj osamljena, ji gre pripisati pomembno zaslugo pri nastajanju sedanjega političnega življenja v Sloveniji Znotraj nje, tudi zato, ker je zakon veleval tako, so nastajale nove politične zveze, predhodnice sedanjih slovenskih političnih strank. Socialistična zveza je kar predolgo vztrajala na starih osnovah, čas jo je prehitel, opraviti je morala tudi s svojimi notranjimi nasprotji in različnimi pogledi, saj je očitno, da je šlo za spopad ljudi, ki so Želeli še v marsičem obdržati staro fronto, in politiki, predvsem mlajšimi, ki so socialistično zvezo videli kot sodobno socialistično stranko po evropskem vzoru. Ta notranji boj in iskanje samega sebe je imelo mogoče negativne posledice na uspeh socialistov na aprilskih volitvah, ko je najslabše zastopana opozicijska stranka v republiškem parlamentu, vendar očitno volitve na organizaciji niso pustile smrtonosnih ran. Na sloven- sko politično prizorišče stopa nova stranka, Socialistična stranka Slovenije. Jutri, na kongresu v ljubljanskem Cankarjevem domu, bo njeno rojstvo. Slovenski socialisti so v svojih obljubah skromni Prvič bodo dobili svoj program, saj so bili doslej zavezani le programu partije. V glavo svojega programskega dokumenta so napisali, da so za socialno državo, za državo splošne blaginje, za metode demokratičnega političnega boja, za vladavino parlamenta, za vse vrednote, ki krase sodobno evropsko socialistično gibanje in misel Pravijo, da Slovenci pri katerih ima prav ta misel dvestoletno tradicijo in katere nosilci so bili pomembni možje slovenskega naroda, še nikdar nismo bili tako blizu nacionalni enakopravnosti v lastni, samostojni suvereni demokratični državi Konfederacija je šansa za Slovenijo. So politična opozicija, vendar ne odklanjajo sodelovanja z oblastjo, vendar ne za ceno samo ene resnice, ene ideologije. Jasno pa tudi dajejo vedeti da v svojih vrstah ne bodo trpeli dvoživk, članov dveh ali več strank. Mogoče bo zaradi tega marsikdo odšel, mogoče se bo marsikdo od sedanjih članov znašel v dvomu, kje ostati in kaj postati vendar je to cena, ki jo mora plačati vsaka stranka, pa tudi njeni člani # J. Košnejek Pozornost oživljanju proizvodnje Kranj, 7. junija - Na včerajšnjem zasedanju zvezne skupščine je o gospodarskih gibanjih na začetku leta spregovoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta Živko PregI, ki je dejal, da je v drugem polletju pogoji gospodarjenja ne bodo bistveno spremenili, vlada pa se bo posvetila oživljanju proizvodnje, ki je drastično padla. Zvezna vlada se je doslej ukvarjala z zmanjševanjem inflacije, zdaj pa bo spodbujala nov investicijski ciklus, kar bo potrebno doseči brez povečanja inflacije, v tem sklopu lahko pričakujemo predvsem spremembe oziroma prestrukturiranje lastin-skih odnosov. Denarna politika ne bo več nosila vsega bremena brzdanja inflacije, temveč se bo v to vključila tudi fiskalna politika, politika osebnih dohodkov in uvozni sektor. Pri cenah bistvenih sprememb ne bo, tečaj dinarja ostaja v razmerju z marko ena proti sedem. Vlada bo zaradi zmanjšanja bančnih stroškov kar za petkrat zmanjšala davčne obremenitve bank, kar naj bi pri- Brdo pri Kranju, 7. junija - V Centru za usposabljanje vodilnih delavcev so pripravili prvi forum direktorjev, na katerem so obravnavali implikacije gospodarske reforme na vodenje podjetij. Predavala sta ugledna strokovnjaka, dr. Stephan Garelli, urednik svetovno znane publikacije VVorld Competitivenes Report, in mag. Rin de Groot, strokovnjak za mednarodno gospodarsko pravo. Slovenskim direktorjem in njihovim najožjim sodelavcem so se v zaključni razpravi pridružili predstavniki zvezne in republiške vlade. Foto: G. Sinik spevalo k nižjim obrestnim meram, zmanjšati namerava tudi ekskontno stopnjo Narodne banke, podjetjem pa priporoča, naj se monopolnega položaja bank otresejo z izdajanjem vrednostnih papirjev. # M. V. Sodne stroške plačali upniki Reorganizacija Gospodarske zbornice V Kranju le enota zbornice Kranj, 4. junija - S 1. julijem bo Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko prenehala obstajati kot pravna oseba, v Kranju bo le enota Gospodarske zbornice Slovenije, vodil jo bo odbor, ki bo imel nepoklicnega predsednika. Gospodarska zbornica Slovenije se bo do 1. julija reorganizirala v skladu z letos sprejetim zakonom, drugače povedano, prilagoditi se mora drugačnim časom, ki tudi njej zagotavljajo manj denarja. Tako bo zmanjšala število območnih zbornic, ostalo jih bo osem, tudi v Kranju, ukinjene pa bodo v Postojni, Trbovljah, Brežicah, Velenju in Dravogradu. Po enajstih letih se bomo torej poslovili od medobčinskih gospodarskih zbornic kot pravnih oseb, ostale bodo le enote, kar seveda pomeni večjo koncentracijo odločanja oziroma oblasti v vrhu zbornice. Območna zbornica za Gorenjsko bo imela odbor, v katerem bo 20 članov, predsednik in podpredsednik bosta nepoklicna, imela pa bo vodjo. Območne zbornice bodo nudile strokovne storitve, posredovale zbornične informacije, še naprej bodo tudi spremljale gospodarska gibanja ter opravljale naloge, ki so specifične za posamezna območja. Z reorganizacijo zborničnega sistema je predvideno tudi zmanjšanje števila zaposlenih, letos naj bi se zmanjšalo za 10 odstotkov, prihodnje leto za dodatnih 10 odstotkov. • M. V. Kranj, 5. junija - Na prošnjo Elana so nekateri upniki zbrali sredstva in Temeljnemu sodišču v Kranju plačali stroške postopka prisilne poravnave, ki znašajo 400 tisoč dinarjev. Sporočilo nam je v imenu operativnega odbora upnikov poslal njegov predsednik Zlato Kavčič, upniki pa so s tem pokazali zainteresiranost, da se sodni postopek ne prekine. Elanova katastrofa pa temeljito pretresa Komercialno hipotekar-no banko Ljubljana, ki ima od 18. maja zaradi nelikvidnosti blokiran račun. Elan je lastnik tretjine njenih delnic, dolžan pa ji je 250 milijonov dinarjev. Zanjo iščejo rešitve v smeri agencije za usposobitev bančnega sistema. < ■S, 2. stran NOVICE IN DOGODKI Petek, 8. junija 1990 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Kdo je jedel kočevsko meso Prav zanimive stvari so se zadnje dni dogajale v republiški skupščini. Že trikrat so se sestali voditelji poslanskih klubov in predsedstvo republiške skupščine, da bi se dogovorili, katere odbore in komisije bodo ustanovili pri republiškem parlamentu, tudi komisije, ki naj bi raziskale ozadje nekaterih preteklih dogodkov, v katere naj bi bili bojda vpleteni tudi nekateri sedanji republiški funkcionarji. Dogovora za zdaj še ni. Pred sredinim zasedanjem republiškega parlamenta se bodo sešli še enkrat in skušali najti dogovor. Gre za pomembne skupščinske organe in komisije, na primer za ustavno komisijo, ki bo imela v prihodnje, pri pripravi nove slovenske ustave, bistveno vlogo, za zakonodajnopravno komisijo, za komisijo za mednarodno sodelovanje, za komisijo, ki se bo ukvarjala s preobrazbo družbene lastnine. V igri je predlog za okrog 40 skupščinskih komisij in odborov, vendar vsi predlagani organi nimajo enake teže. Teža odgovornosti komisije za ustavna vprašanja zanesljivo ni primerljiva s problemom mesa divjadi, ki naj bi ga prejemali nekateri partijski funkcionarji s Cirilom Ribičičem na čelu, ustava in varovanje družbene lastnine pa tudi nista povsem enake teže kot domneve, da ministra Janša in Bavčar nimata povsem čistih rok pri časopisu Demokracija, Janez Zaje in Janez Kocjančič pa pri denarju Smučarske zveze Slovenije in Jugoslavije. Čeprav kaže v vseh primerih naliti čistega vina, pa povprečnemu slovenskemu volilcu le ne gre v glavo, da je na trenutke meso iz Kočevske Reke enako ali še bolj pomembno kot oblikovanje nove slovenske ustave, ki naj bi bila okvir za dogovore z drugimi deli Jugoslavije o prihodnji konfederalni ureditvi Jugoslavije. Res so tudi take stvari praksa sodobnega parlamentarizma in taktike, vendar bi morali vsaj ta hip, ko gre za izjemno pomembne zadeve slovenske državnosti in delovanja skupščinskega sistema, ločiti med bolj in manj pomembnimi stvarmi. Pritrditi pa nedvomno kaže predlogu, ki utegne obveljati, da bi pri novem parlamentu še naprej delovala komisija za razjasnitev okoliščin sojenja četverici, kjer naj bi bilo še marsikaj nejasnega. Parlamentarna pogajanja so še naprej trda, kar se kaže tudi pri sestavi in vodenju predlaganih skupščinskih komisij in odborov. Demos hoče izgovoriti zase ključne pozicije iz preprostega razloga, ker je njegova parlamentarna večina. Opozicija pa meni, da le ni tako nepomembna in da mora biti čim bolj enakopraven partner, saj gre za zadeve, ki so stvar narodovega soglasja in ne preglasovanja. Ta hip smo še zelo blizu pat pozicije, v kateri lahko eden dobi vse, drugi pa nič, ta slednji pa ne bo prevzel nobene odgovornosti za rešitve. Neusklajenost, vsaj v ključnih zadevah, flede ustavne komisije, zakonodajnopravne, komisije za preo-razbo družbene lastnine, za nacionalni in regionalni razvoj, lahko močno oteži za sredo sklicano zasedanje republiške skupščine, na katerem pa ne bo govora samo o tem. Poslance čaka težka odločitev, ki se je mogoče sedaj še premalo zavedamo, pa utegne biti v prihodnje zelo aktualna, če že ne kritična: sprejem ali zavrnitev predloga republiške vlade, da začasno prenehamo plačevati prispevek za manj razvite v Jugoslaviji. To je zanesljivo bolj pomembno kot pa marsikaj, o čemer se sedaj pogajajo v republiški skupščini. J. Košnjek lekctfcaa SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SGP Tehnik in Lokainvest Škofja Loka z dolgoletnimi izkušnjami in doseženim priznanjem najcenejše kvalitetne gradnje stanovanj v Sloveniji NUDITA MOŽNOST OBROČNEGA NAKUPA omejenega števila stanovanj v gradnji na Trati - Frankovo naselje v Skofji Loki. Informacije, prospekti in sklepanje pogodbe Lokainvest Škofja Loka, Titov trg 3 a,telefon: 064/621-781. Priporočamo, da se čimprej odločite! GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo s* , Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZOL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča. Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska CGP Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Naročnina za I. trimesečje 100 din Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije), Danica Dolenc (/a dom in družino, tradicije NOB, Tr/ič). Danica Zavrl Žlebir (socialna politika, sindikati). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj). Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Dušan Humer (šport), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gora/d Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Loški parlament izvolil nove funkcionarje, vlade pa še ne Mandatar odstopil že pred izvolitvijo Medtem ko so Ločani v ponedeljek dobili nove predsednike in podpredsednike zborov občinske skupščine, je mandatar za sestavo izvršnega sveta Roman Dolenec nepričakovano odstopil, še preden so ga izvolili. Škofja Loka, 7. junija - Svoj odstop je mandatar za sestavo nove občinske vlade Roman Dolenec utemeljil s tem, da ne želi sodelovati v medstrankarskem mešetarjenju s kandidati, saj so problemi, postavljeni pred novo vlado, preveliki, da bi preverjena strokovnost posameznikov morala kloniti pred političnimi pritiski strank. Brez političnega konsenza sta namreč ostala dva kandidata, in sicer Bogomila Mitič, ki naj bi po predlogu Romana Dolenca po odstopu kandidatke Majde Luznar (iz osebnih razlogov) v novi vladi odgovarjala za področje turizma, gostinstva in preskrbe, ter Fedja Vraničar, ki naj bi še naprej (poklicno) pokrival področje ljudske obrambe in notranjih zadev. Za to področje je Roman Dolenec sicer prvotno predlagal Blaža Kujundžiča, katerega kandidaturi pa sta oporekali dve stranki, in sicer ZKS - SDP in ZSMS - Liberalna stranka. Dolenec, ki je "igral" na zaupanje, ker - kot je dejal - vseh ljudi na svoji listi ne pozna dovolj, je nameraval strankama ustreči in Kujundžiča zamenjati z Vraničarjem, s čimer pa se niso strinjali v Demosu, kjer so pripadnikom drugih strank sicer ponudili tri mesta. Predvsem za ta resor so hoteli svojega kandidata (sicer iz vrst socialistov), medtem ko so bili v prvem primeru, kot je bilo razbrati na skupščini, pripravljeni spoštovati mandatar-jevo izbiro. Na tak način se Roman Dolenec iz Vinharjev, 28-letni dipl. inženir kemijske tehnologije, zaposlen v Termu, ni pripravljen podajati na zahtevno in odgovorno funkcijo prvega moža nove škofjeloške vlade. Kot je pošteno priznal v odstopni izjavi, je šele v zadnjih štirinajstih dneh podrobneje spoznal širino dela in problematiko, s katero naj bi se spopadal, zato je želel tudi sam določeno vplivati na izbiro sodelavcev. Obtožbe, češ da hoče Demos vsa mesta zase, je zavrnila Alenka Potočnik-Lauko, ki je dejala, da je le en kandidat na listi novega izvršnega sveta član stranke Demosa. Medstrankarska pogajanja bodo torej naslednjih štirinajst dni, ko naj bi škofjeloški parlament dobil usklajen predlog sestave nove vlade, očitno še živahna. Trenutno je še težko reči, ali bo Roman Dolenec ostal Pred skupnim zasedanjem skupščine so posamezni zbori izvolili svoje predsednike in podpredsednike. Predsednik družbenopolitičnega zbora je postal Vincencij Demšar iz Škofje Loke, profesor zgodovine in zemljepisa, arhi-var-bibliotekar v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, podpredsednik pa Marjan Luževič iz Škofje Loke, profesor geografije v Srednji družboslovno-jezikovni šoli v Škofji Loki. Predsednik zbora združenega dela je Miro Duič iz Škofje Loke, ekonomist, direktor Mesoizdelkov, podpredsednik Janez Hostnik iz Škojje Loke, inž. elektrotehnike, namestnik vodje montaže v Iskri Železniki. Predsednik zbora krajevnih skupnosti je Jože Bešter iz Vir-maš, gradbeni tehnik, ki v Lokainvestu skrbi za nadzor investicijskih gradenj, podpredsednik pa Alojzij Jelene iz Davče, kovi-nostrugar, zaposlen v Alplesu Železniki. mandatar ali pa bo župan Peter Havvlina določil novega. Do tedaj bo oblast, čeravno pičla, ker je parlament priporočil, da naj v tem času ne sprejema pomembnejših odločitev, ostala v rokah starega izvršnega sveta. Skupščina je do novih imenovanj, najdlje do 15. septembra, podaljšala tudi mandat sedanjim funkcionarjem, ki vodijo upravne organe oziroma upravno organizacijo. Ponedeljkova skupščina je prisluhnila tudi prvim delegatskim pobudam. Franci Mlinar iz skupine žirovskih delegatov je v zvezi s pretiranimi obremenitvami gospodarstva predlagal, naj prispevne stopnje za družbene dejavnosti junija ostanejo na aprilski ravni, naj izvršni svet pripravi za skupščino predlog bistvenega znižanja prispevnih stopenj, naj se začasno, dokler se položaj v podjetjih ne izboljša, ustavijo prispevne stopnje za materialne "sise", takšne ukrepe pa naj loški delegati zagovarjajo tudi v republiški skupščini. Vincencij Demšar pa je predlagal moratorij za promet s premičninami in nepremičninami, ki so v družbeni lasti ter za sečnjo v družbenih gozdovih, s čimer naj bi preprečili nepošteno prodajo ali izkoriščanje družbenega premoženja. O pobudah se skupščina še ni izrekla. • H. Jelovčan Jeseniški prenovitelji so bili na volitvah uspešni Nezaupnica predsedstvu CK ZKS Jesenice, 7. junija — V torek je bila na Jesenicah redna seja občinskega komiteja ZKS - Stranke demokratične prenove, na kateri so zaradi več vzrokov dali nezaupnico Centralnemu komiteju ZKS -SDP. Izredni kongres naj bo čimprej. Na seji so kritično ocenili predvolilne aktivnosti in med drugim ugotovili, da je bilo nesprejemljivo, da so v istem času, kot so bile volitve, imeli tudi kongres in konferenco; pred volitvami se tudi ne bi smelo menjati vodstvo stranke, pojavljajo pa se je več nedorečenosti pri kandidiranju, saj kandidiranja stranka ni izvedla načrtno z dobrimi kandidati. Članstvo ni bilo informirano, saj se je ukinil časopis, Kučan in Zupančič sta kandidirala na zborih volilcev, stranka je prepočasi reagirala na obtožbe in klevete, prišlo je do zamud pri pošiljanju volilnega materiala... Kljub vsemu pa so bili rezultati na volitvah dobri. Jeseniška stranka ZKS - SDP je bila tudi dovolj aktivna pri kandidiranju v občinsko skupščino, kjer sta le predsednik občine in predsednik družbenopolitičnega zbora kandidata Demosa, vsi ostali predsedniki in podpredsedniki zborov, predsednik izvršnega sveta ter podpredsednik skupščine občine pa so iz vrst prenoviteljev. Na seji so ugotovili, da klub delegatov dobro deluje in da naj bi vanj pritegnili tudi neodvisne delegate. Zahtevali so, da mora biti organizacijska mreža pregledna in učinkovita, pri oblikovanju pa morajo sodelovati občinski sekretarji. V stranki so hitro prenehali s starim načinom dela, nove oblike pa se vse prepočasi uveljavljajo. Več bo treba sodelovati s članstvom, za katerega so pripravili evidenčne liste. Na Jesenicah je bil osip razmeroma majhen, saj je članstvo od 1.800 v letu 1988 upadlo na 1.400 članov. Članarina naj bi bila 1 odstotek od osebnega dohodka. Tudi na Jesenicah so se ukinila vsa profesionalna delovna mesta. Jeseniška stranka je lastnik 25 odstotkov stavbe družbenopolitičnih organizacij, zato bodo prostore dali v najem. Po mnenju članstva naj bi v prihodnje ostala eden do dva profesionalca, stranka pa naj bi se financirala tudi od članarine in iz sredstev proračuna, pač po ključu, ki velja za vse stranke. V čimkrajšem času naj bi se zaposlitev uredila. Bili so enotnega mnenja, da predstavnik jeseniške stranke v Ljubljani glasuje o nezaupnici predsedstvu CK ZKS - Stranke demokratične prenove, zaradi vseh predvolilnih pomanjkljivo' sti in tudi zato, ker jeseniška stranka ne misli plačevati finančnih obveznosti za CK ZKS, saj je dolg Centralnega komiteja ogromen - menda 2.400 starih milijard. Zahtevali so tudi, da se čimprej skliče izredni kongres stranke. • D. Sedej Deprofesionalizacija v škofjeloški ZKS - SDP Kritika cekaju Škofja Loka, 7. junija - Očitki članov škofjeloške ZKS - SDP letijo v precejšnji meri na ceka, ki ni pravočasno prilagodil delovanja stranke novim razmeram in je dovolil, da je stranka prišla v nezavidljiv finančni položaj, ki ga zdaj skuša rešiti z odpustom delavcev. Res je tem delavcem po sedanji zakonodaji zagotovljena socialna varnost, vendar jim je s to potezo narejena nepopravljiva moralna škoda in na preskušnjo postavljena motivacija za nadaljnje delo v tej stranki. Sekretar škofjeloške ZKS -SDP Franc Benedik je povedal, da se je občinski komite zadnji dve leti že sam prilagajal materialnim možnostim delovanja stranke. Od septembra lani nima več poklicnega izvršnega sekretarja, januarja letos pa so odpovedali tudi pogodbo za opravljanje skupnih finančno-računovod-skih del. Občutno so zmanjšali vse stroške, tako da trenutno še normalno izplačujejo osebne dohodke (za sekretarja in tajnico) in nimajo neporavnanih računov. »Že pred sklepom centralnega komiteja ZKS - SDP o ukinitvi delovne skupnosti smo se dogovorili, da bomo do septembra depro-fesionalizirali tudi funkcijo sekre-tarja,«e pravi Franc Benedik. »Zato sklep cekaja za nas ni presenečenje, zaradi enotne akcije v stranki pa smo se tudi na našem predsedstvu odločili za prenehanje delovne skupnosti, kar pomeni, da je meni in tajnici z 31. majem prenehalo delovno razmerje.» Sekretar naj bi do septembra našel drugo ustrezno zaposlitev, medtem l če je to res, teh 10 odstotkov zadev rešiti v vsesplošno dobro. Ob splošni usmeritvi, da mora občina ustvarjati možnosti za raz-,°j. je treba vedeti, da vendarle ne more prevzeti krivde za vse prete-*!c slabše usmeritve. Če pogledamo nekatere investicije v preteklosti, v'dim0, da je šlo tudi za slabše usmeritve in da je bila marsikatera investicija premalo pretehtana, obenem pa je bilo premalo zaupanja v lastno znanje. , Že nekaj let se v občini pojavlja problem odhajanja strokovnjakov drugam, zato naj bi v prihodnje dali večji poudarek kadrovski ^'•tiki, ko naj bi spremljali vsakega posameznika. Ni namreč čisto [*s> da nihče ni nenadomestljiv. Še kako koristno je, če se strokovnja-.1 z izkušnjami zadržijo, saj sicer vedno začneš od začetka. Seveda pa Je treba znanje upoštevati in ga ceniti, ustrezno vrednotiti. Zdaj bo B Še posebej težko, saj smo v neugodnih gospodarskih razmerah in 1,1 nobenih novih naložb. V občini imata prihodnost drobno gospodarstvo in obrt, saj se hi-reje prilagajata tržišču. Ne bi bilo slabo, ko bi se v tem smislu zgle- WjL Branko Banko, predsednik zbora združenega dela: Gospodarstvo je treba razbremeniti »Delo zbora bo pač potekalo v okviru možnosti in pristojnosti, ki jih zbor ima; poskušali bomo reševati tiste probleme, na katere imamo določen vpliv. Sedanje gospodarske razmere so zelo kritične, ne nazadnje pa bo naša naloga tudi v tem, da prikažemo dejansko sliko stanja, tudi v Železarni. Ni nam vseeno, da se v nekaterih sredstvih javnega obveščanja in komentarjih pojavljajo dokaj čudne informacije in kdor stvari ne pozna, dobi napačno sliko. Mislim, da se mora glas združenega dela v republiki bolj slišati. Do zdaj je bil ,e'egatski sistem za delo zbora bolj cokla kot pomoč, saj so se delega- I Menjali in niso bili dovolj informirani o problemih. Če so prihajali a sejo zbora novi delegati, niso vedeli, kaj se je obravnavalo že na Prejšnjih sejah, sploh pa je v redkih primerih prihajalo do tega, da bi i^li mnenje baze. Razen izjemoma, ko je v neki sredini prevladal ^°'očen interes, bil nek problem, za katerega so se vsi zavzeli... Zdaj ^.Pričakujem, da bodo razprave bolj natančne in bolj burne in da bo pr'hajalo do kvalitetnejših odločitev. , Kar pa se tiče razprav o ukinitvi zbora, bomo morali počakati na °> kaj bo prinesla nova ustava. V teh razmerah je zbor potreben. Zarđam pa se, da bo tedaj, ko bodo razmere stabilnejše, ko bomo zares ^li tržno gospodarstvo in bo finančna disciplina, umestna razpra-;a> naj se zbor ukine in da pridemo do enega parlamenta v Sloveniji n v občini. : Posebno v republiki pa je potrebno, da naš delegat prikaže de-j n|ko stanje tudi iz našega okolja: stanje o ekologiji, porabi energije II železarne in da pride do pravih določitev. j Za zdaj pa menim, da je v tem trenutku interes združenega dela, p.bi se razbremenilo gospodarstvo, kjer in kakorkoli se le da. Li-*v>dnostni problemi so že tako hudi, da se morajo razmere čimprej ^ezno urediti.« lranko Banko dovali po Nemčiji, kjer so pokrajine, kjer ima redka firma več kot tisoč zaposlenih. Na Jesenicah je inkubator prava zamisel in tako naj bi tudi nadaljevali. Razen tega sem mnenja, da ima Železarna strokovnjake, tovarniške probleme pa naj rešujejo prav ti strokovnjaki, saj tudi v svetu probleme rešujejo vedno ljudje znotraj firme. Drugače pa je pri ustanavljanju malih podjetij še precej stihije. V turizmu se zavzemam za enotno turistično ponudbo od Rateč do Rodin, za enoten prospekt, za povezavo krajev in za zasebne pobude. Tako se lahko zgledujemo tudi po sosednji Koroški, kjer ustvarjajo toliko prometa kot vsa naša obala. Treba bi bilo podpreti zasebnike, kmete, ki naj bi dobili ugodnejše kredite za turistično dejavnost. Če pa se hočemo vključiti v Evropo, bo treba nujno poskrbeti tudi za raven storitev - od postrežbe do znanja jezika. V občini sta avtocesta in predor veliki investiciji. Moramo doseči, da bo hkrati s predorom zgrajena tudi avtocesta. Z dejavnostmi na platoju pa naj bi dobili nova delovna mesta; skratka, z novim predorom naj bi pridobila tudi občina. V šolstvu se že uveljavljajo novi programi, tudi v gimnaziji. Stara stavba jeseniške gimnazije se bo prenovila, za kar je skrajni čas. V zdravstvu pa je velik problem iztrošenost opreme, mislim pa tudi, da bi ljudi morali bolj obveščati o stanju v zdravstvu. A ne le o težavah, temveč bi bilo dobro prirejati tečaje in ljudem povedati, da zavarovanci nimajo le pravic, ampak da je zdravstvo vrednota, za katero so tudi sami dolžni kaj storiti.« Diplomirani teolog Janez Markeš, predsednik družbenopolitičnega zbora: V dobro občine in okolja, kjer živimo Pomen in vloga družbenopolitičnega zbora sta opredeljena v zakonodaji in zbor bo po veljavni zakonodaji tudi delal. Že v predvolilni kampanji pa so večkrat poudarjali, da se bosta vloga in pomen zborov z novo '• slovensko ustavo na popolnoma legalen način spremenila in da bomo počasi prišli do I enodomnega sistema. Na spremembe bomo torej počakali zato, ker se bo izoblikovala neka nova vrednost in se bo odločilo o tem, I kaj bo starega ostalo in kakšne bodo novosti. Statut in poslovnik še vedno, denimo, govorita o samoupravnih skupnostih, še vedno o nekdanji fronti ali Socialistični zvezi in tako dalje. Že samo ime zbora pove, kaj je njegovo delovno področje. Zbor je enakopraven ostalima dvema zboroma, tako zboru združenega dela kot zboru krajevnih skupnosti. Predsednik zbora je tudi po funkciji član predsedstva. Sicer pa delovno področje zbora ni tako specifično kot na primer pri drugih dveh zborih in obsega vse ravni življenja in družbenopolitičnega odločanja. Vsi smo si enotni v mnenju, da je družbenoekonomski položaj težak. Tudi na političnem področju, ker se ustvarjajo nove vrednosti, ki bodo morale zaživeti v družbenem in političnem življenju in odločanju. Prepričan sem, da bo ob vsestranski dobri volji prihajalo tudi do nesporazumov. Če gledam sestavo družbenopolitičnega zbora, je sestavljen izrazito pluralno. V njem je Zveza za enakopravnost občanov, Socialistična zveza, ZSMS - liberalna stranka, ZKS - Stranka demokratične prenove, Demos. Nihče ni tako eksluzivno močan, da bi delal, kar bi hotel. Pluralnost je torej zagotovljena, kar je nadvse dobrodošlo. Sam sem samo za pluralno skupščino ali pa me v skupščini ne bi bilo. Ne delamo sebi v korist, delamo v dobro občine in okolja, v katerem se nahajamo. Pluralnost pa je v svetu edina sintagma, ki funkcionira in dosega dobre rezultate. Ko ima namreč neko stališče tudi nasprotni pomen, je to edini način v praktično vseh sistemih, da se sploh lahko kaj doseže. V teh trdih začetkih se kaj prosvetljeno novega še ne da povedati. Funkcije predsednika družbenopolitičnega zbora ne precenjujem. V zboru bodo različni subjekti prinašali različno problematiko in kakršenkoli moj program bi bil popolnoma nelegitimen. Predsednik je tisti, ki le prisluhne različnim interesom, jih usklajuje in iz tega poskuša potegniti neki legalen politični princip.« • D. Sedej Janez Markeš mopredajo opravili brez težav Zatika se pri telefonih svft'ni' 6. junija - Novi kranjski izvrsni svet se je sestal na prvi seji, za g(J*ga tajnika imenoval Franceta Jamnika, predstojniki upravnih or-l^0v so poročali, da so primopredajo opraviii brez težav, obravnavali tf So poročilo o delu krajevnih skupnosti v preteklem desetletju, kjer se "utno najbolj zatika pri telefonih. pr Plani izvršnega sveta so naj-P°r°čali o primopredaji po-S/.i potekala je brez težav, več jt( Je reklo, da so bili pri tem pri-presenečeni, nove dolžnosti HjjSo v glavnem prevzeli s 1. ju-tlf,61*1- Do naslednje seje občin-L skupščine bodo pripravili st0n.°vanje namestnikov pred-(^.•l.iikov upravnih organov, naj-Hjr-' ^uJna so v komiteju za pla-Heanje, gospodarstvu in družbe-^ zadeve, kjer mesti dveh na-$tv^"'kov nista zasedeni. Tekoče V| Predsednik izvršnega sveta ''rov ir Monorič> zat0 bodo ka" Prj^ke rešitve pripravili že do ar' je potrebno reševati, je de- nje seje izvršnega sveta in i da je na Demosovi politi- čni koordinaciji že dobil soglasje, da Zlato Erzin ostane v sekretariatu za ljudsko obrambo kot pomočnik. Slišali smo se, da bodo Upravo za družbeni razvoj preselili v občinske prostore do konca junija (zdaj je v bivšem hotelu Evropa), kar naj bi prihodnji teden dorekli na pogovoru s politični strankami, ki kažejo pripravljenost na izselitev. Drago Tomšič, ki je kot zunanji član izvršnega sveta zadolžen za področje družbene lastnine, je opozoril na potrebo po sodelovanju z drugimi resorji in z drugimi gorenjskimi občinami, problematika pa bo dvosmerna: prenos družbene lastnine in denacionalizacija. Predsednik kranjske skupščine Vitomir (Jros, ki seje udeležil prve seje izvršnega sveta, je dejal, da sodeluje v republiški komisiji in da se že dogovarjajo z drugimi gorenjskimi občanimi, prvi sestanek bo danes v Radovljici. Soglasno so za sekretarja izvršnega sveta imenovali Franceta Jamnika, dosedanjega svetovalca izvršnega sveta, ki vsekakor odlično pozna občinsko upravo in zakonodajo. Izmed vsebinskih točk pa so na prvo sejo uvrstili poročilo o delu krajevnih skupnosti od leta 1981 do 1990 in porabi sredstev za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti v lanskem letu, poročal je svetovalec izvršnega sveta za področje krajevnih skupnosti Janez Gradišar. Dejal je, da se krajani dobro odzivajo na vsako krajevno akcijo, da imajo veliko predlogov in da so si takov zadnjih letih izboljšali družbeni standard. Tako so asfaltirali večino vaških cest in makadamske so ostale nekatere občinske ceste, ki povezujejo vasi. Zatika pa se pri izgradnji telefonije, saj PTT zaradi pomanjkanja denarja ne sledi krajevnim akcijam in ljudje marsikje ne plačajo le telefonskega priključka, temveč morajo zbrati tudi del denarja za primarne kable in telefonske centrale. Tako se trenutno zatika pri izgradnji telefonije v vaseh od Britofa do Preddvora, ker PTT ne more zagotoviti 1,4 milijona dinarjev. Kakor je povedal Miro Koželj, se bo do konca leta pri bivšem sisu za PTT promet nateklo 476 tisoč dinarjev, še večji problem pa bo v Kranju izgradnja glavne avtomatske centrale, saj investicija znaša 87,5 milijona dinarjev. V razpravi so se dlje ustavili še ob poklicnih delu devetih tajnikov krajevnih skupnosti, zaposlili so jih v krajih z več kot 2.500 prebivalci, razen na Kokrici in v Šenčurju, kjer so se temu odrekli, ker so ugotovili, da je to draga stvar. Izvršni svet je sklenil, naj se o tem pripravi posebno poročilo. • M. Volčjak STRANKARSKE NOVICE Obvestilo članom področnega odbora SDZ za Škof jo Loko Vse člane odbora obveščam, da predvideni sestanek v ponedeljek, 11. junija, odpade. Sestanek bo v torek, 19. junija, ob 19. uri. Predvidoma se bo sestanka udeležil tudi eden od prvakov SDZ. • A. Potočnik-Lauko Loški izvršni svet meni, da je dovolj odlašanja Rdeča luč za Raskovec Ker je bil 15. maj zadnji rok za prenehanje odlaganja idrijskih komunalnih odpadkov na Raskovcu (ob škofje-loško-idrijski občinski meji, pod katerim so viri pitne vode za Žiri), loški izvršni svet pa ni bil vključen v postopek podaljšanja dovoljenja, naj ta rok tudi velja. Škofja Loka, 4. junija - Za tako radikalno potezo se je odločila (stara) škofjeloška vlada v torek, saj se "problem Raskovec" vleče kot jara kača že dolgih šest let, od obljub po usposobitvi odlagališča na novi lokaciji in sanaciji Raskovca pa doslej, razen na papirju, še ni bilo veliko narejenega. Ločani torej zahtevajo spoštovanje roka za prenehanje odlaganja in se pritožujejo na odločbo medobčinskega inšpektorata Idrija-Logatec-Vrhnika, ki je na zahtevo Komunale Idrija podaljšal rok za prenehanje odlaganja na 31. oktober. Idrijci sami so obljubili, da bodo do konca februarja letos predložili projekt sanacije (z oceno skupine SEPO) starega odlagališča Raskovec, medtem ko naj bi - kot rečeno - to odlagališče zaprli s 15. majem. Do tega roka naj bi za odlaganje usposobili novo deponijo v Ljubevču. Šele po "sitnarjenju" škofjeloškega izvršnika pa so Idrijci uspeli povedati za odločbo "svojega" inšpektorja o podaljšanju odlaganja odpadkov na Raskovcu, iz katere je med drugim tudi razvidno, da je lokacijsko dovoljenje za novo deponijo bilo izdano šele 8. maja in da je gradnja problematična zaradi pomanjkanja denarja, zaradi česar po veljavnih predpisih ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja. Projekt zaprtja Raskovca z mnenjem SEPO so Idrijci po dodatnih urgencah obljubili do konca junija. Na novem odlagališču v Ljubevču opravljajo pripravljalna dela (posek drevja, obnova dostopne ceste, ureditev hudournika ter dreniranja prostora), obenem pripravljajo investicijski program, v katerem računajo tudi na republiški ekološki dinar ter na kredit mednarodne banke za obnovo in razvoj. Škofjeloški izvršni svet priznava, da so v Idriji veliko storili za usposobitev novega odlagališča, ne morejo pa jim opravičiti zamude pri pripravi projekta zapiranja in sanacije Raskovca. Prav tako je po njihovem mnenju sporna finančna konstrukcija izgradnje novega odlagališča. • H. jelovčan Trgovina na drobno in debelo p.o. Lesce, Alpska c. 62 Po sklepu DS podjetja z dne 3. 5. 1990 in 5. 10. 1989 razpisujemo LICITACIJO za prodajo: I. POSLOVNEGA LOKALA na Jesenicah (za Supermar- ketom), površine 71,85 m2, po izklicni ceni 898.000,00 din II. DVEH GARAŽ na Jesenicah (za Supermarketom), površine: 1. ) 12,77 m2, po izklicni ceni 50.300,00 din 2. ) 12,67 m2, po izklicni ceni 56.300,00 din DVOSOBNEGA NEZASEDENEGA STANOVANJA na Jesenicah, Titova 53 b, površine 56 m2, po izklicni ceni 738.000,00 din. III. DVOSOBNEGA STANOVANJA v Lescah, Alpska 54, površine 37,50 m2, po izklicni ceni 278.000,00 din. Kavcijo za sodelovanje na dražbi v višini 10 % od izklicne cene je treba plačati na ustrezen način na žiro račun prodajalca št. 51540-601 -16247..Kupec mora plačati celotno kupnino v enem tednu po končani dražbi. Plačano kavcijo štejemo v kupnino. Neuspelemu ponudniku bomo kavcijo vrnili. Prometni davek po odmeri in ostale stroške plača kupec. Dražba bo dne 15. 5. 1990 ob 11. uri v poslovni stavbi MURKE, na Alpski c. 62, Lesce. Informacije po telefonu št. 75-650, tov. Kunčič. MICHELIN CELOVEC ROSENTALERSTR Tel. 9943-463-282128 (ZA 1. SEMAFORJEM V CELOVCU, PO 200 METRIH OESNO) PETER NEVERJETNA PONUDBA mmm RSTR.189 :e lovcu, MICHELIN 155SR13 610.-1175/70 SR 13 740.- FULDA 155 SR 13 175/70 SR 13 480.-575.- • VELIKA IZBIRA • NETO CENE • GOVORIMO SLOVENSKO ALUMINIJASTA PLATIŠČA • OB SOBOTAH ODPRTO FuUai 575.