EOGRAFSKI ESTNIK GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 95-1 2023 ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION OF SLOVENIAN GEOGRAPHERS L’ASSOCIATION DES GÉOGRAPHES SLOVÉNES 4 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 95-1 2023 CASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES LJUBLJANA 2023 ISSN: 0350-3895 COBISS: 3590914 UDC: 91 http://zgs.zrc-sazu.si/gv; http://ojs.zrc-sazu.si/gv/ (ISSN: 1580-335X) GEOGRAFSKI VESTNIK – GEOGRAPHICAL BULLETIN 2023 © Zveza geografov Slovenije 2023 Mednarodni uredniški odbor – International editorial board: dr. Valentina Brecko Grubar (Slovenija), dr. Marco Cavalli (Italija), dr. Predrag Djurovic (Srbija), dr. Sanja Faivre (Hrvaška), dr. Matej Gabrovec (Slovenija), dr. Uroš Horvat (Slovenija), dr. Drago Perko (Slovenija), dr. Ronald Pöppl (Avstrija), dr. Jure Ticar (Slovenija), dr. Katja Vintar Mally (Slovenija) in dr. Matija Zorn (Slovenija) Urednik – Editor-in-chief: dr. Matija Zorn Upravnik in tehnicni urednik – Managing and technical editor: dr. Jure Ticar Naslov uredništva – Editorial address: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija Izdajatelj in založnik – Publisher: Zveza geografov Slovenije Za izdajatelja – For the publisher: dr. Aleš Smrekar Racunalniški prelom – DTP: SYNCOMP d.o.o. Tisk – Printed by: SYNCOMP d.o.o. Sofinancer – Co-founded by: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije Publikacija je vkljucena tudi v – The journal is indexed in: CGP (Current Geographical Publications), dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije), FRANCIS, ERIH PLUS (European Reference Index for the Humanities and the Social Sciences), Geobase (Elsevier Indexed Journals), GeoRef (Database of Bibliographic Information in Geosciences), Geoscience e-Journals, OCLC WorldCat (Online Computer Library Center: Online Union Catalog), SciVerse Scopus Naslovnica: Palace Alhambra nad Granado v Andaluziji (Španija) imajo bogato okrašene prostore, vkljucno s stropi. Fotograf: Rok Ciglic, © ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika. Front page: The Alhambra palaces above Granada in Andalusia (Spain) have richly decorated rooms, including the ceilings. Credit: Rok Ciglic, © ZRC SAZU Anton Melik Geographical Institute. RAZPRAVE – PAPERS Jernej Tiran »Nam bolj diši domaci kruh od tuje pogace?« Vpliv lokalnosti kandidatur na izide volitev v Državni zbor 2022 ........................................................................................................................................................................................ 9 »Do we prefer homemade bread to foreign cake?« The impact of local candidacies on the outcome of the 2022 Slovenian parliamentary elections ............................................................................................ 26 Maja Topole, Mateja Šmid Hribar, Žiga Kokalj Challenges for the viticultural landscape – The case of Vipava Hills in Slovenia .............................................. 29 Izzivi vinogradniške pokrajine – primer Vipavskega gricevja v Sloveniji ............................................................ 59 RAZGLEDI – REVIEWS Aleš Smrekar, Primož Gašperic, Jure Ticar, Katarina Polajnar Horvat Aktivno vkljucevanje deležnikov v upravljanje zavarovanih obmocij: primer mokrišca Krajinski park Secoveljske soline ........................................................................................................................ 77 Active involvement of stakeholders in the management of protected areas: the example of the wetlands of the Secovlje Salina Nature Park .......................................................................................... 96 Erika Džajic Uršic, Peter Cede, Ernst Steinicke, Igor Jelen Gorska obmocja Furlanije - Julijske krajine med socialno in gospodarsko izkljucenostjo ter novimi poselitvenimi modeli. Ali gre za inverzijo trenda? .................................................. 99 The mountainous areas of Friuli-Venezia Giulia between social and economic exclusion and new settlement models. Is it a trend inversion? ............................................................................................ 116 METODE – METHODS Blaž Komac, Rok Ciglic, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski atlas naravnih nesrec v Sloveniji ...................................................................................................................................... 119 The Geographical Atlas of Natural Disasters in Slovenia ........................................................................................................ 150 KNJIŽEVNOST – LITERATURE Gregor Kovacic (urednik): Geografsko raziskovanje slovenske Istre 1, Slovenska znanstvena zbirka za humanistiko 4 (Rok Ciglic) .............................................................................................. 153 David Bogataj, Samo Drobne, Marija Bogataj, Valerija Rogelj: Geo-gerontološki observatorij – pomurska regija (Suzanna Mežnarec Novosel) .......................................................................................... 154 Blaž Komac, Rok Ciglic, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn: Geografski atlas naravnih nesrec v Sloveniji (Karel Natek) .............................................................. 156 KRONIKA – CHRONICLE V spomin akademiku prof. dr. Andreju Kranjcu (5. november 1943–7. januar 2023) (Drago Kladnik) .................................................................................................................................................................................................................... 159 Zimska šola geografije o teoriji in rabi kvalitativne metodologije v ekonomski geografiji (Erik Logar) .................................................................................................................................................................................................... 164 Mednarodni sestanek o superblokih (Jernej Tiran) .............................................................................................................................. 165 CEEPUSGeoRegNetstrokovnaekskurzijaštudentovinprofesorjev zOddelka zageografijo Naravoslovno-matematicnefakulteteUniverze v Sarajevupo Sloveniji (Miha Koderman) .................................................................................................................................................. 167 3. zasedanje Skupine izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena (UNGEGN) (Matjaž Geršic) .................................................................................................................................................................................... 171 Delovni sestanek projektnih partnerjev na projektu LookUP (COSME) (Erik Logar) ................................ 