3 STRAN Podpolkovnik lože Ožbolt komandant pod^zastavo OZN v ponedeljek se je iz reške luke poda­ la na pot nova skupina pripadnikov JLA. ki bo zamenjala del naših vojakov na Sinajskem polotoku. Med vojaki in oficirji te skupine je tudi narodni heroj, podpolkovnik Jože Ožbolt, ki smo ga ob prvem maju v Celju še videli na položa­ ju komandanta gamizije. Podpolkovnik Ožbolt bo prevzel poveljstvo naših od­ delkov pri obroroženih silah Organizaci­ je združenih narodov na Sinajskem pol­ otoku, ki se tam nahajajo na straži miru od anglo-francosko-izraelske agresije na Egipt. Pripadniki celjske gamizije, z njimi pa vsi meščani Celja, čutimo posebno veselje in smo ponosni, da ,^e bila naše­ mu priljubljenemu komandantu zaupa­ na tako odgovorna in častna dolžnost. S tovarišem komandantom je na pot od­ šlo še nekaj vojakov iz celjskih enot, medtem ko je celotna skupina bila kot običajno sesta,vljena iz vrst raznih enot naše vojske. Podpolkovniku Jožetu Ožboltu pa v tem zapoznelem slovesu želimo, da bi se srečno vrnil po opravljeni dolžnosti v domovino, predvsem pa, da bi se vrnil spet na svoje staro službeno mesto — med nas. 27 MILIJARD NA REŠETU Konec prejšnjega meseca je bila na Trgovinski zbornici v Celju prva raz­ prava o okrajnem perspektivnem planu, ki sta se je poleg predstavnikov pod­ jetij udeležila predsednik in podpred­ sednik OLO Celje, tov. Riko Jerman in Miran Cvenk ter član Izvršnega sveta LRS, tov. Tone Bole. Perspektivni plan za naslednje ob­ dobje (do leta 1961) predvideva 27 milijard, kolikor bi jih bilo treba vlo­ žiti v rekonstrukcijo podjetij. Ker je celjski bazen pretežno industrijski in ker so industrijski obrati, kakor na primer emajlirka, ki bi za gradnjo in obnovo rabila okrog 150 milijonov in­ vesticij, v zelo slabem, skorajda ne­ vzdržnem stanju,, je komisija, ki je plan sestavljala, predvidela že omenjeno vso­ to, ki se je po obrazložitvi tovarišev Boleta in Kotnika izkazala kot nere­ alna. Po njunih utemeljitvah bi bilo treba poiskati neko konkretno stališče in prilagoditi perspektivni plan ce­ lotnemu družbenemu razvoju, pri čemer naj bi bila osnova harmonični razvoj gospodarstva. Sele potem, ko bi bilo vse vsklajeno, bi lahko prišli do real­ nejše številke. Struktura investicij bi namreč morala biti v smotrnosti na­ ložbe. Okrajni plan bo moral gledati predvsem na vprašanja standarda. Iz te^a stališča bi bilo treba posvetiti proizvodnosti in zaposlitvi več skrbi. Ne gre za povečanje industrije po že­ ljah. Industrija je del splošne ekono­ mike. Da bi bile kapacitete izkoriščene 85 odstotno, ne drži. Te, kakor znano, so slabo izkoriščene. Naslednja misel je vprašanje rekonstrukcijskih mate­ rialov. Le teh smo lani uvozili za 60 odstotkov več kakor v letu 1956. In vprašanje kadrov. Danes jih je še pre­ malo in so nesmotrno razdeljeni. Okrajni plan bi na primer lahko poka­ zal, koliko inženirskega kadra bi rabilo Celje Teritorialni aspekt razvoja v Celju je možen in bi lahko prišel do izraza. Industrija s 34 odstotki kapa­ citete ni zastarela, pač pa mlada. Tako nekaj splošnih formulacij. Prva razprava o okrajnem perspek­ tivnem planu je nazorno pokazala, da gre za nesporazum med konkretnostjo in stanjem, kakršno naj bi bilo. Pod­ jetja kakor TOB, Tovarna emajlirane posode in Cinkarna, bi se naj nekako združila v kooperaciji z nekaterimi drugimi podjetji. Gre potemtakem za to, da predvidenih 27 milijard dinarjev daleč presega ne samo potrebe, pač pa tudi možnosti dejanske uporabe. 