- wm /ENSKO • S AonmmmmGiAs 4. stran - GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 8. junija 1990 Pred novo veliko akcijo - Za to, kar so v zadnjih nekaj letih uspeli narediti krajani krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše v radovljiški občini, smo jim na zadnjem Novinarskem večeru konec maja na Gorjušah podelili naše priznanje. Največ so s pomočjo širše skupnosti naredili pri urejanju in asfaltiranju cest, pri izboljševanju preskrbe z vodo in urejanju voda oziroma hudournikov. Na tisoče ur so "vložili" tudi v gradnjo gasilskega doma na Koprivniku, ki ga bodo leto« odprli. Sami pa so na primer zgradili tudi avtobusno postajališče (na sliki) na Koprivniku. Tako kot do zdaj, pa si tudi v prihodnje ne nameravajo "vzeti" oddiha. Polega nadaljnjega urejanja cest in dokončne rešitve preskrbe z vodo so se zdaj odločili še za eno veliko akcijo. Tokrat bo to izgradja telefonskega omrežja v krajevni skupnosti. Pogodba s firmo Mak-Petrol o brezžični telefonski zvezi iz Bohinjske Bistrice preko Vogla na Koprivnik oziroma Gorjuše je že podpisana. - O Novinarskem večeru, ki se ga bodo, kot pravijo, še dolgo spominjali, pa povejmo še tale utrinek. Podelitev priznanja krajevni skupnosti Koprivnik-Gorjuše je bila pravi praznik. Med tistimi, ki so jo podprli z nagradami in delom, so bili tudi Nataša, Francka, Janko in Ivo iz Gostilne Korošec na Koprivniku. Vsem še enkrat prav lepa hvala. - A. 2. Telefonija Kar zadeva pokritost s tele/oni na sto prebivalcev, je Gorenjska v primerjavi z drugimi območji Slovenije, Slovenija pa v Jugoslaviji, še najbližje razvitim zahodnoevropskim državam. Ob številnih akcijah, ki so bile v zadnjih nekaj letih po različnih krajih, krajevnih skupnostih oziroma občinah na Gorenjskem, ko so se v glavnem krajani sami odločali za gradnjo omrežja in pridobitev telefonov, podatek niti ne preseneča. Pa vendar se velja nad ugodnim podatkom "telefonske pokritosti" zamisliti. Težko bi namreč pri reševanju tako imenovanih komunalnih problemov v krajevnih skupnostih našli področje, kjer bi ob volji, delu in zavzetosti krajanov, bilo hkrati tudi toliko nezadovoljstva, pripomb, kritike... nad sedanjim načinom telefonskega odpiranja v evropski prostor. Največ kritike je domala povsod na to, da morajo v krajevnih skupnostih posamezniki oziroma gradbeni odbori (nepoklicno) sami razreševati organizacijske, finančne, prostorske in na trenutke domala celo strokovno-tehnične probleme pri tovrstnih akcijah. O tem bi lahko veliko govorili in zapisali (vendar ob spremembah, ki bodo prav gotovo slej ko prej tudi na tem področju, drugič). Tokrat le beseda, dve o neprijetnih izkušnjah, ki so bile oziroma so še vedno kar nekakšen sestavni del telefonskih akcij po krajevnih skupnostih. Čeprav se gradbeni odbori na začetku najprej spopadajo s financiranjem in so vse akcije zastavljene tako. da bi čimprej zbrali ves potreben denar (ali vsaj čimveč), niso redki primeri, ko nekateri skušajo z iskanjem "lažjih in cenejših poti ali z zavlačevanjem plačila"priti do telefona. Zaradi izkušenj, kijih ob številnih akcijah danes že imajo gradbeni odbori, takšni posamezniki praviloma niso več uspešni. Uspeva pa jim še vedno pogosto tovrstne akcije zaplesti in predvsem podaljšati (in zato seveda podražiti) pri prostorskih rešitvah oziroma potrebnih soglasjih. Največkrat smešno, sicer pa predvsem žalostno pri tem pa je, da se nad sosedskim nesporazumom ali celo nevoščljivostjo zgraža ali pa hahlja vsa vas... # A. Žalar Veseli večer kot nekoč Breznica - Skupina Albatros iz Naklega prireja jutri, v soboto, ob 20. uri Veseli večer kot nekoč v Kulturnem domu Breznica. Nastopili bodo Otroška folklorna skupina OŠ Gorenjskega odreda iz Žirovnice, na citre bo igrala Nataša Meglic, vokalno instrumentalna skupina Albatros pa bo nastopila s pevskimi točkami in skeči. Celoten izkupiček od prireditve nastopajoči namenjajo pomoči potrebnim otrokom. Drevi v Cerkljah Cerklje - V zgornji dvorani zadružnega doma v Cerkljah bo drevi (petek) ob 20. uri zbor volilcev. Sklicuje ga vodstvo krajevne skupnosti Cerklje. Na njem bodo izvolili nov svet krajevne skupnosti Cerklje za mandatno obdobje 1990/94. Ocenili pa bodo tudi delo in uresničevanje programa iz tega srednjeročnega oziroma mandatnega obdobja. Franc Košnjek - 60-letnik Kranj - Poveljnik občinske gasilske zveze Kranj Franc Košnjek letos praznuje 60-letnico. Rodil se je v Olševku, zdaj pa živi v Kranju. Do upokojitve je bil na letališču Brnik poveljnik poklicne gasilske enote. Ob življenjskem jubileju mu gasilci iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let v gasilstvu. • (ip) Opravičilo Gabrovo in Breznica v krajevni skupnosti Zminec Vzdrževanje ceste dražje od asfalta Vaški odbor vasi Gabrovo in Breznica v KS Zminec v škofjeloški občini se je letos lotil urejanja in asfaltiranja ceste, gradnje telefonije in obnove zunanjosti cerkve. Gabrovo, 7. junija - Cesto Podpulferca-Breznica v današnji krajevni skupnosti Zminec v zbirali in se pripravljali nanjo že zadnja Šti-škofjeloški občini so še pred zadnjo vojno gradili vojaki. Po vojni pa je potem ta cesta ime- ri leta. Zdaj akcijo vodi poseben gradbeni la že vse vrste kategorij: od republiške do lokalne. Danes skoraj deset kilometrov dolga odbor, katerega predsednik je Tone Mrak lokalna cesta povezuje s Škof jo Loko 11 kmetij in 10 vikendašev v vaseh Gabrovo in Brez- Odločili smo se, da bomo v obeh vaseh do-niča. Že osem let Andrej Dolenc, predsednik vaškega odbora iz Gabrovega številka 1 v bili deset telefonskih priljučkov. Vsakdo se obeh vaseh skrbi za to cesto, za katero imajo sklenjeno pogodbo s komunalno-cestno skupnostjo oziroma Cestnim podjetjem Kranj. V članek, objavljen v Gorenjskem glasu o telefoniji v Stražišču se je vrinila napaka. Kabelska povezava Labore-Stražišče in v Šolski ulici ni izpadla iz projekta, marveč je bilo glede na projekt zaradi kasnejših odstopanj nabavljenega premalo kabla in ga je bilo zato treba za povezavo Labor in Šolske ulice dodatno nabaviti. Gradbeni odbor se za napako v članku opravičuje. dolg odsek v nadaljevanju od lanskega asfalta v Podpulferci asfaltiran. Mi smo potem uredili le še bankine in odvodnjavanje." Zdaj v krajevni skupnosti oziroma v vaškem odboru Gabrovo-Breznica ugotavljajo, da bi v prihodnjih letih veljalo z akcijo in postopnim asfaltiranjem nadaljevati. Nenazadnje je ta cesta zaradi izletnikov skozi celo leto zelo prometna, vzdrževanje makadama pa postaja že dražje od asfalta. Sami preostalih kilometrov seveda ne bodo mogli asfaltirati, s skupnimi močmi oziroma širšo pomočjo pa bi bili nalogi prej in lažje kos. Pri urejanju ceste so jim pomagali Komunalno podjetje, planinci, lovci, Termika, krajevna skupnost in občina, Cestno podjetje Kranj, nekateri lastniki gozdov in gostilničar Janez Prevodnik-Kajbe. Sosed Franc Homan iz Podpulferce je pomagal z bagrom in kamioni, Tine Jurčič iz Bodovelj pa je vozil pesek. Sicer pa slab kilometer novega asfalta na cesti, po kateri so nekdaj vozili les z Blegoša, ni bila edina akcija krajanov in vaškega odbora Gabrovo-Breznica. "Da smo se lotili še dveh drugih akcij je morda deloma "kriva" tudi živahna aktivnost v ostalih delih krajevne skupnosti Zminec. Za asfaltiranje so se namreč odločili tudi vasi Bodovlje in Sopotnica, na območju celotne krajevne skupnosti pa se je začela tudi že lani telefonska akcija. Tako smo se tudi mi lotili telefonije, za katero smo denar Zaradi milih zim vzdrževanje pozimi res ni bilo posebno zahtevno, čeprav, kadar je zapadel sneg, je moral Andrej zjutraj cesto vedno pravočasno splu-žiti, da so domačini lahko prišli na delo v Škofjo Andrej Dolenc Loko in da je po_ tem tudi šolarje lahko peljal v šolo. Veliko več težav kot zime pa jim je pri vzdrževanju te ceste med letom povzročalo deževje. Dve malo večji neurji sta že lahko "porabili" ves za celo leto namenjen denar za vzdrževanje. "Že lani so se v spodnjem delu tri, štiri hiše v sosednji krajevni skupnosti Škofja Loka odločile, da same zberejo dve tretjini denarja za asfalt in potem odsek tudi asaf-latirale," je pred dnevi pripovedoval predsednik vaškega odbora Andrej Dolenc. "Letos pa smo se potem v obeh vaseh na pobudo predsednika krajevne skupnosti Staneta Rupnika odločili za akcijo tudi v našem vaškem odboru. Dogovorili smo se, da vsaka od enajstih kmetij oziroma domačij prispeva po 10 tisoč dinarjev, opravi 50 delovnih in 25 traktorskih ur. Odločitev je podprlo tudi osem lastnikov počitniških hišic na našem območju, ki so prispevali po 2.500 dinarjev in opravili po 25 delovnih ur. Z delom oziroma urejanjem ceste smo začeli aprila, konec maja pa je bil 750 metrov V nedeljo v Dvorjan pri Cerkljah Pesem 14 družin Če bo vreme slabo, bo prireditev pod Jenkovo lipo prihodnjo nedeljo Cerklje, 7. junija - Lani, ko je Turistično društvo Cerklje prvič pripravilo prireditev "Družina poje-peli so jih mati moja" in so na prireditvi v zadružnem domu v Cerkljah nastopile družine iz krajev pod Krvavcem, je bilo tolikšno zanimanje, da si je številni, čeprav so jo tisti dan pripravili dvakrat (tudi generalko), niso mogli ogledati. Zato so že takrat odločili, da bo prihodnje leto prireditev na prostem pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah in da bodo povabili družine iz vse Slovenije. "No letos, ko je za prireditev v nedeljo, 10. junija, ob 14. uri tako rekoč že vse na-red, pa nas skrbi vreme. Zanimanja je veliko. Nastopilo bo 14 družin iz raznih krajev Slovenije. Prireditev bo vodil Silvo Teršek ob spremljavi citer, na katere bo igrala Vida Učakarjeva s Kokrice pri Kranju. Če pa bo vreme ponagajalo, bomo prireditev prestavili na prihodnjo nedeljo ob isti uri," pravi predsednik 14-članske-ga organizacijskega odbora Družina poje-peli so jih mati moja Franc Frantar. Franc Frantar Poleg 14 družin, ki imajo skupaj okrog 60 članov, bo nastopila tudi 80-letna Marija Kmetic - Ur-hova mama iz Zgornjega Brnika. Silvo Teršek jo bo predstavil kot daleč naokrog znano, saj je kuhala kar na okrog 1350 ohcetih in blizu 60 novih mašah. Nastopila bo tudi pionirska folklorna skupina Penzion Jagodic iz Vopovelj pod vodstvom Franca Frantarja. Sicer pa je tudi letos Franc Frantar spekel lectovo srce z napisom Peli so jih mati moja. In ker prireditev nima tekmovalnega značaja, bo vsaka družina dobila nagrade pokroviteljev oziroma spominsko darilo-krožnik z likom matere, ki ziba otroka, delo slikarja iz Ribnice. Na koncu dveurnega programa pa bo vseh 60 nastopajočih skupaj z obiskovalci prireditve zapelo slovensko narodno pesem Ljubca moja, oj kje s' pa s'noč, hodila... "Glavni namen prireditve je, da se družine, kjer narodna pesem ob zimskih večerih še ni zanmrla, med seboj spoznajo in da petje ter lepo slovensko pesem na ta način tudi danes prenašajo na mlajše rodove. Včasih pa se takole odkrije tudi kakšna nezapisana ali skoraj pozabljena pesem. Želimo, da tudi tiste družine, ki bodo prisluhnile temu petju, pozimi zapojejo ob različnih priložnostih; saj ni lepšega v družini, kot je pesem, ki jo povezuje in utrjuje pravo družinsko ljubezen. In nenazadnje bi na ta način radi "pregnali" tudi tremo. Veliko družin danes prepeva, vendar pred mikrofonom in ljudmi jim potem zmanjka glasu. Naša prireditev ni tekmovalna, kar bo tudi v nedeljo razlog več za sproščeno petje. Zato že zdaj velja vabilo tudi za prihodnje leto..." Prireditelji vabijo v nedeljo še posebej na prijetno srečanje narodne noše. Zanje in za predšolske otroke bo vstop prost. Sicer pa bodo vstopnice za šolarje po 10, za odrasle pa po 30 dinarjev. Franc Frantar je tudi povedal, daje bilo s pripravo prireditve veliko dela in tudi stroškov, vendar ob prizadevnosti vseh Članov odbora in podpori pokroviteljev je zdaj vse pripravljeno. Ljubiteljem lepe slovenske narodne pesmi velja torej vabilo na prijetno nedeljsko srečanje. Ker pa se bo prireditev začela točno, bodite na prireditvenem prostoru vsaj četrt ure pred začetkom. Prostora za parkiranje bo dovolj; pa tudi za družabno srečanje, ki se bo nadaljevalo po prireditvi, ko bo igral ansambel Nagelj. • A. Žalar je obvezal, da bo opravil po 100 ur, prispeval pet drogov in v dinarjih 1800 mark. Drogovi že stojijo in če bo šlo vse po programu, bodo še letos zazvonili tudi telefoni. In nenazadnje smo letos že obnovili tudi fasado cerkve sv. Lovrenca. Čeprav je bilo de- V vaseh Gabrovo in Breznica upajo, da bodo prvi metri asfalta "spodbudili" nadaljnje urejanje ceste... lo zahtevno, tudi zaradi terena, smo prejšnjo nedeljo z "likofom" uspešno končali to akcijo. Tako nam je uspelo naš program za letos ob izredni volji in pripravljenosti krajanov že v celoti uresničiti..." Volje, kot pravi Andrej Dolenc, jim v obeh vaseh v krajevni skupnosti Zminec še vedno ne manjka. Največja želja za naprej pa je seveda cesta, ki bi lahko spodbudila tudi turizem v kraju, ki je bil mof; da zaradi zazrtosti zgolj v Stari vrh doslej na tem območju preveč zapostavljen. Predvsem pa bi ob širši pomoči in volji tef zavzetosti domačinov lažje naredili tisto, da bi mladi ostali na domačijah. • A. Ž«' lar Mednarodna razstava psov v Kranju Kranj - Ob 10-letnici obstajanja in uspešnega delovanja bo Kinološko društvo Naklo prihodnjo soboto in nedeljo, 16. in 17. junija, na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu v Kranju priredilo že četrto mednarodno razstavo psov vseh pasem. Prireditelji so napovedali (več o prireditvi oziroma razstavi bomo pisali v Gorenjskem glasu v torek), da bo to ob jubileju po številu prijavljenih psov največja kinološka prireditev v Sloveniji. Oba dneva, v soboto in nedeljo, se bo program začel ob 9. uri (otvoritev ob 8.30), trajal pa bo ves dan predvidoma do 17. ure. V soboto bo na sporedu razstava in ocenjevanje lovskih psov ter zaradi velikega števila prijav še nemških ovčarjev, psov avtohtonih jugoslovanskih pasem in hrtov. V sobotnem programu bo sodelovalo več kot 500 psov, v nedeljskem pa več kot 800. Sicer pa bodo na razstavi psi kar 153 različnih pasem iz 13 evropskih držav. Tako v soboto, kot v nedeljo bo od 13. do 14. ure na programu nastop šolanih psov (prikaz reševalne ekipe, vrste z letošnjega tečaja in tekmovalne vrste Kinološkega društva Naklo). • A. Ž. (Ne)red na parkirnem prostoru v Dražgoški ulici v Kranju -Težave, ki jih imajo stanovalci Dražgoške ulice 5 in 7 v Kranju zaradi povečanega prometa in parkiranih avtomobilov na vzhodni strani ploščadi, so se začele že pred leti. Kljub pogostim opozorilom krajevne skupnosti Vodovodni stolp se stanje ni izboljšalo. Zgodilo se je celo, da je v zgornjih prostorih objekta H 8 prišlo do požara in sreča v nesreči je bila, da je bilo to popoldne, ko je bila ploščad prazna in so gasilci zato lahko posredovali. Bili pa so tudi primeri, da reševalni avtomobil ni mogel do vhoda v stanovanja in so morali stanovalca prenašati čez parkirane avtomobile. V krajevni skupnosti so najprej ukrepali z ureditvijo ustrezne prometne signalizacije, ki dovoljuje parkiranje le stanovalcem in omejenemu številu uporabni' kov poslovnih prostorov. Zdaj so parkirni prostori označeni, sredina ploščadi pa naj bi bila prosta za nemoten dovoz in odvoz. Kaže pa, da se bodo z neredom stanovalci srečevali Še nekaj časa kljub tem ukrepom (navada je pač železna srajca); zato je krajevna skupnost zaprosila za pomoč tudi prometno mili' co. - A. Z. Petek, 8. junija 1990 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN (GLAS Rdeči križ v Britofu Z oblačili v revne štajerske Jursince Ljudje najraje darujejo, če vedo, da bo prišlo v prave roke | DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Britof, 4. junija - Lansko neurje v severovzhodnih slovenskih krajih je med ljudmi srečnejšega dela Slovenije spodbudilo široko solidarnost. Breda Dvoraček, odbornica Rdečega križa iz Britofa, se je tedaj domislila, da bi med sovaščani zbrali oblačila in druge predmete, ki so potrebni prizadetim v neurju. Zbrano je lani odpeljala v Majšperk. Letos so v Britofu enako storili z oblačili, ki so jih zbrali v četrtkovi akciji Rdečega križa. Pa ne z vsemi, polovico so Jih poslali v kranjsko skladišče, da bo z njimi kranjski Rdeči križ pomagal domačim socialnim ogrožencem. Preostala oblačila, za poln kombi jih je bilo, so romala na Štajersko, v Jursince, kjer je v okoliških hribih doma revščina. Tudi tokrat so aktivisti Rdečega križa v Britofu na Štajersko poslali Bredo Dvoraček in njenega moža, ki sta tamkajšnjim ljudem znana že od lani, robo pa so naložili v kombi, ki ga je Breda izprosila v kranjskem Petrolu, kjer je zaposlena. Ko smo se s predano aktivistko pogovarjali, potem ko se Je vrnila s svoje solidarnostne misije, je bila navdušena nad toplim sprejemom v štajerski vasi in hvaležnostjo, ki so jo Pokazali tamkajšnji ljudje. Žal se je morala hitro vrniti in zve- Anton Tomažič, predsednik krajevnega odbora RK v Britofu: »Zadovoljni smo, kako nam je uspela zbiralna akcija, morda bi ljudje darovali še več. Če bi vedeli, komu podarjajo. Če darovano blago leži v skladišču, nimajo tolikšnega zadoščenja.« čer so v krogu ostalih odbornikov RK že razpredali misel, da Metka Rozman, odbornica: »V Rdečem križu smo kar dobra ekipa, vsako akcijo izpeljemo, kot je treba. Dvoračkova je bila pobudnica lanskega izrednega zbiranja za Majšperk, letos pa je njeno idejo povzela tajnica RK Žibe rtova, češ naj bi polovico zbranih oblačil peljali v revne štajerske vasi.« bi s prihodnjo pošiljko na Štajersko poslali tudi igrače za tamkajšnje otroke. V krajevni skupnosti bi se zbirali k uricam za popravilo in lepšanje igrač, Razveseljiv odziv v akciji Rdečega križa Solidarnost, izražena v tonah Več kot dve desetletji se že Rdeči križ Slovenije ukvarja tudi z zbiranjem rabljenih oblačil, posteljnine, šotorov in obutve, kar prek občinskih organizacij RK poteka po vsej Sloveniji. Letos je bila akcija 31. maja. V minulem letu je sodelovalo več kot tri tisoč odraslih in okoli štiri tisoč mladih aktivistov Rdečega križa, ki je na skoraj tisočih prevzemnih mestih zbiralo rabljena oblačila, jih odvažalo z blizu tristo osebnimi avtomobili, 170 kombiji in stotimi kamioni. Večino zbranega blaga so shranili v testnih skladiščih ali pa najeli tuja, od tod pa so potem vse leto izdajali oblačila ljudem, ki so zanje prosili. Le za predstavo, koliko se zbere ob takih priložnostih: 209.600 kilogramov Uporabnih oblačil, 5.551 parov obutve, 1.889 kilogramov posteljnine, 168 odej, 83 kosov Pohištva, 58.569 kilogramov neuporabnega tekstila in več kot dve toni papirja. Vse to bla-p, razen neuporabnega tekstila, ki so ga do lani prodali in za iztržek običajno kupili nove odeje, med letom oddajajo socialno ogroženim družinam in posameznikom. Nekaj ga roma v sosednje republike, ob lanskih neurjih pa je bilo dobrodošlo tudi ljudem na prizadetih območjih. Nekaj blaga hranijo v skladiščih za primer elementarnih in drugih nesreč. Kako uspešen je bil minuli četrtek na Gorenjskem? Na Jesenicah so bili navdušeni, saj so zbrali več kot lepo poprej. V petek zjutraj je tamkajšnja aktivistka ocenjevala, da je zbrane kake tri tone oblačil, medtem ko so iz Kranjske gore in Rateč še čakali pošiljko. Kolikor so uspeli oceniti kakovost podarjenih predmetov, sodijo, da so lepo ohranjeni. Edino težavo jim je predstavljalo prepakiranje. Uspeh akcije pripisujejo tudi dejstvu, da letos ni bilo enake akcije v Radovljici, saj so »mejne« krajevne skupnosti podarjale jeseniškemu RK. Radovljici pa so se akciji odrekli zaradi neprimernih skladiščnih prostorov. Ker jim že za letos obljubljajo nove na Bledu, bo akcija jeseni. Sicer pa je v skladišču še dovolj oblačil za tiste, ki jih potrebujejo. Izdajali jih bodo dvakrat mesečno, in sicer vsak prvi in tretji petek v mesecu od 8. do 10. ure. V Tržiču so prav tako veseli uspeha, saj so zbrali 5,5 tone oblačil, obutve pa do petka, ko smo jih povpraševali o akciji, še niso uspeli prešteti. Nekdo je podaril tudi popolno spalni-čno pohištvo. Odziv je bil tolikšen, da niso bili kos prevozom. Brez mladih, okoli sto učencev Grajzerjeve šole, ki so vse četrtkovo popoldne delali kot mravljice, pa nalogi tudi ne bi bili kos. V Kranju so s Četrtkovo bero, več kot 15 ton zbranih oblačil na vso moč zadovoljni, zlasti Breda Dvoraček: »Letos pošiljamo oblačila krajevni skupnosti Juršinci v Slovenskih goricah, to je kakih 12 kilomtrov od Ptuja proti Lenartu. V hribih je veliko siromašnih družin, ki so hvaležne za vsako stvar. V naših zavojih je najti vse od dojenčkove opreme in otroških oblačil do moške in ženske garderobe.« mimogrede pa bi se utrnila še kaka zamisel, kako pomagati soljudem v večji stiski. Videti je, da imajo v Britofu za to veliko posluha, ekipa, ki dela v Rdečem križu, pa je bolj kot formalni podobna družinski skupnosti. • D. Z. Žlebir ker so večinoma res dobro ohranjena. Pri prevozih so jim kot vsako leto pomagale kranjske firme, in sicer Merkur, IBI, Mlekarna, AMD, Gorenjska oblačila, Vzgojno varstvena organizacija, Kokra ter zasebnika Dujmovič in Satler, da ne omenjamo številnih aktivistov, ki so zbrano blago razvažali s svojimi osebnimi vozili. Neprecenljiva je bila ob akciji pomoč šolarjev, zlasti onih iz osnovne šole v Predosljah, ki jih vodi mentorica Metka Štular, saj so pridno pomagali pri delu v skladišču. V Škofji Loki niso vedeli oceniti, koliko oblačil so zbrali v akciji. Bilo jih je za poln šolski razred v osnovni šoli Gabrk, kjer imajo osrednje skladišče. Ljudje so se akciji odzvali enako kot prejšnja leta, dežurni aktivisti RK pa so na 29 zbirnih mestih pobirali darovano blago. Razvozili so ga z vozili Termopola, ABC Loke, Alplesa, Iskre Železniki, Jelovice, Gorenjske predilnice, LTH, Gradisa in Občinske gasilske zveze, v skladišče pa so jim pomagali zložiti fantje iz loške kovinarske šole. • D. Z. Žlebir Peter Stare, direktor Doma upokojencev v Preddvoru Cenejši od hotelov in vrtcev preddvor, 4. junija - Na naš zapis o dragih oskrbninah v domovih upokojencev je bilo nekaj reakcij, češ da niso pretirano dragi. Peter Stare, Jhektor Doma oskrbovancev v Preddvoru, nam je predložil tudi številke. »Ceno osnovne oskrbe v našem domu, ki za bivanje v enoposteljni sobi . dnevno *naša 104 dinarje, sem primerjal 1 cenami v hotelih B kategorije v ^'oveniji, ki se gibljejo od 400 do °0 dinarjev. Vendar je razlika v *asedenosti: njihove zmogljivosti Prav gotovo niso zasedene prek p" odstotkov, tako kot so naše. 0 drugi strani pa sem si ogledal vudi ekonomske cene, ki veljajo . vrtcih, ki so tako kot domovi jebene ustanove. Za otroke od j.do 7 let je ekonomska cena r 1 in za jasli 6700 dinarjev, to-eJ so tudi dražji kot mi.« t*a vendar za bivanje v domu upokojenci odštejejo domala vso pokojnino? »Ko sem pred leti začel delati v domu upokojencev, so bile pokojnine res mizerne in ta trditev je držala. Zdaj pa so se ti prejemki močno popravili, kar je dobro tudi za dom. Mnogim upokojencem od pokojnine še veliko ostane.« Pri obračunu oskrbnine v domovih je zlasti sporen delež za zdravstveno nego. »Svojci so se pritoževali nad poračunavanjem tega deleža za nazaj, zato smo ubrali drugo pot: zdravstveno nego zaračunamo za naprej. V tem smo si domovi upokojencev še zelo neenotni, čeprav naj bi se držali priporočila o treh kategorijah oskrbovancev, kar zadeva zdravstveno nego.« Cene v domovih ste vzporejali s hoteli. Je to pravšnja primerjava, glede na družbeni, socialni status domov za upokojence? »Smo družbena ustanova, vendar od tega nimamo nič. Skoraj bi bilo'bolje, ko bi se lahko enačili s hoteli, se ponujali na trgu in sami oblikovali svojo ceno. Vendar je prav, da družba drži roko nad ustanovami posebnega družbenega pomena. Kakšen bo naš status po novi zakonodaji, še ni jasno, tudi nas pri oblikovanju tozadevne zakonodaje ni nihče ničesar vprašal.« • D. Z. Žlebir I KRATEK STIK Zdravstvene knjižice sprejemamo do enajstih Bralka sprašuje, zakaj od pacientov v zdravstvenih domovih na Gorenjskem zahtevajo, da zdravstvene izkaznice oddajo do 11. (oziroma do 17.) ure, po tej uri pa bolnika bodisi odklonijo bodisi sprejmejo z veliko nejevoljo in očitki. Gre pri tem določilu za interni dogovor ali morda za kak odlok, ki ga pacienti ne poznamo? Na vprašanje odgovarja Milojko Demšar, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske: »Ne gre za odlok, niti za to, da se zdravstvenim delavcem po omenjenih urah ne bi ljubilo delati, pač pa za organizacijo dela zdravstvene ordinacije, ki je v prid obema, zdravniku in bolniku. Vprašanje najbrž zadeva obiske pri splošnem zdravniku, saj paciente za zobozdravstvo ali specialiste naročamo po urah. Nekateri menijo, da bi bilo tudi pri splošnem zdravniku pametno naročanje po urah, tako bi zjutraj med 7. in 9. uro zdravnik pregledal nujne primere, med 9. in 11. uro naročene paciente in kasneje "neplanske". Zdravniki najraje vidijo, da so zdravstvene izkaznice oddane čimprej, da lahko ocenijo, kakšne paciente bodo ta dan pregledovali. Bodo le taki, potrebni pogovora in recepta za zdravila, ali pa jih bo treba poslati morda še v laboratorij ali na rentgen? Za zdravnika in bolnika je najbolje, če tudi to opravijo še istega dne kot pri splošnem zdravniku.« • D. Ž. SINDIKALNI POVERJENIKI Vprašanje: Slišali smo, da nas bo v prihodnje moral pred kršitvami pravic varovati sindikalni poverjenik. Kakšna funkcija je to? Odgovor: Zakon o delovnih razmerjih posebej opredeljuje položaj in funkcije sindikalnih poverjenikov v podjetjih kot neke vrste delavskih zaupnikov. Koncepcija delovnega razmerja kot dvostranskega razmerja med delavcem in delodajalcem namreč nujno zahteva tudi bistveno drugačno vlogo sindikata pri varstvu delavskih pravic. V prihodnje bo vsekakor moral glavno breme zagotavljanja vsestranskega varstva delavskih pravic nositi sindikat kot organizacija in ne več toliko delavec sam. Omenjeno zaščitno funkcijo pa bo izvajal prvenstveno preko mreže sindikalnih poverjenikov v podjetjih, organizirane pravne službe in z uporabo različnih pravnih in nepravnih sredstev ter oblik sindikalnega boja. V osnovi to res pomeni, da se v prihodnje delavec, ki mu je bila ali bi mu utegnila biti kršena katerakoli pravica v zvezi z delom, praviloma ne bo več sam »prepiral« z vodstvom podjetja, ampak se bo obrnil na svojega sindikalnega poverjenika, le-ta pa bo dolžan ukreniti vse potrebno za zavarovanje delavčeve pravice (intervencija pri vodstvu, angažiranje sindikalne pravne službe, zagotovitev zastopanja delavca in aktivna udeležba sindikata v pravnih postopkih z dajanjem mnenj v korist delavca, po potrebi organiziranje ustreznih oblik solidarnostne sindikalne podpore delavcu pri zaščiti njegove pravice, v skrajnem primeru tudi solidarnostne stavke). Sindikalnemu poverjeniku mora organizacija oz. delodajalec po zakonu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje njegove zaščitne funkcije. To pa pomeni predvsem nadomestilo osebnega dohodka za čas sindikalnega dela po dogovorjenih normativih, dostop do potrebnih podatkov, priznavanje statusa legitimnega predstavnika sindikata v razgovorih ipd. Ker bo dober sindikalni poverjenik pri opravljanju svoje funkcije nujno prihajal tudi v spore z vodstvi podjetij oz. delodajalci, mu zakon posebej priznava tudi določeno delovnopra-vno imuniteto. Tako sindikalnega poverjenika brez soglasja sindikata ni mogoče prerazporediti na drugo delovno mesto ali v drugo organizacijo oz. k delodajalcu, uvrstiti med presežke delavcev ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden ali podrejen položaj. Prav tako sindikalnemu poverjeniku zaradi sindikalne dejavnosti tudi ni mogoče znižati OD in proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka. Status sindikalnega poverjenika bo glede na vsebino njegovih funkcij nedvomno moral biti že avtomatično priznan predsedniku sindikata podjetja. Zlasti v večjih podjetjih pa bo potrebno poleg njega izvoliti še več drugih sindikalnih poverjenikov. Njihovo število in čas, za katerega jim bo priznano tudi nadomestilo OD, pa bo potrebno posebej dogovoriti v kolektivni pogodbi na ravni podjetja ali s posebnim sporazumom med vodstvom podjetja in sindikatom. Vodja pravne službe pri Svetu kranjskih sindikatov Mato Gostiša POMISEL Igrice z upokojitvijo Ko smo ondan odprli telefon vprašanjem o upokojevanju, je eno od bralk zanimala tudi včasih zelo razvpita prednost upokojevanja v prvem polletju. Njega dni ni bil važen datum upokojitve, dotični je odšel v pokoj, ko se mu je na delovnem števcu odvrtelo bodisi 40 ali 35 let bodisi na starostnem 55 ali 60 let. Potem pa so nastopili inflacijski časi, za njimi hi-perinflacijski in to je enemu od pravil upokojevanja dalo novih razsežnosti. Tisti, ki so postali upokojenci pred dvema, tremi leti, njegove učinke dobro poznajo. Pred njimi je svaril ali pa dokazoval njihovo prednost tudi pokojninski strokovnjak Jože Kuhelj v knjigi Kdaj in kako v pokoj. Pri odmeri pokojnine se za izhodišče jemlje zadnje leto dela. Za tistega, ki se bo letos upokojil, denimo 29. junija, bo to leto 1989. Izračunani so trdni količniki, od katerih je odvisna pokojnina. Kdor pa gre v pokoj 1. julija, se mu kot zadnje leto dela šteje že leto 1990, količniki, po katerih se ravna, pa začasni. Vse to ne bi bilo nič posebnega, če bi bili zneski pokojnin vselej enako visoki. Kot vemo, pa pokojnine rastejo skladno s plačami. Prav pred prvomajskimi prazniki so se spet povečale za nekaj odstotkov, upokojenci pa so bili deležni tudi poračuna. Toda teh uskladitev so med letom deležni samo tisti upokojenci, ki se upokojijo v prvi polovici leta, oni iz druge in z začasnimi količniki pa ne. Dokler je gospodovala hiperinfla-cija, se je upokojencem iz prvega polletja dobro godilo, saj so vsak mesec dobili povečano pokojnino, pa še poračune v vrednosti več pokojnin. Ti časi pa so bili strahotno krivični za upokojence iz drugega polletja, saj so bili vse do novega leta, ko so (na podlagi gospodarskih kazalcev) slednjič začasne količnike zamenjali »stalni«. Tedaj so jim minulo krivico sicer ustrezno poračunali, toda z inflacijo izgubljenega denarja med letom se pač ne da povsem nadomestiti. Potencialni upokojenci so, zavedajoč se teh dejstev, pri upokojitvi malce špekulirali, zato so bile pokojninske skupnosti zadnjih nekaj let v prvem polletju močno oblegane, v drugem pa so se upokojevali pretežno tisti, ki jim te zakonitosti niso bistveno vplivale na pokojnino. Tudi zdaj še velja rahla prednost za upokojene v prvem polletju, a ne več tolikšna kot lani in prej. Nikakor pa se ne splača špekulirati s prvim in drugim polletjem tistemu, ki mu do polnih pogojev upokojitve manjka nekaj mesecev in bi se v prid prvemu polletju upokojil predčasno. Z odbitnimi odstotki do polne delovne (oziroma starostne) dobe je bolj in dlje oškodovan kot z začasnimi količniki za drugo polletje. • D. Z. Žlebir (M)m@SSiJJ©ESGLAS 6. STRAN PODLISTEK, PISMA Petek, 8. junija 1990 4G AUTDCOMMGRCG - TRGOVINA KRANJ, C JLA 14 STALNA PONUDBA rezervni deli VW GOLF, RENAULT 4 in 5 del. čas: od 7.30 do 15.30, sobota od 8.00 do 12.00 ODMEVI Je dušo Mojstrane še mogoče rešiti? V Delu smo 23. maja lahko prebrali, naj bi Mojstrana v kratkem doživela svoj turistični preporod. Kako? — S pozidavo Boke (prodajni prostori, drobno gospodarstvo, turistično društvo, apartmaji, podzemne garaže), Prod (rekreacijske površine, športni objekti), Mlačce (teniško igrišče, gostinski objekt). Mene pa je te »vizije« strah. Svoje pomisleke k takšni viziji sem povedal že lani na zboru vaščanov. Tedaj nam je bilo rečeno, da še ni nič odločeno, da bomo o načrtih ponovno razpravljali, da je do sprejema zazidalnega načrta še dolga pot. Zdi se pa, da se beseda krajanov, podobno kot pod partijskim režimom, tudi pod Demosovo vladavino ne bo upoštevala. Socreali-stično (ne)kulturo bo zamenjal balkanski pridobitniški primitivi-zem, občanu pa ne bo ostalo drugega kot da kdaj pa kdaj komu, ki ga je pripravljen poslušati, ob šanku potoži, da se tako nikoli ni dalo in se ne da nič storiti. Sicer pa je tudi ta pridobitni-ška »vizija« mojstranškega turističnega preporoda zgolj nastavek: pol stoletja trajajočega ka-sarniškega urbanizma, kije moj-strani odvzel njeno dušo in ji stri toplo domačno, gostoljubno srce. Mojstrana danes je navadno delavsko predmestje Jesenic, za katerega je značilno nenehno uničevanje vrtov in kmetijskih površin. Takoj po vojni so si zaslužni Mojstrančani izven naselja, na nacionalizirani Gizelini njivi, zgradili hiše, vojska pa je na njivah, travnikih in pašnikih na Velikem bragu zgradila kasarne, na Koširjevem Boru han-gerje za topove (tudi tu so po umiku vojske zgradili stanovanjske hiše), na Orehnikovem pa konjušnice - (v njih sedaj dela K OOP Mojstrana). Nato so na Luksovi, Skumavčevi in Koširjevi njivi zgradili market, s parkiriščem in avtobusnim postajališčem, osnovno šolo, vrtec, igrišče za košarko in blok za učiteljice. Še kasneje so oboje povezali, preko Tilčeve in Cvetove njive, z blokovskim naseljem, na Velikem bregu pa je namesto nekdanjih kasarn zraslo montažno delavsko naselje. Kljub temu da naj bi se sedaj staro vaško jedro povezalo preko Boke (ob levem bregu Bistrice, nasproti marketa) z jedrom v območju nekdanje cementarne, vrli vizionarji turističnega preporoda nimajo nikakršne vizije o širnem prostoru med to novo pozidavo, marketom. Velikim Bregom in Grančiščem. Zeval bo kot odpr- ta, zanemarjena rana sredi ka-sarniško oblikovanega delavskega predmestja Jesenic. Turizem pa v takem okolju nima nikakršne šanse, pa čeprav na obrobju, krog in krog Mojstrane, zgradimo na stotine teniških igrišč in ne vem kakšen stadion in helio-drom na Prodih. Srca in duše Mojstrani takšno oblikovanje prostora ne more vrniti. Zato sem že lani na zboru vaščanov poudaril, da se s takimi projekti (drekec pekec tu, dre-kec pekec tam) ne kaže slepiti, da naj prenehamo z nasilnim razvijanjem kraja v prid posameznih zaslužkarjev (SGP Grosuplje in mogoče še kdo), da moramo prihodnost graditi na viziji, ki naj vrne Mojstrani njeno dušo. Nekdanjo dušo — tisto dušo, kije privabljala turiste, da se je lahko tedaj, v predvojnem času, več kot kosala s Kranjsko Goro — je Mojstrani danes, po vsem tem »urbanem« opustošenju okolja, seveda nemogoče vrniti. Struga (potoku smo rekli Roja), ki so jo pridne roke več generacija pri bivši cementarni izpeljale iz Bistrice skozi sredo vasi, vse do Save, je zasuta. O žagi takoj pod cementarno ni ne duha ne sluha, tudi ne o Zupanovi elektrarni, Jernačevega mlina ni več, ne Jakapčevih in Mlinarje-vih rak, ne Derničevega mlina in žage, ne Počkove kovačije, ne Rekarjevega mlina in žage: vseh teh silnih koles in naprav, ki jih je gnala umetno ukročena vodna energija, ni več ne mlinov ne žage na Mlinci. Ni več tistih tropov koz, ovac in krav, volov in konjev, stogov in žitnih polj, oračev, koscev in žanjic, bosonogih pastirčkov, ki so kurili svoje ognje in igrali na vrbove piščali po Prodih, po Vrbju, v Črni gori, Za fabriko. Za Planino, na Ža-jenbrdu, za Grančiščem, na Tnalu,... Hlevi in ročno pleteni plotovi na planinah v Vratih so propadli. Ni več ne Skrableja, ne Turka, ne Orehnka, ne Polda, ne Vahice. pri katereh bi se planinec v Vratih odžejal s skodelico mleka in kravji in ovčji zvonci ne odzvanjajo več pod Luknjo, v Štajnerjevi plavi in v Erjavčevem grabnu. Celo veličastne stebre akvadukta, ki je dovajal vodo nekdanji cementarni, so porušili. Prečudovite Marijine studence pred Peričnikom, kjer je vsak planinec odprl svoj nahrbtnik so zabetonirali in vodo po ceveh speljali v delavske Jesenice. — Kaj torej še ostane? Naj trgovinice z naveličanimi prodajalci, turistična pisarna, drobno gospodarstvo, teniška igrišča, ropotajoči helikopter, rešijo, kar se rešiti ne da? Je skrit turistični adut slaba, prašna cesta, ki pelje do Aljaže- vega doma, ob kateri kmalu niti resje ne bo cvetelo več, sprehod do slapa Peričnika, Triglavska stena, razširjena cesta v Rodovno, krajina, v kateri ne gospodari več skrbna človeška roka, rovti zarasli z grmovjem in mladim smrečjem? Drobno gospodarstvo, prodajni prostori, rekreacijske površine, so običajna civilizacijska pridobitev vsakega delavskega naselja, ne pa znamenje turističnega preporoda. In takšno naselje je lahko zgolj tranzitna točka za tiste, ki gredo iskat svojo lepoto in dušo v Triglavsko pogorje. A vendarle bi rekel, da obstaja neka šansa: hotel na Skedan-cih, turistično naselje na Gran-čišču, sprehodi, planinstvo, plezanje, tek, kolesarjenje, ježa, tudi tenis, lov, ribolov, pikniki, go-stinsko-kmečka ponudba domačih specialitet. Dinamično organizirano planinarjenje v povezavi z drugimi centri Triglavskega narodnega parka. Navsezadnje sta blizu (preko Radovne) tudi Bled, pa Kranjska gora. Obe lokaciji sta izredno atraktivni: Ravnina na Skedancih, z lahkim dostopom s ceste v Rodovno, vrh strme stene, pod katero se bistri Bistrica, s prečudovitim razgledom na vrhove, od Vrtaške planine pa tja do Pihavca, tik nad malim gozdnim jezercem, kjer so včasih kopali kredo in kjer se še danes namakajo Mojstrančani v vročih poletnih dneh, na eni strani, na drugi pa tik na sotesko, ki se končuje z Mlačca-mi, kjer so že sedaj teniška igrišča. Grančišče, mogočna skalnata gmota, za katero pravijo radie-stezisti, da ima močno sevanje (Marko Pogačnik menda trdi, da se v Mojstrani srečujeta dve zmajevi črti), ki se na eni strani takoj za vrhom prevesi v nekakšno večjo planoto in kjer je bilo mogoče nekdaj, v davnini, gradišče (odtod ime Grančišče?) danes pa bi lahko zgradili celo naselje, vključno z rekreacijskimi površinami. Na drugi strani se strmo spusti v dolinico, kije bila nekoč senožet in kjer bi se še danes lahko pasla čreda konj, vedno pripravljenih gostom za ježo. Z vrha lep razgled v dolino Vrat, pa navzgor in navzdol po Dolini Save. Hiter dostop do Vrtaške planine, od tu pa v Vrata ali do Slapa Peričnika. Cestni dostop preko Žajenbrda do Počivala -in že smo tu - ne bi bilo težko zgraditi. Nasilna pozidava še preostale plodne (čeprav slabo izkoriščene) zemlje v območju naselja ne bo rešila ničesar. Pustimo temu bol-. nemu socrealističnemu naselju svoj naravni razvoj, naj preboli in pretrpi svoje rane in bolečine. Naj mu staroselci in novi domačini, brez posebnega vsiljevanja s strani, skladno s svojimi ambici- jami, vdihnejo dušo, podarijo svoje srce. Pustimo bivajočemu biti in dajmo času čas. Božidar Lakota Kako novinarju (D. Dolenc) omogočiti objektivnost? Če novinarja kritiziraš, protestira. Če mu kdo preti, stavka. Skratka, dovoljuje le strokovno oceno svojega dela. Kako naj se torej lotim člančičev (Samo ne rdeč.., Koliko skupščin še do nove vlade), v katerih je D. Dolenc stresla svoj kvantaški gnev na pregrete glave tržiškega Demosa? Naj v njenem globokoumnem razmišljanju odkrivam jezikovne napake (...Demos tišči svoje... da bi, če bi vedeli za tako, volili drugače... so v sredo dobili dovoljno šjevilo glasov... in zato po njihovo ne more biti predsednik...)