173 ZBOROVANJA – MEETINGS 17. konferenca mlajših raziskovalcev Združenja evropskih planerskih šol (AESOP) (Maruša Goluža) .............................................................................................................................................................................. 175 Konferenca Evropskega združenja za urbane raziskave (EURA) (Katarina Polajnar Horvat) ........................................................................................................................................................................................ 176 19. bienalna konferenca Mednarodnega združenja za preucevanje skupnega (Mateja Šmid Hribar) .......................................................................................................................................................................... 177 Geografija podeželja v casu sprememb – 3. evropska konferenca o geografiji podeželja (Erik Logar) .................................................................................................................................................................................................... 179 POROCILA – REPORTS Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU v letu 2022 (Matija Zorn) ................................................................ 181 NAVODILA – INSTRUCTIONS Navodila avtorjem za pripravo prispevkov v Geografskem vestniku (Matija Zorn, Drago Perko, Rok Ciglic)...................................................................................................................................................... 189 »NAM BOLJ DIŠI DOMACI KRUH OD TUJE POGACE?« VPLIV LOKALNOSTI KANDIDATUR NA IZIDE VOLITEV V DRŽAVNI ZBOR 2022 AVTOR dr. Jernej Tiran ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana jernej.tiran@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0001-9839-720X DOI: https://doi.org/10.3986/GV95101 UDK: 911.3:324.843:328(497.4) COBISS: 1.01 IZVLECEK »Namboljdišidomacikruhodtujepogace?«VplivlokalnostikandidaturnaizidevolitevvDržavni zbor 2022 V prispevku smo na primeru volitev v Državni zbor 2022 analizirali razmestitev krajev bivanja poslan­skihkandidatovterpritemugotavljali,kolikokandidaturjelokalnihinkolikotevplivajonaizidevolitev. Raziskava je temeljila na geokodiranju 1471 naslovov stalnega prebivališca, prostorskem opredeljevanju lokalnostikandidaturterstatisticnihtestihzaodvisneinneodvisnevzorce.Ugotovilismo,danajvecposlan­skihkandidatovprihajaizurbanihsredišc,karjenekolikovecgledenasiceršnjorazporeditevprebivalstva. Slabi dve tretjini (65,6%) sta kandidirali v lokalnem okraju, ce lokalnost opredelimo na ravni statisticne regije, pajetakšnihkandidatov83,2%. Ugotovili smotudi,daso lokalni kandidatidosegli nekolikobolj­šeizideodnelokalnih,karjemalceboljizrazitonapodeželju.Raziskavaovrednotitaspoznanjatudizvidika uvedbe t. i. domicilnega nacela v volilni zakonodaji. KLJUCNE BESEDE volilna geografija, volitve, lokalnost, ucinek poznanstva in sosedstva, volilni sistem, domicil, geografski informacijski sistem ABSTRACT »Dowepreferhomemadebreadtoforeigncake?«Theimpactoflocalcandidaciesontheoutcomeof the 2022 Slovenian parliamentary elections Thispaperanalysesthedistributionoftheparliamentarycandidates’placesofresidenceofthe2022Slovenian parliamentary elections to determine the share of local candidacies and the extent to which they affected the election results. The study encompasses the geocoding of 1,471 residential addresses, the spatial iden­tificationoflocalcandidacies,andstatisticaltestsfordependentandindependentsamples. Wefoundthat mostparliamentarycandidatescomefromurbancenterswhichisaboveaveragerelativetothespatialdis­tribution of the population. Around two thirds (65.6%) lived in the local constituency in which they ran, and 83.2% lived in the respective region. We also found that local candidates perform somewhat better than non-local candidates, which is more pronounced in rural areas. The study also evaluates these phe­nomena in light of the introduction of the »domicile« requirement in the electoral legislation. KEY WORDS electoral geography, elections, localness, friends-and-neighbors effect, voting system, domicile, geographic information system Uredništvo je prispevek prejelo 21. julija 2023. 1 Uvod K uspehu kandidatke ali kandidata na volitvah pripomorejo številni dejavniki volilnega vedenja, kotsostrankarskaidentifikacija,medijskoporocanjeterprepoznavnostinpriljubljenostkandidata(Evans 2004). Pomembni pa so tudi dejavniki z bolj izraženo prostorsko razsežnostjo, med katerimi je tudi kandidatovolokalnoporeklo.Tošeposebejpridedoizraza,cejekandidatvokolju,kjerkandidira,pre­poznaveninugleden. Vvolilnigeografijijetakšenpojavpoznankot»ucinekpoznanstvainsosedstva« (angleško friends-and-neighbors-effect),kovolivkeinvolivcipodprejolokalnegakandidatanegledena strankarsko pripadnost (Key 1949). Ta pojav je pogosto predmet raziskav: vse ugotavljajo, da lokalni kandidatinavolitvahdosegajoboljšeizidevprimerjaviznelokalnimikandidati(RoyinAlcantara2014; Jankowski 2016; Schulte-Cloos in Bauer 2023). Jakost tega ucinka je sicer odvisna od številnih dejavnikov, na primer tipa volitev, volilnega sistema, razvitosti strankarskega sistema, prepoznavno­stikandidatov,tipakrajabivanja,oddaljenostimedbivališcikandidatov(Johnston1974;Tatalovich1975; Gimpel s sodelavci 2008; Put 2021). V Sloveniji se jevzadnjih letihponovnovnelarazprava ospremembi volilnega sistema državnoz­borskihvolitev,šeposebejpoodlocbiUstavnegasodišcaleta2018(Odlocba…2018),kijeocenilo,da so doloceni cleni Zakona o volitvah v Državni zbor v neskladju z ustavo. V razpravi, ki je sledila, je skupina ustavnih pravnikov pripravila izhodišca za spremembo volilnega sistema (Ribicic s sodelavci 2019). Medpredlogijetudiuvedbat. i. domicilneganacela. Tobipomenilo,dabikandidatlahkokan­didiral zgolj v volilni enoti, v kateri ima stalno prebivališce (enot bi bilo sicer vec kot sedanjih osem), cesarveljavnivolilnisistemnezapoveduje. Avtorjipritemugotavljajo,datonaceloniprisotnovnobe­nievropskidemokraciji,najdemogalevnekaterihafriških,azijskihinjužnoameriškihdržavah.Vozadju tega predloga so želja po krepitvi vezi med voljenimi in volivci, da bi preprecili kandidature strankar­skih elit v poljubnih okrajih, ki naj bi bili zanje izvoljivi, želja po okrepitvi vloge regionalizma proti centralizmu ter po omilitvi pojava, da kandidati nimajo nicesar skupnega z okoljem, kjer kandidira­jo–slednjeavtorjiimenujejo»ljubljanizacijaperiferije«(Ribicicssodelavci2019).Obtemsepostavljajo vprašanja, od kod prihajajo kandidati na volitvah, koliko jih kandidira v lokalnem okolju, ali pri tem prihajadopomembnejšihrazlikznotrajdržave,kajbiuvedbateganacelapomenilazaposameznepoli­ticne stranke ter, nenazadnje, ali so lokalni kandidati uspešnejši od nelokalnih? Vnasprotjuzuspešnostjolokalnihkandidatovseraziskaveredkejeposvecajovprašanju,kolikokan­didatov prihaja iz lokalnega okolja in kakšna je njihova razporeditev; ugotovljeni deleži precej nihajo medstrankami,zaradirazlicnihprostorskihenotintipavolitevpasotežkoprimerljivi,vendarpaveci­noma