5 mi­ lijard za sušilnico v Velenju ni v skladu z možnostjo, da bi jih do leta 19G1 lahko porabili. VsekaJcor bo komisija ob novem osnutku perspektivnega pla­ na morala upoštevati vse navedene či­ nitelje in bo tudi razprava morala biti širša in bolj intenzivna. Z ukazom mapšala Tita so odlikovani... Kot vsako leto, je tudi letos za pra­ znik delovnega ljudstva 1. maj predsed­ nik republike Josip Broz Tito odlikoval najzaslužnejše ljudi, ki 'so s svojim usfiešnim, ,požrtvovalnim delom dosegli najlepše uspehe v raznih proizvodnih podjetjih in ustanovah. V celjskem okraju je bilo razdeljenih 24 odlikovanj: 1 odlikovanec je prejel Red dela II. stopnje, 7 odlikovancev Red dela III. stopnje, 16 odlikovancev pa je prejelo Medalje dela. Z najvišjim priznanjem — Red dela II. stopnje — je bil odlikovan znan celj­ ski zdravstveni delavec, stomatolog dr. Jakob Rebemik. Odlikovanec je bil med prvimi poborniki pri ustanovitvi Higien- slcega zavoda, v zadnjem času pa je do­ segal lepe uspehe predvsem v preven­ tivni službi. Dr. Rebemik je bil v naši občini tudi med prvimi zdravniki, ki je odjavil zasebno zdravniško prakso. Z Redom dela III. stopnje so bili za dolgotrajno, uspešno in požrtvovalno de­ lo v proizvodnji odlikovani; Jeromel Viktor iz Vitanja, Starič Martin, usnjar pri KONUS v Slovenskih Konjicah, Lu- kač Jože iz LIP Nazarje, Susič Jože, ru­ dar iz Laškega, Vodovnik Ivan, direktor Pivovaime Laško, Žerjav Kari, direktor papirnice v Višnji vasi ter TrobinaEma, učiteljica iz Polja ob Sotli, ki je napolju kultumo-prosvetne dejavnosti dosegla zavidljivo lepe usjjehe. Z Medaljo dela so bili odlikovani: Bo­ le Jožica, prometnik železniške postaje Šentjur, Podbregar Kari, direktor Kme­ tijskega gos-podarstva Slom, Salobir Ivan, upravnik krojaškega podjetja Šentjur, Fijavž Franc, gozdni delavec iz Konjic, Rušnik Alojz, delavec v Tovarni kovanega orodja Zreče, Sinigoj Roža, učiteljica v Laškem, Vengust Alojz, strojnik v rudniku Laško, Fir Alojz, de­ lovodja pri Kmetijskem gospodarstvu JeLšingrad, Kranjc Jožefa, tkalka v tek­ stilni tovarni »Juteks« v Žalcu. V šoštanjski občini so imeli kar 7 od­ likovancev Medalje dela. Tovarna usnja, ki praznuje letos 150-letnico svojega ob­ stoja, ima 6 odlikovancev: Drobnik Jo­ žeta, usnjarskega mojstra, Hliš Ivana, usnjarja, Jakel Vladimira, usnjarja, Mežnar Filipa, usnjarja. Vrečar Marti­ na, usnjarja ter Pocajt Bolta, usnjarske­ ga upokojenca. V tej občini je bil z Me­ daljo dela odlikovan še Zabred Vinko, načelnik oddelka za finance pri občin­ skem ljudskem odboru. Zaslužnim vzornikom, ki so prejeli za­ služeno priznanje najvišjega predstavni­ ka ljudske oblasti, Celjani iskreno česti­ tamo in jim želimo tudi v bodoče tako lepih uspehov. ^%^IVM1Sa veličastnega %#CiKmjw spomenika padlim (Nadaljevanje s 1. strani) boril za svoje ekonomske in politične pravice. V tej ekonomski in politični borbi se je delavski razred koval, usposabljal in pripravljal pod vodstvom Partije in to­ variša Tita in je 1945. leta