? Toda pismenost novinarja (lektorja) naj ocenjuje njegov urednik. Gre mi za objektivnost in upam, da mi vaša novinarska prevzvišenost to predrznost dovoli in tudi objavi. Objektivnost zahteva poznavanje dejstev, ne kvant; če pa se slednjemu že res ni mogoče odpovedati, je treba prisluhniti čenčam iz različnih virov. D. Dolenc Demosu očita, da nima sposobnih ljudi, ki bi jih ponudil za ključne funkcije. Demos je take ljudi že ponudil, nekaj od njih je že na »ključnih« mestih, nekaj jih pa še vedno ponuja in bo pri njih vztrajal, dokler bodo znotraj Demosa imeli podporo večine. In ne vem, kaj je v tem tako nemogočega, neresnega, celo pregretega. Če bi D. Dolenc korektno opravljala svoje dela, bi informacije zbirala tudi v tržiškem Demosu. Tako bi ugotovila, da Demos podpira tudi rdeče, bele in pisane, a le tiste, o katerih pač večina sodi, da ustrezajo. Je to narobe? Če bi D. Dolenc poznala dejstva, bi vedela, da prvega, rdečega (tako D. Dolenc) mandatarja ni nihče legitimno predlagal, to se namreč dela v skupščini, če kaj vem. O njem se je razpravljalo v t.i. koordinaciji, v kateri večina strank Demosa nima svojih predstavnikov. Drugega, nadstrankarskega, mandatarja je skupščina, v kateri ima Demos večino, tudi izvolila. Glede njegovega odstopa pa tole. Demos mu je predlagal imena, od katerih je zamenjal le tri, in to prav imena, kijih je Demos izbral med svojimi člani. Glede Valjavca oziroma možnosti, da v skupščini ne bo izvoljen, je bil opozorjen. Demos je man- datarja dvakrat vabil na sestanek, drugega se je udeležil, a to je bilo le nekaj minut pred zasedanjem skupščine. Mandatarju seveda z vsem tem ni nihče jemal pravice, da predlaga svojo sestavo izvršnega sveta in pri njej vztraja in odstopi. Vendar, kaj pravzaprav hoče D. Dolenc? Ali hoče, da zamenjamo skupščino s tako, ki bo mandatarja podprla v vsem, kar bo predlagal? Razmišljati o tem, kako bi volilo to »ljudstvo« (tržiški občani), je neumno. V demokratičnem svetu se to lahko ugotavlja z jav-nomnenjsko raziskavo. Še najmanj pa je za to poklican novinar, ki očitno ne pozna dejanskih razmer in dejstev. Glede časa. ki teče, in škode, ki pri tem nastaja, pa je treba vedeti, da se demokracije, tako kot objektivnega poročanja, ni mogoče naučiti čez noč. Podobno, kot se to dogaja v tržiški občinski skupščini, se zapleta v številnih slovenskih občinah. Toda: počasi se daleč pride. Škode pa se bojijo zlasti tisti, ki so jim škodile že volitve. Svojo zadnjo možnost zdaj vidijo v zlobnem interpretiranju skupščinskih dogajanj. Pavel Pazlar Demos - Tržič Odprto pismo novi slovenski vladi Volilci smo nestrpno dočakali, da se je končno konsolidirala nova slovenska vlada, ki naj končno začne popravljati krivice, kijih je 45 letna tiranija komunistov naredila v Sloveniji. Vlada naj čimprej začne reševati pereče probleme, kakršno je stanovanjsko področje, ki so ga komunisti vsa leta zanemarjali. Čeprav vemo, da je v Sloveniji ogromno praznih stanovanj, ogromno ljudi pa živi samih v velikih stanovanjih, je velik primanjkljaj stanovanj, prav zaradi stanovanjskih zakonov, kijih sodišča prikrojijo po svoji volji in presoji. Zanimivo bi bilo pogledati, kako imajo te reči urejene na zahodu, kjer določa stanovanjska razmerja v glavnem trg in nihče ne sili lastnika, da ima v svoji hiši stanovalce, ki jih ne mara. To je možno edino v državah komunistične diktature, kjer ni bila priznana privatna lastnina, denar pa se je moral zapraviti za pijačo ali luksus. Kdor je oddal sobe, je bil družbeno škodljiv. V hišo so mu vdirale inšpekcije, sodišča pa niso pomagala lastniku, pač pa izključno najemnikom. Tudi, če najemniki ne drže pogodb, ali jim le te prete-čejo, ni lastniku nič pomagalo, ker smo pač živeli v nepravni državi, ki kot taka ne more v Evropo. To bom tudi sam preprečil z raznimi članki, ki mi jih objavljajo širom Evrope. Država, ki ne bo spremenila politike na stanovanjskem področju, je obsojena na propad. Ne vem, kdo bo vlagal denar v slovensko gospodarstvo, če se še naprej odloča o tem, ali ima lastnik hiše pravico izseliti stranko ali ne. Kako more sodišče odločati o tej zadevi, ali so mogoče hiše last sodišč. Ne vem, kdo daje to pravico sodnikom, to je nesprejemljivo določanje o tuji lastnini, in če tega ne bomo odpravili, potem se od srednje Evrope poslovimo za vedno, ker nas takih Evropa ne bo sprejela. Zavedati se moramo, kaj je lastnina in to tudi povedati sodnikom. Zato povem vladi, naj čimprej začne uveljavljati svoje obljube in naj vsaj na tem področju skuša narediti red. Lastnikom se daje možnost, da urejajo stanje v svojih hišah, ne pa da se jih prepušča na milost in nemilost gospodom sodnikom, ki si vzamejo v svoje roke pravico, da odločajo o tuji lastnini. Lastnik naj ima popolno podporo milice, ki se sedaj imenuje za strokovno službo, ne pa tako kot do sedaj, ko se ti je lahko nekdo na silo vselil v tvoje stanovanje, pa ti ni nihče pomagal in si bil odvisen na milost in nemilost sodnikom, ki se jim ni nikamor mudilo. To se ne dogaja nikjer drugje na zemeljski obli. Jakob Jerala, Hraše 10, Lesce MIHA NAGLIC KAR ČLOVEK NE ZMORE, BOG POMORE Pogovor z Viktorijanom Demšarjem, malteškim vitezom iz Komende Ko sva se že dotaknila politike, razčistiva še nekaj. Pred vojno je bilo duhovniško opravilo bolj odvisno od politike, zlasti zaradi premoči SLS (Slovenska ljudska stranka). Službi kurata in »nunskega očeta« sta sicer odmaknjeni od vsega tega, v Koroški Beli, v delavskem okolju, pa verjetno brez politike ni šlo? Res je, tam sta bili zelo močno izpostavljeni socialno in versko vprašanje, slednje zaradi novega pojava sekt adventistov in jehovcev. Prav tam se je vse to začelo in razmahnilo. Zato smo priredili tudi javno disputacijo, v dvorani in pred številno publiko. Pa me, hvala Bogu, niso preonegavili! In potem so dali mir. Za sektaše je namreč značilno, da se napiflajo gotovih stavkov, to pa je tudi vse. Ko bi morali svoje lastne trditve razložiti in poglobiti, jih zmanjka. Ko sem prišel v Ribnico, so me hoteli takoj omrežiti. Moj predhodnik se je namreč rad ali nerad ukvarjal s politiko. Hoteli so, da bi vodil hranilnico, ponujali so mi funkcijo v stranki, itn. Vse sem odklonil z razlago, da nisem prišel zato, temveč zaradi pastoracije. Potožil sem se tudi škofu in Rozman mi je pritrdil: »Res je, dovolj imaš pastoralnega dela.« Poslal mi je tudi na pismeno, da mi ne dovoljuje politično delovati. Proticerkvene ideologije nisem odobraval, nisem pa se spuščal v boje z njo. Že v Škofji Loki sem pomagal krščanskim socialistom, ko je šlo za njihove plače v klobučarni, pa tekstilcem na Trati, ki so bili zelo slabo plačani. Leta 1937, ko je bilo na Gorenjskem najhuje, je bilo veliko štrajkov. Tedaj sem potegnil s štrajkajočimi in tudi v cerkvi povedal, kaj je prav in kaj ni. Nato je prišla na škofijo pritožba, da sem komunist. Moral sem v Ljubljano na zagovor. Ko sem škofu vse razložil in mu predočil izredno težko stanje vernih delavcev, ki so me prosili, da bi prišel maševat kar v tovarno med štrajkajoče, je ta sklenil »zaslišanje« z besedami: »Takih komunistov pa bi še rad imel!« Politiziral torej nisem, pomagal pa rad; pravzaprav sem že pred koncilom deloval v njegovem duhu. Osebno mi je bila takrat zelo blizu izbira Kocbeka in krščanskih socialistov. Slovenski klerikalizem med obema vojnama je bil še iz avstrijskih časov. Danes je v razvitem svetu prevladalo prepričanje, naj v političnih zadevah ravna vsak po svoji vesti. Stranke so povečini neideološke, razen komunistov in krščanskih socialistov, pa še te vodijo izključno laiki. V izbiri med strankami naj se torej vsak ravna po svoji vesti in izbere tisto, ki mu je najbližja. Cerkev na Slovenskem je v tem oziru še vedno velikanska sila - če bi namreč hotela politizirati? O jej, kako da ne. Pa je boljše, da ne. Če ne bi že v začetku tega stoletja imeli Kreka in Jegliča, potem gorje Sloveniji. Bog ve, če bi sploh še obstajala?! Prav ta dva sta nas v dobri veri »zapeljala« v Jugoslavijo... Ja, to je bil panslavizem, te iluzije so še iz prejšnjih stoletij. Kreku je bilo razočaranje prizaneseno, saj je umrl še pred koncem prve svetovne vojne. Jegliča je doletelo, a kaj je hotel. Če bi ubral drugo pot, bi bilo mogoče še slabše in vsega bi bil kriv. Ljudje so pač hrepeneli po združitvi in škof je potegnil z njimi. Kako navdušeni »Jugoslovani« smo bili samo takratni gimnazijci. O, jej. Vrniva se zdaj spet k žirovskim vprašanjem. »Oj, mi smo pa tam na Žirovskem doma, v prelepi dolini na koncu sveta«, poje žirovska himna. Se Vam ne zdi, da je nesluteni in nesporni gospodarski razvoj, ki ga je kraj doživel po vojni, načel in pokvaril to lepo podobo »s konca sveta?« Jaz sem vse te spre-membe, posebno krute posege v naravo, v kulturno krajino, podiranje starih hiš ipd. dostikrat doživljal kot osebno razoča-ranje, kot razbijanje iluzij o svetu, ki sem ga poznal in katere' ga podobe so v spominu ostale tako lepe... Ja, jaz se gor v žirovski dolini ne znajdem več, ko pridem domov. Edinole v starih Žireh se še najde kaj iz mojega otroštva, zlasti cerkev, ki se je tedaj šele gradila. Vse druge stavbe iz onih časov so nekako osamljene, ni več tistega življenja v njih in okoli njih, kakor je bilo mojem času. Denimo pri Katrniku, tam je bilo živahno, pa v Mršaku, kjer so Šorliji, okrog Primožiča, kjer so bile pošta, trgovina, gostilne... Ne vem, ali je zdaj tam sploh Še kaj življenja? V zadnjem času, ko se spet uveljavlja zasebna pobuda, tudi to jedro Žirov spet oživlja, odpirajo se najrazličnejši lo' kali. Je pa res že kazalo, da bo vse prešlo. To je pa lepo in prav. Ko sem bil še mlad in polno zaposlen, sem si vedno želel, da bi se na stara leta vrnil v Žiri in tam ostal do konca dni. Zdaj te želje nimam več. Vživel sem se v tukajšnje razmere in tudi domačim, kolikor jih je še, bi bil tuj. Boljše je, da ostaneš med tistimi, kjer si. Je potemtakem tudi za Vas tista podoba Žirov, ki jo nosi' te v sebi kot spomin iz svoje mladosti, lepša od tiste, ki jo vidi' te zdaj - da je tako, sem namreč ugotovil v pogovorih z neka' terimi starejšimi Žirovci. Ja, ja, kje so zdaj tisti lepi sprehodi iz Stare vasi na Dobra-čevo, do Župana, na britof in nazaj pa fantovski večeri iz let, ko sem bil še študent. Bilo je izredno živahno. Te idile pač ni ve& Idila, ki jo - če sploh jo - doživlja današnja mladina, je divja. J« izraz tistega splošnega nemira, ki vlada v sedanjem svetu. To nj zdravje, to je bolezen. Vsa ta muzika in vse to, to je izraz divjosti sedanje dobe. Vsakdanja kultura je izraz in izživetje tistega, kal" človek čuti in današnja je v tem oziru zelo simptomatična. človek se kar naprej prazni, po hrano za izpolnitev nastale praznih pa sega v preteklost. Vzemiva modo - kaj je drugega kot ponavljanje že videnih oblik? KULTURA UREJA: LEA MENCINGER V ponedeljek je bil v Ljubljani ustanovljen Slovenski kulturni zbor DEMOKRATIČNO ORGANIZIRAN FORUM Ljubljana, 4. junija - Pretekle izkušnje so predvsem kulturnike izučile, da je pač najboljše zaupati sam sebi in svoje dejavnost v širšem smislu zaokrožiti na temelju samoorganiziranja. Delo iniciativne skupine za ustanovitev Slovenskega kulturnega zbora, ki je skupaj z Društvom slovenskih pisateljev tudi vodila priprave na ustanovitev zbora, je bilo s formalno ustanovitvijo le-tega in izvolitvijo Sveta zaključeno. Slovenci smo tako dobili civilno telo kulturnikov, ki si bo, kot je bilo "rečeno, v prvi vrsti prizadevalo za avtonomnost kulture. Prisluhnili smo lahko dvaj-seterici referatov, v dopoldanskem delu bolj osredotočenim na širše kulturne okvire in popoldne razmišljanjem, ki so se dotikala določenih konkretnosti znotraj kulturnega polja. Sicer pa, preletimo na kratko bistvena razmišljanja nastopajočih. Po pozdravnih besedah novega kulturnega ministra dr. Andreja Capudra ("Bodite obzirni in ne streljajte prehitro na ministra, kajti tu sem šele 14 dni!"), ki je sicer zbor samo pozdravil in takoj nato odhitel po (važnejših?) opravkih, je, kot je Poudaril, predstavil delovne diskusije, ki so se kresale na iniciativnem odboru za pripravo Slovenskega kulturnega zbora, njen predsednik Boris A. Novak: "Kultura se je znašla v najslabšem položaju doslej. Imam občutek, da se razmere, glede na neustrezno organiziranost, še zaostrujejo. To ni nostalgija po KUS, vakuum, ki je nastal po njihovi ukinitvi, pa je Še hujši, posledice so lahko katastrofalne." Kulturni zbor je označil za nadstrankarsko zadevo, demokratično organiziran forum, v katerega naj bi se vključevali vsi, ki delujejo na Področju slovenske kulture. Pesnik Ciril Zlobec se je že v prvih stavkih zavzel za Zbor: Ogrevam se zanj, ker predvidevam, da se slovenski kulturi °betajo še slabši časi." Dotak- Kulturni parlament Ni bilo gneče in evforičnega ozračja, je za ponedeljkov dogodek v Linhartovi dvorani CD-ja zapisal kolega Sosič, sam pa bi lahko mirno dodal, da je v veliki meri prevladovala zmernost povedanega in pozitivna naravnanost izrečenih misli. Simboliko nadstrankarskega (ali po Peršaku obstrankarskega) razmišljanja reprezentantov novega kulturnopolitičnega slovenskega lob-byja (Boris A. Novak) je navsezadnje gradila tudi povezovalna beseda voditelja (Rudi Šeligo), ki je tudi sedanjim visokim državnim funkcionarjem dosledno namenjal kulturniške oznake "pisateljev, pesnikov, igralcev..." Razpad sisovskega sistema je tudi zadnjim nejevernežem dokončno potrdil potrebo po povsim drugačni novi organiziranosti t. i. družbenih dejavnosti, kamor še vedno štejemo tudi kulturo. Tako na ravni republike kot občin smo dobili prenovljene (ponekod samo po imenu) odbore, ki naj bi usmerjali kulturno politko v prihodnje, vendar se vedno bolj zdi, da so bile stare pasti predobro skrite. Zato toliko bolj velja staviti na vrednost SKZ-ja, avtonomnega, samoorganiziranega telesa, ki mu dela seveda ne bo manjkalo. To navsezadnje dokazuje tudi predlog, po katerem naj bi se v drugem polletju za 5 odstotkov realno znižalo financiranje programov iz proračuna republike, med njimi pa je tudi kulturno področje. Kultura je očitno za nekatere (tudi nove oblastnike) še vedno zgolj poraba... konkreten s številkami in se zavzel za rast oddvajanja za kulturo od narodnega dohodka, po kateri naj bi leta 1993 oddvajali od 1 do 1,5 odstotka. Bo kultura še vedno dejavnost posebnega družbenega pomena, se je vprašal Tone Peršak in se zavzel, da "kulturni dinar" v kulturi tudi ostane. Maja Haderlap je govorila o izkušnjah iz zamejstva, Bruno Hartman se je zavzel za uveljavljanje večsrediščnega kulturnega razvoja, Jure Mikuž pa za ustvarjalno kulturo. Glasbeno področje sta "pokrila" Lojze Lebič (slovenske glasbenike iz diaspofe vključiti v slovensko kulturno zavest) in Urban Koder (radijska uredni- nil se je tudi socialnega statusa kulturnikov: "Socialne probleme v kulturi je potrebno reševati kot socialne probleme." Celoten Zlobcev govor pa je nekako izvenel v poudarjenem vprašanju: kaj bo jutri z našo kulturo? "Danes slovenski kulturniki ne postavljamo alternative, pač pa prostor, kjer se bodo zbirale informacije," je uvodoma svoje videnje zbora postavil Dimitrij Rupel, ki je velik del svojih besed namenil gospodarstvu ("če je kaj manjkalo našemu gospodarstvu je to kultura") in sklenil: "Namesto supersonika in smuči, bodo Slovenci raje kupovali kulturo, zdravstvo..." "Poigravamo se z možnostjo, da bi postali moderna nacija," je rekel Rudi Šeligo, ki je v svojem prispevku gradil na nujnosti osamosvojitve Sloven- cev ("vendar je očitno že spoznanje za eno generacijo dovolj") in suverenosti: "Suverenost mora biti najprej na kulturnem področju, šele potem na obrambnem." Hitrost hitrega samoorganiziranja je pohvalil tudi Polde Bibič in namignil na večno sovpadanje s politiko: "Kultura je postala politika in obratno, vse se še bolj meša, kot se je prej." Zavzel se je za sprejem posebnih umetniških zakonov ter poudaril, da Zbor ne more nadomestiti sindikata, le-ti so lahko po Bibiče-vem mnenju le znotraj posameznih branž. Boris Gombač se je dotaknil nekaterih napak pri varovanju naravne in kulturne dediščine ("kulturna politika je v preteklosti privilegirala policentrični razvoj"), naslednji govornik, "zadnji predsednik KUS" Sergej Peljhan je bil zelo SvetSKZ Med člani sveta med drugim najdemo tudi: Borisa A. Novaka, Poldeta Bibiča, Jureta Mikuža, Manco Košir, Pavleta Gantarja, Vena Tauferja, Kseniji Hribar, Igorja Vidmarja, Marjana Ogrinca... štva ne naročajo novih del, zlasti za področje resne glasbe). O medijih in kulturi je govorila Manca Košir (množična občila so že sama po sebi kulturno dejanje) in v repliki tudi Marjan Ogrinc (opozoril na prihodnost medijev in njihovo kvaliteto). Navzoči so prisluhnili tudi Andreju Rotu, Niku Grafenauerju in Jožetu Snoju, ki so se dotaknili emigrantske literature, založništva in slovenske knjige, Mitja Rotov-nik je razmišljal o načrtnem prodoru slovenske umetnosti v svet, Ksenija Hribar pa o stanju na domačem plesnem področju. • V. B. Nova knjiga Kurirčkove knjižnice ZGODBE Z RAZGLEDNIC Preddvor - Tako je to: učenci, tisti nekdanji in sedanji, skratka učenci nasploh, so si zaslužili nastopanje v knjigi Berte Golobove, pisateljica pa si je prislužila imeniten koncert šolskega zbora preddvorske šole z vokalnimi in instrumentalnimi solisti pred polno dvorano Kulturnega doma. I Takšne so predstavitve na vasi", in to najlepši vasi na Svetu z najboljšimi ljudmi na svetu. Zato so se vsi skupaj tudi znašli v novi knjigi Berte Golobove Šolske razglednice, ki je te dni izšla kot stota knjiga zbirke Kurirčkova knjižnica založbe Borec. Jubilejna knjiga zbirke za mladino že mora biti nekaj posebnega; posebna mo- ra vsekakor biti v tem, da gre °trokom v branje. Po dosedanjih izkušnjah sodeč, Golobo-H je doslej napisala deset rnJig> otroke ne bo prva nič tre-b* siliti s Šolskimi razglednica-^i. ki jih je ilustrirala in opremila Jelka Godec Schmidt. Hitro prelistavanje knjige daje si- cer vtis vedrih zgodbic, ki se dogajanjo učiteljici, učencem in vsem skupaj. Toda avtorica je svoje zgodbice le spretno zavila v vedrino, da bi lažje otrokom povedala, kako prijetno je biti učitelj, kako je treba imeti otroke rad, pa tudi to, da so učitelji samo ljudje s svojimi dobrimi in manj dobrimi lastnostmi. In odrasli lahko preberejo med vrsticami prijazno pi-sateljičino sporočilo, da se v šoli učijo vsi - učenci od učiteljev in učitelji od učencev; le da si pri tem vsi (tako učenci kot učitelji) ne prislužijo ravno petič. Toda zaradi tega se vendar svet ne podre. • Lea Mencinger, FotorGorazd Šinik ^•"eddvor — Novo knjigo Berte Golobove Šolske razglednice je ob Pomoči preddvorske šole predstavil urednik založbe Borec Janez 'vlušič. - Foto: Gorazd Šinik Naše razmišljanje KULTURA NA ŽIVOTARJENJU Škofja Loka - Kadar iz žepa presahne skoraj ves denar, potem so pomembne le še malenkosti, o čem drugem se skoraj ni vredno pogovarjati. Tako nekako se te mesece počutijo odbori za kulturo - verjetno v vseh gorenjskih občinah, prav gotovo pa v škofjeloški. Čeprav gre za razvejano kulturno dejavnost, za sijajne kulturne spomenike, ki bi jih bilo treba vzdrževati in obnavljati - ne nazadnje, da bi tudi kaj prinašali - pa je kulturnega dinarja premalo. Razmišljanje, da je mogoče gospodarstvo obnoviti tudi na ta način, da se kulturi vzame skoraj vse možnosti obstajanja, je pripeljalo to dejavnost dejansko povsem na obrobje. Zato se lahko na odboru za kulturo, ki zdaj zamenjuje nekdanjo kulturno skupnost, lahko pogovarjajo le o nakupu kataložnih omaric za knjižnico, ker o širitvi knjižnice dobesedno pokajoče po šivih tako ali tako ni posebnih izgledov, kakšen dinar se bo našel za obnovo cerkvice sv. Nikolaja v Sorici, pa za nakup stolov namesto klopi v puštalski kapeli, pa za garderobe v Loškem odru - skratka za majhne investicije; za kaj drugega tako ni denarja. Kako drugače se trenutno niti ni mogoče pogovarjati, ko pa seje škofjeloška občina pred časom odločila, da kulturno dejavnost potisne daleč nazaj. Dejavnosti je sicer še ohranila iste - muzej, gledališče, knjižnica, ZKO in ostalo, vse pa komaj kaj več kot pri životarjenju. Drugače niti ne more biti, če pa družbenim dejavnostim in s tem kulturi v tej občini odmerjajo delež, ki občino uvršča prav v zadnji del med slovenskimi občinami. Nizka dobesedno nekulturna prispevna stopnja zadošča le za redno dejavnost, vse drugo se rešuje z iznajdljivostjo, kar pa seveda ne pomeni razvoja, pač pa stagnacijo; in vse pogosteje tudi kakšno nepopravljivo škodo. Čeprav misel o večji prispevni stopnji v sedanjih razmerah meji že na bogokletno dejanje, pa bodo tako v škofjeloški in verjetno še kateri občini morali prav v kulturi zastaviti drugače. • L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - Letni koncert Mešanega pevskega zbora Svoboda Stražišče bo jutri, v soboto, ob 20. uri v OS Lucijan Seljak v Stražišču. V galeriji Kavka razstavlja slike (olja na platnu) akad. slikar Stanislav Dindorf iz Krakowa. V Domu JLA je do konca tega meseca na ogled razstava likovnega samouka Dareta Terjana. JESENICE - V razstavnem prostoru Viktorja Gregorača na Ja-vorniku bodo danes, v petek, ob 20. uri odprli etnografsko razstavo Javorniški rovt nekdaj in danes. Na otvoritvi bo pel ži-rovniški oktet. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši so na ogled dela kitajskih grafikov. V prostorih Ljubljanske banke razstavlja slike akad. slikarka Brigita Požegar - Mulej. DOSLOVCE - Gledališče Tone Čufar gostuje v nedeljo, 10. junija, ob 21. uri z Linhartovo Županovo Micko pred rojstno hiši F. S. Finžgarja. Če bo vreme slabo, bo predstava v dvorani na Breznici. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja Bernarda Zajec. V galeriji I. Groharja razstavlja tapiserije Silva Horvat Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava akrilov škofjeloškega slikarja Lojzeta Tarfile. V Kurnikovi hiši in v župnijski dvorani sv. Jožefa je na ogled razstava akvarelov Mari Šmid V fotogaleriji Slovenija je na ogled razstava črnobelih fotografij Bojana Beguša. KAMNIK - V avli Srednje šole R. Maistra bo jutri, v soboto, ob 20. uri nastopila gledališka skupina Pod mostom z Oscarja Wilda predstavo Važno je imenovati se Ernestv režiji Tine Rom-šak. V frančiškanski cerkvi bo danes, v petek, ob 20. uri stilni koncert orgelskih skladb Sama Vremšaka: na orgle bo igral Hubert Bergant. GRAJSKI VEČER Preddvor - Jutri, v soboto, ob 18. uri bo v hotelu Grad hrib večer, na katerega so povabili igralko Bernardo Oman in igralca Poldeta Bibiča: z gostoma se bo pogovarjala Miša Molk. Rezervacije sprejema recepcija Hotela Bor. SREČANJE GORENJSKIH PEVČEV Boh. Bistrica - V petek, 8. junija, ob 19. uri bo v Domu Joža Ažmana pevska prireditev Srečanje odraslih pevskih zborov Gorenjske 1990. Na prireditvi, ki jo organizirata ZKO Gorenjske in ZKO Radovljica, bodo sodelovali: Moški pevski zbor Bohinj DPD Svoboda Tomaž Godec iz Boh. Bistrice pod vodstvom Edija Zaveršnika, Moški pevski zbor Kulturnega društva Kranjska gora pod vodstvom Daneta Škerla, Moški pevski zbor KPD Janez Čebulj Komenda pod vodstvom Baldomi-ra Kremžarja, Moški pevski zbor DKD Svoboda Mengeš pod vodstvom Matevža Goršiča, Komorni pevski zbor Loka Škofja Loka pod vodstvom Janeza Jocifa, Komorni zbor Peko Tržič pod vodstvom Jožefa Močnika, Mešani pevski zbor KUD Primskovo pod vodstvom Nade Kos in Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice pod vodstvom Stanka Polzerja. ZAČETNI TEČAJ KERAMIKE"" Kranj - ZKO Kranj bo v gradu Kieselstein organizirala enotedenski tečaj keramike in sicer od 25. do 30. junija. Prvo srečanje prijavljencev in vodje tečaja Dubravke Urban bo v torek, 19. junija, ob 17. uri v gradu Kieselstein. Vse druge informacije na telefon 21-135, ZKO Kranj, Mohorič. SREČANJE LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV IN ROGISTOV Bled - Konec tega tedna, v petek in soboto, bo na Bledu XVII. Srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in lovskih rogistov, ki ga tokrat prireja Zveza lovskih družin Gorenjske. Prireditev ni tekmovalnega značaja, udeležuje pa se je 23 pevskih zborov in 8 zborov rogistov. Kot gostje sodelujejo tudi lovski pevski zbori iz Železne Kaple, iz Doberdoba in pevski zbor iz Hrvaške. V petek, ob 21. uri bosta Gorenjski zbor lovskih rogistov in Škofjeloški lovski pevski zbor nastopila na propagandnem nastopu v novem trgovskem centru na Bledu; v soboto dopoldne pa bo ob 11. uri nastop vseh sodelujočih v blejski špor-tni dvorani. Uro prej pa bo parada po blejskih ulicah. KONCERT ZBOROV TRŽIŠKIH _ŠOL_ Tržič - Ob zaključku šolskega leta so pevci in zborovodje vseh treh tržiških osnovnih šol pripravili koncert, ki bo v petek, 8. junija, ob 18. uri na OŠ heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Na letnem pregledu svoje pevske dejavnosti se bodo predstavili zbori, ki delujejo na OŠ Kokrški odred pod vodstvom Anke Ahačič, OŠ heroja Grajzerja pod taktirko Maje Ahačič in na OŠ heroja Bračiča v Bistrici pod vodstvom Beti Bitežnik in He-de Ogris. Vstop na koncert, ki ga organizira aktiv glasbenih pedagogov Tržiča, je prost. • Boris Kuburič PEVSKI KONCERT V KROP~ Kropa - Jutri, v soboto, ob 20. uri se bo.v Kropi s svojim letnim pevskim koncertom predstavil Moški pevski zbor KUD Stane Žagar Plamen Kropa. V svojem dolgoletnem delovanju se je zbor poskušal z različnimi zvrstmi domače in tudi tuje glasbene literature. Večji del te sezone je pevski zbor posvetil tistim slovenskim narodnim pesmim, ki jih vsi radi zapojemo ali poslušamo, na koncertnih odrih pa jih ni tako pogosto slišati. Zato so tokrat na sporedu koncerta tudi pesmi Pod rožnato planino, Odpiraj, dekle, kamrico, Pri farni cerkvici in druge - vse pa iz zbirke Egija Gašperšiča Kje je moj mili dom, ki je izšla lansko jesen. Vsem, ki bi jim prijalo nekaj domače glasbene nostalgije, povezane s takimi ali drugačnimi osebnimi spomini, velja vabilo na koncert. cmmwgmoiLAS 8. stran TELEVIZIJA, RADIO, KINO Petek, 8. junija 1990 TV SPORED SOBOTA 9. junija 9.00 Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Maska 9.10 Lonček kuhaj: zelenjavni zrezki 9.25 ZBIS: Desetnica 9.35 Ciciban, dober dan: Prebe- sedimo besede 9.50 Alica v deželi risb 10.05 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka 10.30 Ex libris: Nekoč je bila slovenska popevka 11.25 Zgodbe iz školjke, 22. oddaja 11.55 Večerni gost: Dušan Mravlje 12.35 Oči kritike 13.15 Tednik 15.55 Poletna noč 18.00 TV dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Landrover, dokumentarna oddaja 18.40 Spored za otroke in mlade Cvetlične zgodbe: Jakove zgodbe 19.10 Risanka 19.18 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče 22 05 TV dnevnik 22.30 Poletna noč Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Glas srca, ameriška nadaljevanka Crni gad, angleška nanizanka 2. program TV Ljubljana NEDELJA 10. junija 13.55 Pariz: Rolland Garros -odprto prvenstvo Francije v lenisu - tinale (z), prenos 16.40 Italija '90, SP v nogometu: SZ - Romunija, prenos 18.55 Kako biti skupaj 19.30 TV dnevnik 20.15 Italija '90, SP v nogometu: Italija - Avstrija, prenos Združeni arabski emirati -Kolumbija, posnetek 23.30 Satelitski programi _TV Zagreb 10.05 Barva noči, ponovitev nočnega programa 12.05 Saga o Forsvthih, angleška nadaljevanka 13.00 Televizijski družinski magazin 15.00 Ciklus filmov VValta Dis-nevja Darbv O'Gill, ameriški film 16.30 Kritična točka 17.15 TV dnevnik 17.20 Sedmi čut, oddaja o prometu 17.25 Hrvaški pisci na TV ekranu - Miroslav Krleža: Maska-rada, TV film 18.30 švenk, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Alf, ameriška nanizanka 20.50 Flashpoint, ameriški film 22.20 TV dnevnik 22.35 Po brezkončnosti sveta: Azija, prenos 23.05 Poročila v angleščini 23.10 Barva noči, nočni program Casanova, ameriška nadaljevanka 9.20 Otroška matineja 9.20 Živžav 10.10 Poltrona expres, španska nadaljevanka 10.35 Grehi, ponovitev nadaljevanke 11.25 Domači ansambli: Ansambel Ivana Ruparja 12.00 Kmetijska oddaja 14.35 Križkraž 16.10 Formula 1, francoska nadaljevanka, 8/13 17.00 TV dnevnik 17.05 Poslovne informacije 17.10 Asfaltna džungla, ameriški film 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 SP v nogometu: Jugoslavija - ZR Nemčija, prenos 22.55 TV dnevnik _2. program TV Ljubljana 10.00 Oddaja za JLA 13.10 Salzburg: Motodirke - 500 ccm, prenos 15.05 Pariz: Roland Garros -Odprto prvenstvo Francije v tenisu - finale (m), vključitev v prenos 16.40 SP v nogometu: ZDA -ČSFR, prenos 18.55 Satelitski programi - poskusni prenosi reporter: Niko Mihelič 20.00 Te presenetljive živali: Zgodba o gnezdu, angleška poljudnoznanstvena serija 20.30 Kot potovanja - mesta mostovi: Zidani most, izobraževalna oddaja TV Novi Sad 21.00 Organizacija, ameriški film 22.50 SO v nogometu; Brazilija -Švedska, posnetek _1. program TV Zagreb 9.30 9.35 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 14.05 16.20 17.15 18.45 19.10 19.30 20.00 21.05 21.35 21.55 22.35 22.40 0.40 Poročila Top Cat, ponovitev risane serije Nedeljsko dopoldne za otroke Kmetijska oddaja Resna glasba Nevarni zaliv, kanadska nadaljevanka, 2/10 Poročila Nedeljsko popoldne Bitje imenovano človek, ameriška poljudnoznanstvena serija Bežimo, že gre..., češkoslovaški film Sport Billv, risana serija TV sreča TV dnevnik Vrnitev Arsena Lupina, francoska nanizanka Goranova pomlad, reporta ža iz Lukovdola TV dnevnik Dobro delo, dokumentarna serija Poročila za goste iz tujine Barva noči, nočni program Že spet ti, humoristična se rija Prerokba II, ameriški film Poročila PONEDELJEK PROGRESIVNI FINANČNI SISTEMI KOMERCIALNA VERIGA Investicija 600.00 din. Izkupiček 625.000,00 din I FAMILY LINE Investicija 2.000,00 din. Izkupiček 925.000,00 din I IZKUPIČEK NA VSEH RAVNEH LESTVICE! Informacije: UNITRADE d.o.o. Čakovec Tel.: 042/816-886 0427815-403 042/818-650 VSAK DAN 00 06-22 H VABIMO SPOSOBNE AKVIZITERJE ZA PROMOCIJO SISTEMA UNITRADE! 11. junija 9.00 Spored za otroke in mlade 9.30 Zrcalo tedna 10.00 Slovenska ljudska glasbila in godci 13.40 SP v nogometu; Jugoslavija - ZR Nemčija, posnetek 15.55 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.10 TV mozaik 18.40 Spored za otroke in mlade 18.40 Radovedni Taček: koza 18.55 Alica v deželi risb, otroška serija 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Ž. Jeličić: Luknja, drama TV Zagreb 22.05 TV dnevnik. Vreme 22.30 Poletna noč Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Glas srca, ameriška nadaljevanka Cerni gad, angleška nanizanka 0.35 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.40 SP v nogometu; Kostarika - škotska, prenos 19.00 Korčula - mesto, ki ga odkrivamo sami, izobraževalna oddaja TV Zagreb 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 SP v nogometu; Anglija -Republika Irska, prenos 23.00 Zvezdni prah, zabavnoglas-bena oddaja TV Beograd _1. program TV Zagreb 8.20 TV koledar 8.30 Oddaja za otroke 8.45 Goranove zgodbe, oddaja za otroke 9.00 Poletni program 11.00 Poročila 11.05 Poletni program 12.10 Nepremagani, ameriški film 14.35 Poročila 14.45 Barva noči, ponovitev nočnega programa 17.00 Poročila 17.20 Južno od Rusije: Gruzija in Armenija 17.50 čarovniški črnilnik, serija za otroke 18.05 Goranove zgodbe, oddaja za otroke 18.20 Številke in črke 18.40 Risanka 18.45 Anton Kikaš - Mecen iz Toronta, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Stari mejniki očetovega imetja, TV drama 21.45 Meridiani, zunanja politika 22.40 TV dnevnik 22.05 Barva noči, nočni program Že spet ti, humoristična serija Plava trava, ameriška nadaljevanka 0.05 Poročila TOREK 12. junija 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke, 24. oddaja 9.30 Osmi dan, ponovitev 15.25 Žarišče, ponovitev 15.55 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.100Spored za otroke in mlade 18.10 Lonček, kuhaj: Janeževi upognjenci 18.20 Cvetlične zgodbe 18.35 Žrebanje nagrad iz oddaje Periskop 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 F. Nicolini: Oče bom, italijanska nadaljevanka 20.55 Operne zgodbe: G. Verdi: Othello, angleška serija 21.50 TV dnevnik 22.15 Poletna noč Murphy Brovvn, ameriška nanizanka Glas srca, ameriška nadaljevanka _2. program TV LJubljana 16.40 SP v nogometu; Belgija -Južna Koreja, prenos 19.00 Naša pesem '90, 3. oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 SP v nogometu; Nizozemska - Egipt, prenos 23.00 Satelitski programi _1. program TV Zagreb 8.20 TV koledar 8.30 Zvezde iz Zvezdana, dokumentarna oddaja za otroke 9.00 Poletni program 11.00 Poročila 11.05 Poletni program 12.50 Silnice: Vita, vita, oddaja o kulturi 13.35 Zgodbe Grahama Greena, angleška nanizanka 14.35 Poročila 14.45 Barva noči, ponovitev nočnega programa 17.00 Poročila 17.20 Umetniški zakladi Vojvodine, izobraževalna oddaja 17.50 Zvezde iz Zvezdana, dokumentarna oddaja za otroke 18.20 Številke in črke 18.45 Lipicanec - pot v metaforo, dokumentarni film 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Ellis Island, serijski film 21.00 Signali, kontaktni magazin 22.40 TV dnevnik 23.00 Poročila za goste iz tujine 23.05 Barva noči, nočni program 1.05 Poročila SREDA 13. junija 9.00 Spored za otroke in mlade Medved Godrnjavček Norčije v živalskem vrtu 10.25 Oče bom, italijanska nadaljevanka 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank 18.00 TV Dnevniki 18.05 Žarišče, ponovitev 18.35 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Prvi ponedeljek v oktobru, ameriški film 21.50 Danes v skupščini 22.55 TV Dnevnik 3 23.15 Poletna noč Murphy Brovvn, ameriška nanizanka Fantom iz opere, ameriška nadaljevanka čemi gad, angleška nadaljevanka 1.15 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.40 SP v nogometu; Urugvaj - Španija, prenos 19.00 Iz tujih kuhinj: Japonska, 2. del 19.30 TV dnevnik 20.00 Johnnv Logan v Zadru, za- bavnoglasbena oddaja 20.25 EP reportaže 20.40 SP v nogometu; Argentina - SZ, prenos 23.00 Satelitski programi _1. program TV Zagreb 8.25 TV koledar 8.35 čudovita leta, ameriška nanizanka 9.00 Poletni program 11.00 Poročila 11.05 Poletni program 13.30 Ellis Island, ponovitev ameriške nadaljevanke 14.35 Poročila 14.45 Barva noči, ponovitev nočnega programa 17.00 Poročila 17.20 Živalski vrtovi Jugoslavije, izobraževalna oddaja 17.50 čudovita leta, angleška nanizanka 18.20 številke in črke, kviz 18.40 Risanka 18.45 Nostalgija ekspres, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Moderni časi, oddaja o filmu 20.30 Soba z razgledom, angleški film 22.45 TV dnevnik 23.10 Barva noči, nočni program 1.10 Poročila ČETRTEK 14. Junija 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade 9.25 Zakon v Los Aneglesu, 2. del ameriške nanizanke 11.45 SP v nogometu; Argentina - SZ, posnetek 14.00 Johnnv Logan v Zadru, za bavnoglasbena oddaja, ponovitev 14.30 Poletna noč, ponovitev 16.35 TV Dnevnik 16.40 SP v nogometu; Jugoslavija - Kolumbija, prenos 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 E. VVaugh: Vnovič v Brides-headu, angleška nadaljevanka 21.00 Tednik 22.05 TV dnevnik 22.25 Poletna noč 0.25 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.00 Satelitski programi 18.50 Ravnotežja: politika - ekonomija, poljudnoznanstvena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 SP v nogometu; Italija -ZDA, prenos Kamerun - Romunija, posnetek _1. program TV Zagreb 18.45 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Zabava vas Neda Ukraden 22.05 TV Dnevnik 22.30 Barva noči, nočni program 0.30 Poročila murka Lesce UGODNA PONUDBA V Murkinem skladišču Lipice Lesce nudimo članom stanovanjskih zadrug zelo ugodne cene gradbenega materiala: modularni blok . na zalogi 6,00 din, v tranzitu 4,70 din porolit 6 cm na skladišču 7,10 din, v tranzitu 5,60 din porolit 8 cm na skladišču 7,80 din, v tranzitu 6,30 din porolit 12 cm na skladišču 8,00 din, v ._ v tranzitu 6,30 din strešnik Dravograd v tranzitu 4,50 din (cementno siv) Prav tako sprejemamo naročila za dobavo vagonskih pošiljk cementa na vašo najbližjo železniško postajo. Tako boste za eno tono cementa v tranzitu plačali samo 806,70 din. Na zalogi pa imamo vse vrste pip Schiedl iz uvoza. Oglasite se v skladišču Lipice ali po telefonu 064-74-163. Nagradna križanka Rešitev prejšnje križanko: vodoravno: strd, kiar, raba, Ciril, zeva, oki, ma, Bella, snov, oknar, ovojček, Maigret, biba, altana, udje, eten, Aaro, Oneal, rac, drim, polž, Dušan, ate, oko, Plut, Knorr, mb, Knego, Mendel, ukletost, ica, sejmarka, alk. Izžrebali smo naslednje reševalce: 1. nagrada: Janez Rauter, Gotska 4, Ljubljana 2. nagrada: ^ | Brigita Oblak, Tavčarjeva 7, Jesenice in tri tretje nagrade: Edo Te* plna, Planina 16, Kranj; Iva Slapar, Koroška 14, Kranj in Natalija Majes, Kropa 104, Kropa, čestitamo I i ZNIŽANJE CEN STAVBNEGA POHIŠTVA do 20% + 10% POPUSTA za plačila v gotovini KRE0IT 1 + 4 BREZPLAČEN PREVOZ za večje nakupe MONTAŽA, STROKOVNI NASVETI, PROSPEKTI JELOVICA ŠKOFJA LOKA, MURSKA SOBOTA, CELJE, NOVA GORICA, NOVO MESTO, IZOLA Petek, 8. junija 1990 SPOREDI, OGLASI 9. STRAN >mMWm- naročam (št. kosov) univerzalni pekač aromat pekač vok plinski žar NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: NASLOV: št. osebne izkaznice: Datum: Podpis: Izpolnite, izrežite in pošljite na naslov: EMO, industrijska prodajalna, Mariborska 68,63000 Celje. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Plazu obtožb " morda sploh ne bo Vstavitev pomoči nerazvitim ima tudi ekonomsko teio za obe strani, zato je obojestranska previdnost razumljiva. Na sklep slovenske vlada o začasni ustavitvi pomoči nerazvitim burnih odmevov po Jugoslaviji še ni, nemara čakajo, kako se bodo odločili poslanci v slovenski skupščine in se bo potem usul plaz obtožb in groženj. Morda jih ne bo, saj gre za izrazito politično potezo - predsednik Lojze Peterle je naravnost dejal, da bodo vprašanja manj razvitih uvrstili v pogajanja o konfederaciji in ekonomski suverenosti Slovenije - in gre torej za previdno otipanje v tej smeri, za sondiranje terena. Politično pogumna poteza ima seveda ekonomsko težo in z njo si verjetno lahko razlagamo oklevanje v slovenski vladi, ko so tehtali koristi in posledice odločitve. Vsekakor ni potrebno dopovedovati, da je sklad za nerazvite preživeta stvar, neučinkovita in anahronistična, navsezadnje, o tem se prepiramo že vrsto let. Prvi korak je napravila Sinigojeva vlada, ko je februarja zaradi srbske blokade zadržala 168 milijonov dinarjev. Nekaj izkušenj iz tistih burnih dni se je vendarle nabralo, predvsem pa spoznanje, da so bili politiki zelo udarni in gospodarstveniki previdni, tudi na naši strani. Ko je zvezni inšpektor hodil po Gorenjski, mu nihče ni hotel povedati, katera srbska firma je prekinila poslovne odnose, direktorji niso hoteli "zatožiti" poslovnih partnerjev, ker so pač računali, da bodo z njimi še sodelovali. Vendar pa obseg poslovanja gorenjskega gospodarstva z drugimi deli Jugoslavije upada, ker firme blaga pač ne pošiljajo več tistim, ki računov ne plačajo. Vlada je obljubila, da bodo imeli poslanci v slovenski skupščini pred seboj tudi ekonomsko težo odločitve. Znano je, da se v sklad za nerazvite odtoči 1,56 odstotka družbenega proizvoda, letošnja slovenska obveznost znaša 1.610 milijonov dinarjev. Če vemo, da se tako prelije 30 odstotkov akumulacije, je še bolj razumljivo, da je pomoč količinsko in kakovostno vprašljiva, saj je problematična že pičla akumulacija. Slovenska vlada se je ob predlogu za ustavitev pomoči ogradila od slovenskih vlaganj v skupne projekte, 75 jih je, od tega 46 v Makedoniji, 13 v Bosni in Hercegovini, 13 na Kosovu in 3 v Črni gori. V njih pa je 93 odstotkov slovenske opreme in storitev ter inženiring in propasti torej utegnejo številni posli. Zanimivi so tudi podatki o tem. kaj je lani pomoč nerazvitim pomenila. Za Bosno in Hercegovino je predstavljala polovico njene akumulacije, za Črno goro 77 odstotkov, za Makedonijo več kot 100 odstotkov, za Kosovo 789 odstotkov. Ne kaže tudi pozabiti, da so plačevanja v zvezni sklad za nerazvite oproščena slovenska podjetja, ki vlagajo v slovenske nerazvite kraje, tudi takšne žal imamo, ob lanskih neurjih se je to le še bolj pokazalo. V slovenski skupščini torej lahko pričakujemo živahno razpravo o koristih in posledicah takšne odločitve, čeprav zveznemu skladu za nerazvite že lahko napovedujemo pogreb. • M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Jeseni hotel Ajda v Moravcih Zdravilišče Moravske toplice v Martjancih bo jeseni svojo ponudbo obogatilo z novim hotelom A kategorije, ki so mu že dali ime Ajda. V njem bo šest apartmajev, 106 dvoposteljnih in 77 enoposteljnih sob, pokrit in odprt bazen, restavracija, pivnica ter drugi gostinski in družabni prostori. Gostom so zdaj na voljo sobe hotela Termal in bungalovi v prekmurskem stilu ter zasebne sobe prve in druge kategorije, jeseni pa jim bodo še najkvalitetnejše hotelske sobe. V Moravske toplice radi zahajajo tudi Gorenjci, tako v hotel kot v počitniške prikolice in kontejnerje v kampu. Delavci kranjske tovarne Sava imajo tam deset in 14-dnevne preventivne zdraviliške programe, o podobnem sodelovanju razmišljajo tudi nekatera druga gorenjska podjetja. V Moravskih toplicah gostje lahko nekatere terapije opravijo tudi na zdravniško napotnico, v bližnji okolici pa so jim na voljo dobre gostilne. Vllasi ni zaposlen v Iskri Služba za stike z javnostjo Iskre holding d.d. je tudi nam poslala obvestilo, da Azem Vllasi ni postal predstavnik Iskre za južno Srbijo, kakor je poročala beograjska Politika, vest pa je povzelo Delo v rubriki Pa še to. "Gre še za eno v seriji neresničnih vesti, ki so v zvezi z Iskro priobčene v sredstvih javnega obveščanja v zadnjem času in ki so plod zavestnega zavajanja javnosti, zlonamernih potvorb ali pa cenenega senzacionaliz-ma. Takšen pristop v ničemer ne prispeva h kritičnemu javnemu preverjanju prenove poslovnega sistema Iskre, zato takšno metodo z indignacijo zavračamo. Za časopise kot Politika so takšne novice lahko 'dober posel', sicer pa je to toliko slabše, če že ne tragično novinarstvo, saj to ni prvi (in najbrž ne zadnji!) ponaredek Politike," je napisal Brane Grubar. Poraba elektrike manjša Maja letos smo v Sloveniji porabili 781,4 milijona kilova-tnih ur električne energije, kar je za 5,1 odstotka manj kot maja lani. Na porabo elektrike vpliva manjša industrijska proizvodnja in likvidnostne težave slovenskega gospodarstva, veliki porabniki (železarne, TGA Kidričevo, Tovarna dušika Ruše) so maja potrošili 203 milijone kilovatnih ur, kar je 7,6 odstotka manj kot maja lani. V letošnjih prvih petih mesecih pa je bila v Sloveniji poraba elektrike za 2,5 odstotka manjša kot lani v tem času. Slovenske vodne elektrarne so maja pridobile 269 milijonov kilovatnih ur, termoelektrarne in nuklearka 462 milijonov kilovatnih ur, preostale smo dobili iz Tuzle in Ugljevika. Proizvodnja v vodnih elektrarnah je bila za 15,7 odstotka manjša kot maja lani, v termoelektrarnah za 3,6 odstotka manjša, zato so zaloge premoga za 194 tisoč ton večje od predvidenih. Računajo, da bodo junija vodne elektrarne prispevale 47 odstotkov potrebne električne energije, termoelektrarne in nuklearka 44 odstotkov, 9 odstotkov pa je bomo dobili iz Bosne. Remonte bodo namreč imeli v šoštanski in trboveljski termoelektrarni. Stečaji grozijo vse večjemu številu podjetij Letos na Gorenjskem 10.000 presežnih delavcev Industrijska proizvodnja pada že četrto leto, vztrajno pa narašča nezaposlenost, delo na Gorenjskem išče več kot 3.000 ljudi. Kranj, 4. junija - Izvršilni odbor Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko je na zadnji seji pred reorganizacijo zbornice obravnaval gospodarska gibanja v letošnjih prvih treh mesecih, ki so na Gorenjskem še bolj kritična kot drugod v Sloveniji, ugodnejši so le podatki o zunanjetrgovinski menjavi. Na zaostrene finančne razmere ima močan vpliv tudi finančna katastrofa Elana, vendar pa natančnejših ocen nismo slišali, saj se seje predstavniki Elana in Gorenjske banke niso udeležili. Opozorili so predvsem, da bi morala ekonomska politika spodbujati in oživeti industrijsko proizvodnjo, ki je na Gorenjskem v zadnjih štirih letih upadla za petino, saj bi tako omilili neznosno obremenitev gospodarstva in ustavili hitro naraščanje nezaposlenosti. Podatki o letošnjem obsegu industrijske proizvodnje niso popolni, v Sloveniji je v letošnjih prvih treh mesecih upadla za 8,7 odstotka, na Gorenjskem pa ni bistveno drugače, je dejal predsednik MGZ za Gorenjsko Bojan Urlep. To pomeni, da je dodatno upadla za približno 8 odstotkov in je v primerjavi z letom 1986 manjša za petino. Zaloge izdelkov so v Sloveniji narasle za 8,2 odstotka, po informacijah iz podjetij so tudi na Gorenjskem približno takšne. Blago je vse težje prodati, v letošnjih prvih treh mesecih je bilo naročil na domačem trgu za 30 odstotkov manj kot lani v tem času, glede na lansko leto pa za 28 odstotkov manj. Promet v maloprodaji pada, tako v živilski kot kovinski in tekstilni, v Sloveniji je aprila v primerjavi z marcem padel za dodatne 4 odstotke, na Gorenjskem je zaradi cenejših nakupov v Avstriji nedvomno še bolj. V menjavi s tujino presežek Gorenjski podatki so ugodnejši le pri zunanjetrgovinski menjavi, saj je gorenjsko gospodarstvo v letošnjih prvih treh mesecih ustvarilo 18,6 milijona dolarjev presežka, od tega 8,3 milijona dolarjev na konvertibilnem in 10,3 milijona dolarjev na klirinškem tržišču. Slovenija pa je imela v tem času primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino, na konvertibilnem tržišču približno 100 milijonov dolarjev. Vse več gorenjskih podjetij je pred stečajem, za sedem podjetij je SDK že vložila prijavo za začetek stečajnega postopka, štiri pa se temu nevarno približujejo. 2. junija je imelo žiro račune blokiranih 16 podjetij v skupnem znesku 1.902.325.939 dinarjev, na prvem mestu je Elan, brez njega razmere ne bi bile tako kritične. Za primerjavo velja povedati, da znesek na blokiranih žiro računih predstavlja petino celotnega prihodka gorenjskega gospodarstva v letošnjih prvih treh mesecih in presega trimesečne osebne dohodke, ki so znašali 1,604 milijonov dinarjev. Izvoz gorenjskega gospodarstva je v letošnjih prvih treh mesecih znašal 115 milijonov dolarjev, od tega 98,3 milijona dolarjev na konvertibilno in 16,7 milijona dolarjev na klirinško tržišče. Klirinški izvoz ima torej le približno 15 odstotni delež, pred štirimi leti pa je predstavljal tretjino celotnega izvoza. V letošnjih prvih treh mesecih je glede na enako lansko razdobje klirinški izvoz padel za 29,7 odstotka, konvertibilni pa je narastel za 17 odstotkov. Uvoz pa se je povečal za 10 odstotkov, vedno večji delež ima konvertibilni, v letošnjih prvih treh mesecih 93 odstotnega, klirinški pa je upadel za 40 odstotkov. Gorenjski delež slovenskega izvoza je bil v preteklih letih 12 do 13 odstoten, v letošnjih prvih treh mesecih pa je bil 17,6 odstoten. V podjetjih z izgubo dve tretjini zaposlenih Trimesečni finančni rezultati nimajo primerjave, saj za lansko prvo trimesečje podatkov ni, zato je Franc Podjed, direktor kranjske podružnice SDK Veliko kritičnih besed je bilo izrečenih zaradi obremenitev gospodarstva. Jernej Benedičič iz škofjeloškega LTH-ja je dejal, da bi morala gospodarska zbornica pokazati zobe, saj pri nas potrošnja ne pozna meja. Franc Podjed z SDK je obljubil podroben pregled obremenitev v letošnjih petih mesecih ter ob tem dejal, da je s tovrstnimi podatki vselej postregel in ob tem opozarjal, da so obremenitve prevelike, vendar pravega odpora med gospodarstveniki ni in nekatere obremenitve so se še povečale, denimo za SPIZ in dogaja se, da so pokojnine v nekaterih primerih že višje od plač, reagira pa nihče. Po njegovem mnenje ima nova vlada lep start, da se izkaže, saj obremenitve lahko brez večje škode zmanjša za petino. Izgubo je imelo 110 podjetij, znašala je 729 milijonov dinarjev, če prištejemo negospodarstvo pa 737 milijonov dinarjev. V podjetjih z izgubo je bilo zaposlenih približno 46.000 ljudi, vseh pa je v gorenjskem gospodarstvu 72.000, kar torej pomeni, da dve tretjini delata v podjetjih z izgubo. Plače so realno padle Dohodek na zaposlenega je znašal 20.000 dinarjev. Po občinah ni več na prvem mestu Kranj, prehitela ga je Škofja Loka, kjer je znašal 24.000 dinarjev, s 23.000 dinarji sledi Kranj, z 20.000 dinarji Radovljica, z 18.000 dinarji Tržič in zadnje so z 10.000 dinarji Jesenice. nanizal le letošnje, iz njih pa je moč razbrati poslovno (ne)uspešnost gorenjskega gospodarstva. Seveda pa niso povsem merodajni, saj ni bilo potrebno predložiti bilanc stanja, vendar so vsekakor dobro opozorilo. Celotni prihodek je znašal 9.895 milijonov dinarjev, od tega je bilo na tujih trgih ustvarjenih 1.743 milijonov dinarjev, s financiranjem 318 milijonov dinarjev. Odhodki pa so znašali 10.205 milijonov dinarjev, bruto dobiček 277 milijonov dinarjev, osebni dohodki v realiziranih proizvodih 1.604 milijonov dinarjev, davki in prispevki iz poslovnega rezultata 267 milijonov dinarjev, amortizacija 751 milijonov dinarjev, akumulacija 51 milijonov dinarjev. Edvard Jurjevec iz Gorenjskega tiska je položaj izvoznikov parafrazirat:nor je, kdor se z izvozom ukvarja. V fiksni tečaj dinarja je bila 14. decembra lani res všteta 30 odstotna pričakovana inflacija, zdaj pa marka ni več vredna 7, temveč 10 dinarjev in 40 odstotno razliko je pač potrebno pokriti, z zniževanjem stroškov, z razbremenitvami itd. Dokler ne bo pokrita, proizvodnja ne bo oživela, Marković napoveduje konec junija nove ukrepe, vendar pa ima zelo zvezane roke, saj ne more uvesti izvoznih premij, če žefi zunanjo konvertibilnost dinarja. Vse opcije so odprte, tudi bankrot gospodarstva, če vlada ne bo uredila paritete in pognala profitnega motorja. najbolj v Radovljici, kjer je bi' padec 3,8 odstoten, sledi Trii s 3,6 odstotnim, Kranj s 3,5 od stotnim, Jesenice z 2,2 odstotnim in Škofja Loka z 0,6 od; stotnim padcem zaposlenosti Pregled po dejavnostih pokaže da imajo največje težave * gradbeništvu, kjer je bilo zapO' slenih 351 delavcev manj kol lani, v trgovini 332 delavcev manj, v gostinstvu in turizmi) 155 delavcev manj, v industriji 154 delavcev manj. Skupaj p* je bilo v gorenjskem gospodar stvu v letošnjih prvih treh m« secih zaposlenih 1.256 delav cev manj kot lani. Zaposlenost pa se je poveČ* la v stanovanjsko komunali11 dejavnosti v štirih občinah z & jemo radovljiške, v izobraževfr nju in kulturi pa se je poveča^ za 66 delavcev. Z upošteva njem negospodarstva pa seje* letošnjih prvih treh mesecih z*' poslenost glede na lansko let" zmanjšala za 1.446 ljudi. Zaposlitev išče 3.126 ljudi Zaposlitev je vse težje najt' ob koncu aprila je delo iskal' 3.126 ljudi, podjetja pa so z* poslitvene potrebe zmanjšal' na 1.700 ljudi. Skoraj povsei* je usahnilo zaposlovanje delav cev iz drugih republik, v leto^' njih prvih treh mesecih se jih j' na Gorenjskem zaposlilo 2^ od tega 9 pri zasebnikih. Po grobi oceni, ki se lahk" zelo hitro spremeni, letos lahk" na Gorenjskem pričakujeiJ1' 10.198 presežnih delavcev, f Delež akumulacije v skupnem prihodku je bil le 0,5 odstoten; v Radovljici je bil 1 odstoten, v Škofji Loki 0,9 odstoten, v Kranju in Tržiču 0,4 odstoten in na Jesenicah 0,2 odstoten. Povprečni osebni dohodek pa je znašal 4.084, kar je 229,4 odstotkov več kot v lanskih prvih treh mesecih, ker je bil porast življenjskih stroškov 320,3 odstoten, pomeni, da so plače realno padle. Povprečna plača je bila najvišja v Kranju, kjer je znašala 4.319 dinarjev, sledi Škofja Loka s 4.120 dinarji, Jesenice s 4.081 dinarji, Radovljica s 3.928 dinarji in Tržič s 3.292 dinarji. V vseh občinah je bil v primerjavi z lanskimi prvimi tremi meseci porast nižji od rasti življenjskih stroškov, kar pomeni, da so povsod na Gorenjskem realno padle. Zaposlenost upadla bolj kot v Sloveniji Upadanje obsega proizvodnje odseva seveda v upadanju zaposlenosti, ki je bilo v letošnjih prvih treh mesecih na Gorenjskem izrazitejše kot v Sloveniji. Vendar je bil tudi v Sloveniji padec izrazit, saj je zaposlenost upadla za 2,4 odstotka (v gospodarstvu za 2,7 odstotka, v negospodarstvu za 1,4 odstotka) in nezaposlenih je skoraj 40.000 tisoč ljudi, kar je 45 odstotkov več kot lani v tem času. Na Gorenjskem pa je zaposlenost upadla za 2,8 odstotka, Elan bo seveda vplival nO vse, ki so mu posodili dš nar, kolikšen je gorenjski delež, še ni moč oceniti, ji dejal Franc Podjed, saj vsa plačila še niso zapad' la in torej še niso v vrst' nem redu plačil. Brel dvoma pa vpliv Elana m bo majhen, zlasti na rO' dovljiško gospodarstvu-pretresti utegne še kakšno firmo. povedal Slavko Kalan, vodi zavoda za zaposlovanje v Kfl nju. Od tega naj bi jih 3.1" prekvalificirali, dokupili za^ rovalno dobo za 489 delavce^ odpravnine naj bi prejelo delavcev, 5.000 naj bi jihča^ lo na delo, brez dela pa naj ostalo 1.023 ljudi. Celo za kadrovske štipendij' ni denarja Zaposlitvene napovedi so ^ rej resnično črne, tudi kad^ ska štipendija ne zagotavlja v^ zaposlitve, dogaja se celo, jih nekatera podjetja zaradi f manjkanja denarja ne izpl? j jejo več, odstopajo pa tudj ( februarja razpisanih za šo's delo 1990/91. Skupnost za zaposlova' pripravlja dva projekta. S L vim naj bi spodbujala doda'j zaposlovanje in pomagala ^ odkupu zavarovalne dobe^, odpravninah, o čemer do$0^ ri na zvezni ravni šele pote* jo. S posebnim projektom. . bodo skušali navdušiti mla^j višjo in visoko izobrazbo, ^ pripravijo svojo zamisel 0 j poslitvi, z njimi pa bodo jeS 1 kandidirali na mednarod"^ natečaju v Gradcu in jih fcf da kasneje tudi uresničil';,!) M. \o\tr Pismo spoštovanemu sosedu koroškemu deželnemu glavarju gospodu Jorgu Haiderju Cenjeni gospod! Vašega obiska v slovenski beli Ljubljani, kamor Vas je povabil »prestreljeni« šef slovenskih komunističnih liberalcev Josip Školjč, najbrž še niste pozabili. Prelepo od vas, da ste mogli tako na hitro roko preboleti in pozabiti na ves žolč, kar so ga dotlej zlili na vas naši režimski časnikarji v Delu, v Mladini v Nedeljskem in v vsakdanjem Dnevniku Milana Medena. Papir pač vse prenese, dober politik pa sproti vse slabo pozablja... Vi pa niste samo dober, temveč odličen politik. Vranitz-kemu so šteti dnevi! Po komemoraciji in maši za pobite domobrance v Vetrinju ste se pogovarjali tudi z novim predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom in z njegovim zunanjim ministrom doktorjem Dimitrijem Ruplom. Skoda, da ne poznate naše pesmi »Kako sva si različna«! Lahko bi jo zapeli, ko ste spoznali razloček med nesojenim predsednikom novega slovenskega parlamenta pa predsednikom prve resnično slovenske vlade. Pred Lojzetom Peterletom Slovenci iz dneva v dan vse bolj spoštljivo sklanjamo glavo. Prvi slovenski zunanji minister se bo moral pa šele izkazati. Všeč bi mi bilo, če bi ga Vi promovirali. Veste, kako bi to lahko storili? Z Republiko Slovenijo ima Bundesland Kdrnten dolgo mejo, kajneda ? S Korošci smo torej Slovenci tesni sosedje. Velja ? Ko pa se Slovenci zapeljemo čez Korensko sedlo H. JELOVČAN k vam na Koroško, moremo na obcestnih tablah brati AUF1. GANG SCHALTEN PUT IN L GEAR PRIMERE VITESE UBACI U L BRZINU In čisto spodaj še enkrat v cirilici: UBACI U 1. BRZINU Sredi dolgega klanca je še ena tabla, na kateri piše: NOTAUSFAHRT POMOČNI IZLAZ Se ne obnašate nemški Korošci, kot da vaših slovenskih sosedov sploh ni? Kot da tostran državne meje žive le Tudjmanovi Hrvatje in Miloševičevi Srbi, pisani s cirilico? Vašim koroškim cestarjem ukažite, naj na obcestno tablo pred UBACI U L BRZINU napišejo po slovensko PRESTAVI VI. HITROST Pod nemškim Notausfahrt naj bi najprej zapisali slovenski zasilni izhod. Pod njim šele hrvaški pomoćni izlaz. Ko bo to slovenski zunanji minister doktor Dimitrij Rupel pri vas dosegel, bo obeh prisrčno vesel Vaš Leonida Domajnko, učiteljica slovenskega jezika Otroci so Urednikova beseda V današnjih Odprtih straneh objavljamo pismo Janeza Svoljšaka avstrijskemu deželnemu glavarju jorgu Haiderju, pogovore z učiteljico Leonido Domanjko, poslanko Aleksandro Pretnar in jehovo pričo Robertom Kolenkom, razen tega pa še zapis s tiskovne konference slovenske vlade o begunjskem Elanu in predstavitev knjige Slovenska šola za novo tisočletje. Želimo veliko užitka ob prebiranju. Prihodnji teden bodo izšla Snovanja. Leopoldina Bogataj kot plastelin v učiteljevih rokah Kranj, 7. junija - Med petimi posamezniki, ki so ob letošnjem dnevu prosvetnih delavcev kranjske občine prejeli nagrade za pedagoško delo, so kar tri slavistke: Vika Grobovšek iz Osnovne šole Franceta Prešerna, Alenka Prah iz Srednje šole Iskra in Leonida Domajnko iz Osnovne šole Bratstvo in enotnost. Leonida Domajnko, katere delo in razmišljanja smo skušali ujeti, ima za seboj petnajst let dela z otroki. Gotovo ni edina, lahko pa rečemo, da redka, ki v šoli tudi po tolikem času uživa. Kljub temu pa s šolo, kakršna je, še zdaleč ni zadovoljna. »Nagrado jemljem kot priznanje javnosti učiteljevemu delu ter mestu in pomenu, ki ga mora imeti slovenski jezik v slovenski šoli. Mislim, da je v Šolah premalo ur slovenskega jezika - na predmetni stopnji Štiri ure na teden - oziroma da oi moral biti ta predmet na urniku vsak dan. Šele potem bi tudi drugi učitelji toliko obvladali slovenščino, da bi skupaj pripeljali otroke do potrebne jezikovne kulture.« Znano je, da so učni načrti preobsežni. Kaj menite o tem vi? »Učitelji imamo toliko svobode, da jih lahko tudi po svoje priredimo, ne pa da se jih držimo kot pijanec plota. Seveda je treba vedeti, kaj so temeljna znanja, ki jih otroci morajo osvojiti, vse ostalo se da prilagoditi njihovim interesom. Prepričana sem, da noben svetovalec učitelju, ki zna utemeljiti, zakaj tako dela, ne nasprotuje. Učitelji s(m)o premalo samozavestni že zaradi samega statusa učitelja.« Kakšna je vaša vizija šole? »Želim šolo po meri učencev in učiteljev, v katero bodo vsi radi hodili, v katero učitelji ne bodo hodili "v službo". Šola bi morala bolj upoštevati razvojne potrebe in interese otrok, spoštovati različnost in iskati različne poti za delo z učenci. Obremenitve bi se morale zmanjšati tako učencem kot učiteljem. Učitelju zato, da bo resnično imel čas za temeljito strokovno in metodično pripravo, pri čemer bi posebej poudarila teamsko delo, ki je v našem kolektivu obrodilo že lepe rezultate, učencem zato, da bodo resnično obvladali temeljna znanja in jih nadgrajevali po interesih. Moja vizija so tudi manjše šole, ne tovarne, z eno samo izmeno. Začenjati zjutraj ob 7.10 je odločno prezgodaj. Vsaka učilnica bi morala imeti svojo knjižnico in vsa avdiovi-zualna sredstva, da bi pouk res lahko individualizirali. Zdaj je ob prevelikem številu ur, pre-številčnih razredih in prevelikih razlikah med otroki težko delati tako, da bi bil pouk za vse zanimiv in da bi vsak dobil toliko, kot je sposoben prenesti.« Nekatere spremembe, ki obetajo boljšo, bolj humano, sproščeno šolo, se že rojevajo. »Res je. Za šolski koledar, na Njeno delo z mladimi je vsestranko, saj vseskozi išče in uvaja nove oblike dela, v katere uspešno vključuje učence. Vključena je bila v delo z nadarjenimi učenci in pripravljala program nivojskega pouka za slovenski jezik v petem in sedmem razredu. Veliko truda je vložila v filmsko vzgojo, tako da se je ta vzgojna oblika uveljavila kot redna metoda dela ali filmsko gledališče na razredni in predmetni stopnji kranjskih osnovnih šol. Kot mentorica uspešno vodi šolski radio in gledališko skupino. Že več let je uspešno pripravljala učence na tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Učenci so dosegli vidne uspehe, saj so bili vedno med prvimi na Gorenjskem. primer, je že čas, da se prilagodi bioritmu otrok. Za ostale spremembe pa se mi zdijo zlasti pomembne eksperimentalne oziroma vzorčne šole, v katerih bi teoretične zamisli soočali z neposredno pedagoško prakso. Na področju fizike to že počnejo. Sicer pa bi moralo postati naše osnovno vodilo, pokazati otroku pot do znanja, ga pripeljati do samostojnosti in samozavesti. S tem povezujem tudi iskanje znanja pri otrocih namesto neznanja. Sama se tega že držim. Otroci lahko izbirajo vprašanja, na katera naj odgovarjajo. Nimam nezadostnih ocen.« Vas imajo otroci radi? »Čutim, da. Ni jih strah pred menoj, zaupajo mi. To je toliko bolj pomembno zato, ker je skozi učitelja tudi neki predmet bolj ali manj priljubljen.« Kaj menite o vlogi staršev v šoli? »Vpliv staršev bi se moral povečati. Starši so v glavnem ne-osveščeni, zanima jih predvsem uspeh otrok, ocene, morali pa bi povedati, kakšno šolo želijo, za kakšno bi bili pripravljeni tudi več prispevati, če bi imeli res vpliv.« Ste za zasebne šole? »Takoj. Če povem nekoliko v šali, sem ob žrebanju 3x3 raz-mišjala, da bi z denarjem, če bi ga seveda zadela, odprla zasebno šolo, v kateri bi delali učitelji z dušo.« Kakšnega učitelja vi vidite? »Takega, ki se je otresel stereotipne predstave, da hodi za tri, štiri ure v razred in da ima poleti dva meseca počitnic. Sama sem lani porabila cel mesec počitnic samo za razmišljanje, kako bi v okviru projekta za .delo z nadarjenimi učenci neko Pavčkovo pesem prilagodila za nivojski pouk v tretjem razredu. Zadovoljna sem, ker so učiteljice ocenile, da so učenci moje delo dobro sprejeli. Hočem povedati, da delo učitelja ne more biti ograjeno v določene ure. Poudarila bi tudi nujno stalno izobraževanje. Pomembno se mi zdi ukiniti uravnilovko v zbornicah, ki je nemotiva-cijska. Ustvarjalne učitelje bi morali spodbujati; zdaj vse sloni na osebni zavzetosti in entu-ziazmu. Selekcija v šolah je nujna. Skratka, perspektivo ima res zelo razgledan strokovnjak, zelo dober psiholog in kdor ima rad otroke.« S pripravo programov nivojskega pouka imate že precej izkušenj. Kako se na različne zahteve odzivajo učenci? »Otroci vedo, da se od njih ra zlično zahteva. Kljub temu so vsi zadovoljni, saj tako slabši kot boljši občutijo, da so uspešni, ker so naloge zmogli. Za dovoljstvo so potrdili tudi v anketi.« JimmmgmGiLAS 12. stran Petek, 8. junija 1$J!ek.8. Gorenjska poslanka Zelenih Slovenije V sedanjem času potrebujemo v parlamentu predvsem poštene ljudi Aleksandra Pretnar je po rodu Gorenjevaščanka, živi in dela pa v Škofji Loki. Diplomirala je na sociologiji, sicer pa poučuje na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki. Kdor jo malo bolje pozna, ve, da njena podoba šibke ženske vara, saj Aleksandra s svojo zagnanostjo in trdovratnostjo prekaša marsikoga. Takšna je tudi pri delu v stranki, saj si kar naprej želi konkretnih ekoloških akcij, čeprav jo je usoda navsezadnje »vrgla« v parlament, kjer bo za akcije bolj malo prostora in časa. Ker pa se z Aleksandro že nekaj časa poznava, vem, da tudi v parlamentu ne bo dala miru. Bralci naj mi tudi ne zamerijo, da bom prekršila novinarski kodeks in jo tikala. Vem, da nisi pričakovala, da se boš znašla med poslanci. V parlament si pravzaprav prišla na način, ki je še mnogim nejasen... V parlament sem prišla po nacionalni listi, ki jo sestavi stranka kot rezervno listo. Stranka ni pričakovala, da bo v posameznih volilnih enotah dobila dovolj glasov za celega delegata. No, v naši volilni enoti se je to zares zgodilo, zato smo združili glasove še z eno drugo volilno enoto, tako da je bilo potem dovolj glasov za celega delegata. Prav zato nosilka liste v naši volilni enoti ni prišla v parlament. Prišla pa sem jaz, ki sem bila na četrtem mestu na rezervni nacionalni listi. Pa še to tako, da mi je svoje mesto odstopil kolega iz stranke, saj so v vodstvu stranke želeli imeti v parlamentu vsaj eno žensko. Torej se je vse skupaj zgodilo bolj po naključju, saj sama pravzaprav nisem imela nobenih ambicij po tej funkciji. Vendar imamo sedaj gorenjski Zeleni v DPZ parlamenta vsaj enega poslanca, drugače pa ne bi imeli nikogar. Sicer pa menim, da se bomo morali v prihodnje navaditi na to, saj tudi na zahodu stranke izvolijo poslance v parlament po nacionalni listi. Ne gre torej za ljudi, temveč za stranko. Kakšno je tvoje mnenje o novem slovenskem parlamentu? Ja, po vseh začetnih težavah imam občutek, da bo zadeva vendarle stekla, da bo novi parlament dokaj uglajeno delal, tudi s korektno opozicijo. Upam, da se bodo liberalci, socialisti in prenovitelji izoblikovali v opozicijo, ki pa jo Demos tudi nujno potrebuje. Problemi pa so še vedno pri usklajevanju vseh treh zborov v parlamentu. Parlament zato še vedno deluje kot skupščina, ne pa kot parlament. Če pa bo po novi ustavi parlament enodomen, bo zadeva veliko enostavnejša. Pravijo, da so časi skupščinskih monologov mimo. Imaš občutek, da res prihajajo časi dialogov? Menim, da kakšnih dialogov v parlamentu še ni bilo, ker je šlo bolj za blokiranje dela novega parlamenta. Dialog je zame nekaj drugega, ne blokada. Mislim pa, da bo ob tej opoziciji, za katero menim, da se bo izoblikovala, dialog možen, in sicer konstruktiven dialog, ki bo na visoki ravni. Kakšna bo tvoja vloga v parlamentu? Boš ubogala direktive Demos in Zelenih Slovenije, ali meniš, da bi moralo priti bolj do izraza tvoje osebno mnenje? Na začetku, dokler stvar ne steče, dokler se ne izoblikuje korektna opozicija, bo potrebna določena strankarska disciplina, vsaj kar se glasovanja tiče. Osebno se nisem čutila ponižane, da sem glasovala tako, kot je hotel Demos, moje mnenje, vsaj dosedaj, še ni prišlo v nasprotje z mnenjem stranke Zelenih, niti ne z mnenjem Demosa. Ko pa bodo parlamentarne razprave normalno potekale, bo potrebno, da vsak poslanec misli s svojo glavo, čeprav jaz osebno določeno strankarsko zavezanost vendarle čutim. Meniš, da so cilji Zelenih Slovenije usklajeni s cilji Demosa? Načelno mislim, da so, čeprav pri nekaterih, npr. glede zaprtja nuklearke že vidimo, da smo morali Zeleni nekoliko popustiti zaradi strank v Demosu. V naš program smo zapisali, da jo nameravamo zapreti do leta 1992, sedaj pa je bilo sprejeto soglasje, da se bo zaprla šele do leta 1995. Upam, da takih odstopanj od našega programa ne bo več, saj v tem primeru volilci ne bodo zadovoljni z nami. Nekateri so mnenja, da bo v Demosu kmalu »zaškripalo«, da se bo koalicija razbila. Kaj meniš o tem? Menim, da bo prišlo v naslednjih dveh ali treh letih do drugačnega oblikovanja političnih struktur. Sedanje število strank je skoraj nenormalno. Najbrž se bodo izoblikovale tri ali štiri močne stranke, med katerimi vidim tudi Zelene Slovenije. Vidiš prihodnost Zelenih Slovenije v koaliciji ali kot samostojno stranko? Zelene Slovenije vidim le kot absolutno samostojno stranko. Ali si mnenja, da so cilji Zelenih Slovenije, npr. zaprtje nuklearke in RUŽV, osnovani na realni osnovi? Da, v to sem prepričana. To potrjujejo tudi mnenja mnogih strokovnjakov, ki dokazujejo, daje nuklearko mogoče zapreti brez električnega mrka. Ravno tako »normalna« se mi zdi zahteva po zaprtju RUŽV, saj v tujini ni težko dobiti cenejše »rumene pogače«. Čeprav so v Škofji Loki mnenja glede zaprtja rudnika deljena, mislim, da bomo v naslednjih letih imeli vse več pristašev, ker bo rudnik vse bolj ekonomsko neučinkovit. Sedaj pa je še marsikdo, ki mu RUŽV prinaša kruh, pripravljen spregledati njegove nevarnosti. Kakšna naj bo raven debatiranja v parlamentu? Mnogi, navajeni partijskega monizma, se zgražajo nad povzdigovanjem glasov... No, meni se zdi to popolnoma normalno. Tega pač večina ljudi pri nas še ni navajena, v državah, kjer so vajeni parlamentarizma, pa je to čisto običajno. Tudi nekateri tuji poslanci, ki so bili kot opazovalci navzoči na prvi seji našega parlamenta, so dejali, da je to pač normalno. Seveda to ne pomeni, da se zavzemam za to, da bi se morali sedaj v parlamentu po balkansko streljati, všeč mi je le, če vidim, da so poslanci angažirani, da ne razpravljajo monotono, saj se potem dogaja, da takemu neprepričljivemu poslancu ne moreš verjeti. Je življenje poslanke naporno? Zelo naporno, tako psihično kot fizično. Najhujše so neprespane noči, saj sem, npr. po prvem zasedanju parlamenta, prišla domov šele ob petih zjutraj. Kako poslansko delo vpliva na kvaliteto tvojega dela v šoli? Zelo pozitivno. Pri STM, predmetu, ki ga poučujem, smo se v zadnjem času pogovarjali predvsem o aktualnih temah. Učencem lahko povem marsikaj novega in vse tako rekoč iz prve roke. Meniš, da so v parlament prišli pravi ljudje? Moram reči, da sem dobila silno dober vtis o vseh, kajti nastope posameznih poslancev opozicije imam le za »otroško bolezen«. Bila sem zadovoljna, saj je v parlamentu precej mladih. Videti je, da ni vse skupaj le neka monolitna masa. Na kratko povedano, pravi so, saj so jih izbrali ljudje. Kakšen naj bi bil, po tvoje, idealen poslanec? To vprašanje sem si že sama večkrat zastavljala. Ali naj bo to npr. strokovnjak ali pošten človek? Moram reči, da v sedanjem času potrebujemo v parlamentu predvsem poštene ljudi. Meniš, da je tvoje mesto med poslanci, ali se vidiš na kakšnem drugem področju delovanja v okviru stranke Zelenih Slovenije? Osebno bi najraje delala na lokalni ravni, v Škofji Loki. Dokler pa ne bo izvoljen nov parlament, se bom pač trudila, da bom dobro delala tudi v parlamentu. To pa pomeni, da se bom najbrž morala ukvarjati bolj z drugimi stvarmi kot z ekologijo, saj menim, da se bo trenutno parlament ukvarjal bolj z drugimi kot pa ekološkimi problemi. Je po tvoje prav, da so Zeleni Slovenije stranka in ne interesna skupina, ki le izvaja pritisk na vlado, čeprav se sama za mesta v vladi ne bori? Prav je, da smo stranka, saj bomo le tako neposredno zagovarjali svoje interese. To pa ne pomeni, da bomo s tem zanemarjali akcije. Menim, da je treba to dvoje povezovati. S tem, ko smo dobili tudi svoje ministre, se je naša odgovornost zelo povečala, kar pomeni, da prenašanje odgovornosti na nekoga drugega ne bo več. S tem pa je naša naloga tudi veliko težja. Kakšen naj bo »image« Zelenih? Kakšni naj sploh bodo, s čim naj se predstavljajo, da bodo ljudje odkrili njihovo bistvo in se jim tako lažje pridružili? Mislim, da bomo morali Zeleni Slovenije svoj »image« šele zgraditi, morali bomo delovati in nastopati drugače kot drugi. Izvajati bomo morali konkretne akcije na lokalni ravni, naše delovanje naj ne bi bilo le v visoki politiki. Ekološki problemi niso rešljivi v parlamentu, če se ne spremeni mišljenje ljudi in če se ne dela na terenu. Delovanje ne bi smelo biti usmerjeno le na velike probleme, pač pa tudi na manjše, ki se mnogim zdijo zanemarljivi. Bojim pa se, da zaradi pretiranega dela v parlamentu poslanci, ki smo prej lahko delovali na lokalni ravni, ne bomo imeli časa za delovanje na terenu. Zato bo treba na naša bivša mesta uvesti nove, zagnane ljudi. Če do tega ne bo prišlo, se bomo Zeleni izneverili svojemu osnovnemu geslu: Misli globalno, delaj lokalno! To pa bi vsekakor pomenilo »smrt« Zelenih Slovenije na naslednjih volitvah. Kaj pa je, po tvojem mnenju, v tem času za Slovence, pa tudi za Zelene Slovenije, najpomembnejše? Naša suverenost, neodvisnost. Če ne bomo znali na novo vzpostaviti odnosov z drugimi republikami, ne bomo mogli rešiti našega ekonomskega položaja, s tem pa tudi ne ekoloških problemov. "Ali se slovenska vlada z ustanovitvijo posebne komisije in z današnjo tiskovno konferenco aktivno vključuje v razreševanje problemov Elana in njegovih upnikov, če se, kakšne rešitve vidite po prvih spoznanjih?" "Lahko rečem, da se, saj je problem širši in večji, kot je bilo moč sprva pričakovati. Ustanovitev osemčlanske komisije, ki jo vodim, je tudi znak, da se mislimo temu resno posvetiti in skupaj z drugimi, predvsem z upniki poiskati rešitev. Ponuja se v iskanju izčiščenega proizvodnega program plovil in smuči, saj sta obe proizvodnji praktično prodani in njun izpad bi seveda pomenil zaton Elana." junija 1990 vIie|Jn^ dire|rtor Elana Dol-v^kvključen v sanacijo?" nenehno se po-vprašanja, zakaj pa te- J. tega niste vključili, v ko- liH^nn Pavlom Kodrom, na- ki je v kratkem času po-na ameriškem tr- "V tem trenutku smo lahko le gasilci, prva stvar bo določena razbremenitev, začasno bi odložili dajatve, seveda pod določenimi pogoji, da se denar ne bi prelil v osebne dohodke in podobno. Konec meseca pa nameravamo skupščini predložiti program, ki bo vseboval izhodišča za ukrepanje, z SDK pa smo se dogovorili, da bomo informacije dobili pravočasno, ne šele tik pred stečajem." "Po Gorenjski se širijo govorice, da ima bivše vodstvo Elana, do mojstrov navzdol, denar v tujini, iščete informacije tudi v tej smeri?" "Tudi, namigi obstajajo tudi v tej smeri, seveda pa bi moralo biti to nekje uradno zapisano, teh dokumentov pa uradno ni. Vemo pa to, da so zelo razumevajoče reševali stanovanjska vprašanja članov kolektiva, kar po eni strani ni slabo, vprašanje pa je, ali je bilo v skladu z možnostmi." "Vsakega žeparja takoj spravijo v zapor, kako je mogoče, da se z vodstvom Elana, ki je zaradi malomarnosti ali zavestno povzročilo afero takšnih razsežnosti, dela tako v rokavicah?" "Sodišču in sekretariatu za notranje zadeve smo rekli, delajte tako, kot morate delati v vsakem takem primeru." M. VOLČJAK Elanove bilance so bilejSlje od leta 1986 naprej Denar je v tiii ali pa ga ni Posebna komisija, ki jo vodi sloven je o Elanu, kar bo osno Ljubljana, 6. junija - Na vprašanjajj Bor Rejc, predsednik republiškega, ko preuranjeno jo je sklical repubjjj/ vseh informacij še ni zbrala in bistvg bo slovenska vlada oblikovala skujff prihodnjih dneh. Tiskovna konferejl zasliševanju in šele slutimo lahkoj tih, odkar so bile bilance ustrezno, s^r za industrijo IZIDOR REJC zbira TePanje slovenske vlade. znamo dokončnih odgovorov in re in ministrovih odgovorov razbrati^ lo v Elanu J/3 tiskovni konferenci odgovarjal Izi-irjgustrijo in gradbeništvo. Nekoli-injormiranje, saj posebna komisija U^ko nismo izvedeli. Rešitve, ki jih •^IJLbile znane kmalu, nemara že v ^Podobna prvemu navzkrižnemu ^jlanu narobe v zadnjih štirih le-oziroma prirejene. Dokler ne poskušajte iz novinarskih vprašanj Sllltiti L-oi o« ia w +aK Ia + IK , ■ 4 &si Jjtiti, kaj se je v teh letih dogaja ^lg,a čaka. lagamo z informacijami, da bo mogoče kaj storiti v povezavi z agencijo za usposobitev bank oziroma jugoslovanskega bančnega potenciala." "Ali je že celovito ocenjeno premoženje in izguba Elana?" "Zneski se še vedno nabirajo, domači in iz tujine, dokončni znesek še ni znan, 7. maja se je števec ustavil na 2.365 milijonih dinarjev. Informacije nas zdaj vodijo tudi v tujino, da tudi od tam dobimo stanje dolgov. Premoženje uradno še ni bilo ocenjeno, ocene so zelo različne, zelo relativna je ocena blagovne znamke, nekdo pravi, da je vredna 100, drugi 150, tretji 200 milijonov mark. Stvari so še odprte, tudi v smislu dogovarjanja s tujimi poslovnimi partnerji, nekateri so izrazili določeno pripravljenost, da vstopijo v razreševanje, vendar pa je to v tem trenutku neugodno, saj bi tujci radi prišli z malo denarja." "Ste navezali stike z novo hrvaško vlado, saj je znano, da ima Elan precej dolga na Hrvaškem?"