presegajo polovico(Rallings ssodelavci2010; Espírito-Santo inRodrigues Sanches 2018; Folke s sodelavci 2021). Slabše raziskani so tudi mehanizmi pri volilnih kalkulacijah, ali podpreti lokalnega kandidataaline.Enaodraziskavnakazuje,dajenaklonjenostlokalnimkandidatommožnodelnopojas­niti s t. i. razlago na podlagi namigov (cue-based explanation). Ta temelji na tem, da volivci uporabijo lokalne korenine kot nekakšno bližnjico, s katero sklepajo, da se bo takšen kandidat v vecji meri zav­zemal za lokalne interese. Ta ucinek pa je manjši, ko imajo volivci na razpolago podatke o dejanskih aktivnostihkandidata(Campbellssodelavci2019).Podrugirazlagivolivcispodporolokalnemukan­didatuizrazijosvojoprostorskodružbenoidentiteto(Schulte-CloosinBauer2023). Raziskavekažejo, da je ta ucinek neenakomerno razporejen v prostoru – na podeželju so volivci bolj naklonjeni lokal­nimkandidatom(JacobsinMunis2019;Put,vonSchoultzinIsotalo2020).Obrobna,odmestnihsredišc zelo oddaljena obmocja imajo praviloma redko svojega predstavnika, ko pa se to zgodi, ga ponavadi v vecji meri podprejo (Gimpel s sodelavci 2008; Cerv 2015). V Slovenijiso bila ta vprašanja najbolj vospredjuvcasu,ko stabili županskainposlanska funkci­ja še združljivi. Župani so od leta 1996 razmeroma pogosto kandidirali na državnozborskih volitvah, praviloma s precejšnjim uspehom. V sklicu parlamenta 2008–2011 je tako sedelo že 24 županov in 6podžupanov(Roter2011),doklernibilaleta2011uzakonjenanezdružljivosttehfunkcij(Zakon…2011). Izmedredkihštudijveljaizpostavitianalizodržavnozborskihvolitev2008in2011vtolminskemokraju, ki je zaznala vec primerov šibkega ali zmernega ucinka tega pojava na volilne izide, ki je bil vecji na podeželju(Cerv2015). Nazadnjepasmotaucineklahkoopazovalinapredsedniškihvolitvah2022na primeruVladimirjaPrebilica,kocevskegažupana,kijeprepricljivoslavilvdomacem,kocevskemokra­ju,zunajnjegapadosegelmnogoslabširezultat(Tiran2022;2023). Vslovenskemkontekstutepojave lahko pripišemo visoki stopnji pripadnosti domacemu kraju (Slovensko…2022), lokalizmom (Uršic in Tiran 2022), razvitim lokalnim in regionalnim identitetam (Kosi 2012), pa tudi destabilizaciji slo­venskegastrankarskegasistemav zadnjih dveh desetletjih, kisekaže zlasti v nastanku številnih novih strank(Fink-HafnerinKrašovec2019)inpersonalizacijipolitike(KrašovecinJohannsen2016).Tadesta­bilizacijabipodrugistranilahkoprivedladotežavstrankprinaboru(ustreznih)kandidatovizlokalnega okolja. Zazdajšenibilopodrobnejeraziskano,kjeprebivajokandidatizaposlanceDržavnegazbora,vkolik­šni meri prihajajo iz lokalnega okolja in ali se politicne stranke pri tem pomembno razlikujejo. Prav takošenevemo,kolikosolokalnikandidatinavolitvahuspešnejšiodnelokalnihinalijetapojavpri­sotentakovurbanihkotruralnihokoljih.Obtemveljaomenitispecifikoobstojecegadržavnozborskega volilnega sistema – volivec glasuje za doloceno kandidatno listo, na glasovnici pa je ob stranki nave-dentudikandidat,kivvolilnemokrajukandidira.Tonemalokratustvarjazmedo,komujeglasdejansko namenjen. Ne glede na to pa se ta kandidat v volilni kampanji pojavlja v lokalnem okolju na plakatih, soocenjih,zborovanjihindrugihdogodkih,zatodomnevamo,daprivolilnemodlocanjuninepomembno, kdo je in, nenazadnje, od kod prihaja. Namen raziskave je na primeru volitev v Državni zbor leta 2022 ugotoviti prostorsko razmestitev krajev bivanja poslanskih kandidatov in preuciti, koliko lokalnost kandidature vpliva na izide volitev. Skladno z namenom raziskave in na podlagi obstojece literature smo oblikovali tri delovne hipoteze: • H1:Nakandidatnihlistahprevladujejolokalnikandidati,nepatudivpodeželskihvolilnihokrajih. • H2: Lokalni kandidati so dosegli boljše volilne izide od nelokalnih. • H3: V podeželskih volilnih okrajih so volivci bolj naklonjeni lokalnim kandidatom kot v mestnih volilnih okrajih. Pojem»lokalnikandidat«sevprispevkunanašanaposlanskekandidate,kisokandidiralinaobmoc­ju,kjersoimelivcasuvolitevvDržavnizbortudistalnoprebivališce,»nelokalnikandidat«panatiste, ki so v casu volitev živeli zunaj obmocja kandidature. V želji po vecji berljivosti besedila smo upora­bili pojme v moški obliki (na primer kandidat, poslanec, volivec), kar je mišljeno spolno nevtralno. 2 Metode PriDržavni volilnikomisiji(2022)smopridobilinaslovestalnega prebivališcavseh kandidatovza poslance na volitvah v Državni zbor 2022. Kandidatov je bilo skupno 1476, od tegajihje petkandidi­ralozapredstavnikaitalijanskeinmadžarskenarodneskupnosti,kijihvanalizinismoupoštevali.Vanjo smo tako uvrstili 1471 kandidatov. Naslove stalnega prebivališca smo geokodirali, nato pa te lokacije tipiziraligledenastopnjourbaniziranostipripadajocihnaselij.Uporabilismoobstojeco,poenostavljeno tipologijonaselij,vkaterisonaseljarazvršcenavtritipe–mestna,urbaniziranainpodeželska(Ravbar 1997; Cigale 2005), ter tako izracunali deleže kandidatov, ki živijo v posameznih tipih. Isto tipologijo smo uporabili tudi za tipizacijo volilnih okrajev. Volilni okraj smo opredelili kot »mestni«, ce je bilo število prebivalcev (Statisticni…2022) vnjegovih mestnihnaseljih vecje kot 75%, število prebivalcev v njegovih podeželskih naseljih pamanjše kot 10%. Volilni okraj smo opredelili kot »podeželski«,ce je v njegovih podeželskih naseljih prebivalo 50% prebivalcev ali vec. Preostale okraje, ki niso izpol­nili katerega od obeh kriterijev, smo opredelili kot »prehodne« (Brezina s sodelavci 2021). Po tem postopku smo opredelili 24 mestnih, 34 prehodnih in 30 podeželskih okrajev, dobljeno tipologijo pa poleganalizelokalnihkandidatov(H1)uporabilitudiprianalizivplivatipaokrajanapodporolokal­nim kandidatom (H3). Opredelitevlokalnihkandidatovsejeizkazalakotkompleksnoopravilo.Prvic,lokalnostkandidature je mogoce razumeti in dolociti na vec prostorskih ravneh, denimo na lokalni in na regionalni ravni. Drugic,ugotavljanjelokalnostispreprostimprekrivanjempodatkovnihslojevnaslovovbivališcinpro­storskihenotvvecjihmestihnismiselno:tasonamrecrazdeljenanavecvolilnihokrajev,njihovemeje pa nemalokrat zarisane tako, da delijo funkcijsko in morfološko homogena obmocja ali celo mestne/cetrtne/krajevneskupnosti(Rogelj2021). Stakšnimpristopombinekaterimkandidatompri­pisali kandidiranje v nelokalnem okraju, to pa najbrž ne bi bilo skladno s tem, kako volivci presojajo njihovo poreklo. Lokalne kandidate smo zato opredelili na dveh ravneh, in sicer na ravni volilnih okrajev in stati-sticnihregij,vopredeljevanjepavložilidodatennapor.Naravnivolilnihokrajevsmokotlokalnekandidate opredelili 1) tiste, ki so na državnozborskih volitvah 2022 kandidirali na obmocju volilnega okraja in v njem prebivali, ter 2) tiste, ki so prebivali zunaj volilnega okraja, kjer so kandidirali, vendar znotraj obcine, ki obsega vsaj del tega volilnega okraja. Takšne primere najdemo na urbanih, gosteje poselje­nihobmocjihintamkajšnjihobcinah,kisorazdeljenenavecokrajev(Ljubljana,Maribor,Celje,Kranj,Koper, Velenje, Domžale, Ptuj, Žalec, Novo mesto, Nova Gorica