končno in za vedno obračunal z okupatorjem in z ju­ goslovansko buržoazijo. Takoj po formiranju Osvobodilne fronte v Ljubljani se je vršila Partijska konferenca za okraj Celje, na kateri so sodelovali Dušan Kraigher, Dušan Finž- gar, Peter Stante, Tone Grčar, Franc Vrunč, Slavko Šlander in drugi. V ime­ nu Centralnega komiteta je konferenci prisostvoval tovariš Miha Marinko. Tam so sestavili pripravljalni odbor Osvobo­ dilne fronte za okrožje Celje, razdelili partijske kadre po terenu za nadaljno organiziranje Osvobodilne fronte in do­ ločili kadre za formiranje partizanskih edinic. V Celju so bili takoj formirani ulični odbori za zbiranje denarnih sredstev in hrane za ilegalce. Člani Komunistične mladine so začeli takoj z napisnimi ak­ cijami, širili so propagandne letake in radio-vesti. Prva večja akcija je bila iz­ vršena 1. maja 1941, ko so mladinci in sekretar Dušan Finžgar odstranjevali nemške napise in pisali po zidovih bor­ bena gesla in trosili po cestah propagan­ dne letake. Kljub temu, da je bilo Celje takrat naseljeno z velikim številom Nemcev in njihovih pomagačev kultur- bundovcev, kljub temu, da je bila na nogah vsa nemška policija, Nemcem ni uspelo, da bi dobili krivce. V tem času so se začele formirati na Spodnjem Štajerskem partizanske čete. Tako se je formirala prva Celjska četa, ki so jo formirali celjski komunisti, v Savinjski dolini Savinjska četa, v Trbov­ ljah Trboveljska četa, v Krškem Krška četa, ki so začele akcije na vsem terenu. Hitlerjev režim se je takoj po prvih akcijah čutil ogrožen. Začel je izvajati še večji teror in zapirati ljudi. Po na­ padu na Sovjetsko zvezo junija 1941 so Nemci nad slovenskim narodom še po­ dvojili svoj teror, začeli masovno zapi­ rati in preseljevati ljudi. Ko so Nemci začeli preseljevati Slo­ vence na Kozjanskem in Posavju, je Glavni štab partizanskih čet sklenil pre­ prečiti izvedbo fašističnih načrtov. Dal je povelje tovarišu Francu Rozmanu Stanetu, ki je bil tedaj komandant prve­ ga štajerskega bataljona, naj nalogo iz­ vrši s tem, da gre s svojim bataljonom na Kozjansko in napade fašistične izda­ jalce, jih prežene in tamošnje ljudstvo dvigne v upor. Stane je skušal nalogo izvršiti v dneh od 21. oktobra do 6. novembra 1941. Istočasno je Glavni štab partizanskih čet organiziral še drugi napad na Bučko. V ta napad je pritegnil mokronoško če­ to, novomeško in krimsko skupino. Ude­ ležila sta se ga tudi dva člana Glavnega štaba, tovariša Miha Marinko in Aleš Bebler. Namen napada je bil zmešati Nemce in razbremeniti Stanetov pohod in s tem preprečiti fašistične načrte. To­ da ta akcija ni uspela v pričakovani meri. Kriv je bil prezgodnji veliki sneg in poleg tega še premajhne izkušnje partizanskih čet. Tovariši in tovarišice. Te selitve, katere smo na ta način ho­ teli preprečiti pa jih nismo mogli, so bi­ le v bistvu pripravljene že pred vojno. Stara Jugoslavija je dovoljevala nem- ško-fašističnim izletnikom, da so hodili po vsej Jugoslaviji in organizirali tukaj živeče Nemce in člane Kulturbunda, da so že prej pripravili vse sezname Slo­ vencev, posebno pa tiste, ki so bili anti- fašisti. Tako so bili za to masovno iz­ seljevanje Slovencev krivi tudi tisti Nemci in člani Kulturbunda, ki so tukaj nemoteno živeli