_ "Kakor ste videli in slišali, se je včeraj sestalo hrvaško in slovensko vodstvo, vendar nimamo informacij, da bi se pogovarjali tudi o tem. Mi po-oce- i učinke in da Je^«o So zelo zapletene, zapi- iti. Njegov prWumlV,eza,ni tudi z dru8imi itovalsko in vofU|cJnt>. ki jih je treba še i, zadaj pa ni ^ W'* Problem Jc dobiti vso varjal, moram reči, da >zrr5bj£a ,5iejo informacije in navdušujoče deluje, pravi. A "entacijo, tudi v Elanu. so res veliko vlagali v gefl\j| ^njaciJe o finančnem - torje dobička, zdaj pa \c ^5,^ Elana je še težko pričakovati učinke in da t ba počakati. Njegc- je zelo svetovalsko no napisan, zadaj pa ni *»*• [Mu* " ne asistence." Ava, ntacUO, kako je denar ----r h ti !vm 'n tJa' nekaJ Pa J° "Kakšne so bile investicij*7^."' u°-i v smislu odgovorno- "V Begunjah relativno "^j^*^^ investirali so v Italiji, AvSitttoTTi i- kupovali stavbe, zemU'J^^priporu?" . uradnega spiska še nin»*J niso rekH takQ z Uro čakamo na informacije »2j ^Jjančičem sem se pogone. Elan ima pet do šest P% lta ?°^a, Pavel Koder je bil tij v tujini, pri nas pa turis , . uiaSa v zdraviIišču> tem podjetje Elan Alpinium, i> vrr.,1, v glavnem pravijo, čno organizacijo Les ^JAn^ujeta z njimi. Na se-Trade, slednja sta aktivira'** ;U na _,,___J_:_i..---- denarj« TnJe stem pridobivanja stvar tudi izpeljala." "Čigavo je podjetje Elan ding v Muenchenu?" "Uradno je njihovo, prc^ na sekretariatu za no-li, a.deve smo dobesedno /jV t!Vd'te »n opravite svoje |r kor veste, da ga mora- mo pa, čigavo je, to nam ^ jursko banko Čakovec, navsezadnje sporočile tu«' banke." Sf>, "Pnikom še grozijo ste- Je SDK zatajila?" ^j1' We reči. Upnikov je več hila nrev^ft^en' ?eznam pa še hi do- r^aled hO Z "5 Hil_Udl..Vel,kl> Od 50 dO "Mislim, da zanesljiva. Zdaj leta 1986, pregled bo r * pljeno ekipo trajal vsaj ^ dni, če bo na voljo vsa mentacija. Mislim, da vS kumentacije ni.1' smo za Komercialno eno banko Ljubljana in "Kje je torej sposojeni denar?" "Če ga ni tu, je lahko v tujini, ali pa nikjer. Sledi iščemo, se pa zaenkrat ne ve, kje in v kakšne oblike se je pretopil." "V Elanu zakon o prisilni poravnavi razumejo tako, da se z začetkom postopka žiro račun odblokira, SDK pa pravi, da ne?" "V Elanu želijo, da bi proizvodnja tekla, seveda pa bo le, če bo na razpolago denar za materiale, plače in druge stroške. Sodišče ve, kakšen je postopek prisilne poravnave, od upnikov je odvisno, kako bodo pritiskali na up, če bodo želeli, da proizvodnja teče, bodo morali popustiti s pritiskom na žiro račun in omogočiti tekoča plačila, saj prilivi so." "Koliko ljudi bo na cesti z racionalizacijo Elanove proizvodnje?" "To j'e še težko reči, program smuči in plovil bo moral biti iz-čiščen, kakšen bo, se bo potrebno dogovoriti, ko bo ekipa, ki jo pripravljamo, vzela stvari v roke. Brez dobre, agresivne, vestne in odgovorne ekipe, ki ve, kaj je svetovna smučarija, ne bo šlo, dobiti jo bo potrebno v nekaj dneh in nanjo vezati prihodnost Elana." Petek, 8. junija 1« "Ali se slovenska vlada z ustanovitvijo posebne komisije in z današnjo tiskovno konferenco aktivno vključuje v razreševanje problemov Elana in njegovih upnikov, če se, kakšne rešitve vidite po prvih spoznanjih?" 'Lahko rečem, da se, saj je problem širši in večji, kot je bilo moč sprva pričakovati. Ustanovitev osemčlanske komisije, ki jo vodim, je tudi znak, da se mislimo temu resno posvetiti in skupaj z drugimi, predvsem z upniki poiskati rešitev. Ponuja se v iskanju izčiščenega proizvodnega program plovil in smuči, saj sta obe proizvodnji praktično prodani in njun izpad bi seveda pomenil zaton Elana." 'Elanu za tekočo proizvodnjo primanjkuje likvidnostnih sredstev, ali vlada razpolaga s kakšnimi sredstvi, s katerimi bi lahko aktivno posegla v reševanje Elana?" 'Vlada nima nikakršnih posebnih sredstev, skupaj z upniki si bomo prizadevali, da se proizvodnja nadaljuje." "Elan je za sabo potegnil druga podjetja, celo banke, kakšne so rešitve zanje?" "Razsežnosti oziroma posledice so še nepredvidljive, razpo- Kolikor vemo, se tudi na r\f*. škem upniki poskušajo orj zirati." "Kaj je komisija odkrila aj* ga, kar javnosti še ni znano? junija 1990 "Dobila je poročila vseh, & njej sodelujejo, vmes so tud' ^ načrti posameznih rešitev, vKd0je *~ končna bo na mizi v prihodnJ.--- vi!6!8"** d'«"ektor Elana Dol-!!j^vključen v sanacijo?" uključen, nenehno se po-I: JaJ° vprašanja, zakaj pa te-J. tega niste vključili, v ko- ll H?ndai" "e m0re D'tJ VeM" »edii ' Predsednik Peterle je , Ulagal osemčlansko." v komisiji?" tudD \ Ur0SS°?aJ°. SDK, pa Tomaž n Pavlom ^ %, Aies Vahčič in Japec Ja- LSm:J^t}[^P? seoski firmi dneh. Pogovore smo imeli tj. J^stavniki sekretariata . s sedanjimi in bivšimi vod' ^nje zadeve, komiteja za mi v Elanu, »»A ■? Ura Aljančičem ir drom, od vseh pismena stališča, vendar ^Tarja 2 marketingom za plo-ram reči, da so s strani gojj ,skUpaj z 5ratom Jernejem da Kodra še vedno v zelo oP Jh Je oblikoval za Elan. Pra-mističnem tonu, pravi da jj «J Elan na tem področju že inflacijski ciklus prehitel, da f J Pomeni, v večji spregi pa postali delniška družba J° dela naprej. Oglasil se je tako rešili, se pravi, pomanjj 'ameriški partner, ki je v nje denarja nadomestili z °. smerno kratkem času po-narjem od drugod. ^ ? J1I, fo^ajo na ameriškem trto vprašljivo saj moraš pn ? - Prodaja smuči je v glavnem slovanju vendar vedeti, do w ^deljena, tretjina za ameri-smeš in moraš. Zaključni raj «n kanadski trg, tretjina za ni Elana bi morali biti P^J^ko in tretjina za Ameri-dani že prej, iz podatkov je J Predsednik Peterle želi z vidno, da je bilo od leta ^ » komisijo dobiti predvsem naprej poslovanje težko , y več podatkov, da bo vlada osnovni podatki v bilanc i K * rekla, rešitev je lahko ta-pnkazovali resnice, izkoflg Pod temi in temi pogoji, so preoblikovanje kratkorocn .___ v e oC^kšr~ v dolgoročna sredstva, prilive in druge možnosti ki ganjam 'predelavo' bilance. PrC'1"1. običajno ni dolgo, infor-sem program razvoja, ki g8' * lam so na sledi, imeli so gospod Aljančič naredil k°n™' lanskega leta, se z njim *° je poročilo UJV?" rf!em°8ovore z Urošem Aljan-pof "» m Pavlom Kodrom, na- "V tem trenutku smo lahko le gasilci, prva stvar bo določena razbremenitev, začasno bi odložili dajatve, seveda pod določenimi pogoji, da se denar ne bi prelil v osebne dohodke in podobno. Konec meseca pa nameravamo skupščini predložiti program, ki bo vseboval izhodišča za ukrepanje, z SDK pa smo se dogovorili, da bomo informacije dobili pravočasno, ne šele tik pred stečajem." "Po Gorenjski se širijo govorice, da ima bivše vodstvo Elana, do mojstrov navzdol, denar v tujini, iščete informacije tudi v tej smeri?" "Tudi, namigi obstajajo tudi v tej smeri, seveda pa bi moralo biti to nekje uradno zapisano, teh dokumentov pa uradno ni. Vemo pa to, da so zelo razumevajoče reševali stanovanjska vprašanja članov kolektiva, kar po eni strani ni slabo, vprašanje pa je, ali je bilo v skladu z možnostmi." "Vsakega žeparja takoj spravijo v zapor, kako je mogoče, da se z vodstvom Elana, ki je zaradi malomarnosti ali zavestno povzročilo afero takšnih razsežnosti, dela tako v rokavicah?" "Sodišču in sekretariatu za notranje zadeve smo rekli, delajte tako, kot morate delati v vsakem takem primeru." M. VOLČJAK Elanove bilance so bilejlilje od leta 1986 naprej Denar je v m ali pa ga ni Posebna komisija, ki jo vodi slovens^r je o Elanu, kar bo osno^P Ljubljana, 6. junija - Na vprašanja^ dor Rejc, predsednik republiškegj» ko preuranjeno jo je sklical repubjij vseh informacij še ni zbrala in bistv' bo slovenska vlada oblikovala skapj prihodnjih dneh. Tiskovna konferej zasliševanju in šele slutimo lahkoTj tih, odkar so bile bilance ustrezno, znamo dokončnih odgovorov in reji in ministrovih odgovorov razbrati_oj ^ lo v Elanujfl za industrijo IZIDOR REJC zbira anje slovenske vlade. .tiskovni konferenci odgovarjal Izi-JTJgustrijo in gradbeništvo. Nekoli-UO!prmiranje, saj posebna komisija ^Sjjo nismo izvedeli. Rešitve, ki jih ^jj|bile znane kmalu, nemara že v jsSgjaodobna prvemu navzkrižnemu ^J^jlanu narobe v zadnjih štirih le-^ogiroma prirejene. Dokler ne po-^Tjjkušajte iz novinarskih vprašanj putiti, kaj se je v teh letih dogaja-'gfjlga čaka. lagamo z informacijami, da bo mogoče kaj storiti v povezavi z agencijo za usposobitev bank oziroma jugoslovanskega bančnega potenciala." "Ali je že celovito ocenjeno premoženje in izguba Elana?" "Zneski se še vedno nabirajo, domači in iz tujine, dokončni znesek še ni znan, 7. maja se je števec ustavil na 2.365 milijonih dinarjev. Informacije nas zdaj vodijo tudi v tujino, da tudi od tam dobimo stanje dolgov. Premoženje uradno še ni bilo ocenjeno, ocene so zelo različne, zelo relativna je ocena blagovne znamke, nekdo pravi, da je vredna 100, drugi 150, tretji 200 milijonov mark. Stvari so še odprte, tudi v smislu dogovarjanja s tujimi poslovnimi partnerji, nekateri so izrazili določeno pripravljenost, da vstopijo v razreševanje, vendar pa je to v tem trenutku neugodno, saj bi tujci radi prišli z malo denarja." "Ste navezali stike z novo hrvaško vlado, saj je znano, da ima Elan precej dolga na Hrvaškem?^_ "Kakor ste videli in slišali, seje včeraj sestalo hrvaško in slovensko vodstvo, vendar nimamo informacij, da bi se pogovarjali tudi o tem. varjal, moram reči, da izTJku^ l5čejo informacije in navdušujoče deluje, pravi.j f0 'enfacijo, tudi v Elanu, so res veliko vlagali v geflVani f!e 0 financne«n po-torje dobička, zdai pa i« "J S, J" E'ana je še težko oce-pričakovati učinke in da K »o D *° zel° zapletene, zapiha počakati. Njegov P^Kt™**?- Z d™8imi je zelo svetovalsko in vod*Watent>> ki jih je treba še no napisan, zadaj pa ni d^iu "oblem je dobiti vso napisan ne asistence Vo^fM-acijo, kako je denar -rW*. tiJ'm in tja' nekaJ pa J0 "Kakšne so bile investiclK^." uc« v smislu odgovorno- "V Begunjah relativno rt*f^j _____ investirali so v Italiji, A^^to^i""—.-—- kupovali stavbe, zeffu^ ^j^priporu?" , uradnega spiska še ninj*^ ^ niso rekli tako. Z Uro-čakamo na informacije a aq*Ajančičem sem se pogone. Elan ima pet do šest aoma, pavel Koder je bil tij v tujini, pn nas pa turiš*, ^ casa v zdravilišču, potem podjetje Elan Alpinium, ilu, vrnil, v glavnem pravijo, čno organizacijo Les in ^, aelUjeta z njimi Na se_ Trade, slednja sta aktivira a u na sekretariatu za no_ stem pridobivanja denarj u Zadeve smo dobesedno stvar tudi izpeljala." >|0| Pojdite in opravite svoje -----y["' akor veste, da ga mora- "Čigavo je podjetje Ela" ding v Muenchenu?" "Uradno je njihovo, prc *Carno banko Ljubljana in nje?" mo pa, čigavo je, to nam j „bank<)J čak navsezadnje sporočile tu« banke." "Je SDK zatajila?" J* "Mislim, da je bila prev^ il>h "Pnikom še grozijo ste- Je reči. Upnikov je več seznam pa še ni do- pljeno ekipo trajal vsaj 'Vjl^ dni, če bo na voljo vsa » jjjjjui mentacija. Mislim, da vS kumentacije ni.1' __A Sf smo za Komercialno "Kje je torej sposojeni denar?" "Če ga ni tu, je lahko v tujini, ali pa nikjer. Sledi iščemo, se pa zaenkrat ne ve, kje in v kakšne oblike se je pretopil." "V Elanu zakon o prisilni poravnavi razumejo tako, da se z začetkom postopka žiro račun od blokira, SDK pa pravi, da ne?" "V Elanu želijo, da bi proizvodnja tekla, seveda pa bo le, če bo na razpolago denar za materiale, plače in druge stroške. Sodišče ve, kakšen je postopek prisilne poravnave, od upnikov je odvisno, kako bodo pritiskali na up, če bodo želeli, da proizvodnja teče, bodo morali popustiti s pritiskom na žiro račun in omogočiti tekoča plačila, saj prilivi so." "Koliko ljudi bo na cesti z racionalizacijo Elanove proizvod- "»iliu ludi yeliki, od 50 do J°nov dinarjev." !!*»?»• ^1 preprečili verigo ste- "To je še težko reči, program smuči in plovil bo moral biti iz-čiščen, kakšen bo, se bo potrebno dogovoriti, ko bo ekipa, ki jo pripravljamo, vzela stvari v roke. Brez dobre, agresivne, vestne in odgovorne ekipe, ki ve, kaj je svetovna smuČarija, ne bo šlo, dobiti jo bo potrebno v nekaj dneh in nanjo vezati prihodnost Elana." 13. STRAN i i a@j BffiBSflSSEJ (GLAS D. DOLENC Učiteljem in drugim v razmislek Slovenska šola za novo tisočletje Radovljica, maja - Pred kratkim je pri založbi Didakta v Radovljici izšla knjižica Janeza Svetine "Slovenska šola za novo tisočletje", v kateri avtor razmišlja, kaj je narobe z našo sedanjo šolo in kakšna naj bi bila boljša šola v prihodnosti, kako jo napraviti prijetnejšo, tako da jo bo otrok imel rad, da mu bo dala kar največ napotkov za življenje, pomagala vsem, ki jasno začutijo potrebo po svojih lastnih razumnih pogledih na svet in življenje. Knjižica je zanimiva še toliko bolj, ker avtor v njej razmišlja tudi kot človek, ki je skoraj poldrugo desetletje živel v Indiji, kjer je proučeval indijsko psihologijo, filozofijo, kulturo in jogo in pozna tudi različne nove indijske oblike vzgoje in šole, kjer je duhovno življenje veliko bogatejše od našega in ima materialna plat življenja drugačno vlogo. Knjižica prihaja med nas ravno pravi čas, ko bo posluh za boljšo šolo zagotovo tanjši, kot doslej. SLOVENSKA ŠOLA ZA NOVO TISOČLETJE potrebnim za glasbeno vzgojo -plošče, kasete z najboljšo glasbo, videokasete, filme o umetnosti, skratka vse, kar mladega človeka zanima, osrečuje, sprošča, vzgaja. Kakšna naj bi bila Svetinova šola prihodnosti, ki naj bi otrokom in mladim pa tudi odraslim dajala zdravo vitalno V šolo z odporom Avtor Janez Svetina je psiholog, ki je bil svoj čas zaposlen v ljubljanski vzgojni posvetovalnici, kjer je podrobno spoznal probleme in stiske slovenskih otrok, staršev in tudi učiteljev. Ob svojem delu, ob razgovorih s kolegi je ugotavljal, da vedno več otrok hodi v šolo z odporom, veliko šolske neuspešnosti je iskati v neurejenih domačih razmerah, predvsem na nižji stopnji, ,vse več je socialnih problemov. Otrok ne dobi svoje vloge že v družini, s tem obremenjen pride v šolo, a še boljša šola ne bo pomagala otroku, če se bo iz dneva v dan vračal v tako nezdrave domače razmere. Njegove misli so čustveno vezane na starše, tu pa šola nima moči. Če bi jo imela, bi čez deset, dvajset let dobili tudi boljše družine, je razmišljal Janez Svetina zadnjič na svoji predstavitvi knjige v razgovoru z gorenjskimi pedagogi- Preveliki razredi Da je vzgoja naših otrok in mladine nekvalitetna, dostikrat napačna, pa ni kriva le družina. V našem šolstvu, v našem šolskem sistemu je veliko napak. Ocenjevanje, kakršno je danes, ne upošteva osnovnih zakonov motiviranja. Nasprotno! Uničuje motivacijo. Morali pa bi s pravim načinom motiviranja začeti že v mali šoli. Uvesti bi morali večstopenjski pouk pri matematiki, vendar začeti s tem v osmem razredu, je prepozno. Velika in usodna napaka so preveliki razredi, premalo individualnosti. Na Švedskem, na primer, gre otrok, ki že zna brati, lahko tisti čas, ko se drugi otroci še učijo branja, v knjižnico. Učitelj se medtem ukvarja z manjšim številom otrok. Potrebam različnih otrok je treba zadostiti. Šola bo morala biti kraj, kjer bi bila ponudba bogata, otrok pa izbira in izbere, kar ga veseli. Če bi bila šola bolj plastična, če bi ne bila tako uniformirana, kot je danes, ne bi posiljevala vseh otrok z vsem enako, bi dovoljevala, da bi se morda otrok, ki izgubi koncentracijo za sledenje pouku, lahko določen čas predal igri. Po šolah imamo psihologe, terapevte. Ti bi zna-ii, hoteli delati. Le organizacija pouka bi morala biti bolj plastična, vendar da bi spustili kakšnega otroka za pol ure k igri, bi bilo za naše razmere danes nezaslišano. Toda ob razredih, kjer je 30 do 42 otrok, take inovacije ne moremo vpeljati.E predvsem sposobnih ljudi, izkušenj in znanja, ki so potrebni za oblikovanje zares kvalitetne šole in vzgoje. Vendar enkrat je treba začeti. Morda je prav zdaj pravi trenutek za to. Na posameznih šolah je treba podpirati ustvarjalne učitelje in ravnatelje, posebej tam, kjer že kažejo voljo in tudi že iščejo novih poti. Podatki kažejo in razveseljivo je, da je že 10 odstotkov slovenskih šol takšnih, kjer se že dela drugače. To je vsega 40 šol, a kaj, ko je morda na teh šolah le po en razred tak, še ta bolj eksperimentalen, in potemtakem zagotovo ni v taksno delo zajetih 10 odstotkov otrok, temveč veliko manj. Še nekaj je, kar bo treba na naših šolah najprej spremeniti: s šol je treba odstraniti ideološki "prisilni jopič", predvsem pa je treba dati šolskim ravnateljem in učiteljem veliko večjo mero samostojnosti kot doslej. Nujna pa bo tudi pozitivna selekcija ravnateljev in učiteljev, seveda pa bo temu primerno treba urediti tudi nagrajevanje. Vrhovni kriterij naj bo dobro delo. Če ima učitelj veselje do dela, se ga otroci navzamejo, dobe zanimanje. Če pa je obraz kisel, učbenik tako napisan, da ga fakultetno izobražen oče ne razume - kje naj potem ima otrok veselje?! S predpisi se ljudi ne bo pripravilo za dobro delo. Sredstva jemlje tudi slaba šola Šole bo treba opremiti z najbolj modernimi vzgojnimi pripomočki, učiteljskim kadrom dati dobro strokovno pomoč in kvalitetno učno gradivo, zavod za šolstvo pa bi se moral iz nadzorne in dokaj represivne institucije spremeniti v svetovalno institucijo. Učni programi bi morali biti pripravljeni za različne težavnostne stopnje. Uvesti bi bilo treba mrežo eksperimentalnih šol, ki bi razvijale nove oblike in metode dela z otroki in mladimi, zraven pa dopustiti zasebne vrtce in šole, ki bi lahko delovale po svojem posebnem programu. Seveda bo ob vsem tem v prvi vrsti postavljeno vprašanje sredstev. Janez Svetina ugotavlja, da je tudi sedanji zelo neuspešni in pomanjkljivi šolski sistem silno drag, saj pri vseh ogromnih vlaganjih vanj, daje zelo siromašne in nezadostne sadove, povzroča pa tudi veliko in nepopravljivo škodo. Z enakimi sredstvi bi se ob boljši organizaciji dalo marsikaj narediti bolje, kvalitetneje. Rešiti se ideološkega "pri- Štirje glavni stebri silnega jopiča' Če hočemo drugačno šolo - in tako hočemo - bo potrebna odločna volja po spremembi sedanjega stanja, potrebni bodo dobri programi in sposobni pedagogi. Hitrih sprememb pri nas ni pričakovati, kajti manjka nam ne le denarja, temveč V svoji knjižici Janez Svetina obravnava šolo, ki naj bo po meri današnjega mladega človeka. Takole pravi o njej: "Šola bi morala sloneti na štirih glavnih stebrih, ne tako kot sedaj samo na intelektualni vzgoji. Ti štirje enakovredni stebri bi naj bili: telesna vzgo- Učenje tistih učnih predmetov v šoli, ki bi bili namenjeni vzgoji mišljenja, bi moralo biti tako zastavljeno, da bi otroci in mladi pri tem res razvijali svoje miselne zmožnosti. To bi moral biti osnovni namen šolskega dela pri vseh predmetih, kjer gre sedaj v glavnem za posredovanje faktografskega znanja, kajti faktografsko znanje je lahko koristno samo tedaj, če ga uporablja človek, ki zna razumno razmišljati. Poleg tega pa prav faktograr-sko znanje v današnjem času zelo hitro zastareva, ker se v poplavi novih odkritih in novih znanj morajo kaj pogosto prejšnji pogledi umikati novim, pa je zato zelo važna naloga šole, to, da otroke in mlade uči kritično razumevati in presojati dosedanje znanje in tudi kritično iskati nova in boljša spoznanja. Pri nas se zadnje čase pogosto omenja geslo, da je naš cilj zgraditi materialno in tudi duhovno bogato družbo in omogočiti kvalitetno življenje vsem našim ljudem ali vsaj čim številnejšim našim ljudem. Ker sta pa kvaliteta življenja in tudi duhovno ali pa - rajši uporabimo bolj skromen izraz - kulturno bogata družba (resnično omikana družba) odvisna od kvalitete ali kulture ljudi v tej družbi, od kvalitete njihovih medsebojnih odnosov (v družinah, šolah, delovnih organizacijah, v trgovinah, na cesti, v bolnišnicah, v prometu, med znanci ali sorodniki, skratka kjerkoli), od njihove osebne omike, je za uresničenje tega cilja najprej potrebno priti do kvalitetnih oziroma kultiviranih žlahtnih ljudi, saj bi bilo brez resnično omikanih in kulturnih ljudi čisto slepilo pričakovati res kvalitetno življenje v družbi ali celo duhovno bogato družbo. Sam materialni napredek ali bogastvo namreč ne zagotavlja kulturno, še manj pa duhovno bogate družbe. ja, estetska vzgoja, vzgoja razuma in še značajska vzgoja, ki vključuje vitalno, socialno, psihološko, etično in dušno vzgojo. Glavni cilj vzgoje in šolanja naj bi bil pomagati otrokom in mladim rasti v harmoničnega človeka, sposobnega živeti zdravo, uravnoteženo in zadovoljno osebno življenje, oblikovati harmonične medosebne odnose in pravi odnos do narave. Vse premalo je danes v naši šoli samostojnega kritičnega mišljenja, razvijanja sposobnosti estetskega doživljanja in presojanja, sploh pa naša šola ne razvija, na primer, izvirnega ustvarjalnega mišljenja, intuicije, religioznega doživljanja in spoznavanja, samostojnega oblikovanja pogleda na svet, spoznavanje samega sebe." Vsaka šola bi morala imeti bogato učno gradivo: knjižnico z dobrimi knjigami, z likovnim in filmskim gradivom, z vsem vzgojo: šolsko vzdušje bi moralo biti prijazno in zanimivo, paziti bi morala na dobre odnose ne le med učitelji in učenci, temveč tudi med učenci samimi, organizacija dela in učenja bi morala biti takšna, da bi lahko vsak učenec doživljal uspehe pri svojem učenju in delu, kar bi mu krepilo tudi samozavest; v šoli bi vsi morali najti neizčrpen vir zanimivosti in različnih novih spoznanj tisočerih skrivnosti življenja, da bi bila vse prej kot dolgočasna. Resno delo bi morali ritmično menjavati z igro, humorjem, sprostitvijo. Veliko dobrih, zanimivih zamisli prinaša Svetinova knjižica Slovenska šola za novo tisočletje, vendar prodreti bo z njimi težko. Verjetno pa prihaja knjižica pravi čas, v trenutku, ko se menja oblast, ko bodo, upajmo, na ključna mesta prihajali sposobni, pametni ljudje, ne politiki, ko gospodarstvo učiteljev ne bo jemalo kot porabo. Med glavnimi pomanjkljivostmi sedanje šole so omenjene njena toga mehanska organizacija po industrijskem modelu tekočega traku, njen uniformizem in nesposobnost, da bi upoštevala ogromne medosebne razlike med mladimi in otroki, njen zgrešeni ideološki egalitarizem, njena ideološkost, njene neustrezne metode ocenjevanja znanja in učnih dosežkov otrok in mladih, njeni neustrezni načini motiviranja otrok in mladih in neupoštevanje temeljnih psiholoških zakonitosti motivacije učenja, njena splošna represivnost in njena prekomerna usmerjenost v posredovanje golega faktografskega znanja, ki ne razvija pravega razumevanja in samostojnega kritičnega mišljenja.E ti MARJANA AHACIC Pet let za domovino Robert Kolenko iz Količeva pri Domžalah je star šele petindvajset let, pa že pravi, da ni več tisti stari Robi, kakršen je bil pred nekaj leti. Na zunaj je čisto naveden zadovoljen mladi oče, ki ponosno pelje na sprehod sina in hčer, toda pravi, da mu živci veliko hitreje »popustijo« kot kdajkoli prej. Robert je namreč zaradi tega, ker je po svojem religioznem prepričanju Jehovo-va priča — kar pomeni, da odklanja služenje vojaškega roka in uporabo orožja — prebil dve leti svojega življenja v zaporu. Verjetno je bila misel na to, da boš zaradi svojega prepričanja nekoč tako ali drugače kaznovan, že dolgo časa pred sojenjem navzoča v tebi. Kdaj si začel premišljevati o tem, da pomeni zaporniško življenje zate čisto realno možnost? Resno sem začel razmišljati o tem šele takrat, ko sem dejansko stopil v stik z vojsko, čeprav je bilo vse skupaj ves čas v moji podzavesti. Vedel sem, da mora človek nekaj dati, narediti za to, v kar je prepričan. Vsak ima nekaj — jaz sem imel zapor. Tvoj starejši brat je služil vojsko... Da. Ravno tako je bil vzgojen kot jaz, ravno tako je hodil na sestanke naše verske skupnosti, ampak potem je prenehal. In šel v vojsko. Podobno je bilo s sestro, tudi ona je vse skupaj pustila. Pa sta bila ravno tako pod vplivom staršev, še celo bolj kot jaz, ker sta starejša od mene. Zelo težko je iti v zapor samo zato, da bi nekomu ugajal, ustregel. Če se spuščaš v take stvari, moraš vedeti, da jih počneš zaradi sebe. Kako si sprejel poziv v vojsko? Kar hudo je bilo. Nekam moraš iti in ne veš, kaj te tam čaka, kako te bodo sprejeli, kdaj boš prišel nazaj, se boš sploh vrnil... Najhujša je tista negotovost, ko ne veš tako rekoč ničesar, le to, da takrat moraš biti tam. In potem je od volje drugih odvisno, kaj se bo zgodilo s teboj. V vojašnico v Koprivnici sem prišel celo dva dni pred rokom, ki je bil določen v pozivu. Ravno zato, da bi se izognil največjemu navalu, ki bi vso stvar naredil samo še bolj komplicirano. Pel sem torej tja, povedal, kdo sem, zakaj prihajam. Rekli so mi celo, da grem lahko še za dva dni nazaj domov; strašno težko je bilo ostati... Nisem šel, ker sem vedel, da bi s tem čas negotovosti samo zavlekel. Tistih občutkov ne bom nikoli pozabil: starši, dekle in brat, ki so me pripeljali, so me čakali v avtu, jaz pa sem se odločil, da ostanem v vojašnici. Mislim, da mora biti človek močan in predvsem trdno prepričan v pravilnost svoje odločitve, da stori nekaj takega. Tik preden sem odšel od doma, sem se pogovarjal z nekaterimi, ki so imeli pot, kot je bila moja, če za seboj. Prav vsi so mi svetovali, naj doma vse skupaj dobro premislim, kajti ko si enkrat v vojašnici, je še težje reči: premislil sem si, raje bi služil vojsko. Res, tudi jaz bi vsakomur svetoval, naj se ne spušča v take stvari, če ni trdno prepričan vase. Ko se enkrat odločiš, je najbolje vztrajati do konca. Si kdaj premišljeval o možnosti bega v tujino? Sem. Ampak to ni bilo zame. Sem pred seboj bi imel občutek, da sem strahopetec, nezmožen zastopati svoja stališča. Vedno sem vsem jasno pokazal, kaj sem in kdo sem. Zakaj ne bi? S tem nikoli nisem škodil drugim. Seveda sem imel možnost iti v tujino. Veliko znancev imam tam in vabili so me, toda to je pač proti mojim načelom. Čeprav pa moram poudariti, da nikakor ne obsojam tistih, ki so tako ravnali. Vsak ima svoj križ. Mislim, da težje vztrajajo v svojem prepričanju, da vse čas podlegajo majhnim skušnjavam udobnega življenja... jaz pa sem imel v tistem enem odločilnem trenutku pred seboj samo »da« ali »ne« in to je zaznamovalo in usmerilo celo moje življenje. Pa še nekaj je: če enkrat pobegneš v tujino, nimaš več doma. Jaz tega ne bi prenesel. Kakšnih je bilo tistih nekaj dni v vojašnici? Pravzaprav je bil to en sam dan, ki se je vlekel v neskončnost. Vse mogoče so počeli z menoj, najprej so mi celo dopovedovali, da mojih stališč sploh ne upoštevajo. Kasneje so si premislili in mi rekli, naj se najprej preoblečem v uniformo, vzamem orožje, potem pa da se bomo naprej pogovorili. K sreči sem vedel, kaj to pomeni — čisto drugače je, če v uniformi in z orožjem v roki nočeš delati tega, kar delajo vsi drugi vojaki. V tem primeru ti namreč sodijo po drugem členu, ki predvideva še višje kazni. K sreči sem te zanke v glavnem poznal in se nisem pustil prepričati. No, ostrigli so me, ker takšen da v vojašnici res ne morem biti. Ker se nisem preoblekel, so mi najprej grozili, da bodo to storili na silo, kasneje so poskusili z zvijačo. Rekli so mi, naj grem v kopalnico, kjer pa na eni strani oddaš obleko, na drugi strani pa umit dobiš uniformo. Če si preplašen, vsem tem trikom nasedeš... K sreči se je nato neki oficir zavzel zame, spoštoval je mojo odločitev — saj imamo po zakonu predpisano, kako ravnati v takih primerih, je dejal. Toda tako je: če te na silo preoblečejo, se tako rekoč nikjer ne moreš pritožiti. K sreči so me potem pustili pri miru. Prespal sem, zastražen z dvema vojakoma. Smešno, kot da ne bi prostovoljno in celo dva dni pred rokom prišel tja. Zjutraj so me še enkrat vprašali, ali sem si premislil in ko sem odgovoril, da ne, so me peljali pred tisto četo, v kateri bi moral preživeti eno leto, kjer sem moral še enkrat glasno izjaviti, da ne želim služiti vojaškega roka. Potem ko so mi še enkrat ponudili orožje in sem ga ponovno zavrnil, pa so me odpeljali. Zanimivo je, da so mi ravno vojaki in oficirji, za katere se je zdelo, da so najbolj proti meni, tik preden sem odšel v zapor v Zagreb, rekli vsak kakšno spodbudno besedo. To mi je dalo še večjo moč. Pripadniki vojaške policije so me odpeljali v pripor. Povedati moram, da so med potjo v Zagreb zelo lepo ravnali z menoj, celo ustavili smo se za nekaj minut in malce pojedli in popili. Pri tem so vse plačevali oni, ker jaz nisem imel denarja. Tik preden smo se razšli, so me še enkrat vprašali, ali bi vendarle spremenil svojo odločitev in ko sem rekel, da je ne bom, so mi zaželeli vso srečo. V preiskovalnem zaporu so me takoj pregledali in preoblekli. En dan sem nato prebil v neki zanemarjeni sobi — to sem razumel, kot da me hočejo tudi na ta način nekako prestrašiti. Naslednji dan je prišel upravnik zapora in me preselil drugam, v boljšo sobo in tudi tam sem bil sam. Odpeljali so me na zaslišanje in obvestili starše. Tako so moji ves čas vedeli, kje sem, v grobem tudi, kaj se dogaja z mano. Te niso nič več prepričevali? Silili me v spremembo odločitve niso nikoli. Vsako jutro me je sicer dežurni vprašal, ali sem si premislil, silili pa me vsekakor v nič niso. Kljub temu se mi je pripor v Zagrebu zdel neznosen. Pustili so me pri miru, kontaktne z ljudmi sem imel le kakšno uro in pol na dan. Časa za razmišljanje je bilo torej na pretek, v začetku mi niso dovolili niti tega, da bi bral knjige in časopise. Vse mogoče misli so se mi podile po glavi: kako je bilo, ko sem bil še doma, kako je sedaj tukaj, bom zdržal ali ne, se sploh splača zdržati... Prvič so se v meni pojavili dvomi, ali je pametno to, kar počnem. Eden najhujših problemov pa je bil ta, da sploh nisem vedel, koliko časa bom v priporu. Prvi dan sem dobil sklep, s katerim sem bil uradno obveščen, zakaj sem v zaporu in da bom tam ostal toliko časa, dokler oni ne bodo menili, da ni več nobenih razlogov za to, da bi me imeli priprtega. Lahko deset dni, lahko deset let... Težko je bilo živeti na osmih kvadratnih metrih, sploh ker sem bil pred tem vedno relativno svoboden. Skozi majhno zamreženo okno vidiš samo nebo, nobene stvari ni, s katero bi lahko zaposlil svoje misli in jih preusmeril proč od morečih premišljevanj. Tiste prve dni mi je kar nekajkrat prišlo na misel, da bi vse skupaj pustil in odslužil eno leto vojski, obenem pa sem se dobro zavedal, da nikoli več ne bi bil tisto, kar sem, če storim kaj takšnega. Sam pred seboj bi imel slabo vest, da nisem naredil tistega, kar mislim, da je prav. Nekoč sem bil že čisto pri vratih, da potrkam in rečem: grem, jaz ne zdržim več, pa je spet nekaj prišlo vmes in sem si rekel — še malo počakam, mogoče bo pa šlo... Glede na to, da sem bil v zaporu zaradi vere, sem veliko molil, prosil Boga, naj mi pomaga zdržati, naj mi vsaj spelje misli drugam, da bom mislil na kaj lepega. Molitev mi je pomagala, da sem bil močnejši, da sem se lahko uprl želji: pusti vse skupaj in pojdi v vojsko. Prve dni je bilo res hudo, ko pa sem to zdržal, sem kar občutil, kako gredo stvari bistveno na bolje: dovolili so mi knjige, pisanje pisem, lahko sem imel obiske, zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da so mi dovolili nositi civilno obleko. Saj vem, oblečen je človek pač tako ali drugače, sploh je v tistem kvadratku, v katerem sem bil zaprt, v bistvu vseeno, kaj imam na sebi. Obenem pa civilna obleka pomeni stik z zunanjostjo, s prejšnjim življenjem. Resnično mi je tudi moja obleka pomagala prebroditi tisti mesec pripora. Obsojen si bil na dve leti in pol. Tožilec se sprva s kaznijo ni strinjal, rekoč, da je premila. Vprašali so me, kaj bi naredil, če bi prišlo do vojne in povedal sem jim, da bi ravnal enako kot tokrat, še bolj gotovo bi to naredil. Saj v vojski res ponavadi nikogar ne ubiješ, čeprav se po mojem tam učiš ubijanja. Ko pa pride do prave vojne, takrat je ubijanje prvo pravilo. Vedel sem, da si s tem odgovorom lahko prislužim še kako leto zapora več. Toda povedal sem jim tudi to, da se mi zdi bolj pošteno, če jim o tem, da nisem pripravljen ubijati, povem se- mmmmmmm V črnem... — Foto: G. Šinik daj in tako v primeru vojne ne