in Murska Sobota). Opredeljevanje smo izvedli tako, da smo geokodirane podatke o lokacijah prebivališc kandidatov prostorsko prekrili z mejami obcin in volilnih okrajev (Geodetska…2022). Isti postopek smo uporabili še za opredelje­vanjenaravnistatisticnihregij,kisokljubnekaterimpomanjkljivostim(spreminjanjemeja,nizkastopnja identifikacije z njimi) še vedno najbolj ustrezna in najpogosteje uporabljena prostorska enota za ana­lizonaregionalniravniterseprecejujemazidentitetnimiregijami(Kosi2012).Vprimerukrajabivanjavvolilnemokraju,kisegacezdvestatisticniregiji(Logatec,ŠmarjepriJelšah,Sevnica,Laško,Ribnica -Dobrepolje),smokandidateopredelilikotlokalnenegledenato,nakateristraniregijskemejesobiva­ li. Vsegeoinformacijskeanalize(geokodiranje,prostorskoprekrivanjeslojevintipizacijo)smoizvedli s programsko opremo ArcGIS Pro 2.9. (Lokalne) kandidate smo nato preucili po politicnih strankah in na vec prostorskih ravneh – po obcinah, volilnih okrajih in statisticnih regijah (H1). Vpliv lokalnosti kandidatur na volilne izide (H2) smo preverili s statisticno primerjavo povprecij. Zakandidate,kisokandidiralivenemvolilnemokraju(vnadaljevanjuenojnekandidature),smoupo­rabili test za neodvisne vzorce, za kandidate, ki so kandidirali v dveh volilnih okrajih (v nadaljevanju dvojne kandidature), pa test za odvisne vzorce. V analizi dvojnih kandidatur smo izvedli t. i. nepravi eksperiment in oblikovali tri skupine: kvazi eksperimentalno, v katero smo uvrstili tiste kandidate, ki sokandidiralivlokalneminnelokalnemokrajualiregiji,terkvazikontrolni,znotrajkaterihsmovprvo uvrstili tiste kandidate, ki so kandidirali zgolj v lokalnem okraju ali regiji, v drugo pa tiste, ki so kan­didiralizgoljvnelokalnemokrajualiregiji. Predtemsmopreverili,alisoizpolnjenipogojizaizvedbo parametricnihtestov(normalnostporazdelitveinpritestuzaneodvisnevzorcetudihomogenostvarianc), vnasprotnemprimerusmoizvedlineparametricnitest. Zavsaktestsmoizracunalitudivelikostucin­ka, ki smo jo ponazorili s Pearsonovim koeficientom (r). Pri interpretaciji njegovih vrednosti smo upoštevalimejnevrednosti0,1zamajhenucinek,0,3zasrednjiucinekin0,5zavelikucinek(Field2009). Statisticne analize smo izvedli v programu IBM SPSS Statistics 22.0. 3 Rezultati 3.1 Prostorska razporeditev (lokalnih) kandidatov Iz prostorske razporeditve lokacij stalnega prebivališca izhaja, da okrog polovica (50,2%) poslan­skihkandidatovprihajaizmest,slabatretjina(29,6%)izurbaniziranihnaselij,približnopetina(19,9%) pa s podeželskih naselij. Trije kandidati so imeli stalno prebivališce v tujini. Ce te rezultate primerja­mozrazporeditvijovolilnihupravicencev,ugotovimo,dasobilikandidatiizmestnavolitvahštevilcno bolj zastopani, kandidati s podeželja pa manj: delež volilnih upravicencev v mestih je namrec okrog štiri desetine, v obeh ostalih tipih pa okrog slabe tretjine (Uršic in Tiran 2022). Ce jih analiziramo po obcinah, je najvec kandidatov živelo v Ljubljani (211), sledijo Maribor (100), Koper (45) ter Celje in Kranj(obe42). Zvidikaštevilakandidatovnašteviloprebivalcevjenajveckandidatovprispevalaobci­na Kobilje (3), prvo mestno obcino pa najdemo na 10. mestu, in sicer Ptuj (34). Nobenega kandidata ni prispevalo 28 obcin, vse z manj kot 6000 prebivalcev. Dvanajst mestnih obcin je bilo v primerjavi z nemestnimi v povprecju nekoliko bolj zastopanih, saj so imele skupno 1292 volilnih upravicencev na kandidata, nemestne pa 1568. Vecjo zastopanost kandidatov iz bolj urbaniziranih obmocij potrju­jetudianalizapovolilnihokrajih(preglednica1). PritejsepokažetudidiferenciacijaznotrajLjubljaneinMaribora,kjerpovelikigostotikandidatovizstopajonekaterisredišcniokraji,kotsoLjubljanaŠiška 1inLjubljanaCenterterMaribor4nalevembreguDrave(slika1). Najveckandidatovprihajaizokra­jev Jesenice (32) in Ljubljana Center(31). Analiza po statisticnih regijah pa pokaže, da je bilazvidika števila volilnih upravicencev na kandidata najbolj zastopana Obalno-kraška regija (779), najmanj pa Koroška (1482). Najvec kandidatov (377) je sicer prispevala Osrednjeslovenska regija. Z opisano metododolocevanjalokalnosti kandidatur smona ravni volilnih okrajev opredelili 965 lokalnih kandidatov od skupno 1471, kar je 65,6%oziroma slabi dve tretjini vseh kandidatov. V lokal­nemokrajusejezaposlanskisedežtorejpotegovalo965kandidatov,samovnelokalnem(alinelokalnih) pa506.Cebipridolocevanjuuporabilipreprostkljucprostorskegaujemanjastalnegaprebivališcazobmoc­jemvolilnegaokraja,bibilolokalnihkandidatov761,karješevednoveckotpolovica(51,7%).Naravni statisticnih regij pa smo opredelili 1224 lokalnih kandidatov, kar je 83,2% oziroma dobre štiri petine vseh kandidatov. Zvidikaseznamovkandidatovvvolilnihokrajih, na katerihjebiloskupaj1716kan­didatov(245jihjenamreckandidiralovdvehvolilnihokrajih,vecinomanalistahneuveljavljenihstrank), pa je bilo lokalnih kandidatov na okrajni ravni 1016, kar je 59,2%, na regionalni ravni pa 1366, kar je 79,6%. Gledanozvidikakandidatov,prostorskaanalizalokalnostikandidaturnaokrajniravnipokaže,da kandidati iz podeželskih okrajev v vecji meri kandidirajo v lokalnem okraju v primerjavi s kandidati iz bolj urbanih okrajev (preglednica 1). To še posebno velja za bolj periferne okraje, na primer vzdolž nekdanjerapalskemeje,vštirihokrajih(obaškofjeloškaokraja,BrežiceinRadlje)jedeležtakšnihkan­didatovcelo100-odstoten(slika2).Gledanozvidikaoseminosemdesetihseznamovvvolilnihokrajih, pa so višji delež lokalnih kandidatov zabeležili bolj urbani okraji, kar je predvsem posledica dejstva, daodtamprihajanajveckandidatov.Vpodeželskihokrajihjelokalnihkandidatovvpovprecjuševedno veckotpolovica(53,6%),jepaponekodnjihovdeležzgoljtretjinski(Ribnica-Dobrepolje,Ptuj3,Idrija, Ivancna Gorica, Škofja Loka 2). Oba pojava – delež lokalnih kandidatov po volilnih okrajih glede na krajbivanjaindeležlokalnihkandidatovnaseznamihvvolilnihokrajih–stasitorejdodolocenemere Preglednica 1: Izbrane lastnosti poslanskih kandidatur po tipu volilnega okraja. povprecno skupno število povprecno povprecno delež lokalnih delež lokalnih število volilnih tam živecih število volilnih število tam kandidatur kandidatur upravicencev kandidatov upravicencev živecih na okrajnih z vidika na kandidata kandidatov seznamih (%) kandidatov (%) mestni 18.738 475 935 19,8 66,7 60,5 prehodni 19.654 593 1104 17,4 58,5 66,4 podeželski 19.309 403 1401 13,4 53,6 73,9 Slika 1: Povprecno število volilnih upravicencev na kandidata po volilnih okrajih. p Slika 2: Lokalnost kandidatur po volilnih okrajih. p str. 16 Slika 3: Lokalnost kandidatur po statisticnih regijah. p str. 17 Geografski vestnik 95-1, 2023 Jernej Tiran domicilnaokrajniravnida ne deležlokalnihkandidaturnaokrajnihseznamih 68,0%–70,2% 70,3%–73,7% 73,8%–79,1% 79,2%–85,0% 85,1%–91,6% dvojnakandidatura Avtor zemljevida:JernejTiranVir podatkov:Državnavolilnakomisija 2022,Geodetskauprava Republike Slovenije2022© ZRCSAZUGeografskiinštitutAntona Melika nasprotna, kar potrjuje tudi Pearsonov koeficient korelacije med obema spremenljivkama: korelacija je sicer šibka, a negativna in statisticno znacilna (rxy =–0,26; p<0,05). Ce lokalnost kandidatur dolocimo na regionalni ravni, pa lahko ugotovimo, da je najvec kandida­tov,kisosezaposlanskisedežpotegovalivregijiprebivanja,živelovZasavskistatisticniregiji(93,6%), najmanjpavObalno-kraškiregiji(67,4%)–poslanskikandidatiizteregijesotorejvnajvecjimerikan­didirali v okrajuvdrugiregiji (slika3). Najveclokalnihkandidatov jekandidiralo v okrajihvosrednji Sloveniji(91,6%),najmanjpanaGoriškem(68,0%),kjerjebilotorejnatamkajšnjihseznamihnajvec nelokalnih kandidatov. Razlike med regijami sicer niso zelo velike. Analizalokalnostikandidaturpopoliticnihstrankah(slika4)pokaže,daimajouveljavljenestran­ke,kisovslovenskempoliticnemprostoruprisotnežedaljcasa,veclokalnihkandidatov.Takopokriteriju okrajnekotregionalnelokalnostisonavrhuSlovenskademokratskastranka(SDS),Socialnidemokrati (SD)inNovaSlovenija–Kršcanskidemokrati(NSi),kiimajoblizu90%lokalnihkandidatovnaokraj­ni ravni in okrog 95% lokalnih kandidatov na regionalni ravni. Visok delež lokalnih kandidatov, celo vecjegaodnekaterihuveljavljenihstrank,imajotudineparlamentarnestrankeinliste,ustanovljenenekaj mesecev pred volitvami, kot so Povežimo Slovenijo (PoS), Naša dežela (ND) – prva resda kot koalicija obstojecih strank, druga pa s kar nekajnekdanjimi clani Demokraticne strankeupokojencev Slovenije (DeSUS) – in Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba (NLL-GZD). Po najmanjšem številu lokalnih kandidatov izstopata Domovinska liga (DOM) in Piratska stranka Slovenije (PSS), pri kate­rihjedeležlokalnihkandidatovnaregionalniravniledobrapolovica,naokrajniravnipaokrogtretjina. Primanjuveljavljenihstrankahjerazlikavdeležulokalnihkandidatovmedregionalnoinokrajnorav­njo vecja kot pri uveljavljenih strankah. 100 90 80 70 60 delež(%) 50 40 30 20 10 0 SDSSDNSiZSi*PoSDeSUSNDGSLMŠLEVICARESNI.CANLL–GZDVESNALBP DS – SNSSABZLS NP–DDZOS*DOMPSS domicil –regionalna raven domicil–okrajna raven Slika 4: Lokalnost kandidatur na okrajni in regionalni ravni po politicnih strankah (*pomeni, da stranka ni kandidirala v vseh osmih volilnih enotah). 3.2 Primerjava uspešnosti lokalnih in nelokalnih kandidatov Rezultatikažejo,dasobililokalnikandidatinavolitvahvDržavnizbor2022uspešnejšiodnelokalnih. Primerjava izidov enojnih kandidatur (1226) pokaže, da so lokalni kandidati na ravni volilnih okrajev vpovprecjuprejelizaslabidvetretjinivecjideležglasovkotnelokalnikandidati:lokalnikandidati(839) soprejeli7,4%,nelokalni(387)pa4,6%glasov.Naravnistatisticnihregijjebilorazmerjepodobno:lokal­ni kandidati (1049)so prejeli 6,9%glasov, nelokalni(177)pa 4,1% glasov. Statisticno znacilnostrazlik smopreverilizneparametricnimWilcoxonovimtestomzvsotorangov,sajjebilakršenapredpostavka o normalnosti porazdelitve. Ugotovili smo, da so se izidi kandidatov, dolocenih kot lokalnih na ravni volilnih okrajev, statisticno pomembno razlikovali od nelokalnih kandidatov, velikostucinkapajebila majhnadosrednja:Ws=185365,00,z=–9,04,p<0,001,r=–0,26.Podobnoveljazaizidekandidatov,dolo-cenihkotlokalnih naravni statisticnih regij:Ws=75715,50, z=–7,55, p<0,001, r=–0,22. Obtemjetrebaupoštevati,dasorazlikevizidihtudiposledicarazlicnestrankarskesestavelokalnih in nelokalnih kandidatov, ki je pri volilnem odlocanju verjetno pomembnejša: pri lokalnih kandidatih vecji delež zaobjemajo stranke, ki so na volitvah dosegle boljši izid (SDS, NSi, SD, PoS), pri nelokalnih pastranke,kisonavolitvahdosegleslabšiizid(Našaprihodnost-Dobradržava(NP-DD),StrankaAlenke Bratušek(SAB),DOM).Dabiomejilivplivizidastranknarezultateanalize,jesmiselnaprimerjavaneob­teženiharitmeticnihsredin,torejbrezupoštevanjaštevilakandidatovvvsakiskupini(preglednica2).Rezultati kažejo, dajerazlikamedlokalnimiin nelokalnimi kandidatiprecejmanjša,je paševedno zaznavna. Zaradiocitnegavplivastrankarskepripadnostikandidatovnavolilneizidejeboljsmiselnaprimerjava izidovlokalnihinnelokalnihkandidaturpoposameznihpoliticnihstrankah(preglednica3).Ugotovili smo,dasoprivsehstrankah,razenpriNoviSloveniji,lokalnekandidaturezabeležileboljšiizidodnelo­kalnih,takonaokrajnikotnaregionalniravni.ZaosemstrankjeWilcoxonovtestzvsotorangovpokazal, dajerazlikatudi statisticnoznacilna. Med najvecjimije prigibanjuPovežimo Slovenijo,kjersolokal­ni kandidati dosegli za 42,0% boljši izid od nelokalnih, in Levici (38,7%). Dasobililokalnikandidatinadržavnozborskihvolitvahuspešnejšiodnelokalnih,jepokazalatudi primerjava volilnih izidov dvojnih kandidatur, ki smo jo opravili z neparametricnim Wilcoxonovim testom predznacenih rangov za odvisne vzorce (tudi v tem primeru porazdelitev namrec ni bila nor-malna).Ceprimerjamo75parovkandidaturvkvazieksperimentalniskupini,kjerjebilaenakandidatura lokalna in druga nelokalna (gledano na ravni volilnega okraja), so bile kandidature v lokalnem volil­nemokrajuvdvehtretjinahparovuspešnejšeodnelokalnihkandidatur;razlikajestatisticnoznacilna, velikost ucinka pa majhna: z=–2,63, p<0,01, r=–0,21. V primeru lokalnosti kandidatur na regionalni ravni, kjer je bilo 35 parov kandidatur, v katerih je bila ena lokalna in druga nelokalna, so bile kandi­dature v lokalnem volilnemokraju pravtako uspešnejše v dvehtretjinah parov in statisticno znacilno uspešnejšeodnelokalnihkandidaturzmajhnodosrednjovelikostjoucinka:z=–2,41,p<0,05,r=–0,29 (preglednica4). Znotrajobehkvazikontrolnihskupin(lokalna/lokalnainnelokalna/nelokalna)razli­kemedvolilnimiizidinisobilestatisticnoznacilne,takonaokrajnikotnaregionalniravni,karpotrjuje vpliv lokalnosti na volilne izide. Ob tem velja dodati, da so povprecja doseženih glasov pri dvojnih kandidaturahbistvenonižjaodenojnihkandidaturzato,kerpridvojnihkandidaturahprednjacijostran­ke, ki niso presegle parlamentarnega praga. Preglednica 2: Primerjava neobteženih aritmeticnih sredin volilnih izidov med lokalnimi in nelokalnimi kandidati po obeh prostorskih ravneh. okrajna raven (%) regionalna raven (%) lokalni kandidati 5,14 4,81 nelokalni kandidati 4,66 4,45 Preglednica 3: Primerjava izidov lokalnih in nelokalnih kandidatur (na okrajni ravni) po politicnih strankah (samo kandidati, ki so kandidirali v enem volilnem okraju). Vrednosti p, oznacene s krepkim tiskom,pomenijostatisticnoznacilnerazlikeob95-odstotnemintervaluzaupanja(*strankanikandidirala v vseh volilnih enotah). lokalna nelokalna indeks Wilcoxonov Z p kandidatura kandidatura test (W) (%) (%) Demokraticna stranka 0,81 0,65 124,9 307,5 –1,335 0,182 upokojencev Slovenije Gibanje Svoboda 34,20 33,68 101,5 1055,5 –0,479 0,632 Lista Borisa Popovica -0,38 0,31 120,3 407,0 –2,094 0,036 Digitalizirajmo Slovenijo Levica 5,04 3,63 138,7 863,5 –3,098 0,002 Lista Marjana Šarca 3,89 3,41 114,3 949,5 –1,384 0,166 Naša dežela 1,60 1,36 118,0 943,0 –2,339 0,019 Nestrankarska ljudska lista 1,73 1,60 108,6 724,5 –0,619 0,536 Gibanja Zdrava družba Naša prihodnost in Dobra država 1,94 1,46 133,1 860,0 –4,265 0,000 Nova Slovenija -Kršcanski 6,44 6,67 96,6 405,0 –0,276 0,782 demokrati Povežimo Slovenijo 