in izkoriščali slovenski narod in jedli naš kruh. Stara Jugosla­ vija je pa to mimo gledala in odpirala vrata tujim plačanim agentom v vojsko in v državni aparat. Nemci so iz teh krajev izselili v Srbi­ jo in Hrvatsko 19.000 ljudi, na delo v Nemčijo so izselili 14.000 ljudi, v druge okupirane države pa 34.000 ljudi. Slovenska narodna antifašistična za­ vest pa po teh represalijah ni zamrla, temveč nasprotno; kljub vsem pritiskom in okupacijskim sredstvom je rastla in prerastla v pravo revolucionarnost. Akcije prvih partizanskih čet so tako močno odjeknile v štajerskem človeku, da se Nemcem ni posrečilo doseči to, kar so imeli namen, namreč, da bi Slovence popolnoma izselili in napravili Štajersko nemško. S prihodom druge grupe odredov pod komando tovariša Franca Rozmana-Sta- neta se je borba začela razvijati in stop­ njevati po vsem terenu spodnje Štajer­ ske. Partizanske čete in bataljoni so za­ čeli zadajati Nemcem hude udarce. Nji­ hova borba je omogočila ustanovitev Slandrove in Zidanškove brigade. Po prihodu 14. divizije iz Bele Krajine na Štajersko, ki je dobila od Glavnega šta­ ba in Centralnega komiteta to častno in zgodovinsko nalogo, — ki je bila pove­ zana z velikimi žrtvami in nadčloveški­ mi napori, — da bi pospešila razvoj že obstoječih enot štajerske operativne co­ ne s svojimi ogromnimi vojaškimi iz­ kušnjami, s kadri prekaljenimi v ne­ štetih borbah ter s svojo močno oboro­ žitvijo, hkrati pa, da bi s svojo vsestran­ sko aktivnostjo na vojaškem in politič­ nem polju zanetila vseljudsko oboroženo vstajo in bila jedro, okrog katerega bi se vršila mobilizacija v narodno-osvobo- dilno vojsko. Divizija naj bi s svojo pomočjo rušila na Štajerskem, ki je veljalo kot silno občutljivo področje za Nemce, važna pro­ metna pot na Balkan in v Italijo, obe­ nem pa razbremenila enote narodno­ osvobodilne vojske na jugu, kjer je bila v teku šesta nemška ofenziva. Borbe, ki jih je vodila 14. divizija na Štajerskem proti veliki sovražni premo­ či in z velikimi in dragocenimi žrtvami so izgledale skoraj neverjetne, da so partizanske sile vzdržale in kljubovale mnogoštevilnim sovražnim edinicam in tolikšni tehnični premoči. To dejstvo je bilo važno za ves nadaljni razvoj poli­ tičnega gibanja na Štajerskem. Vedno več borcev je prihajalo v brigade. Tako so se naše slavne brigade Toneta Tomši­ ča, Ljuba Šercerja, Bračiča in ostale partizanske edinice z vsakim dnem ja­ čale z novimi borci za svobodo, borile so se z ramo ob rami z drugimi briga­ dami in divizijami na Slovenskem ozem­ lju in v skupni borbi z drugimi bratski­ mi narodi Jugoslavije pod vodstvom Centralnega komiteta Komunistične par­ tije Jugoslavije in pod vodstvom našega maršala tovariša Tita tako dolgo, dokler ni bil izgnan zadnji sovražnik iz naše svete zemlje in dokler ni bila izvojeva­ na popolna zmaga in uničenha fašistična zver. Na naših tleh je padlo stotisoče fa­ šističnih okupatorjev, na stotisoče jih je bilo ujetih. Naša zemlja je bila osvobo­ jena, toda tudi strašno opustošena, pa­ dlo je mnogo žrtev za našo osvoboditev. Tudi celjsko okrožje je mnogo trpelo in dalo ogronme žrtve. Poleg 80.000 izse­ ljenih je šlo skozi taborišča in zapore 22.000 ljudi. Na Spodnjem Štajerskem je bilo 64 ustreljanj