bodo računali name. Kakšno presenečenje bi bilo, če bi bili prepričani, da imajo sto vojakov, usposobljenih za vojskovanje, ko pa bi prišlo do vojne, pa bi se izkazalo, da je takih le osemdeset. Da ne bi izgledalo, kot da se hočem izmikati, sem bil pripravljen žrtvovati nekaj let svojega življenja, oni pa si bodo na jasnem, ali lahko računajo name ali ne. Poslali so te na Goli otok. Kako si sprejel dejstvo, da odhajaš v zapor znanega slovesa? Tudi za Goli otok sem že slišal pred tem — to je mladinski zapor in vedel sem, da je tam kar znosno. Po sojenju je prišel k meni socialni delavec, ki se z vsakim obsojencem pogovori in mu določi mesto prestajanja kazni. Vedel sem, da v Slovenijo ne morem priti, prav tako pa sem bil seznanjen s tem, da so na Golem otoku že nekateri moji somišljeniki — Jehovove priče. Zares sem bil zadovoljen, ko se je socialni delavec odločil, da me pošlje prav tja. Transport se mi je zdel kar malce grozljiv. Priklenjen sem bil, v okovih kot najhujši kriminalec... ampak preživiš. Ko sem čakal na transport, sem imel enkrat celo obisk. Samo čez dvorišče so me peljali, pa so mi vseeno dali lisice na roke. Pazniku sem rekel, da naj mi v primeru, če je prišla mama, lisice sname, preden me ona zagleda, ker tega ne bi prenesla. Res so mi jih sneli. V skupini, ki je prišla na otok, nas je bilo enajst — posvarili smo se v vrsto, da nas pregledajo. Ko sem prišel na vrsto — tistim pred menoj so premetali torbe, sleči so se morali do golega — sem se začel tudi jaz slačiti, pa so me pazniki vprašali, zakaj sem obsojen. Ko sem povedal, da zato, ker nisem hotel v vojsko, me sploh niso pregledovali. Dober občutek. Tako kot vsak zapornik sem šel tudi jaz v karanteno. Tam poskušajo spoznati, kakšen si, kaj znaš delati, da te potem razporedijo na delovno mesto. Kmalu sem spoznal še pet fantov, ki so bili obsojeni iz istega vzroka kot jaz, eden je bil celo iz Slovenije in takoj je bilo lažje. Tudi zato, ker so pazniki in osebje te fante že dobro poznali, vedeli so, da z njimi ni nobenih problemov, in zato so tudi mene avtomatično obravnavali tako kot njih. Prav neverjetno, na kako dobrem glasu smo bili. Zaradi tega smo v glavnem imeli boljše službe in tudi zaporniki sami so bili do nas drugačni kot med seboj. Osem mesecev si bil na Golem otoku, potem pa so te premestili v Dob pri Ljubljani. Zakaj? Najprej sploh nisem hotel iti z otoka; pred prestajanjem kazni sem si zapor predstavljal kot neko mučilnico, potem pa sem bil v bistvu relativno svoboden. Na zunanjem oddelku sem osem ur delal, potem pa sem se lahko celo kopal v morju, če sem želel. Z Golega otoka sem šel sam — pustili so me brez spremstva, še tri dni dopusta so mi dali, tako da sem šel lahko domov in se nato javil v Dob. In ko sem prišel tja, je bila moja prva misel: Slovenija je pa le Slovenija! Saj na otoku sploh ni bilo tako grozno, ampak tam so se zaporniki sami poškodovali, da so lahko prišli v bolnišnico v Zagreb, tu pa nihče na kaj takega še pomislil ni. Prej obratno. Če je kdo resno zbolel, ali se poškodoval, se je ponavadi z vsemi štirimi branil, da bi ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Sicer pa sem Dob zapustil že po sedmih mesecih, kajti ves čas sem želel priti na Ig. Že na Golem otoku sem zaprosil za premestitev tja, ker sem vedel, da je to odprt oddelek, kar pomeni izhod vsak teden in možnost šolanja. Seveda je bilo neizvedljivo, da bi kar na enkrat prišel iz zapora zaprtega tipa v povsem odprtega in tako je bil Dob vmesna postaja. Na Igu si hodil v šolo, tudi poročil si se medtem in za tri mesece prekinil prestajanje kazni. Čez dan si bil relativno svoboden, zvečer si moral biti v zaporniški postelji. Kako si občutil to svo-bodno-nesvobodno življenje? Upoštevati je treba, da sem bil osem mesecev v zaporu, iz katerega nisem mogel nikamor, pa čeprav me v popoldnevih ni nihče nadzoroval. Tako sem bil na Igu kar zadovoljen: vsak večer, ko sem se vrnil in legel v svojo zaporniško posteljo, sem vedel, da bom šel zjutraj spet lahko ven. Res sem bil z določenim krogom ljudi veliko skupaj, toda zunaj zaporniških zidov me ni nihče gledal kot zapornika. Hodil sem v službo in v šolo in se na Ig vračal le zV čer. Si po vrnitvi iz zapora vedel, V liko časa boš na prostosti? Še preden sem šel ven, s«' vprašal, koliko časa me mistt pustiti na prostosti in rekli j mi, da že naslednji mesec l*h ko spet dobim poziv v vojsk1 Prosil sem, ali mi lahko pofll vni vpoklic predložijo vsaj * eno leto, ker sem se pač vrt' poročil in rodila se mi je h* Ugodili so mi, jaz pa sem "j vesel, da se bom v tem letu 1 ko vsaj psihično spočil, če dili stalno vojaško nespo5 nost. Iz dveh let in pol, kolikor bil obsojen, je nastalo pel y negotovosti. Leta 1985 sem , v zapor in zdaj je minilo " mesecev, kar sem svobode"' Petek, 8. junija 1990 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 15. STRAN SO (GLAS Izobraževanje in zaposlovanje v kmetijskih poklicih Možnosti le za tiste s kmetijami Mladi, ki se izšolajo za kmetijske poklice vse pogosteje ostajajo brez služb Kranj, 6. junija - Danes je seveda težko najti službo, saj je v večini tovarn delavcev prej preveč kot premalo. To pa še kako občutijo mladi, ki se izobražujejo za poklice v kmetijstvu, kjer je izobrazba tako specifična, da je težko delati kaj drugega, kot to, kar si po poklicu. Tako so pred kratkim naredili raziskavo o iskalcih službe v kmetijskih poklicih v republiškem merilu, kjer so ugotovili, da je veliko mladih, tudi z višjo in visoko izobrazbo, na listi čakajočih za službo. Kako je na Gorenjskem, smo se pogovarjali s Francem Bel-Čičem, vodjo poklicnega usmerjanja in štipendiranja v Kranju. "Če pogledamo podatke o gorenjskih srednješolcih, lahko ugotovimo, da imamo na Gorenjskem samo pri treh profilih nadpovprečen delež vpisa. Pri mlekarjih in mlekarskih tehnikih je v celotnem slovenskem vpisu nekaj čez trideset odstotkov Gorenjcev, kar pa lahko pojasnjujemo s tem, da je edina mlekarska šola v neposredni bližini. Malo nad povprečjem je tudi kmetijcev in blizu temu je tudi živilski tehnik. Za vse ostale poklice, od veterinarjev, vrtnarjev, mesarjev, kmetijskih mehanikov pa se trenutno izobražuje precej manj Gorenjcev, kot naj bi nekako zneslo regijsko povprečje, to je okrog 10 odstotkov učencev. Lahko rečemo, da v primerjavi s Slovenijo, izobraževanje za kmetijsko stroko ni tako obsežno. Je pa res, da je imela kranjska šola, ki je v usmerjenem izobraževanju dobila kmetijski program, velik vpliv, saj je bilo poprej zanimanje za to stroko bistveno manjše, ker je bila šola predaleč." Ali tisti, ki zaključujejo šolanje v kmetijskih poklicih, lahko dobijo službe primerne njihovi izobrazbi? "Ta hip je položaj črn, ker so zaposlitve v družbenem sektorju praktično na ničli, oziroma celo v minusu. To pa ne velja le za kmetijstvo, ampak za vse. Že več let seveda opažamo, da se je era zaposlovanja kmetijskih poklicev v družbenem sektorju praktično zaključila. Kmetijska šola bo tako vedno bolj ali skoraj izključno namenjena tistim, ki bodo ostali doma na kmetiji. Za tiste, ki kmetije nimajo ali nimajo možnosti, da bi jo dobili, pa je precej nejasno, kaj bo z njimi, ko bodo šolo zaključili." Več let zaman službe iščejo tudi veterinarji. Gotovo je marsikaj moč narediti s poklicnim svetovanjem, mladim svetovati, »aj se ne odločajo za poklice, s katerimi ni mogoče dobiti zaposlitve? "Pri veterinarjih je malce drugače, saj tam delo na domu v bistvu ni možno. Zato smo za ta poklic, naprimer v naših publikacijah, ki smo jih pisali za osmošolce, izrecno opozarjali, da je to suficitaren poklic. Tako smo uspeli, da se je število odločitev za veterinarskega tehnika z leta v leto zmanjševalo in tudi bistveno zmanjšalo. Kljub temu imamo naprimer tudi zdaj iz Gorenjske v prvem letniku šest dijakov, v drugem tri, v tretjem enega, v četrtem pa dva. v primerjavi z začetki osemdesetih let je to izrazit upad. Nekaj pa je še vedno en-tuziastov in seveda ni naša vloga, da bi administrativno preprečevali vpis." Kako pa je s študijem veterine na visoki stopnji? "Lahko rečem, da je pravzaprav enaka slika kot pri veterinarskih tehnikih." Koliko je takšnih, ki so s kmetijsko izobrazbo na listi čakajočih za zaposlitev ? "Trenutno sorazmerno malo. Če pogledam podatek z začetka maja, je to šest kmetijskih tehnikov, sedem veterinarskih tehnikov in štirje diplomirani veterinarji." Kaj pa glede na spol - ali moški lažje dobijo službe v kmetijskih poklicih kot ženske? "Lahko rečem, da nasploh ženske službo dobijo malo težje, čeprav pri nas med iskalci službe ni posebne razlike med spoloma. Zadnji podatek je, da je med iskalci službe 49 odstotkov žensk." Ali tisti, ki se izobrazijo za kmetijske poklice, dobijo sebi ustrezne službe ali se morda morajo zaposliti na podkvalifi-ciranih delovnih mestih? "Če pogledam zadnje podatke, ki pa so iz raziskave izpred štirih let, je razvidno, da v preteklosti ti poklici niso bili podcenjeni, saj so mnogi "sko- čili" na delovna mesta, ki so bila nad njihovo izobrazbo. In to v kmetijskih kot tudi drugih dejavnostih." Gotovo bi bil zanimiv podatek, kam se usmerijo tisti, ki ne najdejo službe v kmetijskem poklicu? "To pa je bolj razsežen problem zamenljivosti poklicev. Mislim, da kmetijski poklic ni preveč zamenljiv - če ne gre ravno za kakšne vodstvene funkcije, kjer je že v razpisih to definirano: naprimer zahteva po visoki izobrazbi tehniške smeri. V tem primeru lahko konkurira tudi kmetijski inženir. " Neke vrste usmerjanje v kmetijske poklice je tudi štipendiranje. Kaj opažate pri tem? "Štipendij praktično ni več, razen za živilske stroke. Nekaj štipendij je tudi za mesarje, mlekarje in predelovalce. Tako sem zopet pri eni začetnih ugotovitev: kmetijska šola je zgolj za tiste, ki ostanejo doma na kmetiji. Nekateri, ki so v slabšem finančnem položaju, "potrkajo" na združena sredstva. S tem, da moram povedati, da so poklici v kmetijstvu družbeno favorizirani poklici, kar izvira še iz prejšnjih časov, ko se je izobraževanje v kmetijstvu favoriziralo, ne glede na stvarne podatke. Tudi v tem zadnjem razpisu je enako. Družba je v precepu - delovnih mest v družbenem sektorju ni, hkrati pa se vsi zavedamo, da kmetijstvo moramo razvijati." Na kmetijah pa so seveda potrebni izobraženi gospodarji? "Če bi hoteli pokriti enostavno obnovo kmetij, se pravi tistih, ki umrejo ali ne morejo več delati, bi se moralo na Gorenjskem letno izšolati za kmetijske poklice od sto do sto dvajset mladih. Mi pa vemo, da se jih sedaj vpiše v kmetijsko šolo le trideset do štirideset." Mladi, ki se odločajo, da bodo ostali na kmetiji, zlasti fantje, se raje odločajo za poklice v strojništvu, za mehanike. "Pri tem imajo svoj izračun v tem smislu, češ če bo kmetija šla dobro, se bom ukvarjal s kmetijo, znanje iz avtomehani-čne in strojne stroke pa bom imel za popravilo strojev. Tisto kmetijstvo pa se bom že naučil Naše kmetije: pri Pehtotovih na Dovjem Izgub ni, zaslužka pa tudi ne Dovje, 7. junija - Med zglednimi kmetijami je v zgornjesavski dolini, na Dovjem, nedvomno tudi Paulusova kmetija, ki jo »gor držijo« gospodarja Vaclav in Milan in gospodinja Francka. Čeprav ni zaslužka, ne moreš vse skupaj kar pustiti. Dovje so bile nekdaj izrazito kmečka vas, tudi s kmečkim turizmom in s stalnimi gosti, ki so Prihajali vsako leto. Po vojni pa so se vaščani začeli zaposlovati v Jeseniški Železarni in drugod. Kmetije sicer niso propadale, saj s° vaščani »po šihtu« krepko de-ali tudi na kmetiji, ostalo pa je 'e malo takih, ki bi se ukvarjali samo s kmetijstvom. Pri Pehtotu, kakor se po domače reče kmetiji Milana in Vacla-va Paulusa, se tako kot pri sosedih večinoma ukvarjajo z oddajo fn'eka in z rejo pitancev. Sin Mi-'an je kmetijo pred leti prevzel °d očeta: »Pred petimi leti smo obnovili stari hlev in kupili nekaj strojev: tr*ktor, nakladalko, deloma tudi s Ppmočjo občinskega kmetijskega 'klada, saj smo povečali priveze v h|evu in s posojilom KŽK, kjer sva * očetom kooperanta zadruge,« P^vi Milan Paulus. »V hlevu ima-0,0 danes 12 glav živine, obdelo-v*lne zemlje je na Dovjem, na Bel-?' >n na senožeti Rovte okoli 4 "ektare. Letno oddamo 6.000 do ^•500 litrov mleka in tono mesa. hiralnica je na sredi vasi, za vse Vrnete, ki oddajajo mleko z Dovje-8* 'n iz Mojstrane. Na Dovjem *njo višinski kmetje, zemlja pa je *ka. aa se lahko ukvarjamo le z pirja in ostalih poljščin pridelamo pač samo za domačo uporabo. Trenutno je položaj tak, da izgub ravno ni, zaslužka pa tudi ne. Odkupne cene so prenizke in zadostujejo za stroške, kijih imamo s pridelavo, krmili in z vzdrževanjem. Jaz sem zaposlen še v Železarni, v jeklarni na Beli, kajti s kmetijo se ob današnjih odkupnih cenah že ne bi mogel preživljati. Če danes prodaš pitanca, ki ga krmiš 24 mesecev, boš zanj dobil morda 7.000 dinarjev. Na kmetiji bi vsekakor rad ostal in od strašev, iz knjig ali od izkušenj sosedov. Če pa kmetijstvo ne bo šlo, pa se bom pač zaposlil kot avtomehanik ali kot ključavničar. Ali pa bom dopoldne delal kot avtomehanik, popoldne pa kot kmet, kar je najbolj pogosto. Če pa bom izbral poklic v kmetijstvu, pa ne bo službe in če kmetija ne bo šla, nimam nikakršne rešitve... Tako nekako razmišljajo mladi, saj sem na predavanjih videl, da tako rezimirajo starši. Preko njih pa seveda tudi otroci." Izobraževanje v kombinaciji med kmetijcem in avtomehani-kom pa tudi že obstaja? "To je izobraževanje za tehnika kmetijske mehanizacije, ki je v Mariboru, kar pa je tako daleč, da se le posamezniki odločijo za to šolo. Tako imamo trenutno z Gorenjskega le enega samega na izobraževanju za kmetijskega mehanika in enega samega za tehnika kmetijske mehanizacije. Rešitev za Gorenjsko je najbrž ta, da bi kmetijska šola imela večji obseg učenja o kmetijski mehanizacije, čeprav ga nekaj že ima." Kaj pa izobraževanje za "gospodinje", ki so do sedaj v glavnem hodile čez mejo, v Veliko-vec? "Letos prvič se je začelo v Celju, prej pa tega v Sloveniji ni bilo. Morda bo kdaj takšno izobraževanje tudi v Kranju, čeprav mislim, da je bila Avstrija zanimiva ravno zaradi tega, ker so se dekleta naučila tudi jezika. To pa je zlasti pomembno pri kmečkem turizmu in zato ima šola čez mejo še vedno prednost." • V. Stanovnik bolj kvalitetno bi jo obdeloval, a pri 12 glavah živine bi se nujno moral ukvarjati še s kakšno dopolnilno dejavnostjo. V takih časih ali nasploh v vseh časih kmetijo »gor drži« gozd, »boršti« in če jih imaš, so steber kmetije, tako da lahko preživi. A še to je danes problem, saj lahko tudi posekaš, vprašanje pa je, kdaj ti bo gozdno gospodarstvo, ki je tudi v finančnih stiskah, plačalo. Na Dovjem smo vsi kmetje v pašni skupnosti in vsi skrbimo za pašnike Rebr za vasjo, na Belem polju, za pašnik Rožco, za Vrta-Ško planino. Zemljiška skupnost nam je tudi pomagala, da smo zravnali nekaj hektarjev travnikov, zadruga Živi Dorejo in oddajo mleka. Krom- Domačija pri Pehtotu na Dovjem je sredi vasi, gospodarja Vaclav in Milan ter gospodinja Francka pa zgledno obdelujejo svojo kmetijo. - Foto: D. Sedej Milan Paulus pa je prispevala za travniško seme. Moram reči, da si kmetje med seboj pomagamo, še posebej pa pomagajo nam, saj smo zaradi moje službe včasih res v časovni stiski. Videli še bomo, kakšna bo politika nove vlade do kmetijstva, mislim pa, da samo od sebe ne bo nič prišlo. Še bolj kvalitetno bo treba delati in sam odnos družbe do kmetijstva se bo moral spremeniti. Pravijo: vam kmetom je lahko! Vsak kmet pa vam bo povedal, da je dražje, če sam zase zakolje, kot pa če gre po meso v mesnico. A škoda se ti zdi, da bi vse skupaj pustil!« Vaclav in Francka Paulus ter sin Milan zgledno obdelujejo svojo kmetijo; za sina Milana, ki redno dela na dve izmeni v jeseniški tovarni, pa zato, ker dan za dnem trdo dela tudi doma, vaščani upravičeno pravijo, da je eden izmed najbolj zagnanih in pridnih kmetov. • D. Sedej Kakšen kruh jemo Kranj, 7. junija - Ko so pred kratkim v ljubljanskih trgovinah ocenjevali, kakšen kruh jemo Slovenci, so ugotovili, da le dve vrsti (od desetih ocenjevanih) po kvaliteti ustrezata jugoslovanskem pravilniku. Med tema dvema vrstama je tudi kruh iz škofjeloškega PEKS-a, za katerega tudi nestrokovnjaki vedo povedati, daje eden najboljših. Kot je ugotovljeno v raziskavi, so vzroki za tako slabe ocene kruha vse od oblike do preseganja dovoljene količine vode. Pomemben vzrok za za slabo kvaliteto kruha je gotovo nizka kakovost moke. Mnogokrat pa kruh tudi ne dosega deklarirane teže, seveda na škodo potrošnika. Pri ocenjevanju kruha so tudi ugotovili, da v trgovinah kruha praviloma ne tehtajo, da je postrežba mnogokrat nehigienska (od prijemanja kruha z roko do majhnega papirčka, v katerega je zavit), in da ga le redkokje ponudijo v ustrezni vrečki. Kupci se mnogokrat pritožujejo, da kruha v trgovinah pozno popoldne ni več moč dobiti, izbira med različnimi vrstami kruha pa je mogoča le dopoldne. • V. S. Kakšne vrste kruha smo jedli včasih in kakšne jemo danes, so na letošnjem turistično - gostinskem dnevu pokazali kriški osnovnošolci. Razstavo so pripravili pod geslom "Zrno na zrno pogača". Slika: V. Stanovnik Veliko denarja za uvoz hrane Pri gospodarski zbornici Jugoslaviji se te dni povedali, da smo lani uvozili 180 tisoč ton mesa, v letošnjih prvih treh mesecih pa še 60 tisoč juncev in 50 tisoč bekonov. Lani je naša država za uvoz mesa porabila 260,5 milijona dolarjev. To pa seveda ni vse, kajti uvozili smo tudi 110 tisoč ton mleka in 5.233 ton sira. Letos bomo za uvoženo hrano dali dvakrat več denarja, kot ga bomo zaslužili z izvozom kmetijskih pridelkov in izdelkov. • V. S. Kmečke novice Te dni sta Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine izdali novo, 5 številko, Kmečkih novic. V njej lahko preberete še nekaj o minulih volitvah, pogledate statut Zveze slovenske kmečke mladine, zapisnike iz sej upravnih odborov Slovenske kmečke zveze, razmišljanja Mihaele Logar o ženski v politiki SKZ ter ocenite novo kulturno rubriko. • V. S. MEŠETAR Tokrat se je naš mešetar mudil v eni manjših trgovin s kmetijsko mehanizacijo, zaščitnimi sredstvi, gradbeno opremo in vsem, kar rabi kmet pri svojem delu. Trgovina na zadružni enoti škofjeloške Kmetijske zadruge Selca res ni velika, zato pa je toliko večja izbira in skrb za stalne kupce, ki so večinoma domačini iz okoliških vasi, po ugodnih nakupih pa prihajajo kupci tudi od drugod. Vodja enote Danilo Benedik je takole predstavil trgovino: Trgovina, kakšršna je sedaj, je tu že sedem let, odprta'je vsak dan dopoldne, v torek in petek pa ves dan. Pri nas je moč naročiti traktorje in druge kmetijske stroje, trenutno pa imamo izredno ugodne cene ročnih škropilnic. Poleg tega imamo ves material za gradbeništvo, razen električnega. Imamo akumulatorje in gume za traktorje, kardane za stroje, vitle, električne pastirje, veliko rezervnih delov za kosilnice, molzne stroje Alfalaval in rezervne dele zanje... Prodajamo pa tudi gozdarske verige, ki jih je zelo težko dobiti." Tokrat pa smo si zapisali cene gnojil, krmil in zaščitnih sredstev. GNOJILA INE KUTINA cena za kg 2,00 din 2,25 din 2,75 din 3,30 din 330 din 2,85 din cena za kg 6,00 din 4,20 din 4,80 din 4,90 din 5,60 din 6,20 din 3,70 din 2,40 din liter 150,00 din 139,20 din 10630 din 53,10 din za kg 57,40 za kos KAN NPK 13:10:12 15:15:15 8:26:26 10:30:20 URE KRMILA HMEZAD TL -STATLER sončične tropine TL PITI K 2 NS K 25/1 BROFIN 10/1 pšenica živ. sol ZAŠČITNA SREDSTVA Herbicidi PRIMEXTRA PROHELAN RADAZIN Fungicidi CUPRABLAU Insekticidi EKALUX 0,20 Osnovna šola "JOSIP BROZ-TITO" PREDOSLJE Svet Osnovne šole Josip Broz-Tito Predoslje razpisuje dela in naloge RAVNATELJA SOLE in POMOČNIKA RAVNATELJA Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati poleg zakonskih pogojev še pogoje iz 89. in 137. člena Zakona o osnovni šoli. Imenovana bosta za dobo 4 let. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Josip Broz-Tito, Predoslje 17/a, Kranj - za razpisno komisijo. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 8 dni po sprejetju sklepa. V TAGOVIN! v * * * * KUPUJETE NOVE PIPE ZA KOPALNICO ALI KUHINJO? STE SE MORDA ODLOČILI ZA ZAMENJAVO? V naših prostocarinskih prodajalnah PARTNER v Kranju (Koroška c. 2) in IDEAL v Ljubljani (VVolfova 8) VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO ŠTEVILNE MODELE PIP V RAZLIČNIH BARVAH PRIZNANE ZAHODNONEMŠKE FIRME HANSA iz Stuttgarta SONČNICA^; HA KOKRiti % \2ZJ* * I živila] -to OS NA DOPUSTU STOP ZA; ČRNE VDOVE, KLOPE, ŠČURKE, KOMARJE, MUHE. Z zaupanjem v učinkovito delovanje se boste počutili bolj sproščene. Ročna pršilka 500ml VAS V STANOVANJU MOTIJO MRAVLJE? * NI PROBLEMOV! uničuje lušne mravlje že štiri tedne po nanosu! NAJ VAS LEPOTA JUTRANJEGA DOTIKA SPREMLJA DO VEČERA! IMATE V VRTU PROBLEME Z VOLUHARJI ? Plinske patrone Jih učinkovito uničujejo. zavitek lamo •o STE VIDELI MIŠKO AU PODGANO V VAŠIH PROSTORIH? deratizacijsko lepilo Je zelo učinkovito zavitek i50ml NOVO z« vrt, gredice, nasade - zaSčiUte ŽIVINO v HLEVIH pred mrčesom t zavitek /10 kom./ 69. 00 Knjižnica A. T. Linharta Radovljica sprejme VIŠJEGA KNJIŽNIČARJA Pogoj: dokončana PA, smer knjižničarstvo; Posebni pogoji: izmensko delo, pretežno popoldansko, tudi terensko. Prednost imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom in stalnim bivališčem v Radovljici ali bližnji okolici. Prijave z dokazili sprejemajo 10 dni po objavi. $000. urara OBVESTILO HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA GORENJSKO o.sub.o., KRANJ Obvešča cenjene varčevalce in vse druge občane, da ugodno obrestujemo vloženi denar in sicer po 23 % letno za vloge na vpogled. Obresti pripisujemo vsake 3 mesece. HKS ima stoletno tradicijo v hranilništvu, zato je denar v njej varno in donosno naložen. Svoje prihranke lahko polagate na vseh naših blagajnah, ki so: v Kranju, Cesta JLA 2, tel.: 21-939, 27-485, v Lescah, Rožna dolina 50, TOK Radovljica, tel.: 75-253, 75-663, na Bledu, KZ Bled, tel.: 77-425, 78-388, v Kr. Gori, v Zadružni blagajni, tel.: 88-208. v V naši HKS lahko varčuje sleherni občan. Na naših blagajnah boste deležni kvalitetnega finančnega servisa brez dolgih vrst. ' Večji dvig denarja, prosimo, najavite po telefonu, kjer boste dvigali. V Ljubljani z našo knjižico lahko dvigate na Zadružni hranilnici, Miklošičeva 4. Za varčevanje se priporočamo I SAVA KRANJ nujno rabi za dobo 6 mesecev 1-S ali 2-S stanovanje na območju občine Kranj Ponudbe s pogoji pošljite pisno na naslov: Sava Kranj, KS - socialno varstvo in družbeni standard Škofjeloška 6, 64000 Kranj s AV A K^Lita škofjeloška 6 Kadrovska slu* 6,000&_461 lEHMMK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2 64220 Škofja Loka Kadrovska komisija SGP Tehnik Škofja Loka objavlja proste delovne naloge KADROVIKA za nedoločen čas Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe upravno-administrativne smeri, zaželene delovne izkušnje v kadrovski službi. Poskusno delo 3 mesece. Interesenti naj pismene vloge z dokazili dostavijo najkasneje v 8 dneh po objavi. aerodrom ljubljana Družbeno podjetje Aerodrom Ljubljana, p.o. razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA FINANČNO-RAZVOJNEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - ekonomska, organizacijska ali tehnična usmeritev VII. stopnje zahtevnosti, - znanje enega od svetovnih jezikov - zaželeno anlgeško - poznavanje zakonodaje s finančnegča področja - do 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na odgovornejših delih Kandidat bo izbran za mandatno obdobje 4 let, s polnim delovnim časom, delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas. Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: AERODROM LJUBLJANA, kadrovska služba, 64210 Brnik, v zaprti kuverti v roku 8 dni od objave razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi delavskega sveta Aerodroma Ljubljana. GLAS TE TE j VOL industrija termičnih izolacij škofja loka p.o. 64220 škofja loka, trata & Naša industrijska prodajalna bo prodajala tervol od 4. do 30. junija 1990 od 7. ure zjutraj pa do 17. ure popoldne po najnižjih proizvodnih cenah, brez kakršne koli marže ali drugih stroškov. Na te cene pa bomo odobravali za plačilo z gotovino še 20 % popusta za I. razredne proiZ' vode in 10 % popusta za II. razredne - sekundarne proizvode. Vse ostale informacije lahko dobite kadarkoli v času od 7. do 17. ure po tel. prodajalne 064/631-602 ali pa na h. c. 064/631-151 int. 31- Lepo vas pozdravljamo in se priporočamo SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK iskali smo cenejšo košarico Ceneje, še ceneje Večina vas pozna Namino reklamo, v kateri primerjajo cene *'vil v trgovinah preko meje in svojih trgovinah. Poudarjajo, da *o cene konkurenčne in da kupci ob nakupu nad 1.000 dinarjev °obijo 10 odstotni popust. Tako so z enakimi izdelki napolnili nakupovalno košarico v Avstriji, Italiji in Nami. Mi smo cene Primerjali tudi s cenami v Mercatorjevi Preskrbi v Tržiču, ter že zadnjič ugotovili, da so celo nekaj nižje kot pri Nami in čez me-Jo. Te dni pa so se oglasili tudi kupci in trgovci iz škofjeloške Loke" in povedali, da je nekaj stvari v njihovih trgovinah še cenejših in da bi bila košarica, napolnjena z živili v "Loki" še cenejša. Dinar čez mejo V zamejstvu je za nas še vedno najugodnejša menjava v slovenskih bankah in hranilnicah. V Avstriji je najbolje menjati dinar v enotah zveze bank - Zveze slovenskih zadrug na Koroškem, Kjer za sto din dobimo 95 ali 96 šilingov. Precej slabša je menjava v drugih bankah (za 10 do 30 odstotkov), pa tudi trgovci (naprimer KGM), dinar menjajo precej slabše, kot pa če kupimo šilinge v naših bankah. Podobno je tudi v Italiji, kjer dinar najbolje ^menjajo v Tržaški kreditni banki v Trstu. Tam za dinar plačajo s*o lir. Malce (vendar ne dosti) slabše pa menjajo italijanski trgovci. Koliko je vreden dinar država Avstrija Nemčija galija Švica ZDA devize 100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 CHF 1 USD velja za srednji tečaj 99,4849 700,0000 0,9520 823,7821 11,8188 2 NOVIM, ZANESLJIVIM AVTOMOBILOM NA DOPUST! Vsakdo lahko uvozi novo vozilo CARINA pri uvozu 41 % (za vsa vozila) jjflVEK: -fl50cm*3T5^- 950- 1600 cm3 34,5 % 1600-2000 cm3 51,5fl o 2000 cm3 66.5 flo- Osnova za davek je vrednost vozila s carino ®TOYOTA KINZEL GOVORIMO SLOVENSKO DELI. 000. OPREMA, SERVIS IZREDNA PONUDBA VOZIL: STARLET 1300, 3 VRATA od export 98 800.• C0R01A HATSCHBACK 1300. 3 VRATA od enport 108 000.• CELOVEC, VČLKERMARKTERSTR. 145, Tel. §943-463-32231 (V CELOVCU - 2. SEMAFOR DESNO. PRI KIKA LEVO ■ 400 m)_' Mitsubishi MOTORS neverjetna ponudba (•amo pri nas) pOLT export od ... 1 oiTobo", J^NCER export od ... 111 .OOO,-VOLVO 440 oxport od ... 169.000, KLEINBERGER • SERVIS VOLVO • NAD. DELI • D0D. OPREMA DOMEVSCEK FURNITZ PRED BELJAKOM KARNTNERSTRASSE 60 Tel. 0043-4267-2210 BEUAK - JUG PRED KGM (C00P) Tel.. 0043-4242-31500 SERVIS • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL TAKOJŠNJA DOBAVA! UGODNE EKSPORTNE CENE PRI 121. 323. 626 ZELO UGODNE PONUDBE NOVIH VOZIL POLO /ftftv - GOLF - PASSAT - AUDI ® ZIPPUSCH QS> OB GLAVNI CESTI LJUBELJ - CELOVEC -(STRAU) Tel. 0943-4227-3729 :SoWnESrEm1>"Rv.s.npoprav.la CITROEN KELLNER & m AX export od gXexport od KLEINBERGER CELOVEC. Tel. 0043-463-41308 PISCHELDOHFERSTR. 238 • NADOMESTNI DELI. 000. OPREMA IN SERVIS NEVERJETNE PONUDBE AVTOMOBILOV (SAMO PRI NAS): 75.800,-104.500,- Kako uspeti Marjan Rode, ključavničar: Dan je vedno prekratek Kranj, junija - Malo je obrtnikov, ki bi se ukvarjali z izdelavo se-kalnih nožev. Vsaka tovarna čevljev ima v svojih delavnicah tovrstne mojstre, med obrtniki pa je bil Marjan Rode z Orehka pri Kranju do nedavnega menda edini izdelovalec sekalnih nožev na Gorenjskem. Njegovo delavnico na Zasavski 20 v Kranju pozna vsak, ki mora na Orehku ali tam okrog kaj za zavariti, za vsa drobna ključavničarska popravila kajti vsak ve, da bo pri njem zagotovo dobil pravi kon-ček železa, pravi vijak ali potrebno orodje, da bo naredil želeno. In če sam ne bo mogel, si bo Marjan zagotovo vzel to- treben sekalni nož in za vsako velikost čevlja, posebej za levi in posebej za desni čevelj. Za ta model, na primer, bo moral narediti skupno 67 nožev. Za model adidask, ki ima še bolj razgibane oblike in velikosti od otroških do največjih moških številk, pa je potrebnih tudi po 150 orodij. Sekalno železo je Sandvvikovo ali Boehlerjevo, liko časa, da bosta s skupnimi močmi stvar spet spravila v red. Sicer pa je Marjan kot obrtnik najbolj znan med slovenskimi čevljarji. Zanje že dvajset let izdeluje sekalne nože: v začetku s popoldansko obrtjo, zadnjih deset let pa z redno. Dobrih deset let je delal v mehanični delavnici v Planiki, tudi izučil se je tam. Na svoje je začel z varjenjem aluminija in podobnega, ko pa se je nabralo dovolj dela, med drugim so mu naročali tudi izdelavo sekalnih nožev, je vzel redno obrt. Za čevljarsko podjetje Zmaga Ljubljana je delal v začetku, za Peko, Planiko. Zdaj dela v glavnem za Ratitovec in Zmago, za ostale le bolj poredko. Vse pogosteje ga poiščejo obrtniki plastičarji, ki prav tako potrebujejo sekalne nože za izseko-vanje plastike, usnja, kot so denarnice in pasovi, tekstila, avtomobilskih tesnil in podobno. Pravkar ima v delu nože za enega jesenskih modelov Plani-kinih čevljev. Za vsak delček usnja, ki sestavlja čevelj, je po- dobi se doma, pa tudi uvozi ga lahko, če je potrebno. Železo oblikuje po papirni predlogi, zavari spoj, ojača z vmesnimi oporami in tak sekalni nož zdrži na tisoče izsekov. Rekord ima njegov sekalni nož za delovno rokavico, ki je zdržal 100.000 izsekov. Trenutno se ne more pohvaliti z velikimi naročili, kajti zastoji v gospodarstvu, v čevljarski industriji pa še posebej, se poznajo tudi v njegovi delavnici. Medtem ko je imel včasih zaposlene po tri delavce, je danes sam. Ko se bo jeseni preselil v novo hišo in v novo delavnico, bo spet začel z varjenjem aluminija. To ie še vedno iskan posel. In kako obrtnik uspe? Delati mora ne šestnajst, ampak štiriindvajset ur na dan, in vedno razmišljati o novostih, o novih poslih, slediti ootrebam trga, pravi Marjan. Ce ujameš pravi trenutek pravi posel, si na konju, sicer... Mirnih, brezskrbnih trenutkov je malo. • D. Dolenc PRODAJA NA 6 MESEČNI POTROŠNIŠKI KREDIT UGODNE CENE - KAKOVOSTNA PONUDBA HITACHI - GLASBENI STOLP MS-VV560E — 2 x 40 W glasbene moči — radijski sprejemnik s FM-SW-MW-LW sprejemnim delom — grafični equalizer — ločljivi dvo-sistemski zvočniki — dvojni kasetofon z avtoreverzom — možnost priklopa gramofona za laserske plošče (CD plaver) CENA: 3.995,00 din G0LD STAR - C0L0R TV C — ekran 51 cm — zaščitno steklo — 30 programov — 99 kanalov — visoki kontrast slike itd. CENA: 6.990,00 din PRVIH 50 po NEVERJETNIH 6.590.00 din PONOVNO V PRODAJI I G0LD STAR - AUT0V0X videorekorder GHV 1296 P — 4 snemanja (enoletno programiranje timerja) — 0TR (timer za hitro snemanje) — 32 programov za TV kanale — 83 kanalov s kanali za kabelsko TV — stoječa slika (pavza) in nadaljevanje gledanja filma sliko za sliko — SOFTT0UCHtipke llJU.l'F.BIfJ.l.ri■'il'Mlil — avtomatsko previjanje ob koncu kasete V — daljinsko upravljanje CENA: 0.600,00 din POSEBNA PONUDBA HITACHI-SESALEC 1000 W s kompletnimi priključki, ne potrebuje vrečke CENA: 1.990,00 din ŽEPNI RADIO na baterije DO 10 LET samo 240,00 din Prodajalna Nina v Železnikih - Konec lanskega leta so v Železnikih svojo trgovino dobili tudi otroci. Odprl jo je Janez Lotrič, ki je bil prej zaposlen kot komercialni tehnik v Iskri Železniki: "Žena ima popoldansko pletilsko obrt in je delala za pletilske zadruge. V večini primerov so bile težave s plačili za izdelke, zato smo začeli premišljevati o lastni trgovini. Ker v Železnikih ni bilo trgovine z otroško konfekcijo, smo se odločili za takšno, v njej pa ponujamo vse od igrač, šolskih potrebščin, oblačil za dojenčke in otroke, pa tudi za najstnike. Imamo že precej rednih strank, kajti mnogi so se navadili, da se pri nas dobijo res poceni oblačila. V začetku smo sicer nabavljali tudi izdelke najkvalitetnejših in najdražjih proizvajalcev. Kupci pa so največkrat zaradi tankih denarnic (v nekaj tukajšnjih tovarnah so plače zelo slabe in delavci niti ne vedo, kdaj jih bodo dobili) posegali le po cenejših izdelkih. Zato se jim skušamo prilagoditi in poiskati najcenejše, kar je na trgu mo-žno • Slika: V. Stanovnik Avtomobilski trg Junijske cene ponovno višje Ljubljana, 3. junija — Osrednji ljubljanski sejem rabljenih avtomobilov na Viču, je minulo nedeljo verjetno zaradi slabega vremena privabil nekoliko manj prodajalcev jeklenih konjičkov, obiskovalcev pa je bilo sodeč po zasedenih parkirnih prostorih kar precej. Lastnika je zamenjalo za sejemsko ponudbo kar dosti vozil in to kljub dokaj visokim cenam. Ce smo ob koncu prejšnjega meseca zapisali, da so se cene malenkostno znižale, pa nas je v začetku tega meseca presenetilo dejstvo, da so se cene rabljenih avtomobilov malenkostno dvignile. Najbolj so se podražili Volkswagnovi golfi in sicer v povprečju za več kot pet odstotkov. Sledita yugo koral s približno eno-od-stotno podražitvijo in yugo skala, ki je dražja za nekaj desetink odstotka. To je vsekakor presenetljivo, če upoštevamo, da Zastava prodaja svoja vozila z 8 do 14-odstotnim popustom. Na isti ravni so cene ostale samo pri fiatu 126 PGL, renaulti 4 GTL pa so za dva odstotka cenejši. Največ pozornosti je tokrat pritegnil že nekoliko priletni porsehe 911 turbo, lastnik pa ga je prodajal za 230.000 dinarjev Cene rabljenih avtomobilov na sejmu v Ljubljani Tip vozila maloprod. cena novega vozila letnik 1989 letnik 1987 letnik 1985 Renault 4 GTL 75.163 — 49.000 - Yugo Koral 45 69.680 54.950 43.400 35.230 Yugo Skala 55 88.639 — - 32.200 VW Golf Diesel 185.060 — 122.500 112.000 Fiat 126 PGL 50.920 42.700 - 20.300 — vse cene so povprečne cene s sejma — cenam rabljenih avtomobilov je potrebno prišteti še posebni prometni davek, za čas lastništva do enega leta 15 odstotkov, za dve leti 10 odstotkov, za več kot dve leti pa se davek ne obračunava. — (—) ni bilo ponudbe — pri cenah novih Zastavinih vozil ni upoštevan popust od 8 do 14 odstotkov. M. Gregorič Cene počitnic Počitnice se bližajo, marsikdo pa se še ni odločil, kje bi si nabiral moči za dolgo delovno leto. Zato smo se tokrat odločili in naredili primerjavo cen med nekaterimi našimi turističnimi agencijami. Seveda nismo mogli primerjati vseh počitniških krajev in hotelov, zbrali pa smo hotel Aurora v Umagu, hotel st. Andrea oziroma pav. Adriatic, apartmaje Horizont v Pulju, bungalove Suha Punta na otoku Rabu in dubrovniški hotel Libertas. Cene veljajo za vrhunec sezone (konec julija in začetek avgusta) za teden dni. Najbolj pestro ponudbo smo našli pri Kompasu, kot lahko sami vidite, pa se cene med agencijami ne razlikujejo veliko. Pomembneje je, da nekatere agencije nudijo plačilo na obroke in popust za svoje člane (Kompas, Slovenijaturist). S1 turif" Yu«otours A,las Kav to!