3,57 2,52 142,0 451,5 –2,288 0,022 Piratska stranka Slovenije 2,21 1,41 156,9 –2,0 0,046 0,071 Državljansko gibanje Resni.ca 2,95 2,88 102,5 1139,0 –0,626 0,532 Stranka Alenke Bratušek 2,70 2,06 130,9 811,5 –3,417 0,001 Socialni demokrati 6,95 5,98 116,2 407,0 –0,802 0,422 Slovenska demokratska stranka 23,41 21,90 106,9 298,5 –0,736 0,462 Slovenska nacionalna stranka 2,17 1,58 137,4 163,0 –1,611 0,107 Vesna -Zelena stranka 1,55 1,23 125,8 883,0 –2,015 0,044 Za ljudstvo Slovenije 0,90 0,68 132,0 222,5 –2,341 0,019 Zavezništvo osvobodimo 0,22 0,15 151,7 11,0 –0,725 0,468 Slovenijo* Gibanje Zedinjena Slovenija* 0,11 0,10 115,8 2,0 0,000 1,000 Preglednica 4: Primerjava izidov lokalnih in nelokalnih kandidatur (samo kandidati, ki so kandidirali v dveh volilnih okrajih). okrajna raven (%) regionalna raven (%) lokalni kandidati 1,31 1,20 nelokalni kandidati 1,13 1,06 3.3 Primerjava uspešnosti lokalnih in nelokalnih kandidatov po tipu okraja kandidature Zaradimajhnevelikostipodskupinpridvojnihkandidaturahsmovplivtipavolilnegaokrajanauspeš­nost lokalnih kandidatur preverili zgolj pri enojnih kandidaturah. Ti potrjujejo domnevo, da je vpliv lokalnosti kandidature na volilni izid odvisen od tipa volilnega okraja kandidature glede na stopnjo urbaniziranosti. V primeru lokalnosti na okrajni ravnijev mestnih okrajih razlika med izidi lokalnih (6,8%) in nelokalnih kandidatov (6,6%) majhna, pri cemer neparametricni Wilcoxonov test z vsoto rangovpokaže,dajekljubtemustatisticnoznacilnazmajhnovelikostjoucinka:Ws=10988,00,z=–2,68, p<0,01,r=–0,15.Mnogovecjajerazlikavprehodnihinpodeželskihokrajih:vprehodnihsobililokal­ni kandidati (7,4%) precej uspešnejši od nelokalnih (4,7%), velikost ucinka pa je majhna do srednje velika:Ws=27303,00z=–6,16,p<0,001,r=–0,28.Podobnoveljazaizidelokalnihkandidatov(7,8%) vprimerjaviznelokalnimi(3,5%)vpodeželskihokrajih,pravtakozmajhnodosrednjovelikostjoucin­ka: Ws=26410,50, z=–6,10, p<0,001, r=–0,29. Vprimerulokalnostinaregionalniravnisorezultatipodobni:vmestnihokrajihserazlikamedlokal-nimi(6,9%) innelokalnimi kandidati (5,6%) sicer poveca, a je rezultat Wilcoxonovega testa statisticno znacilen zgolj ob 95-odstotni stopnji zaupanja, velikost ucinka pa je še malce manjša: Ws=4248,00, z= –2,47,p<0,05,r=–0,14.Razlikavpovprecjujevprimerjavizokrajnoravnjovecjatudivprehodnihokra­jih,kjersolokalnikandidatiprejeli7,0%glasov,nelokalnipa3,6%,ajevelikostucinkatudivtemprimeru manjša:Ws=11003,00,z=–5,70,p<0,001,r=–0,26.Podobnoveljazapodeželskeokraje,kjersobililokal­nikandidati(6,7%)uspešnejšiod nelokalnih (3,9%),Ws=11162,50, z=–4,35,p<0,001,r=–0,21. Tudivtemprimerujetrebaupoštevati,dasorazlikevizidihtudiposledicarazlikvstrankarskisesta­vi lokalnihinnelokalnihkandidatov,zatosmoponovnoprimerjališenjihoveneobteženearitmeticne sredine.Rezultatipotrjujejodomnevo,daimalokalnoporeklokandidatavecjivplivzunajmestnihsre­dišc,vendarrazlikemedtipiokrajevnisozelovelike(preglednica5). Naokrajniravnisobilivmestnih okrajih lokalni kandidati lev manjši prednosti prednelokalnimi, vprehodnihokrajih razlika naraste, najvecja pa je, pricakovano, v podeželskih okrajih. Na regionalni ravni so razmerja podobna, pono­vnosobililokalnikandidativvsehtrehtipihuspešnejši:najvecjarazlikajebilaponovnovpodeželskih okrajih. Ob temje treba omeniti,darezultatina okrajni inregionalni ravniniso primerljivi,saj v ana­lizonisobileuvršceneistestranke(nekajkratsejenamreczgodilo,dastrankaniimelakandidatavkateri izmed skupin). Preglednica 5: Primerjava neobteženih aritmeticnih sredin volilnih izidov med lokalnimi in nelokalnimi kandidati po tipih volilnih okrajev (na okrajni in regionalni ravni). tip okraja raven lokalnosti kandidatura mestni (%) prehodni (%) podeželski (%) okrajna regionalna lokalna nelokalna lokalna nelokalna 5,86 5,65 4,34 4,20 5,87 5,47 4,79 4,73 5,97 5,15 4,85 4,34 4 Razprava Pri preverjanju prve hipoteze (H1) smo najprej ugotovili, da ima vec poslanskih kandidatov stal-no prebivališce na urbanih obmocjih kot na podeželju, kar je nekoliko vec tudi glede na siceršnjo razporeditev prebivalstva (Pelc 2015). Zaradi metodoloških razlik je dobljene deleže lokalnih kandi­datur težko primerjati s preteklimi študijami, je pa delež na regionalni ravni primerljiv z deležem naPortugalskem (Éspirito-Santo in Rodrigues Sanchez 2018). Potrdila se je tudi domneva, da so pode­želski in bolj periferni volilni okraji slabše zastopani s tam živecimi kandidati (kar je ravno obratno kotvomenjeniportugalskiraziskavi).Tovrzelzapolnjujejokandidatiizboljurbanihokrajev,ašezda­lecnezgoljizLjubljaneinokolice,kotnakazujeizraz»ljubljanizacijaperiferije«(Ribicicssodelavci2019), ki oznacuje tovrstne kandidature. Lokalnih kandidatov je v podeželskih okrajih v povprecju še vedno vec kot polovica, zato hipotezo H1 lahko le delno potrdimo. Lokalne kandidate na svoje kandidatne listeboljpogostouvrstijouveljavljenestranke,domnevnozaradiglobljegakadrovskegabazenainbolj razvejaneterenske mreže. Uvedbadomicilnega nacela, kijo je predlagalaskupina ustavnih pravnikov (Ribicicssodelavci2019),bibilazaštevilnestrankerazmeromatežavna,cebizahtevalaujemanjestal­negaprebivališcanaravnivolilnegaokraja.Obenemsepostavljavprašanje,alibibilotoresnicnopotrebno glede na število nelokalnih kandidatur, ki ni tako veliko, da bi ga lahko oznacili kot problematicnega. Uzakonitevnaceladomicilajeboljsmiselnaprimorebitniuvedbikombiniranegavolilnegasistema,kjer bi volivci en glas namenili kandidatom, ki zastopajo interese obmocja, iz katerega so. Slabšo zastopa­nost kandidatov s podeželja, ki sicer ni kriticna, bi v okviru takšnega sistema kvecjemu lahko reševali pridrugem,obveznemprednostnemglasussistemomzadrge(Ribicic2022),cepravbibilozaradirazli-cnihpogledovnato,kajjepodeželje,takšnorešitevzelotežkoimplementirati.Obtemjetrebapoudariti, davezavadomicilabodisinavolilniokrajbodisinavolilnoenotonismiselna,cetenisogeografskozao­kroženeenoteinnjihovemejedelijoposamezneobcinealinaselja.Vtrenutnoveljavniureditvijenaprimer kar21 obcinrazdeljenihna dvaalivec volilnihokrajev,zlastina urbanih obmocjih (Rogelj 2021). Pri preverjanju druge hipoteze (H2) nas je zanimalo, ali so bili lokalni kandidati na državnozbor­skih volitvah uspešnejši od nelokalnih. Pri tem vprašanju smo se srecali z vsebinsko-metodološkim pomislekom, ali je smiselno primerjati obe skupini kandidatov, ce se razlikujeta po strankarski sesta-vi, saj naj bi bila strankarska pripadnost pri volilnem odlocanju vendarle najpomembnejši dejavnik. Zatosmoizvedlivecstatisticnihtestov. Rezultatizakandidaturevdvehvolilnihokrajih,kjertovrstnih pomislekovniinjepojavmožnoneposrednoovrednotiti(cepravnarazmeromamajhnemvzorcu),kaže­jo, da so lokalni kandidati v rahli prednosti pred nelokalnimi, kar velja tako za lokalnost na okrajni kot na regionalni ravni. Vecjo razliko med obema skupinama v prid lokalnih kandidatov je pokazala primerjava enojnih kandidatur, vendar je zaradi omenjenega pomisleka te rezultate treba