in obešenih 100 talcev na Frankolovem. Ubitih je bilo nad 1700 talcev, med njimi 50 žena. V »starem piskru«, tu v Celju je bilo ustreljenih 374 talcev in talk Največ žrtev ustrelje­ nih kot talcev je bilo na Spodnjem Šta­ jerskem iz Celjskega okrožja, ki je bilo v borbi proti okupatorju najaktivnejše. Tovariši in tovarišice, Spoemnik padlim odkrivamo v času, ko velike ideje, za katere so dali svoja živ­ ljenja, postajajo resničnost. Delavci in delavni ljudje so postali gospodarji na svoji zemlji. Komunistična Partija, ki nas je vodila v najtežjih dneh naše bor­ be in osvetljevala pot v temi Hitlerjeve okupacije, nas vodi tudi danes. Program ZKJ, ki smo ga pravkar sprejeli na VII. kongresu v Ljubljani, je naše novo orož­ je za dobojevanje stvari, za katere so padle že tolike žrtve. Tovariši in tovarišice. Odkrivamo ta veličasten spomenik, v spomin narodnim herojem, borcem in žrtvam fašizma, ki naj spominja vsake­ ga državljana na velike dneve veliča­ stne narodnoosvobodilne borbe in soci­ alne borbe in socialne revolucije, na veliko trpljenje slovenskega naroda in vseh narodov Jugoslavije in na velike žrtve, ki so jih morali dati slovenski in vsi ostali narodi Jugoslavije za svojo nacionalno in socialno osvoboditev. Vsem tistim osvajalcem, ki so nas ho­ teli uničiti, pa naj bo spomenik v opomin, da živi na tej zemlji narod in ljudje, ki se znajo boriti za svoje pravice ne glede na žrtve in da imajo naši narodi svoje prekaljeno vodstvo, svojo slavno Komu­ nistično partijo s tovarišem Titom na čelu, ki jih je vodila do zmage nad fa­ šističnimi okupatorji in v socialistični graditvi svoje dežele. Slava padlim herojem, borcem in žrtvam fašističnega terorja! Po končanem govoru je tov. Leskošek spomenik odkril in ga izročil v varstvo občini. To dolžnost je v imenu celjske občine prevzel njen predsednik. Ponovno fluorografiranje V celjskein okraju Jetika je v Sloveniji še vedno med najbolj razširjenimi boleznimi. V Slo­ veniji je bilo 1956. leta 13.860 tuberku­ loznih bolnikov, na področju celjskega okraja pa so v istem letu imeli trije dispanzerji v ewdenci 1157 bolnikov. Protituberkulozni dispanzerji vsako le­ to odkrivajo nove bolnike. Med takimi novoodkritimi bolniki je mnogo primerov, pri katerih je bolezen že močno napredovala, kjer se ugoto­ vijo v pljučih obsežne rane — kaverne. Posebno pogosto so tako prizadete sta­ rejše osebe, dasi tudi pri mlajših ni iz­ jem. Največkrat najdemo bolnike z ve­ likimi ranami med kmečkim prebival­ stvom. Veliko je vzrokov, da bolniki pridejo prvič na pregled šele tedaj, ko so se pojavile rane na pljučih. Eden glavnih vzrokov je ta, da ljudje še vedno pre­ malo upoštevajo bistveno značilnost tuberkuloze — njen skriti začetek in pritajen razvoj, skratka, njeno zahrbt- nost. Da je takih bolnikov še vedno mnogo med nami, pričajo statistični po­ datki protituberkuloznih dispanzerjev. Dispanzerji pa seveda ne morejo vsa­ ko leto pregledati toliko ljudi,, da bi lahko našli vsakega bolnika, ker to praktično pomeni, da bi morali pre­ gledati vse prebivalstvo svojega po­ dročja. Za tako obsežno delo uporab­ ljamo fluograjiranje. Akcija množičnega slikanja pljuč v celjskem okraju 1954. leta je pokazala, da spadata mesto Celje in celjski okraj