« UMAG hotel Aurora RABAC hotel Andrea pav. Adriatic PULA apartmaji Horizont (najem za 4. os.) RAB bungalovi Suha punta DUBROVNIK hotel Libertas (pogled na park) 3.304 - 2.850 2.850 2.380 5.830 5.930 5.980 2.250 2.290 2.970 2.630 3.360 2.300 2.175 5.490 2.300 2.095 2.630 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Drugi kros treh dežel V nedeljo start v Ratečah Kranjska gora, 8. junija - Na Turističnem društvu Kranjska gora, ki je skupaj s Turističnimi društvi Rateče, Trbiž in Podklošter organizator drugega krosa treh dežel, so nam povedali, da se je v Sloveniji za tek prijavilo okrog 250 tekačev, skupno pa bo sodelovalo, po podatkih iz Italije in Avstrije, med 600 in 700 tekači. Proga bo dolga 20 kilometrov. Trasa je nekoliko spremenjena. Start bo pred Mojmirom v Ratečah in ne pri železniški postaji, kot je bilo prvotno predvideno. Proga bo nato potekala po stari cesti pred dvolastniškega mejnega prehoda na italijansko stran in nato do Podkloštra v Avstriji, kjer bo cilj. Start bo ob 10. uri. Limit za tek je 4 ure. Slovesna razglasitev rezultatov bo ob 16. uri na trgu v Trbižu. Nazaj do Rateč bodo vozili posebni avtobusi. Startni material bodo začeli izdajati od 8. ure dalje. • J. Košnjek Plavanje Kranjčani najštevilnejši V VVolfsbergu (Avstrija) je bil minulo nedeljo močan mednarodni plavalni miting, na katerem je nastopilo tudi osem slovenskih klubov - od pomembnejših sta manjkala samo Ljubljana in Radovljica. Vseh skupaj se je zbralo več kot tristo predvsem mjajših tekmovalcev, med najštevilnejšimi pa so bili prav Kranjčani, saj se je tekme udeležilo kar 46 plavalk in plavalcev. Tekmovalci so bili razvrščeni v štiri skupine: absolutno, letnik 1974/75, letnik 1976/77 in letnik 1987 oziroma mlajši. Rezultati (zmagovalci in najboljši Triglavani): moški absolutna kategorija: 100 m delfin: 1. Zebec (Ilirija) 1:0,2,70, 42. Aberšek 1:19,10; 100 m hrbtno: 1. Sifferlinger (WSV Sparkasse) 1:05,24; 33. Oberstar 1:20,87; 100 m kravi: 1. Sifferlinger (WSV Spar.) 0:55,44,70; Oberstar 1:10,69; 100 m prsno: Grubišič (Jeklo Branik) 1:10,50; ženske: 1. Kamer (WSV Spar.) 1:11,29,14. Šifrer 1:18,46; 100 m hrbtno: 1. Kar-ner(WSV Spar.) 1:15,76:2. Blatnik 1:15,78; kravi: l.Gradišek (Celulozar) 1:03,02, 5. Šifrer 1:06,99; 100 m prsno: 1. M6rtl (WSV Spar.) 1:26,29, 4. Prosen 1:26,61; letnik 1974/75: moški 100 m delfin: 1. Koncilija (RR Trbovlje) 1:02,73; 100 m hrbtno: 1. Berger (Spittal) 1:08,53; 100 m kravi: 1. Kalinič (Olimpija) 0:58,28; 100 m; 100 m prsno: 1. Seljak (JBM) 1:15,19; ženske: 100 m delfin: 1. Kamer (WSV Spar.) 1:11,29; 100 m hrbtno: 1. Kamer (ESV Spar.) 1:15,78; 100 m kravi: 1. Karner (WSV Spar.) 1:04,02; 100 m prsno: 1. Perchtold (WSV Spar.) 1:26,43; letnik 1976/77 - moški: 100 m delfin: 1. Kapus (Ilirija) 1:10,27,12. Aberšek 1:19,10; 100 m hrbtno: l.Stojanovič (Neptun Celje) 1:12,14,10. Oberstar 1:20,87; 100 m kravi: 1. Madja-rić (Ilirija) 1:02,19,19. Oberstar 1:10,69; 100 m prsno: 1. Ocvirk (Klima Neptun) 1:21,50, 9. Pipan 1:27,13; ženske: 100 m delfin: 1. Repec (Celulozar) 1:12,23, 10. Šifrer 1:18,46; 100 m hrbtno: 1. Blatnik 1:15,78; 100 m kravi: 1. Gradišek (Celulozar) 1:03,02,3 Šifrer 1:06,99; 100 m prsno: 1. Prosen 1:26,61. Letnik 1978 in mlajši - moški: 100 m delfin: 1. Pahernik (JBM) 1:16,17, 6. Puškar Z. 1:22,99, 100 m hrbtno: 1. Kolčan (Klima Neptun) 1:14,72, 9. Dovžan 1:27,19, 100 m kravi: 1. Kolčan (Klima Neptun) 1:05,69, 8. Škunca 1:12,88, 100 m prsno: 1. Tajnikar (T. Velenje) 1:31,94, 2. Hribar 1:32,45. ženske: 100 m delfin: 1. Bregar 1:20,83; 100 m hrbtno: 1. Štimec (Rudis Rudar) 1:17,80, 4. Bregar 1 ;25,46; 100 m kravi: 1. Repec (Celulozar) 1:08,96,3. Suhadolnik 1:11,09; 100 m prsno: 1. Štuhec (JBM) 1:26,32,6. Suhadolnik 1:32,35. Poleg stometrskih disciplin so bile na sporedu tudi petde-setmetrske. Našteli bomo samo tiste, kjer so sodelovali tudi Kranjčani. Delfin: moški: letnik 1978 in mlajši: 1. Pire 0:38,77, ženske: letnik 1978 in mlajše: 4. Puškar S. 40,91, ženske isti letnik: Omejec 0;42,68.50 m kravi - moški vsi letniki: 1. Dorr (ATG Gradec) 0:26,33, 26. Pire 0:37,14; ženske - vsi letniki 1. Linhart (USC Gradec) 0:30,44, 5. Butina 0:36,96. 50 m prsno -moški - vsi letniki: 1. Trummer (ATG Gradec) 0:35,98, 15. Ga-šperlin 0:46,40. Hija Bregar Plavalci kranjskega Triglava so se v soboto zvečer zbrali na družabnem srečanju, na katerem so najboljšim podelili klubska priznanja. - Slika: G. Šinik Jutri, 9. junija Tek od Nemilj do Mohorja Jamnik, 8. junija - Klub maratoncev Mali vrh Jamnik organizira jutri, v soboto, 9. junija, 13. rekreativni tek od Nemilj do Mohorja. Start bo ob 17. uri v Nemiljah pri gostilni na Razpokah. Proga bo dolga 7 kilometrov, višinska razlika pa je 450 metrov. Prijave bodo sprejemali uro pred startom. Ker je za nastop vedno večje zanimanje tudi med mlajšimi, bodo tokrat uvedli dve novi kategoriji za pionirje in pionirke do 13 let. Proga bo dolga 3 kilometre. Razen dveh pionirskih kategorij bodo tekači tekli še v naslednjih starostnih skupinah: ženske do in nad 30 let, moški do 30 let, moški od 30 do 45 let in moški nad 45 let. Tek bo organiziran v vsakem vremenu. • J. K. Klubski dan SK Alpetour Škofja Loka, 6. junija - Smučarski klub Alpetour organizira v soboto, 23. junija, svoj klubski dan, ki se bo začel ob 13. uri na nogometnem igrišču v Gorajtah. Ob zaključku uspešne smučarske sezone, ko so ponovno proglašeni za najboljši smučarski klub v Jugoslaviji, pripravljajo piknik, na katerega so vabljeni škofjeloški smučarski delavci in ljubitelji smučanja. • V. S. 40. velika nagrada Jugoslavije Letos tudi prikoličarji Na avtomotodromu "Rijeka" na Grobniškem polju letos pričakujejo dalcev in vse najboljše tekmovalce na čelu z Rainevjem in Kocinskim, kusila progo. več kot 100 tisoč gle-ki sta te dni že preiz- Ljubljana, 5. junija - Pri Avto - moto zvezi Slovenije so v torek pripravili tiskovno konferenco ob letošnji dirki na Reki, ki šteje za svetovno prvenstvo v cestno-hitrostnem motociklizmu. Letošnjo "40. veliko nagrado Jugoslavije" sta predstavila direktor dirke, Vladimir Zima in Vladimir Vujinovič, ki skrbi za propagando tekmovanja. • Letošnje tekmovanje za veliko nagrado Jugoslavije bo na avtodromu "Rijeka" prihodnjo nedeljo, 17. junija. Po koledarju FIME bo to osma od šestnajstih dirk za svetovno prvenstvo. Štiri od teh tekem so na kontinentih izven Evrope, ostale pa so v Evropi. Zadnja dirka pred VN Jugoslavije pa bo konec tega tedna v Salzburgringu v Avstriji. "Ker po pravilih na dirki ne smejo biti organizirani manj kot štirje tekmovalni razredi, kategorije do 80 cem pa ni več na dirkah za svetovno prvenstvo, smo se letos odločili, da poleg kategorij do 125, 250 in 500 cem, prvič pripravimo tudi tekmovanje za prikolice. Na dirki pričakujemo vse najboljše tekmovalce, v razredu do 125 pa jih je celo toliko, da bomo morali imeti kar dve kvalifikacijski skupini. Med našimi bosta nastopila Zdravko Matulja in Janez Pintar, v drugih razredih pa nimamo tekmovalcev, ki bi lahko nastopali na dirkah za svetovno prvenstvo. Prve tek- movalce na Rijeki pričakujemo že v začetku tedna, v četrtek bodo neuradni treningi, v petek in soboto uradni treningi, tekmovanje pa bo v nedeljo, od devete ure dalje. Zaradi televizijskega vključevanja v Evrovi- zijo bo najzanimivejša dirka v razredu do 500 cem v nedeljo ob 13.15, na štartni listi pa so vsi najboljši tekmovalci od Lawsona, Rainevja, Sarrona, Mageea, Mamole, Schvvantza... Seveda je znano, da so v najmočnejšem razredu favoriti ameriški tekmovalci, tovarniški vozniki, ki imajo za seboj veliko denarja in velike spremljevalne ekipe. Tako je naprimer Rainy 31. maja že treniral na našem avtomotodromu in je dosegel rekord steze, saj jo je Kranjski tekmovalec Janez Pintar je sicer poškodovan, vendar je danes povedal, da se odpravlja konec tedna na svojo letošnjo prvo dirko za svetovno prvenstvo v Salzburgring v Avstrijo, naslednji teden pa ga bomo videli tudi na Grobniku. Upa na dobro vožnjo v kvalifikaciji, uspeh pa bo že uvrstitev v tekmovanje. prevozil v času 1:30, kar pomeni, da je v povprečju vozil z več kot 160 kilometri na uro. Izreden rezultat je na treningu dosegel tudi Kocinski v razredu do 250 cem. Seveda pa so te rezultati neuradni, ker so bili doseženi na neuradnih treningih-Pomenijo pa, da je steza dobra in kot pravijo tekmovalci, ena najlepših," je povedal Vladimit Zima. Po besedah Vladimirja Vuji-novića so letos na avtodromu bolje poskrbeli za gledalce, saj bo boljša oskrba s hrano in pijačo, bolje pa je urejen tudi av-tokamp. Ker je interes za moto šport tako v Jugoslaviji, kot p? svetu vse večji, prireditelji pri' čakujejo več kot 100 tisoč gledalcev, od tega okrog 70 odstotkov domačih in 30 odstotkov tujih. Dirko ali njen posnetek bodo videli gledalci kar v sto treh deželah, spremljalo pa jo bo okrog 500 domačih in tujih novinarjev. Pokrovitelj dirke j* tobačna tovarna iz Rovinja. Cena petkovih in sobotnih vstopnic je 100 dinarjev, nedeljsko tekmo pa si boste lahke ogledali za 200 dinarjev. Ker pričakujejo velik obisk gledalcev iz Slovenije, je karte moč kupiti tudi v predprodaji na AMZ v Ljubljani in na AMD Tržič. • V. Stanovnik Nogometni turnir v Tenetišah Tenetiše, 8. junija - V Tenetišah organizirajo 7. turnir v malem nogometu Tenetiše 90. Letošnji turnir bo proti koncu junija, 22., 23. in 24. junija (petek, sobota, nedelja), na prenovljenem travnatem igrišču v Tenetišah. Pojasnila daje in prijave sprejema Jože Kern, Tenetiše 39, Golnik, telefon 46-080. Prijave sprejemajo do 20. junija, ko bo zvečer ob 20. uri na igrišču že žrebanje parov. • J. K. V Sebenjah Tekmovanje smučarskih skakalcev Sebenje, 8. junija - Smučarski klub Tržič bo priredil jutri in v nedeljo, 9. in 10. junija, obakrat ob 14. uri, tekmovanje smučarskih skakalcev na 40 in 50 metrski plastični skakalnici. Tekmovanje bo štelo za Pokal mesta Tržič. V soboto bodo tekmovali pionirji, stari od 11 do 13 let in od 13 do 15 let, v nedeljo pa bodo tekmovali mlajši in starejši mladinci ter člani. Pričakujejo tudi mednarodno udeležbo, nastopili pa naj bi tudi nekateri naši najboljši. Organizatorji pripravljajo tudi družabni program s sre-čelovom z bogatimi nagradami. Oba dneva bosta treninga med 10. in 12. uro. • J. Kikel Tržiški kegljači vabijo Tržič, 8. junija - Tržiški Kegljaški klub Ljubelj, ki vzorno skrbi za kegljišče pod avtobusno postajo, spet vabi Tržičane na kegljaško tekmovanje. Do 12. junija je čas za prijave za tekmovanje za posamično prvenstvo Tržiča. Prijave zbirajo na kegljišču, kjer dajejo tudi vsa pojasnila. Tekmovanje bo tudi letos štelo za točke delavskošportnih iger 1990 - 1991. • J. Kikel Na Kokrici Sejem navtike in počitniške opreme kamp prikolice, šotore, skratka vse, kar uporabljamo na počitnicah v hribih, v naravi, ob morju in jezerih. Na sejmu bo mogoče kupiti tudi novo opremo. Opremo bodo prevzemali v prodajo v petek, 15. junija, med 17. in 19. uro, sejem pa bo odprt v soboto in nedeljo med 9. in 19. uro. • J. K. Kokrica, 8. junija - Športno društvo Kokrica prireja tudi letos tradicionalni sejem navtike in počitniške opreme. Sejem bo prihodnjo soboto in nedeljo, 16. in 17. iunija, pred osnovno šolo na Kokrici. Na sejmu bodo prevzemali v prodajo čolne, jadralne deske, počitniške in Kranj, 3. junija - V organizaciji komisije za vaterpolo ZTKP Kranj se je tudi letos pričelo občinsko vaterpolo prvenstvo. V tfl poleg že standardnih moštev Triglava 1 in 2, ter Kokre in Vodo* vodnega stolpa, nastopata letos dve novi ekipi, OMNIA Šport I Kranja in Vaterpolo klub Gorjanc. V prvem kolu so igrali: Tfl' glav 1 proti Triglav 2 z rezultatom 8 : 4, OMNIA šport proti K0* kri, 1 : 16, in Vodovodni stolp proti klubu Gorjanc, 7 : 9. Že P? prvem kolu so zaradi izredno dobre razlike v golih povedli igra'' ci Kokre, ki so slavili tudi lansko leto. Najboljša tekma pa je bi" gotovo med ekipama Vodovodnega stolpa in ekipe kluba Gof' janc. Vse do konca tretje četrtine so vodili igralci Vodovodne^ stolpa in pred pričetkom četrte četrtine vodili s 7 : 4. V zadnjic petih minutah pa se je igra prevesila v korist kluba Gorjanc. * borbenostjo, veliko plavanja in predvsem športno srečo so p\e' magali starejšo ekipo z 9 : 7. Naslednje drugo kolo bo v nedelj0' 10. junija, s pričetkom ob 18. uri. • Gorazd šinik KRESNICE Tel.: 061/877-480 OBVEŠČAMO UPORABNIKE CESTE ŠT. M-1, PODKOREN • UUBUANA, DA BO DO 15. 6.1990 NA VIADUKTU PERAČICA OVIRAN PROMET ZARADI OBNOVITVENIH DEL NA MOSTU. Namizni tenis Merkur šesti Kranj, 8. junija - Končana je medrepubliška namiz-noteniška liga - zahodna skupina, v kateri so nastopili tudi igralci Merkurja iz Kranja. Kranjčani so zadnji dve sre; čanji odigrali doma. V prvem srečanju so s 5 : 4 premagal« Bosno, v drugem srečanju pa z enakim izidom izgubili z Vitezom Sintevitom iz Viteza. V ligi je zmagala Sobota, ki se je uvrstila v prvo zvezno namiznoteniško ligo, Merkur pa je zasedel solidno šesto mesto med desetimi moštvi. To je uspeh igralcev Zorana Gašiča, Marka Joviča, Robija Je-raše in Janeza Mačka. Pokal Merkurja Jutri, 9. junija, bo v domu Partizana v Stražišču prvi namiznoteniški turnir za Pokal Merkurja. Turnir se bo začel ob pol desetih in je organiziran v počastitev praznika krajevne skupnosti Stražišče. Turnir bo kakovosten. Razen Merkurja bodo igrali še jugoslovanska mladinska reprezentanca, Olimpija in Ilirija. • J. Košnjek RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ Čudno, prečudno - v takem času smo sami sebi običajno že napovedovali sijajno turistično žetev in skozi bombastične napovedi kar slišali, kako blagoglasno šumijo zeleni dolarčki v naših turističnih blagajnah. Vedno smo si znali izmisliti kakšne zvite balkanske trike, da so potlej inozemci trumoma drli k °am; enkrat smo baje imeli najbolj krasno obalo, drugič spet najbolj čisto morje, tretjič smo bili menda najbolj poceni in te zadeve. Ampak enkrat presahne še takim falotom: tuje turistične klientele ni in je po prognozah tudi ne bo kaj prida, čeprav smo letos v obupu posegli po zadnjem, kar še lahko potegnemo iz našega turističnega mačka v taklju: prehod meje SAMO z osebno izkaznico. Ta silna inovacija naj bi par milijonov zahodnonemških Popotnikov prepričala, kako miroljubni, liberalni in sploh evropski da smo. Prave ovčke! Nobenih militantnih skic na meji, nič čakanja, non - stop dvignjena carinska rampa! Ob dobrodošlici ala osebna izkaznica naj bi tudi vse druge turistične zadeve tekle kot po maslu.. Saj bi še kdo padel tudi na ta trik, če bi se v Evropi razmišljalo po naše. Tako pa jim na kraj pameti ne pade, da bi sploh trenili z očesom. Irelevantna zadeva tudi za nas in človek se samo čudi, čemu toliko vika in krika ob tej osebni izkaznici, saj je za združeno Evropo povsem preprosta in običajna stvar. TEMA TEDNA LIPA Tisti pronicljivi avanturisti in turistični ekstremisti, pa razmišljajoči filozofi in vsi drugi, ki telijo proučevati, kako gospodarska in politična eksotika vpliva na psiho ljudi, pa bodo radi privandrali k nam: na kolesih, v prikolicah in na motorjih bodo jezdili po naših cestno - infrastrukturnih kolovozih. Vmes pa ob vsaki cestni luknji molili, da pridejo po motnosti vsaj na pol iivi na cilj. In že koj na začetku bodo hočeš nočeš napeli zahodnoevropske možgančke. Če ne prej, pa zanesljivo v menjalnici, kjer bodo dobili povsem enake bankovce, a z različnimi ničlami. Dinar je skrivnostna valuta. Tedaj, ko je nekonvertibilen, bi malodane moral s potovalko ničvrednega papirja po liter mleka, ko pa se baha s svojo konvertibilnostjo, ga imaš v obtoku v nešteto različicah. V izogib taki sramoti, ki nam jo pred turističnimi očmi dela jugoslovanski dinar - turisti zabavljajo in se globoko v duši na smrt zabavajo - bi vsaj na sončni strani Alp morali imeti svoj denar. Da smo si za ime nove slovenske valute izbrali prav drevo iz družine lip, je prima stvar. Lipa (Tilia platyphyllos ) ali lipovec (Ti-lia cordata) sta na moč zdravilna, cvetovi odlična čebelja paša, les mehak in uporaben v kiparstvu, čaj pa zdravi pljuča in dihalne organe. Kaj pa še hočeš: poetična narodna duša (Lipa zelenela je, Pod lipco zeleno etc.) združena z medicino in umetnostjo! Le na bankovec namalamo še kakšno kranjsko siroto Jerico, bo kulturno • ekonomska komponenta nove valute popolna. Znabiti, da imate ob imenu lipa še druge globoke asociacije. Evropa, v katero drvimo, bo sicer imela z izgovorjavo rahle težave: lipa (poudarek na a), lajp, lip in tako dalje, mi pa se bomo hitro znašli, saj nam tudi ob starem jurju ni zmanjkalo idej. Skoda, da smo za ženski spol, za lipo. A ne bi bilo bolj fino, ko bi bili za lipovec ali lipek. Pa bi prišel sosedov Lipe v vaško oštarijo in bi imeli gostilniški pacienti spet zastonj veselico: Uu-uu-uu «Lipe, daj dve lipi za rundo!« Da ne govorimo o tem.dabodo zdaj še bolj upravičeno da tisti, ki so posebneži, čudaki in malo čez les, še naprej lipki... • D. Sedej KOMPAS' POČITNICE DOMOVINA N — Letovanje v Puli, Zaoru in naKukljici, 7 dnevni aranžmaji — 7 oz. 10 dnevni aranžmaji v Tuheljskih toplicah — Rabac v mesecu juniju za upokojence, ugodno ENO-, DVO- in TRIDNEVNI izleti po domovini in j tujini za zaključene skupine KOMPASOVO ŠPORTNO POLETJE VVIMBLEDON, 6 dni, 1. 7. - ogledi četrtfinalnih iger (3 x) TENIŠKI KAMPI Z MIMO JAUŠOVEC M. LOŠINJ - H. AURORA/H. VESPERA, 7 dni, 16., 23., 30. 6. Zahtevajte poseben program! * ITALIJA '90 * MUNDIAL * POSEBNI PROGRAMI ZA OGLED PRVENSTVA! VEČ KOT 14 PROGRAMOV - OD PREDTEKMOVANJ DO VELIKEGA FINALA V RIMU! Še nekaj prostih mest za tekmo JUGOSLAVIJA : KOLUMBIJA! Posebne ugodnosti za zaključene skupine za tekmo JUGOSLAVIJA : ZDRUŽENI ARABSKI ^EMIRATI!___ KOMPASOVI KONCERTI N * MUENCHEN - Prince, 1 dan, 14. 6 INFORMACIJE, PROGRAMI, PRIJAVE Vse poslovalnice KOMPASA in pooblaščene ^turistične agencije._______ ... POČITNICE - domovina * KATALOG POČITNICE 90 - v 445 namestitvenih objektih (hoteli paviljoni, vile, bungalovi, hiše, zasebne sobe, prikolice, jadrnice...) * KOMPASOV KLUB SUTIVAN, od 20 6. dalje! ★ — 7 - dnevni aranžmaji z avtobusnim prevozom — izmene ob sredah * KOMPASOV AS ★ KOMPASOV AS * OREBIČ-dep. h. ORSAN/RATHANEUM/BELLEVUE, 7 dni, pol. v 112 sobi, od 900,00 do 1.420,00 din do 21. 7. * HVAR - H. SIRENA/BODUL, 7 dni, Polpenzion junij - 1.600,00 din, julij - 1.840,00 din, avgust - 2.300,00 din; možnost letalskega ali avtobusnega prevoza vsako sredo * PRIPOROČAMO PREDVSEM ZA LJUBITELJE SURFANJA BOL - zasebni aparmaji, 10 % popusta za odhode od 2. 6.-30. 6. in 1. 9. -15. 9.! * NOVO ★ NOVO ★ JADRANJE Z DRUŽINSKIMI JADRNICAMI, 6 -H oseb, junij - oktober; PORTOROŽ, 22. - 24. 6., organiziramo i brezplačen tečaj za bodoče [Jadralce; inf. 061-331-941, 061-317-760!_ [POČITNICE - tujina * ŠPANIJA ★ PALMA DE MALLORCA ★ SUPER KOMASOV AS: — Magalluf - počitnice v hotelih verige SOL; i znani po kakovostni prehrani (bogati ^samopostrežni zajtrki in večerje). Odhodi vsak torek v juniju! Danica Butinar in njene citre: Če bo hudo, si boš pa s citrami kruh služila Tečaj joge Danico Butinar iz Rateč vsi, ki radi obiskujejo kulturne in etnografske prireditve, prav dobro poznajo. Prijazna in vedno nasmejana Danica namreč imenitno igra na - citre. Srečali smo jo tudi že na srečanju smučarjev old- timerjev v Kranjski gori, ko je obula stare smučarske čevlje in si nataknila stare smuči iz leta 1917 ter se s tako opremo skupaj z ostalimi hrabro spustila med vratci. »Rada imam take prireditve, pomenijo mi poživitev, človek se sprosti,« pravi Danica, domačinka iz Rateč, kjer tudi sicer vsi veliko dajo na stare običaje in stare narodne noše. »Vse življenje ali skoraj vse življenje pa že igram na koncertne citre, ki so stare kakšnih sedemdeset let. Ko je bila moja mama oskrbnica v Tamarju in ko sem bila še dekle, je v Tamar zahajal neki citraš in nadvse rada sem poslušala njegovo igranje. Seveda tedaj na citre še nisem mogla igrati, kajti otroška roka je premajhna za ta instrument. A citer nisem pozabila, vedno me je vleklo k temu instrumentu, ki sicer po nekaterih ocenah sodi med težje instrumente - takoj za violino. Spominjam se, kako mi je moj očim vedno pravil, naj kar igram in igram na citre, kajti če bo kdaj hudo, si bom pač lahko s citrami denar služila,« se smeji Danica. »No, kruha si s citrami ne služim, sem v drugi službi. Se vedno pa se rada od-zovem, če me kdo pokliče in želi, da bi z igranjem popestrila prireditev. Igram tudi pred tujci, ki prihajajo v zgornjesavsko dolino in moram reči, da so hvaležni poslušalci. Pred nedavnim smo v okviru Zveze kulturnih organizacij na Jesenicah imeli sestanek, na TRGOVINA VSI ZA OTROKE UL. JANKA PUCUA 7 KRANJ TEL. 064-35-103 ZA B0LTEZ0M NA TRGU RIV0LI VAM PONUJA: VSA OBLAČILA OD 0 DO 10 LET, SEDEŽE ZA V AVTO, H0JICE, NAHRBTNIKE ZA DOJENČKE, KENGURUJE VOZIČKE, ORTOPEDSKE COPATE, OTROŠKA KOZMETIKA IN VSE VRSTE IGRAČ. POSEBNA PONUDBA: • ITALIJANSKI ŠPORTNI VOZIČKI »MARELE« po 1.223.00 DIN • KOMBINIRANI VOZIČKI 2.080,00 DIN • AVT0SEDEŽ 1.070.00 DIN • LEŽALNIK 750.00 DIN • NAHRBTNIK 400.00 DIN • KENGURU 255.00 DIN DELOVNI CAS: od 9. -12. ure in od 16. -19. ure SOBOTA od 9.-12. ure CVEK Društvo mejnih ved Jesenice organizira 4-dnevni tečaj pod naslovom Globinske sprostitve - joga nidre. Joga nidra je primerna za popoln počitek, boljši spomin, lajša težave pri nespečnosti, utrujenosti, visokem krvnem pritisku ter bolečinam, ki jim vzroka ni moč najti. DCenjeni kandidati, ki bi se želeli udeležiti tečaja, naj pošljejo prijave s svojimi naslovi na naslov: Tomaž Iskra, C. revolucije 9, 64270 Jesenice do 15. junija. Danica Butinar katerem smo se citraši iz občine pogovarjali, da bi morda tako kot v Tržiču pripravili srečanje citrarjev. Kar presenečena sem bila, koliko ljudi še igra na citre. Igram stare slovenske narodne pesmi in moja tiha in skrita želja je, da bi enkrat izdala kaseto. Občudujem Dovžana in njegove citre, ampak Dovžan piše sam svoje skladbe, jaz bi morda predstavila vse najlepše ponarodele in narodne pesmi, kot so tiste, ki jih ljudje najraje poslušajo: Dekle, daj mi rož rudečih, Roža na vrtu zelenem cveti ali Pojdam u Rute. Poj-dam u Rute je pesem, ki menda izvira iz Gozd Martuljka, iz Rut, pravilneje iz Srednjega vrha. Srenjani pravijo, da je bila to njihova pesem, ki je kasneje ponarodela. Če igram na prireditvi uro ali dve in če nimam zadosti »treninga«, me kar konice prstov bolijo, celo žulje imam včasih. A neizmerno rada sem s svojimi citrami, v veselje so mi, v zabavo in sprostitev...« • D. S. Udarec v glavo Poglejmo, kako se je znašel rokoborec, ki si je na vso moč želel, da sodelujejo v tekmovanju, pa ga je komisija odklonila, češ da je za nekaj centimetrov premajhen od minimalne višine, ki sojo predpisali za vse tekmovalce. Najprej je začel s posebnimi treningi, ker pa ni nič pomagalo, se je domislil: vzel je veliko opeko in poskrbel, da mu je tresnila na glavo. Pojavila se je velika buška, ravno pravšnja, da je nadoknadila potrebno višino. PR6GL6D TRGOVSKIH IN USIU7N0STNIH STORITEV NON • STOP tel.: 064/23-298 Gospodje - izvolite na tovariško srečanje Videti je, da ob novodobnih gospodih in gospeh še vedno ne gre brez zadreg. Ko so ob otvoritvi kranjskega sejma pozdravili navzoče, so jih nagovorili: Pozdravljamo vse gospe in gospode... Ko je bilo pa govora konec, je prišla zadrega: Vabim vse gospode in gospe na.....na tovariško srečanje! Zdaj se postavlja resna dilema: ali gredo gospe in gospodje sploh lahko na tovariško srečanje? Ne moreš ti biti zdaj gospod ali gospa, čez pet minut pa tovariš in tovarišica! V izogib tovrstnim zadregam resno predlagamo, da se gospode in gospe povabi na gosposko srečanje ali na srečanje gospodov in gospa. Nič več hrupa in konjskih fig V Radovljici bodo dopolnili odlok o JRM - kar pomeni javni red in mir. Dopolnili v tem smislu, da bodo imeli turisti, ki preživljajo svoj dopust na Bledu ali Bohinju ali v Radovljici znosni mir in bodo obvarovani pred topotanjem konjskih kopit in hrumenjem vrtnih kosilnic in drugih vrtnih strojev. »Pri nas je na celi črti anarhija,« menijo v Radovljici. »Sanitarni inšpektor lahko ukrepa le v primeru, če dobi prijavo in če hrup presega 50 decibelov. Prav zato - kadarkoli pač kdo hoče - brnijo motorne kosilnice in mečejo turiste iz postelj. Prav tako imajo v svetu že zdavnaj konji, ki so vpre-ženi v kočije, s katerimi se prevažajo turisti, zaščitna kopita. Ne nazadnje okolje onesnažujejo tudi konjski odpadki - spet je treba pogledati v svet, kjer so izvoščki dolžni imeti ustrezno opremo, da konjske fige takoj počistijo.... Z motornimi kosilnicami bo torej poslej možno na vrtne trate le v dnevnem času, ponoči naj bo mir. Prav tako naj ne bi z njimi ropotali ob nedeljah in praznikih, tudi v stanovanjskih naseljih ne. Zanimivo je, da so se v nekaterih soseskah sosedje v radovljiški občini že medsebojno sporazumeli, da bodo travo kosili tedaj, da s kosilnicami in drugimi vrtnimi stroji ne bodo motili počitka... Torej - če se hočemo iti turizem, bo tudi v teh rečeh treba malo več reda in discipline...« • D. S. S KOMPAS ★ GRČIJA * — KRETA (raj za sprostitev v toplem podnebju; otok za obujanje spominov na kretsko zgodovino in mitologijo) — SANTORIN (za miren in brezskrben oddih) Odhodi vsak ponedeljek do oktobra! ★ ŠPANIJA * IBiZA ★ — Otok, kjer je noč dan! Odhodi vsak torek! ★ ZAHTEVAJTE KOMPASOV KATALOG: ŠPANIJA, GRČIJA, TURČIJA, FRANCIJA, CIPER, ALŽIRIJA, IZRAEL, TUNIZIJA, MALTA ★ POČITNICE OB BLATNEM JEZERU, od junija do septembra IZLETI - TUJINA Rim — Capri — Pompei — Vezuv — Rim .odhod 21. 6. - 5 dni, cena 2.650,00 din MALI OGLASI @ 27-960 Cesta JLfl 16 APARATI STROJI Črno beli TELEVIZOR Loevve opta v dobrem stanju, prodam. «37-072, po 18 uri_8513 Prodam mehansko mizarsko stiskalnico in cirkular. «28-132 8558 Prodam malo «631-009 tračno žago. 8580 SEJEM RABLJENIH VOZIL NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU vsako nedeljo od 7. 13. ure Prodam barvni TV (licenca Loevve opta) «631-784_ Prodam nov pletilni stroj. Zg. Bit- nje 178_8591 150 tonsko hidravlično električno ogrevano, 4 etažno PREŠO Beliš-če, primerno za prešanje gume ali bakelita ugodno prodam. «061/735-041_8598 STROJ za POMIVANJE kozarcev, prodam za 1.500 DEM. « 23-972 _8610 VIDEOKAMERI Blaupunkt in Sa-nyo (14.700 in 12.600 din) in VI-DEOREKORDER Akai, deklarirano, prodam. «22-586 8611 Svetovnoznan jedilni pribor iz vrhunskega nerjavečega jekla WMF tudi v Kamniku! — kompleti za 6 oseb — 13 različnih, čudovitih modelov — DARILO za vsakega kupca: komplet desertnih vilic — 25 % popusta pri plačilu v gotovini — potrošniško posojilo 1 + 6 (polog 30 % in 6 obrokov, obresti 12,8%) Na voljo tudi WMF posoda: WMF BIO STAR -varčuje z energijo! VVMFJUN0-posebno »sendvič« dno! 81 agenta Komik Kidričeva 35/a Tel.: (061) 831-326 @ metalka Trgovina za ljudi s posebnimi merili. TRGOVINA KRIV0GRAD ST. MICHAEL / BLEIBURK -PLIBERK Tel. 9943-4235-2537 GOVORIMO SLOVENSKO • SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA • BCS- ZASTOPSTVO: KOSILNICE + NADOMESTNI DELI • VRTALNI STROJI 00 & 25 • ROČNO 0R00JE • VRTNE KOSILNICE: ATS 1980.- • HIFI - TV • VIDEO VSE NA ZALOGI! mssmm. p.o. KRANJ Na podlagi sklepa DS Alpetour - Remont Kranj, p.o., se objavi razpis za imenovanje DIREKTORJA PODJETJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba (VII. stopnja) ali višja izobrazba (VI. stopnja) tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri, — da imajo najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri vodenju podjetja, — da imajo potrebne organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let z možnostjo ponovnega imenovanja. Pričakujemo, da bo izbrani kandidat izdelal program dela in razvoja z jasno opredelitvijo ciljev, ki zagotavljajo uspešno poslovanje v prihodnje. Pisne ponudbe z opisom delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ALPETOUR REMONT KRANJ, Mirka Vadnova 8, Kranj, z oznako »za razpis«. Izbira bo opravljena v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Kandidati bodo obveščeni v roku 8 dni po opravljeni izbiri. / ELEKTROMEHANIKA SERVIS - KRANJ SO VAŠE VARNOSTNE (ŠUKO) VTIČNICE RESNIČNO VARNE, ELEKTRIČNI STROJ IN NAPRAVE RES BREZHIBNI, TO VARI LAHKO Z MERITVAMI UGOTOVI IN POTRDI JOŽE MRGOLE $4000 Krmi - 1.1 H ?i» NA NOVO ODPRTA TRGOVINA AGR0IZBIRA ■ ČIRČE Ugoden nakup - akumulatorjev Vesna Maribor - noži za kosilnice - vzmeti za obračalnike Rezervni deli za traktorje in priključke. Tel.: 34-802 MŽRadsportFABJAN VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 Tel. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) Prodam kosilnico reform in obra-/ čalnik za seno za kosilnico BCS. Ljubno 29 8621 kfefc® KDOR HOČE, DA SE MU ČEVLJI PODAJO Hx KOT "VLITI", NAJ PRIDE K NAM! Prodam LESNO STRUŽNICO. GR-GORC, JELOVŠKA 8, Radovljica HITACHI HI Fl stolp prodam. « 38-305 8655 j3P Schuhaus KEILER Ugodno prodam PUHALNIK Tajfun popolnoma nov, z motorjem, 20 % ceneje. Pokljukar Janko, Žeje 12, Duplje «70-312 8676 ^ma\\\W CELOVEC - KARFREITSTRASSE 7 (CENTER) ALI STE OPAZILI DA VAŠA KONKURENCA OBJAVLJA OGLASE V GORENJSKEM GLASU? (ONI ŽE VEDO, ZAKAJ!) KAJ PAVI? POKLIČITE ANDREJA, TOMAŽA ALI SERGEJO PO TEL. 28-463 IN OBISKALI VAS BOMO Prodam nov CIRKULAR 2,2 KW in pol leta star malo rabljen VIDEO REKORDER SHARP.« 632-581 tel. C061) 7Z-I1-7J gostišče • sob« • dlicoj Nočni klub Šporn • notranje prenovljen vas pričakuje od 21. do 4. ure z glasbo po vaši želji. Gostišče je odprto od 7. do 1. ure. prodam enoosno traktorsko prikolico 2,7 t in APN 4. Krmelj Bojan, Poljanska 37, Škofja Loka 8688 Prodam BARVNI « 622-956 TV Iskra Azur. 8696 Ugodno prodam komplet strojev za računalniško rezanje napisov. ' Informacioje na «063/856-217 VITA_8705 Prodam MOLZNI STROJ Vitreks. Likozar, Ignaca Borštnika 5, Cerklje_srn VARILNI APARAT C02 160 amperov, Iskra, malo rabljen, ugodno prodam. PRAPROTNA POLICA 1, CERKLJE «42-440_8721 prodam stroj za brizganje plastike BOY 15, 35 g. Lamovšek, Drulovka 48_8724 prodam električne orgije, stare 10 let. Dolhar, Kuraltova 14, Šenčur _8726 Prodam električno lopato, za pesek, premog in podobno, skoraj novo, elektro motor 220 ali 380 V, 1,5 KvV, sklopka naprej nazaj, reduktor, 5 špul, z 30 metri žice, vse za 11.000 din. Ivanin, Golnik 67 _8748 Barvni TV Fischer, zaslon 51 pro- dam. « 23-244_8763 AVTORADIO z zvočniki prodam za 600 din. TEPINA PLANINA 16, Kranj, «37-814 8766 PODJETJA, ZASEBNIKI! PERLA, Grafični inženiring, Škofja Loka, d.o.o. za vas izdeluje: — ŠTAMPIUKE VSEH VRST - KLIŠEJE ZA KNJIG0TISK, FLEKSOTISK, ZLATOTISK Vaše želje in naročila pričakujemo na Poljanski c. 3, oziroma po tel. 620-050. Prodam barvni TV.« 67-250 8778 Prodam enofazni elektromotor 1,5 KW, 1.400 obratov na minuto. Kot-na pot 15, voglje_8780 Prodam hladilnik. « 84-589 8781 Prodam KOSILNICO Gorenje Mu-ta, greben, mehanizem in obračalnik vse komplet in 100 I domačega žganja. Sire Jože, Zadnja vas 7, Begunje « 73-841_8788 Zelo poceni prodam 2 termoaku-mulacijski peči 4 KVV in 2 KvV. Za družna 8, Kranj_8792 KMEČKI STROJ trgovina z rablje-no kmetijsko mehanizacijo iz škofje Loke obvešča da imamo na zalogi po zelo ugodnih cenah naslednjo mehanizacijo: traktorje dojc 55 TX in 6006, Zetor 5245, IMT 533, TV 18, 523, 730 in 732, rotacijske kosilnice SIP 135, 165 in 205, grabljalnik Uro 3000, obračalniki, kosilnice Bucher, Batujein Gorenje, enobrazdni in dvobrazdni plugi, osipalniki, kultivatorji z ježem, cisterne 1700 in 2200 I, čelni nakla-dači za IMT in ČTN 1000, vitlji od motorne žage in drugo. Zaradi velikega povpraševanja po rabljenih strojih vabim vse ki bi radi hitro prodali svoj stroj da nas obiščete na naslovu GUZEU FRANC, SV BARBARA 23, ŠKOFJA LOKA ali pokličete na «622-575 vsak dan razen torka in sobote 8801 Obnovljenio SILOREZNICO Spai-sler - primus 52, z motorjem ali brez prodam. Kropivnik, Zg. Brnik 7, Cerklje_8805 Prodam avstrijsko mizarsko kom-binirko širine 30 cm, debelinka, po ravnalka, rezkar. Fon, Breg ob Savi 64_8806 Prodam termoakumulacijsko peč 3,5 KW in mali štedilnik, 2 plin. «79-570 v nedeljo_8822 Prodam samonakladalno prikolico Kirchner, 18 kubično. « 70-763 ____8828 Prodam večjo električno vodno črpalko in tehtnico do 50 kg. «620-194_8847 Traktor zetor 70/45, gozdarsko opremljen z vitlom Igland za za dalj. upravljanje dam « 39-580 najem. 8860 Z NOVIM. ZANESLJIVIM AVTOMOBILOM NA DOPUSTI Vsakdo lahko uvozi novo vozilo CARINA pri uvozu 4) \ (za vsa vozila tarr— nBHrčm'31,8% ttM-UMcm'^.BS 1600-2000 cm'51.5% 2000 cm'MS S Ustom ra davek jt vrednost vazlla $ carina O NISSAN SINTSCHNIG VELIKA IZBIRA VOZIL -ODLIČNE IZVOZNE CENE 3 LETA GARANCIJE DO 100.000 KM!! NUDIMO VAM TUDI: NADOMESTNE DELE, D0D. OPREMO IN SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO NAJVEČJI NISSAN ZASTOPNIK NA KOROŠKEM BELJAK, KARAVVANKENVVEG 56 Tel. 9943-4242-33112 CELOVEC, LASTENSTRASSE 58 Tel. 9943-463-33114 Porsche Klagenfurt 9010 Celovec. VillacherStrasse 213.«VJi) (Žak* tel. 9943/463-21521 Wy V NA ZALOGI VEČ KOT 100 RABLJENIH AVTOMOBILOV CELOTNI VW IN AUDI PROGRAM NA ZALOGI ■ MOŽNA TUDI PREIZKUŠNJA VOZIL; GOSPOD WUm interna 15 POSEBNA DODATNA OPREMA 14500! ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV GOSPOD STRASSER INTERNA 32 GOVORIMO SLOVENSKO Prodam barvni TV, star 12 let. cena 700 din. « 36-790 8871