obravnava­tispridržkom;obenemprimerjavaizidovpoposameznihpoliticnihstrankahkaže,dasorazlikeprecej manjše,cetudisoprisotneprivecinistrank. NegledenatohipotezoH2lahkopotrdimo. Nakazujese, da je eden od dejavnikov volilne izbire tudi »lokalni kljuc«, kar ugotavljajo tudi druge raziskave (na primerTatalovich1975;Jankowski2016;Schulte-CloosinBauer2023),vendarjetapojavmanjpomem­ben v primerjavi z drugimi dejavniki. Iz rezultatov lahko sklepamo, da volivci glas primarno podelijo politicni stranki, poreklo kandidata na glasovnici pa pri volilnem odlocanju igra bolj obrobno vlogo. Tejtezipritrjujetudi volilniizid nekaterihstrank na zadnjih volitvah, ki kljub lokalni prepoznavnosti številnih svojih kandidatov niso dosegle vidnejšega uspeha: takšen primer je gibanje Povežimo Slovenijo,kijenasvojokandidatnolistomeddrugimuvrstilosedemaktualnihžupanov(resdamanj­ših obcin). K temu je morda prispeval tudi kontekst volitev: te so potekale takoj po koncu epidemije, ki je v predhodnih dveh letih dodobra zaznamovala vsakdanje življenje, lokalna identiteta pa je bila v primerjavi s strankarsko tokrat potisnjena v ozadje. Odprto vprašanje pa ostaja, koliko lahko boljši rezultat lokalnih kandidatov pripišemo umešcanju manj znanih, nelokalnih kandidatov v t. i. neizvo­ljiveokraje,kjerzaradiprevladujocenasprotnepoliticneorientacijenimajovelikihmožnostizauspeh. Tretjahipoteza(H3)sejenanašalanapojav,dajeucinekpoznanstvainsosedstvamocnejšinapode­želju. Rezultati so ponudili (pricakovan) odgovor, da so volivci v podeželskih okrajih dejansko bolj naklonjenilokalnimkandidatomvprimerjavizvolivcivmestnihokrajih.Tudivtemprimerusmozara­dirazlikvstrankarskizastopanostivsehšestihpodskupinanalizirališepovprecjapoposameznihstrankah. Vtemprimerusobilerazlikemedtipimnogomanjše,aševednovecjevpodeželskihokrajihkotvmes­tnih. Tudi hipotezo H3 lahko torej potrdimo. Rezultati so tako skladni z rezultati prejšnjih raziskav, tako v Sloveniji kot v tujini, ki na podeželju, še posebej na obrobju, ugotavljajo vecji pomen lokalnih kandidatur(Gimpelssodelavci2008;Cerv2015;JacobsinMunis2019)innakazujejonaševednopri­sotnoteritorialnopovezanostinobstojpodeželskihskupnosti(LogarinPotocnikSlavic2016),kivpliva tudi na volilno vedenje (Tiran 2015). Slovensko podeželje je navkljub nagli modernizaciji, ki je v zad­njihdesetletjihdodobraspremenilanjegovopodobo(KladnikinRavbar2003),ševednoprostortesnejših medosebnihodnosovintudivecjestopnje»mehkega«družbenegainpoliticneganadzora(UršicinTiran 2022). Na podeželju je izrazitejše tudi pricakovanje, da se bo tamkajšnji lokalni kandidat v vecji meri zavzemal za interese kraja, od koder prihaja. Prav tako pa takšnega kandidata krajani ali obcani pra­vilomaboljeosebnopoznajovprimerjavizgostejeposeljenimiurbanimiobmocji,kijihoznacujeprecej vecjaanonimnost(UršicinHocevar2007).Vecjauspešnostlokalnihkandidatovnapodeželjujelahko tudi posledica manjšega števila kandidatov, kitam živijo; sosednjih kandidatov, ki bi ta ucinekomeji­li,jenamrecbistvenomanjkotnaurbanihobmocjih,kjersistegavidikavelikoboljkonkurirajo(Put, von Schoultz in Isotalo 2020). Ne glede na to pa lokalno prepoznaven kandidat v podeželskem okra­juzaradiomenjenihsociološkihznacilnostiruralnegamiljejalahkoracunanavecdodatnihglasovpo »lokalnem kljucu« kot lokalno prepoznaven kandidat v urbanem okraju. Treba je omeniti, da ima naša raziskava tudi dolocene metodološke omejitve in pomanjkljivosti. Kot lokalne kandidate bi lahko, na primer, upoštevali tudi tiste, ki so kandidirali v okraju prejšnjega bivališca, kjer so na primer preživljali mladost. To bi bilo do neke mere smiselno, saj so med volivci najbržohranilidolocenolokalnoprepoznavnost,kijestrankampripomogladoboljšegavolilnegaizida (kar nekaj takšnih primerov najdemo med najvidnejšimi politiki Nove Slovenije), pomen teh »lokal­nih korenin« pa dokazujejo tudi nekatere študije (Hunt 2022). Vendar natancnejših podatkov o teh preselitvah nismo imeli na voljo. Pomanjkljivost raziskave je tudi, da smo tako lokalne kot nelokalne kandidate obravnavali kot homogeni skupini, volilne izide pa smo analiziralinaravni volilnih okrajev, ki zamegljuje pomen lokalnosti na nižjih ravneh. Dobljene ugotovitve bi bilo zato smiselno nadgraditi spodrobnejšoanalizonaravnivolišc,vkateribizavsekandidateovrednotilivplivoddaljenostiodstal­negaprebivališcanavolilneizide.Vrednobibiloobravnavatitudidrugedejavnike,naprimeroddaljenost od kraja bivanja preostalih kandidatov, razlike v lokalni prepoznavnosti kandidatov, njihov poklic ali položaj v stranki, kampanjo na lokalni ravni in podobno, po možnosti v daljšem casovnem obdobju. S tembi lahkobolje ovrednotili razsežnostiin mehanizme»volilnega lokalpatriotizma«, pa tudi, kak­šno vlogo pri tem igrajo politicne stranke. 5 Sklep Vraziskavismozgeoinformacijskimiinstatisticnimianalizamirazmerjamedvolilnimiizidiinloka­cijamistalnegaprebivališcanaprimeruvolitevvDržavnizbor2022pridobilivpogledvprostorskorazmestitev kandidatovza poslanceterskušali ovrednotitivpliv,ki gaima lokalnostkandidaturna volilne izide. Sprostorskoanalizonaslovovstalnegaprebivališcakandidatovinokrajevnjihovihkandidatursmo ugotovili, da vecina poslanskih kandidatov prihaja iz mestnih središc, ki so nadpovprecno zastopana tudigledenasiceršnjorazporeditevprebivalstva.Vecinakandidatovživinaobmocjualivokoliciokra­ja, kjer je kandidirala, je pa vec takšnih primerov v uveljavljenih strankah. Ugotovili smo tudi, da so lokalni kandidati v rahli prednosti pred nelokalnimi, kar lahko delno pripišemo t. i. ucinku poznan­stva in sosedstva, ko volivci v vecji meri podprejo lokalno prepoznavne kandidate, ki živijo v njihovi bližini. Ta ucinek je, skladno s prejšnjimi raziskavami, vecji v podeželskih okrajih, kar potrjuje dom­nevootesnejšihmedosebnihstikihnapodeželju.Razlogezavecjouspešnostlokalnihkandidatovlahko išcemo tudi v umešcanju manj znanih in nelokalnih kandidatov v okraje, ki so za nekatere stranke neizvoljivi. Glede na narašcajoco pripadnost domacemu kraju, razvite lokalne identitete in lokaliz-meternezaupanjevdržavnepoliticneustanovesmosicerpricakovali,dabodolokalnikandidativvecji prednostiprednelokalnimi. Vendarjektakšnimrezultatomverjetnopripomogeltudispecificenkon­tekst tokratnih volitev, ki so nenazadnje prinesle temeljito preobrazbo politicnega prostora. Raziskava odstira prostorske znacilnosti kadrovskega bazena slovenskih politicnih strank in nudi vpogledvvolilnovedenje,kijedodolocenemeretudipodvplivomprostorskegakonteksta.Ugotovitve raziskave so lahko dragocene tudi pri razpravi o spremembah volilnega sistema v Sloveniji, v kateri je predmet tudi uvedba t. i. domicilnega nacela. Rezultati raziskave hkrati odpirajo številna nova vpra­šanjaoorganiziranostiinkadrovanjupoliticnihstrank,mehanizmihvolilnegavedenja,razmerjihmed lokalnim in nelokalnim ter prostorskem dosegu ucinka poznanstva in sosedstva. Zahvala:ClanekjenastalvokviruraziskovalnegaprogramaGeografijaSlovenije(P6-0101),kigasofi­nanciraJavnaagencijazaznanstvenoraziskovalnoininovacijskodejavnostRepublikeSlovenije.Zahvaljujem se tudi recenzentoma za konstruktivne in koristne pripombe in nasvete ter Domnu Turku za pomoc pri nekaterih geoinformacijskih analizah. 