med tiste predele Slovenije, kjer je tu­ berkuloza še vedno izredno močno raz­ širjena. Pred njim je samo ravninski predel Vzhodne Slovenije. Samo v me­ stu Celju je bilo s pomočjo fluorografi- ranja odkritih še enkrat več bolnikov, kakor jih je uspelo odkriti dispanzerju. Povodov za ponovno fluorografsko akcijo v celjskem okraju je torej do­ volj. Zato je okrajni Svet za zdravstvo odredil, da se bo vršilo fluorografira­ nje vseh oseb od 14. leta dalje letošnjo pomlad. Upamo, da bo odziv na to ak­ cijo tako dober, kakor je bil pred šti­ rimi leti. A. H. RDEČKE Zadnje mesece se je pojavila v Sloveniji epidemija rdečk. Obo­ lenje samo po sebi ni težko ter ne bi bilo potrebno pisati o tej bo­ lezni, če ne bi prinašala s seboj posebne nevarnosti: če preboli mati v prvih treh mesecih noseč­ nosti rdečke, se narodijo navadno otroci z raznimi prirojenimi hiba­ mi. Povzročitelj rdečk je vjrus. Obo­ lenje je nalezljivo. V presledkih nekoliko let se pojavijo rdečke kot epidemija z viškom v pozni spo­ mladi ali v zgodnjem fvoletju. Od okužbe do pojava prvih bolezen­ skih znakov preteče 14 do 19 dni. Obolenje se prične z bolečinami v glavi, sklepih in okončinah. Cez nekaj ur se pridruži nahod, kašelj in vnetje očesnih veznic. Tem zna­ kom se pridruži vnetje žlez v za­ tilju, pod pazduho in v dimljah. Povečane bezgavke so včasih bo­ leče. Izpuščaj se pojavi navadno 24 ur po začetku obolenja. Zače­ nja se za ušesi in na čelu, po la- sišču, včasih se razširi še isti dan ,po trupu in okončinah. Običajno je izpuščaj enakomerno posut po vsej koži in sestoji iz drobnih, okroglih in ovalnih peg, rožnate barve, ki štrle nekoliko iznad ni­ voja kože, pri odraslih povzroča­ jo včasih srbež. Izpuščaj izgine po 2 do 3 dneh brez sledov. Obole­ nje spremlja običajno nižja tem­ peratura, ki izgine z izpuščajem vred. Bolnika je potrebno varo­ vati pred prehladom, ker obolenje zniža odpornost organizma, da je bolj dostopen za druge infekcije. Usodnejši je pomen rdečk za doraščajoči plod v materi, ker lahko preide bolezen od matere na plod. Celice razvijajočega se plodu v materi so posebno dovzet­ ne za virus. Organi v plodu se ob­ likujejo po nekem določenem vrst­ nem redu, zato zavisi vrsta nasta­ le hibe od obdobja, v katerem prizadene infekcija organizem pld\ da. Rdečke v petem tednu noseč­ nosti povzročijo največkrat mot­ nje v leči in s tem prirojeno sle­ poto, v petem do sedmem tednu okvare na srcu, v osmem do de­ vetem tednu okvare v notranjem ušesu in s tem gluhost in motnje v ravnotežju. Nevarnost je naj­ večja v drugem mesecu nosečno­ sti, od četrtega meseca naprej ni več nevarnosti, ker je v tem času že končano formiranje organov. Skoda, ki jo povzročijo rdečke razvijajočemu se otroku, postavlja vprašanje preprečevanja te bolez­ ni pri nosečnicah na važno mesto. Eksponirane nosečnice zaščitimo v prvih treh mesecih z globulini gama. Ponekod smatrajo rdečke v prvih treh mesecih nosečnosti kot indikacijo za umetno prekini­ tev nosečnosti. Pri točno ugotov­ ljenih rdečkah je ta odločitev edi­ no pravilna. Ta članek je napisan z name­ nom, da bi bilo prebivalstvo o ne­ varnosti rdečk poučeno in bi pred­ vsem žene-nosečnice pravočasno PK)iskale zdravnika, ki bo nadalje ukrepal. Dr. J. Lešničar