5-098_8719 pAREJŠO HIŠO v okolici Kranja ?uP'm. Ponudbe na «33-112 od J^do15. ure ali po 20. uri 8791 Kupim tovorno vozilo FURGON od -° do 5 ton nosilnosti, star do 6 !ri^«58-026_8794 •Jupim novejši Fiat 126 P. Ponudbe l!i«622-575_ 8839 ^°LF disel,letnik 1987 ali 1988 od prv«ga lastnika kupim. «23-335 ___8843 KUPUJEMO SMREKOV žagan les, ^beline 24, 48, 72, 76 mm in hra-!!0v žagan les debeline 25 in 50 o"1- po možnosti suh. «26-061 podjetje Kranj_8869 '•send parcelo odaljeno do 40 km ofje Loke kupim. « 620-057 8873 '* Šk v^r-?— «idl • '"^ a" olto''c' kupim za-stv — Pa/ce'° a" upoščeno pose '621-002 8907 Lokali ni?'9?16"1 lokal za trgovino v Kra-P1"- Škofji Loki ali Kamniku. Šifra: ^jOKVM _8500 ST?^1 oddam POSLOVNI PRO-vStražišču. Šifra: Najem ____8617 oh«m kletne prostore za mirno Šifra: Najem 8618 BELJAK, KARNTNER BUNDESSTRASSE (OB GLAVNI CESTI V BELJAK) Odprto: pon. — petek 8.10—18.30, sobota 7.30—12.30 Ta ponudba velja do 30. 6. 1990 Jacobs Kattee Merico kava. mleta ali v zrnju Sonni jedilno olje 2 I 24. 90 Alvorada Cafe do 90 Rama margarina ^ 500 g Mocca kava, metaaii f%Q~ v zrnju_/ kg l/tVI Goesser Export pivo** 90 Grške breskve v dozi 0,510« 13! 0,5 I 850 g 9; 90 Deka iz naravne svile uo x 200 cm 70 % naravna svila, OOO_ 30 % volna_a\W&&m Moške nogavice A f%90 Weil3er Riese pralni prašek 4 kg 89. 90 5 parov 49! After Eight 250 g 26. 90 Turški lešniki k go 200 g 9! Ženske nogavice 2 velikosti, par 5; 90 ,,Greifzu" toaletnii)£go papir, dvoplasten ,, Kuschelvveich "*%£*9{ mehčalec za perilo 4 I "24! 36! Napoli napolitanke 210 g 4. 90 Italijanski riž ay90 950 g 7! Ležalni stol, enobarven ali pisan 199. „Ultra-Wei0" zobna pasta 90 mi 12; 90 V Kranju najamem manjši prostor za dobo 5 let za tiho dejavnost. « 34-830_8708 PRISTAV - BLED. Najugodnejšemu ponudniku oddam opremljen trgovski lokal, ponudbe pod Šifra: MARINA_8784 OBVESTILA ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata naročite « 75-610. CENE KONKURENČNE! ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. ROLE TARSTVO Nograšek, Milje 13, 64208 Šenčur, « 061/50-720 6987 Vse ki ste se naveličali osamljenosti vabi AFROPITA čenitna posredovalnica vsak četrtek od 15. do 18. ure in soboto od 9. do 12. ure v stavbo iskre servisa na Planini v Kranju. « 34-581 da se oglasijo. _8134 Švicarka instruira in prevaja NEMŠČINO. Naslov: Pot v Bitnje 16 Izdelujem lesne brikete za KURJAVO. BABIC JANEZ, BISTRICA 7, « 70-007_8625 RTV Servis Sr Bitnje 65. Popravila vseh vrst TV in radijskih sprejemnikov, možen tudi prevoz. Pregled in popravilo rabljenih aparatov za prodajo. Odprto pon., torek, četrtek, petek od 9. do 15. ure in od 17. do 19. ure. Inf. na tel.: 35-589 od 7. do 8. ure in od 19. do 20. ure. 8639 Izdelujem SKICE in NAČRTE po naročilu. Šifra: OBLIKOVALEC 90 NUJNO rabim 5.000 mark posojila. Vrnem do 1. decembra z 50 % obresti. Šifra: POŠTEN 8717 Izdelujem ŽEBLJE do 90 mm in SMETNJAKE, cene zelo ugodne. Prebačevo 32/a po 15. uri 8740 Imate doma odvečni še uporabni rezervni del od traktorja, kosilnice, os. avtomobila, pa ga ne potrebujete več. Prinesite ga v novo odprto trgovino AGROIZBIRA ČIRČE, kjer vam ga bomo poskušali pro-dati. «34-802_8773 POZORI Presenetite vi njih namesto oni vas! Zavarujte svoje stanovanje , hišo , lokal, delavnice, vikende, avtomobile z ALARMNIM SISTEMOM. Odločite se pred dopustom. Brezplačno vam opravim demonstracijo. FORSTER d. o. o., « 36-094_8810 Iščem inštruktorja MATEMATIKE za nekaj urno instruiranje učenca 6 razreda. «38-585 _8832 Prevzamem vso zidarsko, fasadar ska dela. « 78-947_ 8842 Satelitska TV, dobava in montaža po zelo ugodnih cenah. « 78-212 Potrebujemo ljudi ki bi se vključili v igro HAPPY LINE, vse inforamcije dobite na št. «38-220 popoldan in « 36-358 popoldan 8897 OSTALO_ prodam dolgo belo poročno obleko, št. 40 - 42 po ugodni ceni. Ka trašnik, Zg. Bela 22 8541 Ugodno prodam nov voziček primeren za vrtičkarje ali branjevke. Kolesa so z gumi plašči. Ponudbe oddajte na odd. GG. Pod Šifra: DIRCA 8595 Iščem VARSTVO za 4 leta starega fantka, vsak drugi teden popoldan. Grašič, Staneta Rozmana 3, Krani STARODUANJSKE SANI, dvov prega in dva kompleta opreme za konje ugodno prodam. Inforamcije po tel: 064/89-038 zvečer 8646 POSESTI Delavnico s HISO (370 kv m uporabne površine), 50 kv m podklete-no, na 600 kv m zemljišča prodam. Ponudbe po « 061/722-722 8619 Zazidljivo parcelo v Kranju ali okolici kupim. Šifra: parcela 8407 garažni hiši na po dogovoru. 8626 Prodam garažo Plavžu, cena « 83-673 Na Javorniku na Finžgarjevi cesti prodam zidano garažo. «83-914 Prodam zadnjo v nizu vrstnih HIŠ v 4. gradbeni fazi. «26-841 po 20 uri_8631 Prodam zidano garažo na Zlatem polju, 3 široka, 8 dolga. Cena 9.000 DEM. Ogled vsak dan, Feratovič, Gosposvetska 13, Kranj 8651 PRODAM NOVEJŠO HIŠO 7 km iz Kranja proti Gorenjski. Informacije po « 70-724 8699 Prodam 880 kv m veliko vikend parcelo 8 km iz Kranj. Jelovčan, Trg Rivoli 6, Kranj 8790 Kupim manjšo PARCELO za po-staitev brunarice v Škofjeloških hribih. «061/614-741_8837 Turistično društvo Kokrica proda brunarico najboljšemu ponudniku. Ogled in sprejem ponudb v soboto, dne 9.6. ob 9. uri pred brunari-co ob Čukovem bajerju._8899 PRIREDITVE ^ Gasilsko društvo prireja v nedeljo 10. 6. 1990 ob 16. uri veliko vrtno VESELICO s srečelovom in kegla-njem za teleta. Igral bo priznani Ansambel »DON JUAN«. VABIJO GASILCI! 8713 Prodam BULDOŽER TG 90 z de-lom, samohodni obračalnik Gorenje Muta, žago za razrez hlodovine in žrebeta starega 15 mesecev. Krajnik, Breznica 5, Škofja Loka Prodam tovorno prikolico za oseb-ni avto. «48-125_ 8799 ČOLN ŠPORT Beograd z motor-jem TOMOS 4,5, ugodno proda, « 58-203_8838 UGODNO PRODAM barvni TV Gorenje, italijansko športno kolo in otroški voziček. PIRC, Staneta Ža garja 40, « 26-984 Kranj 8849 dobro 8850 Prodam brako prikolico ohranjeno. «33-880 Ugodno prodam okno dimenzije 140 x 100. in violino « 34-878 8865 Prodam otroški italijanski kombinirani voziček ter otroško kolo do 3 leta. Perko Jože, Tuga Vidmarja 10, Kranj, « 34-585 8877 A Ugodno prodam GUMIJAST ČOLN z motorjem. « 51 -793 8698 prodam usnjeni KOMBINEZON, št 36. Golmajer Breda, «22-221 int. 32-19_ 8718 Nujno in ugodno prodam nov 300 I sončni bojler SAT 302 SK. « 46-537_8722 Zelo ugodno prodam malo rabljeno DIRKALNO KOLO ROG SPRINT - primerno za rekreativce ali tekmovalce začetnike. «21-633_ 8768 Prodam pianino Scholze, Star 14 let. malo rabljen in odlično oha- njen. « 78-795_8851 Šotor za 4 osebe, dobro ohranjen ugodnoprodam. «25-520 8867 Čoln CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 Tel. 9943-463-281913 • NADOMESTNI DELI • SERVIS • DODATNA OPREMA • VELIKA IZBIRA VOZIL STALNO ODLIČNE NETO CENE RAZSTAVNIH AVTOMOBILOV Z 2000 KM ŽIROVNICA VtflESNER Maestral 18 prodam. «28-671 Tomos 4,b. 8872 Zazidljivo parcelo, ZABREZNICA, velikost 700kv m prodam. «82-542 8667 V DRAMUU pri CRIKVENICI pro-dam ENONADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO z 700 kv m zemlje, 500 m od morja. Informacije po « 051 /783-936 popoldan 8701 V Škofji Loki prodam parcelo veli-ko 6.000 kv m, možnost nakupa manjših parcel. «620-679 med 18. in 20. uro_8734 Moški Slovenec, star 58 let, udo-vec, srednje rasti, s stanovanjem želi spoznati isključno zaradi poroke žensko staro od 45. do 50. let. Narodnost ni pomembna. Nudil bi ji prijateljstvo razumevanje in topli dom. «39-526, kostelo Ivan, Trg Prešernove brigade 7, Kranj 8750 Sautoteile MAGOMETSCHNIGG % •CELOVEC, 10.- OKTOBERSTR. 6, Tel.: 9943-463-511389 •Nadomestni + servisni deli, s ^ dodatna oprema a vse avtomobile »naprimer: avtoradijski - kasetofoni od 490.- neto IKOMPLET - SEDEŽNE PREVLEKE OD 330.-NETO — — — ■ Prodam gumijast ČOLN Beograd NAKUPU 1 KATEREGAKOLI AVTORADIJA \ PIONIER ALI' BLAUPUNKT; Odlično glasbo in humor za ohceti nudita glasbenika. «42-827 Pro-senc 8854 RAZNO PRODAM Bukova DRVA prodam in dosta vim. «061/342-559_8017 Prodam GAJBICE in ROMIČKE za panje. TUPALIČE 59, PREDDVOR _8600 Ugodno prodam rablčjeni pomivalni stroj Iskra in dobro ohranjen madžarski šotor za 4 osebe. «633-142 popoldan ali zvečar Prodam GORSKO KOLO, tovarniško nov, italijanski, za 700 DEM in DIRKALNO KOLO Montagner za 1200 DEM. «23-972_8613 Prodam VW 1200/1975, pony ex-pres, dirkalno kolo Sprint št 53, kolo Senior/10, Surf Ingrad D2. « 22-802_8620 Prodam poročno obleko št. 42, primerno za nosečnice za 200 DEM in zamrzovalno skrinjo 70 I za 300 DEM. Grilc, Trstenik 40, Golnik, «46-383_8624 Otroški športni voziček PEG prodam. «45-704_8627 prodam rabljene prevleke NARAVNA OVCA, ton rjava, za novejši GOLF, po polovični ceni in TELEČJO strojeno kožo za tla - večjo. « 064/45-357_8654 Prodam Z 101, letnik 1977, vozno, neregistrirano in trofazni elektromotor z reduktorjem 10,30 KW. «41-027_8664 Prodam kombinirani, italijanski voziček za dvojčke, 2 avtosedeža in otroško posteljico z jogojem. « 34-853_8682 Prodam ELEKTRO MOTOR 1,1 KvV, 965 obratov, barvni TV Gorenje, 67 ekran, električni bojler 80 I. | «44-510_8714 Otroško posteljico z jogijem, lepo ohranjeno, prodam. «064/74-128 Prodam Z 750, letnik 1979, registriran do aprila 1991 in gradbeno dvi galo Stara Loka 7, « 620-560 8894 Prodam rabljeno strešni opeko Folc in bikca simentalca. Škofjelo-Ska c. 33, Kranj_8905 STAN.OPREMA Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO. «73-641_8616 Prodam rabljen kavč, 2 preprogi za hodnik, preprogo in itison za dne-vno sobo. «33-620 8622 Ugodno prodam TROSED - postelja in 2 fotelja. «26-420 vsak dan od 16. do 20. ure_8633 Prodam večjo sedežno garnituro za 1.600 din. «39-761_8662 Hladilno omaro Gorenje, zaprt kamin in okroglo mizo s 4 stoli prodam. « 57-233_ 8687 KAVČ IrT Prodam «75-512 fotelja. 8783 prodam kuhinjske elemente in sedežno garnituro. Kropar, Hotema-že 110, Preddvor 8795 Ugodno prodam KAVČ Oglasite se na « 621 273 trosed, 8798 Prodam dobro ohranjeno kuhonjo + pomivalno korito, cena 5.000 din. «38-119_8881 Omaro za dnevno sobo, sestavljivo, dolžina 3,5 m, višina 2,35 m, raztegljiv dvosed širine 1,40 m in raztegljivo kuhinjsko mizo pro-dam. « 28-204 od 17. ure dalje Prodam OKROGLO MIZO in • 4 STOLE za jedilnico ter PREVLEKE za Z 101 GTL 55. «85-514 popoldan 8896 STANOVANJA Najamem celo hišo ali večje stanovanje v Kranju ali okolici. Šifra: REDEN PLAČNIK_8515 Enosobno stanovanje 40 prodam. Frankovo naselje, vseljivo. «631-894 kv m, Škofja takoj 8665 slOvenijaturist V/ Hej, pojdite z nami ! • Katalog POČITNICE na morju ali v gorah s CENIKOM! • Klubske počitnice v Povlji na otoku Braču - 7-dnevni termini, zasebne sobe, ugodne cene in še paket presenečenja! • POČITNIŠKI VLAK SLOVENIJATURISTA bo vozil ob sobotah iz MB, CE jn LJ do Splita (povratek ob nedeljah) od 30.6. do 9.9.1990 Informacije in prijave: SLOVENIJATURIST KRANJ, Koroška 29, tel.21-946 v Kranju prodam trosobno stano-vanje ali zamenjam za enosobno. Šifra: KRANJ_8678 Dvosobno stanovanje s kabinetom v Šorlijevem naselju prodam najboljšemu, kupcu. Šifra: LEP RAZ- Prodam Z 128, letnik 1987. Marti-novič, Cesta na Rupo 26, « 24-426 Prodam Z « 633-765 101, letnik 1981. 8614 Prodam Z 126 P, letnik 1982, regi-striran celo leto. «81-916 8668 Prodam YUGO 1,1 GX, letnik oktober 1987. Mavčiče 64 8670 GLEJ2. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV Oldhamska 14, Kranj obvešča cenjene stranke, da je delovni čas vsak delavnik od 14.-18. ure. Frizerki oddam prostor za opravljanje frizerske dejavnosti na območju Lesce - Radovljica - Bled. Informacije po « 80-222 za primerno dvo ali trosobno prit-lišno staniovanje na ožjem območju Kranja (levi breg) z vrtom ali dvoriščem zamenjam tro-sob-no lastniško stanovanje II. nadstropje Prešernova ulica. Prodam podstreho z najmanj 60 kv m uporabne površine. « 39-178 8767 Enosobno lastniško stanovanje v Šorlijevem naselju zamenjam za dvoinpol ali trosobno z doplači lom. «28-313_8772 Mlada Ločana bi kupila podstreho primerno za adaptacijo v starem delu mesta. « 620-563 8845 Prodam Z 750 SC, letnik 1989, registrirana do 4/91, cena 1.200 DEM. « 79-635_8623 Prodam motor ATX 50 star 3 leta innov motor za čoln TOMOS 4, 20 % ceneje. Ambrožič Stane, Rožna 3, Bled_8629 Prodam dirkalno kolo Senior na 5 prestav dobro ohranjen, star 2 leti. Sobčeva 14, Lesce, «74-013 pri Hribarju 8630 Ugodno prodam R 4 TL, Letnik 1978 in VW 1200 starejši letnik. «47-662_8634 Prodam Z 750, letnik november 1984, prevoženih 50.000 km. « 83-703_8635 Ugodno prodam JUGO 45 A, letnik 11/86 z dodatno opremo. « 23-437 po 20. uri 8641 prodam AX 11 TRE, Blažek, Vrečkova « 33-756 letnik 1987. 5, Kranj, 8671 VOZILA Z 101 GTL 55/5, letnik 1985 SMB barve, prodam, 35.000 din, zaščita dinarol, garažiran, kljuka. « 25-043_8287 prodam GOLF diesel, letnik 1988/maj, garažiran. Tičar Janez, voklo 86, Šenčur_8527 FORD ESCORT, letnik 1977, 11, re-gistriran do aprila 1991. « 75-593 _8570 Prodam JUGO KORAL 55, bel, maj !989. «80-122 int. 177 8593 PR0 - Fl- T d.o.o. Benedikova 16, Kranj — podjetje za proizvodnjo — finančni inženiring — trgovino Opravljamo vse računovodske storitve za zasebna podjetja in obrtnike, delovnim organizacijam pa nudimo obračun 00 in vodenje osnovnih sredstev. Vse obdelave so računalniško vodene. Uradne ure: vsak torek in četrtek od 7. • 9. ure, v stavbi Iskre Delte v Kranju Tel: 34-581 prodam JUGO 45, letnik 1985, pre-voženih 48.000 km. «21-393 8673 Lado rivo, letnik 1988 marec, gara žirano, prevoženih 25.000 km, ugodno prodam. « 83-009 8674 Prodam 126 P, letnik 1987. GSEL-MAN, Smledniška 45, « 33-423 _8675 Avtomatik A3L, letnik 1989, malo vožen poceni prodam. «82-041 ____'_8679 prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1985, registriran do aprila 1991 «52-316_8680 Prodam Z 101, letnik 1984, registrirana do 21. 3. 91, ogled dopoldan. Rogič, Cankarjeva 14, Kranj 8684 Prodam Z 101, letnik 1980, registriran do 30. 3. 91. « 25-009 8685 Prodam Vartburg, letnik 1988. Te-netiše 23, Golnik, «46-181 8689 Prodam DIANO in betonski meša-lefc. « 70-250_8694 GOLF JGL, letnik 1982, registriran do konca oktobra, široka platišča, garažiran, odlično ohranjen prodam. «80-255_8695 Prodam HONDO 750 v nevoznem stanju, akumolator za osebni avto, čelado za motor. Verbič, Zg. Brnik 136 8697 OPEL ASCONO dobro ohranjeno, letnik 1985, prevoženih 35.000 km, prodam. Srednja vas 55, Šenčur _8703 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. «79-020, Rudolf, Mošnje 12/a, Radovljica_8704 FORD TAUNUS 15 M, letnik 1967, dobro ohranjen in registriran poceni prodam. Florjančič « 43-188 __8715 UNO 45 S FIRE, 27. 12. 1985, svetlo zelen - metal, 56.000 km, prodam. «33-751_8716 GOLF, letnik 1977, prodam. « 620-830_8720 Prodam MOSKVlC letnik 1976, ka-ramboliran, celega ali po delih. Mlekarska 14, Kranj - Čirče 8725 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, prevoženoh 26.000, registriran do 4. 1991. «65-165_8727 Prodam JUGO 55 E, letnik 1987. «48-169_8728 Prodam 126 P, letnik 1981, registriran celo leto. Randželovič Miro-slav, Ul Janka Puclja 7, Kranj 8730 TOMOS 14 SLC letnik 1984, malo vožen, prodam - ugodno, garažna vrata, macesnova. Zasip Reber 18, Bled_8731^ Prodam R 4 GTL, letnik 1986. Pal-čič Franc, Bohinjska bela 93 8733 prodam Z 750, letnik 1984. Kopač, «631-001_8735 Prodam GOLF, bencinar, črne barve, italijanska mašina, letnik 1980, za 4.800 DEM. «73-177 8736 ZASTAVO 850, letnik 1985, registriran do februarja 1991, 27.000 km, prodam. «23-259_8754 Prodam Z 126, letnik 1976, registriran do novembra za 6.000 din. Dokša Verica, Golnik 111 8756 Prodam Zastavo 750 (poslednja serija), brezhiben, kot nov po komaj 12.000 km, naslonjala, radio s kasetofonom, nekaj rezervnih delov. Cena: 3.200 DEM protivrednosti. Ogled od ponedeljka dalje, «22-682 8757 MARLJIVO IN VESTNO DEKLE HONORARNO ZAPOSLIMO ZA DELO V STREŽBI V POPOLDANSKEM ČASU. tel.:23-992 RTV SERVIS P0RENTA Breg ob Savi 75, Tel: 40-347 Obveščam vas, da bom v času svetovnega nogometnega prvenstva skušal popraviti vaš TV aparat po motnosti še isti dan. Se priporočam I WV 130 49 530 R7R1 GOLF letnik 1978, « 26-250 popoldan prodam. 8793 prodam tovornjak TAM 5500 s plugom. Krajnik Stane, Za preval 8, Poljane_8796 Prodam 101 GTL 55, letnik 1984, temno modre barve.« 36-346 Klemene Vinko Ivana Hribarja 7, Cerklje SERVIS AVTOGUM Sodobno opremljena delavnica vam nudi elektronsko centriranje, premontažo, popravilo in prodajo gum. Se priporočamo! Prodam karamboliran R 4 GTL v celoti ali po delih, letnik 1987, december, 10.000 km ter tovorno prikolico 90 x 180 in dele za Diano « 50-826_8829 Ugodno prodam LADO KARA- VAN.« 26-676_8830 Prodam VW 1303 J. « 58-316 8834 R 4, obnovlujen motor in tla, rezervni deli, registracija april 1991. prodam za 2000 DEM. «50-490_ YUGO 55, letnik 1990, CTX 80 za 1300 din, avtomobilsko prikolico, surf, starejš i štedilnik in barvni TV vse poceni prodam. Okroglo 23, Naklo_8836 Prodam BMW 316, letnik 198^ škofjeloška 42, Stražišče - Kranj_ R 4, 1979, 63.000 km, redno vzdrže- van, prodam. « 75-934_8841^ Prodam Alfasud 1,3 TI, črne barve, obnovljena, z dodatno opremo reg. do 18. 5. 1991, cena 5.500 DEM. «33-849_8844 prodam Z 750 LC, letnik 1979. Štra- us, finžgarjeva 2, Lesce_8846 Prodam R 30,pločevina generalno obnovljena. «620-194_8848 Prodam GOLF bencinar JGL, konec 1982, zelo dobro ohranjen. Preddvor 5, «45-747_8852 R 18 TU, letnik 1986, prodam «37-625_8853 Ugodno prodam AVTOMATIK 3 ML, star 4 mesece. « 28-533 8856 Prodam LADO NIVO, letnik 1983~ « 57-553_8857 JUGO KORAL 55. letnik 1989 k> LAND ROVER disel. letnik 1971. prodam. «633-320 in 632-430 ZA NOVE NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA 1 MALI OGLAS ZASTONJ NAROČILNICA Podpisani......................................................................................... stanujoč............................................................................................ pošta................................................................................................. naročam Gorenjski glas na gornji naslov. Datum: Podpis: Vabimo vas, da se pridružite več kot 20.000 naro- I čnikom Gorenjskega glasa. Dvakrat na teden vam . m*m \nr\K\ ta RPP7PI A^MA bo poštar prinesel popularnega »Gorenjca« z obili- ' IVUr \JW šUr\ Dlvl-£.r LMUNVJ co zanimivega branja in koristnih informacij. Poleg | ORIAVO KM Al FfZA C\C.l AQA tega imate kot naročnik 25 odstotni popust pri ob- j UDjnvu ivini-tvjn v-rvji-run javi malih oglasov, osmrtnic in zahval. Opozarjamo i BESEDILO:......................................................................................... vas tudi na prihranek 1 din na številko pri naročni- 1 ni, saj vas redni nakup Gorenjskega glasa v kolpor- | ............................................................................................................ taži stane 5 din. Poleg naročnine na Gorenjski glas i ............................................................................................................ objavljamo tudi kupon za brezplačno objavo 1 ma- lega oglasa v prvi torkovi številki Gorenjskega gla- ' •"••••"••v"""......""""j sa Velja samo skupaj s kuponom za naročnino. I ^SS?'^^^ * tWwilml črkami) Naslov v oglasnem Pošljite ju na ČP GLAS, C. JLA 16, 64000 Kranj. j OdOMOi, sitra................................................................................... 1 petek, 8. junija 1990 MALI OGLASI 23. STRAN @©S^S3M£EGLAS prodam R 4 GTL, letnik 1988, regii-7'ran maj 1991, «80-384 popelje__8861 !g£eni prodam BT 50. « 28-758 Pfodam Diano, letnik 1981, regi-^iran do 14. 11. 1990 za 13.000 JIlMfr 37-632, Blaž_8863 ^5 Campus.letnik 1988,prodam. *8_U24_8864 "9. letnik 1982, registriran celo lobodam. « 38-057_8866 5 5 GTS, letnik 10/87, ugodno pro-gjrrtjg 74-923_8868 Prodam Zastavo 101, prvič registrira 1976, registrirana do septembra 1990, cena 1400 DEM, lahko lijjipo dogovoru. « 39-442 8870 pfoda Prodam Z 101, karoserija letnik 1980, motor starejši letnik, 2.500 km po generalni, regisriran do februarja 1991. «061/627-076 8902 Prodam Z «84-248 101, letnik 1988. 8903 »37-702 m Z 101 GTL, lenik 1983. 8874 ^odam JUGO 45, letnik juniuj '888, Cesta na Belo 12, Kokrica -*[anj po 15. uri_8875 * 11 1,6 D Spring, letnik 1988, *°000 km, beš barve, prodam. »73-030_8876 ^podno prodam MZ 250,letnik '380, dodatno opremljen, rgistri- !^«69-729_8879 P^dam Z 126, letnik 1985 ali me-nJ8m za večji avto. Ristič, Čevljar-?*a6, Tržič_8880 ^odam Z 101 Mediteran, letnik 1980, dcena po dogovoru Kapdžič, !^žgarjeva 8/a,Lesce_8887 £rodam karamboliran JUGO 55 *.°ral, letnik december 1988. Sol-I^.Britof 231/b 8888 OSTALO £odam Z 101, letnik • 37-476 po 15. uri 1978. 8890 rodam zelo dobro ohranjen avto ^OLF disel, letnik 1984. « 79-576 £r<>dam Z 101 GTL 55, letnik 1983. ^enč Jože. Ovsiše 7. Podnart ?0LF JGL diesel, S paket, letnik s°5 prodam ali zamenjam za Jfjak ali podoben avto s 4 vrati. $21-201 60, letnik 89. [[odam JUGO $064/633-608 ?d|ično ohranjen CITROEN ^ letnik 1987, bele barve u ,.r°dam. Inforamcije dne 8. 6. '■8- po 19. uri «061/831-525 AX 10 ugodno ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta JOŽETA PODREKA tapetnika v pokoju se zahvaljujem vsem, ki so mi v težkih trenutkih izrazili sožalje spremili ljubljenega očeta na zadnjo pot in mu darovali cvetje. Posebna zahvala pa velja dr. Marjani Zupančičevi in ostalemu osebju Bolnišnice Golnik, ici so mu lajšali trpljenje zadnjih dni. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča hčerka Mira z družino Žabnica, 25. maja 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, MARIJE SEDEJ Se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom in sorodnikom *a pomoč, izražena sožalja in podarjeno cvetje. Posebno ^hvalo smo dolžni dr. Bojanu Gregorčiču za pozornost Pfi lajšanju bolečin. Hvala g. župniku Alojzu Oražnu za lePo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu 2°oru za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo v lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Gorenja vas, 29. maja 1990 ZAHVALA Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe več med nami ni? Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete JULKE KONC roj. Jereb, 1918 e iskreno zahvaljujemo prijateljem in znancem. Posebna ahvala sodelavcem Planike, sorodnikom in sosedom za P°darjeno cvetje in denarno pomoč. Prisrčna zahvala -f-Igorju Drinovcu in zdravniškemu osebju bolnišnice °'nik, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pev-er|i za zapete žalostinke. Še enkrat iskrena hvala vsem in Sakemu posebej, ki ste jo v takem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči VSI NJENI Kranj, 29. maja 1990 Nudim honorarno ZAPOSLITEV Aumtmm _ mlajšemu upokojencu z avtomobi- ZIvALl lom na območju Slovenije, za prodajo kovinskih galanterijskih izdelkov. «22-193 8615 Prodam GOLF JX, disel, letnik 1986, cena 16.000 DEM v proti-vrednosti. « 36-255 popoldan Prodam osebni avto OPEL KADET 1,6 D, letnik 1985. « 57-676 8908 TOMOS BT 50, star 2 leti menjam za ATX 50. Zg. Brnik 128 8910 Kompletni motor Z 101, letnik 1987, poceni prodam. «80-347 popoldan 8911 Prodam R 5, starejši letnik. « 33-041 popoldan_8912 LADO 1600, letnik 80/81, zerlo dobro ohranien orodam. 34-437 prodam Z 101 Jetnik 1975, dobro ohranjeno in registrirano do konca oktobra. Stojko Ivan, Dorfarje 13, Žabnica, «633-561, ogled popoldan_8914 Prodam Z 750, letnik 1985, registrirana do marca 91.« 51 -418 od 15. do 19. ure_8915 Prodam avto R 4 TLSJetnik 1977. « 79-588_8916 Z 125 P za rezervne dele in naslove za delo v tujini. «68-564 8918 Ugodno prodam PZ 126, letnik 1982. Kavar Stanislav, Podljubelj 92, Tržič 8923 Zahvala vojakoma VP Kranj 1098/5C Džokič Nedeljku in Sagi Tomislavu pri izredni prisebnosti pri preprečitvi hude prometne nesreče dne 25. 5. 1990. Še enkrat hvala. Družina Galičič, Bohinjska Bela_8904 ZAPOSLITVE Gostilna pri Kranju sprejme natakarico v redno delovno razmerje. « 064/22-890_8578 Komunikativnim fantom in dekletom, z latnim prevozom, nudim dober zaslužek s prodajo uporabnega izdelka. Informacije vsak dan od 14 do 15 ure na «82-563 8612 TRGOVINA MRAVLJICA ŠK. LO-KA Mesni trg 3, išče kvalificiano prodajalko za dvakrat tedensko pomoč v živilski trgovini v dopoldanskem času - honorarno, ponudbe osebno v trgovini ali na « 622-227_8650 Potrebujemo OBIRALCE vrtnih jagod. Šušteršič Marija, Mlakarjeva 75, Šenčur (Planjava) « 41 -026 _8709 Iščem ekipo za obnovitev stre hiše. Koritnik Martin, Pot na vovke 2, Cerklje_8712 Če imate dovolj prostega časa ali ste brez dela se javite za potnika DZS. Tedenska izplačila provizije. « 75-954_876JI GOSTILNA V KRANJU ZAPOSLI KUHARICO OD 6.000 din. Ponud-be pod Šifra: GOSTILNA 8770 Redno ali honorarno zaposlimo žensko ali moškega lahko upokojenec za delo na kmetiji - vrtnariji. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Aljančič Janez Križe, Hladnikova 31_8807 V Pizzeriji redno zaposlimo KV kuharja in več deklet za strežbo - honorarno. «38-585 dopoldan, 46-198 popoldan_8833 zaposlimo mlajšo samostojno ustvarjalno, frizerko. Informacije v Salonu apolon, Radovljica, Linhar-tov trg_8855 Zaposlimo KUHARJA ali mlajšo upokojenko za kuhanje malic. «79-761, Gostilna, Kovaški hram. Kropa_8858 Zaposlim KV mizarja MIZARSTVO SITAR ŠENČUR_8518 Honorarno zaposlim delavca za opavljanje računovodskih del. « 23-624 zvečer_8926 Iščem dekle za strežbo v Primorju. Stanovanje in hrana preskrbljena. <3> 38-809 Prodam telico v 6 mesecu brejosti. « 79-093_8551^ Prodam BREJO KRAVO, enoletnega bika in puhalnik z motorjem in cevmi. BLEJSKA DOBRAVA 87 JARKICE NESNICE Hiseks rjave prodajamo. BELEHARJEVA 49, ŠENČUR_8637 Prodam KRAVO ki bo čez 1 mesec četrtič telila. Primožič, Dolina 18/a, Tržič_8640 Prodam črno belo TELIČKO staro 10dni.«52-1f6_8643 prodam TELICO, v 9 mesecu bre-josti. BODOVLJE 8, Škofja Loka Prodam BIKCA simentalca, stare-ga 10 dni. PODBREZJE 57 8686 JARKICE rjave, 2 meseca stare in petelinčke prodam. ZGOŠA 47/a, Begunje._8690 Prodam TELICO SIMENTALKO, težko 200 kg in nov gumi KIMPEŽ. ZG BRNIK 74, Cerklje 8707 Prodam TELIČKO SIMENTALKO, Prodam en teden starega črno be-staro 3 tedne. LAHOVČE 42 8723 lega BIKCA. VISOKO 71, ŠENČUR prodam BIKCA simentalca, 10 dni starega. Struževo 20, Kranj 8729 Prodam KOZLIČA srnaste pasme, barva gamsa. «82-261 dopoldan Prodam 3 tedne staro teličko si-mentalko. Pivka 7, Naklo 8743 Prodam BIKCA stara 5 mesecev, za rejo ali zakol. « 77-629 8745 Prodam visoko brejo TELICO Sl-MENTALKO, «64-216 8749 KRAVO SIMENTALKO po 3. teletu prodam. Cerklje, c. Janeza Bob narja 3_8752 Prodam 8mesecev brejo TELICO. « 632-894, Godešič 15 8753 Prodam 7 let staro NORIšKO KO-BILO, B rodovnik.mirno, vajeno vseh kmečkih del ali menjam za goved. Papler, Žirovnica 52 8755 Prodam mlado jalovo KRAVO, ki ima še 12 litrov mleka, ter nekaj suhih smrekovih PLOHOV. Stra-_hinj 65, Naklo 8812. Prodam delovno KOBILO, brejo, z žrebetom in govejo kožo. Adergas 27, Cerklje_8825 Prodam dva bikca, stara 2 in 5 mesecev, za nadaljno rejo. «42-882, Lenart 6_8831 Prodam TELIČKO SIMENTALKO staro 2 meseca za nadaljno rejo ali zakol in breje KRAVE po izbiri. Sr Dobrava 14, Kropa_8889 Prodam 14 dni starega bikca simentalca. Brezje 30, Tržič, «51-959_8892 Ugodno prodam PSA in PSIČKO LABRADORCA črna , stara 10 tednov, z rodovnikom, po godni ceni. « 81 -396_8893 Prodam KOZE z mlekom in KO-ZLIČKE. HRASTJE 18. «38-858 KRAVO z teletom prodam. Poljši-ca 13, Zg Gorje_8909 KOZO in 2 KOZLIČKA prodam. «66-500 8917 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta MEHA KALTAKA se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in pokojnika pospremili nainjegovi zadnji poti. Iskrena hvala Iskri iz Železnikov za lep govor in denarno pomočv enako tudi učencem 8. c iz OŠ Peter Kavčič. Žalujoči: žena Fatka in sinova Asim in Edis V SPOMIN Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da Tebe več pri meni ni? 11. junija mineva žalostno leto, ko me je nenadoma zapustila moja ljubljena žena MARICA PETERNEL učiteljica v pokoju Iskrena hvala vsem, ki ji prinašajo cvetje, prižigajo svečke na njenem grobu in se je spominjajo v molitvi. Lepa hvala sosedoma Juditi in Branetu in dobrim sosedom iz njene rodne Žetine, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, pa so bili v zahvali po smrti izpuščeni. Mož Rudi Škofja Loka V SPOMIN Nikdar pozabljena gomila, ki pokriva premlado to srce, ki nam tak zvesto bilo do zadnjega je dne. Danes mineva leto dni, odkar je kruta usoda pretrgala nit življenja BOŠTJANU ČADEŽU Vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, prinašate cvetje, prižigate svečke in se ga kakorkoli spominjate, iskrena hvala. Mami, ati in brat Binkelj, 8. junija 1990 ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete MANCE JEKOVEC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, njenim sosedom in vaščanom. Posebej se zahvaljujemo Marici Celjer in Šimnovim, ki so ji v življenju in ob njeni smrti stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi g. dekanu Slabetu za lepo opravljen pogrebni obred, ter cerkvenim pevcem iz Šenčurja. Brat Janko in nečaki Sr. Bela, Preddvor, Duplje ZAHVALA Ob slovesu naše najdražje ANICE GOTZ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spoštovali in jo imeli radi ter jo pospremili na zadnji poti in na prerani grob položili vence in cvetje. Iskrena hvala prečastitemu gospodu in pevcem. Zahvaljujemo se tudi osebju bolnišnice Trnovo, osebju bolnišnice Golnik, ki so skrbeli zanjo v njenih zadnjih urah. Aleksander z družino in Lidija ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustila naša ljubljena in nepozabna mama, stara mama, teta in svakinja SLAVKA HABJAN Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Medičevi in dr. Leskovarjevi za dolgoletno zdravljenje ter kolektivom Jelovica Škofja Loka EGP Škofja Loka, ZD Škofja Loka, KZ Škofja Loka in ZB Puštal. Iskrena hvala g. župniku in pevcem za lep pogrebni obred ter Veri Stanonik za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI V SPOMIN 16. junija bo leto dni, odkar si se poslovila draga mama, babica in prababica. Kakor si tiho delala in živela, si se od nas poslovila nepozabljena IVANA BENEDIK Hčerka Majda z možem, hčerka Marica z družino, sin Franc z družino, vnuki in pravnuki NOVICE IN DOGODKI UREDNIŠTVO tel.: 21860 18. mednarodni sejem opreme in sredstev civilne zaščite Skupna vaja Gorenjska 90 Onesnaženost-največja grožnja človeku Društva V zaščiti in reševanju Sejem je odprl predsednik predsedstva SR Hrvaške dr. Franjo Tudjman, predsednik občinske skupščine Kranj Vitomir Gros pa je podelil plakete mesta Kranja. Kranj, 8. junija - Sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju, ki ga je v torek odprl predsednik predsedstva SR Hrvaške dr. Franjo Tudjman, in je največja tovrstna zvezna strokovna prireditev pri nas, bodo danes po številnih spremljajočih prireditvah zaprli. Sicer pa je na letošnji prireditvi na 30 tisoč kvadratnih metrih površin sodelovalo skoraj 400 domačih in nekaj tujih proizvajalcev, ki so prikazali celotno področje gasilstva, zdravstvene opreme, zaklonišč, telekomunikacij, opreme za ekološke dejavnosti, na posebni vaji v sredo v Tekstilindusu pa vse vrste reševanj, saj so v njej sodelovali poleg gasilcev tudi člani različnih društvenih dejavnosti, kot so potapljači, jamarji, gorski reševalci, taborniki in člani Rdečega križa, ki so tokrat v okviru sejma imeli tudi 20. srečanje RK Jugoslavije. Dr. Franjo Tudjman, predsednik predsedstva SR Hrvaške, ki si je sejem ogledal skupaj s slovenskim predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, je ob otvoritvi poudaril, da danes civilna zaščita v svetu dobiva drugačne razsežnosti in da stopajo v ospredje vprašanja onesnaženosti okolja. Sicer pa je ob sedanjih procesih demokratizacije v Jugoslaviji moč pričakovati tudi spremembe na področju civilne zaščite; predvsem v smeri varovanja okolja. Predsednik organizacijskega odbora sejma in kranjske občinske skupščine Vitomir Gros pa je v pozdravnem govoru med drugim povedal, da je Kranju uspelo ohraniti evropsko raven strokovne sejemske prireditve, čeprav se prav na področju, ki ga predstavlja ta prireditev, kaže zastajanje pri inovativnih dejavnostih. V okviru sejma je bil tudi letos poseben seminar, tokrat o Na sejmu so tudi tokrat podelili zlate medalje in priznanja. Zlate medalje za različne razstavljene izdelke so dobili Pastor Zagreb, BMD Inženiring Ilirska Bistrica, Miloje Zakič-Kruševac, Partner-Radlje ob Dravi in Sukno Zapuže (slednje za izbor negorljivih tkanin). Priznanja pa so podelili Va-trotehni Zagreb, EKO PER Zagreb, EI Pionir Niš, Tovarni volnenih odej Škofa Loka (za negorljive odeje), Vatrospre-mu Beograd, Karoseristu Maribor in firmi Tele-mont-Damir Istenič z Vrhnike. Odličja Predsednik kranjske občinske skupščine je na sejmu podelil tudi male plakete mesta Kranja. Dobili so jih Dimče Cukalijev -načelnik štaba CZ SR Makedonije, Vukajlo VTa-hovič - načelnik štaba CZ SR Črne gore, Petar Ra-dojevič - načelnik štaba CZ SR Srbije, Živa Šupi-ca - načelnik štaba CZ SAP Vojvodina in Milan Joka iz Privrednega vjesnika. Poveljnik republiškega štaba CZ Slovenije Miran Bogataj pa podelil zlati znak CZ Slovenije Ivanu Torkarju, dosedanjemu predsedniku organizacijskega odbora sejma in Francu Ekarju, direktorju Gorenjskega sejma Kranj. Nove informacije za Glasov spomladanski izlet Kdo gre z nami, že veste. Za vse tiste, ki niste prelistali prejšnje številke Gorenjskega glasa - objavljamo seznam izžrebancev na zadnji strani časopisa. Seveda pa bodo, tako kot vedno, tudi tokrat, prosti sedeži v drugem avtobusu, čeprav s prijavami, kot so povedali pri našem tokratnem organizatorju Kompasu, velja pohiteti. Več informacij boste dobili po telefonih 21-002 (Kompas Kranj) in 620-960 (Kompas Škofja Loka), kjer se lahko za izlet (ob plačilu 350 din) tudi prijavite. Torej, gremo v soboto, 16. junija, ob 7. uri izpred kranjskega hotela Creina, na avtobus pa bo možno vstopiti tudi ob 7.30 na avtobusni postaji v Škofji Loki. Za malico je poskrbljeno, kosilo bo okrog 15. ure, v Kranj pa se vračamo zvečer okrog 19.30. Več v torkovem časopisu! gasilstvu. Udeležilo se ga je okrog 200 slušateljev iz vse Jugoslavije, največ pa so na njem govorili o vlogi gasilstva pri zaščiti in reševanju ter varovanju in zavarovanju okolja v okviru civilne zaščite. • A. Žalar Izlet na Roglo Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na izlet na Roglo, kjer bo v petek, 6. julija 1990, SREČANJE UPOKOJENCEV SLOVENIJE v počastitev DNEVA UPOKOJENCEV JUGOSLAVIJE. Prijave za omenjeni izlet zbiramo do vključno 27. junija 1990 v pisarni društva upokojencev Kranj vsak ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do 12.00 ure. Izkoristite ugodno priložnost za lep izlet v naravo in hkratno udeležbo na omenjenem srečanju! Poravnava članarine Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in tudi upokojence, ki še niso člani in prebivajo v naseljih: MAVČIČE, BREG OB SAVI, JAMA, PRASE, MEJA in PODREČA, da pridejo v TOREK, 12. 6. 1990, in SREDO, 13. 6. 1990, od 8.00 do 12.00 ure ter od 15.00 do 18.00 ure v Družbene prostore Krajevne skupnosti MAVČIČE, kjer bodo lahko plačali članarino za leto 1990, tisti, ki še niso člani našega društva, pa se bodo lahko tudi vpisali v članstvo. Če iz kakršnih koli razlogov ta dva dneva ne boste mogli plačati članarine, se v kasnejših dnevih zglasite pri Julki Kavčič, SreC3nje DH LjUDClJU Praše 33, kjer boste lahko plačali članarino. Jutri Tekmovanje koscev Turistično društvo Selca že vrsto let prireja prireditev, ki bo v nedeljo, 10. junija 1990, z naslednjim programom: 1. Ob 12. uri - promenadni koncert godbe na pihala iz Škofje Lo- ke 2. Ob 13. uri- zbiranje ekip pred Kmetijsko zadrugo Selca s konjsko vprego in odhod s sprevodom na prizorišče tekmovanja pričetek tekmovanja koscev nastop folklorne in ritmične skupine zabava z ansamblom Obzorje 3. Ob 14. uri 4. Ob 14.30- 5. Ob 15 uri Ljubljana, junija - Komisija za bivše politične zapornike, in-ternirance in izgnance pri Republiškem odboru ZZB NOV Slovenije organizira jutri, v soboto, 9. junija, ob 10. uri srečanje bivših političnih zapornikov in internirancev na Ljubelju. Slavnostni govornik bo predsednik Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Ivan Dolničar - Janušek, kulturni program pa bo tokrat pripravila Kulturna skupnost občine Radovljica. • D. D. Drugi dan 18. mednarodnega sejma opreme in sredstev civilne zaščite so gasilci in člani nekaterih društvenih dejavnosti prikazali razli' čna področja reševanja po naravni nesreči. Kranj, 7. junija - V okviru sejma opreme in sredstev civilne zaščite je bila letos na programu tudi vaja zaradi "rušilnega potresa, ki je prizadel Kranj". V Tekstilindusu in okolici je v vaji sodelovalo okrog 200 pripadnikov civilne zaščite, gasilcev, gorskih reševalcev, jamarjev, potapljačev, kinologov, tabornikov, ekip prve pomoči, zdravnikov in Vodnogospodarsko podjetje Kranj. Ekipe so vsaka zase prikazale, da teoretično znanje in usposabljanje obvladajo in bi ob morebitni nesreči znale uspešno in učinkovito pomagati in reševati. Zal je slabo vreme v sredo popoldne precej razredčilo gledalce zanimive vaje reševanja z višin, iz ruševin, vode, posredovanje ob onesnaženju vode in gašenju požarov. Na vaji pa je osem republiških in pokrajinskih ekip Rdečega križa Jugoslavije v okviru dvajsetega srečanja preverilo tudi usklajeno delovanje in pomoč ob rušilnih potresih. • A. Ž. -Foto: G. Šinik Gasilci so prikazali gašenje požara in reševanje s ponjavo. Jamarji in. .gorski reševalci so na vaji prepričali s kondicijsko pripravljeno«*' jo in izredno strokovno usposobljenostjo. Srečanje članov društva za pomoč prizadetim Člane društva za pomoč duševno prizadetim vabimo na redno srečanje ob zaključku šolskega leta. Srečanje bo v petek, 15. junija, ob 15. uri pred Osnovno šolo Helene Puhar v Kranju. Izvršilni odbor Izlet na Boč Sekcija za planinske izlete pri društvu upokojencev KrafJ vabi svoje člane in druge upokojence na izredno lep izlet v narj»; vo - na štajerski Triglav Boč, ki je visok 980 metrov, planins* dom pa je na višini 69 metrov. Spada v razširjeno slovensko p'8' ninsko pot, zato vzemite knjižice s seboj. Do planinskega doitf8 je dobro uro hoda, do vrha Boča pa še eno uro. Obleka naj D° planinska in ne pozabite dežnika. b Planinski izlet bo 14. junija 1990 z odhodom z vlakom °D 5.43 uri s kranjske železniške postaje. Peljali se bomo do PoljčajV zato kupite v Kranju povratno upokojensko vozovnico do Po"' čan. Vračali se bomo med 16.00 in 19.00 uro iz Poljčan. Izlet o° sta vodila Igor Kloar in Franc Ješe. IZREDNA PRIL Priznanja za najboljše mlade literate in likovnike v gorenjskih šolah - Ljubljanska banka - Gorenjska banka d.d., Kranj vsako leto razpiše medšolsko tekmovanje za najboljše literarno, likovno in fotografsko delo. Priznanja najboljšim mladim literatom in likovnikom v osnovnih in srednjih šolah na Gorenjskem za šolsko leto 1989/90 so podelili v sredo na srečanju z mladimi in mentorji v Gorenjski banki v Kranju. Na temo Denar je komisija za ocenjevanje literarnih del dobila 111 prispevkov in glasilo šolske hranilnice Osnovne šole 16. december iz Mojstrane in 109 likovnih ter 10 fotografskih del iz osnovnih šol. Likovna dela so tudi razstavili v Gorenjski banki na Cesti JLA 1 v Kranju. - A. Ž. - Foto: G. Šinik Informirajte vsak gorenjski dom o vaši ponudbi z OBJAVO propagandnega sporočila v GORENJSKEM GLASU, ki bo v podvojeni nakladi izšel v petek, 22. junija 1990, in ga bodo prejela vsa gorenjska gospodinjstva. Informacije in naročila, EP, tel.: 28-463.