6 Viri in literatura Brezina, T., Tiran, J., Ogrin, M., Laa, B. 2021: COVID-19 impact on daily mobility in Slovenia. Acta geographica Slovenica 61-2. DOI: https://doi.org/10.3986/ags.9390 Campbell, R., Cowley, P., Vivyan, N., Wagner, M. 2019: Why friends and neighbors? Explaining the electoral appeal of local roots. The Journal of Politics 81-3. DOI: https://doi.org/10.1086/703131 Cigale, D. 2005: Posodobitev Ravbarjeve tipizacije naselij glede na stopnjo urbaniziranosti na podlagi RPE2002.Podatkovnabaza,OddelekzageografijoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani.Ljubljana. Cerv,A.2015:VplivucinkapoznanstvainsosedstvanavolilnovedenjevvolilnemokrajuTolmin.Dela44. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.44.25-43 Državna volilna komisija: Seznam kandidatov za poslance v Državni zbor. Ljubljana, 2022. Espírito-Santo, A., Rodrigues Sanches, E. 2018: Looking for locals under a closed-list proportional representation system: The case of Portugal. Electoral Studies 52. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.electstud.2018.01.004 Evans, J. 2004: Voters and Voting: An Introduction. London. Field, A. 2009: Discovering Statistics Using SPSS. London. Fink-Hafner,D.,Krašovec,A.2019:ThepresidentialisationofpartiesinSlovenia:Leadersandparties. ThePresidentialisationofPoliticalPartiesintheWesternBalkans.Cham.DOI:https://doi.org/10.1007/ 978-3-319-97352-4_7 Folke, O., Martén, L., Rickne, J., Dahlberg, M. 2021: Politicians’ neighbourhoods: Where do they live anddoesitmatter?Workingpaper,NottinghamInterdisciplinaryCentreforEconomicandPolitical Research. Medmrežje: https://www.nottingham.ac.uk/research/groups/nicep/documents/ working-papers/2021/2021-03.pdf (16. 9. 2023). Geodetska uprava Republike Slovenije: Register prostorskih enot. Ljubljana, 2022. Gimpel, J. G., Karnes, K. A., McTague, J., Pearson-Merkowitz, S. 2008: Distance-decay in the political geographyoffriends-and-neighborsvoting.PoliticalGeography27-2.DOI:https://doi.org/10.1016/ j.polgeo.2007.10.005 Hunt, C. R. 2022: Won’t you be my senator? Nuanced »friends and neighbors« voting in U.S. Senate Elections, 1968–2018. Electoral Studies 80. DOI: https://doi.org/10.1016/j.electstud.2022.102540 Jacobs,N. F.,Munis,B. K. 2019:Place-basedimageryandvoterevaluations:Experimentalevidenceon thepoliticsofplace.PoliticalResearchQuarterly72-2.DOI:https://doi.org/10.1177/1065912918781035 Jankowski, M. 2016: Voting for locals: voters’ information processing strategies in open-list PR systems. Electoral Studies 43. DOI: https://doi.org/10.1016/j.electstud.2016.06.005 Johnston, R. J. 1974: Local effects in voting in a local election. Annals of the Association of American Geographers 64-3. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1467-8306.1974.tb00990.x Key, V. O. 1949: Southern Politics in State and Nation. New York. Kladnik, D., Ravbar, M. 2003: Clenitev slovenskega podeželja. Geografija Slovenije 8. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545048 Kosi, D. 2012: Identitetne regije Slovenije. Geografski vestnik 84-2. Krašovec, A., Johannsen, L. 2016: Recent developments in democracy in Slovenia. Problems of Post-Communism 63, 5-6. DOI: 10.1080/10758216.2016.1169932 Logar, E., Potocnik Slavic, I. 2016: (Ne)vidne spremembe podeželskihskupnosti:primeri z Gorenjske in Sauerlanda. Geografski vestnik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88202 OdlocbaU-I-32/2015.UstavnosodišceRepublikeSlovenije.Ljubljana,2018.Medmrežje:https://www.us-rs.si/ odlocitev-ustavnega-sodisca-v-zadevi-u-i-32-15/(11. 6.2023). Pelc, S. 2015: Mestno prebivalstvo Slovenije. Koper. Put, G. J. 2021: Is there a friends-and-neighbors effect for party leaders? Electoral Studies 71. DOI: https://doi.org/10.1016/j.electstud.2021.102338 Put, G. J., von Schoultz, Ĺ., Isotalo, V. 2020: Fighting over friends and neighbors: The effect of inter-candidate geographic distance on intra-party competition. Political Geography 81. DOI: https://doi.org/10.1016/j.polgeo.2020.102219 Rallings, C., Thrasher, M., Borisyuk, G., Shears, M. 2010: Parties, recruitment and modernisation: Evidencefromlocalelectioncandidates.LocalGovernmentStudies36-3.DOI:https://doi.org/10.1080/ 03003931003738157 Ravbar, M. 1997: Slovenska mesta in obmestja v preobrazbi. Geografski zbornik 37. Ribicic, C. 2022: Volitve v slepi ulici: 62 vprašanj in odgovorov o volilni reformi. Ljubljana. Ribicic, C., Grad, F., Kaucic, I., Zagorc, S., Toplak, J. 2019: Ustavnopravna izhodišca za uresnicitev odlocbe Ustavnega sodišca št. U-I-32/2015. Medmrežje: http://ustava.si/wp-content/uploads/ 2020/06/Ustavnpravna-izhodi%C5%A1%C4%8Da-IUP.pdf (11. 6. 2023). Rogelj,B. 2021:Alijenovaureditevvolilnihokrajevzadržavnozborskevolitveustavna?Dela56. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.56.131-155 Roter, N. 2011: Vprašanje nezdružljivosti poslanske in županske funkcije. Magistrsko delo, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana. Roy,J.,Alcantara,C. 2014:Thecandidateeffect:Doesthelocalcandidatematter?JournalofElections, Public Opinion and Parties 25-2. DOI: https://doi.org/10.1080/17457289.2014.925461 Schulte-Cloos,J.,Bauer,P.C.2023:Localcandidates,place-basedidentities,andelectoralsuccess.Political Behaviour 45. DOI: https://doi.org/10.1007/s11109-021-09712-y Slovensko javno mnenje 2022/1: Izbrani graficni prikazi z medcasovnimi primerjavami. Fakulteta za družbenevedeUniverzevLjubljani. Ljubljana,2022. Medmrežje:https://www.cjm.si/wp-content/ uploads/2022/11/SJM_2022_1_izbrani_grafi.pdf (20. 7. 2023). Statisticni urad Republike Slovenije: podatki o številu prebivalcev po obcinah. Ljubljana, 2022. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px (11. 6. 2023). Tatalovich,R.1975:»Friendsandneighbors«voting:Mississippi,1943–73.JournalofPolitics37-3.DOI: https://doi.org/10.2307/2129327 Tiran, J. 2015: Urbano proti ruralnemu: (nov) razcep v slovenskem politicnem prostoru? Teorija in praksa 52, 1-2. Tiran,J. 2022:Alijevažno,dajenaš?Ucinekpoznanstvainsosedstvanapredsedniškihvolitvah2022. Medmrežje: https://metinalista.si/ali-je-pomembno-da-je-nas-ucinek-poznanstva-in-sosedstva­na-predsedniskih-volitvah-2022/ (11. 6. 2023). Tiran, J. 2023: Geografski vpogled v supervolilno leto 2022. Geografski obzornik 70, 1-2. Uršic, M., Hocevar, M. 2007: Protiurbanost kot nacin življenja. Ljubljana. Uršic, M., Tiran, J. 2022: Vpliv prostora na volilno vedenje: analiza delitve med urbanim in ruralnim naprimeruvolitevvDržavnizbor1996–2022.Teorijainpraksa59-4.DOI:https://doi.org/10.51936/ tip.59.4.871-891 Zakon o spremembi Zakona o poslancih. Uradni list Republike Slovenije 39/2011. Ljubljana. 7 Summary: »Do we prefer homemade bread to foreign cake?« The impact of local candidacies on the outcome of the 2022 Slovenian parliamentary elections (translated by Živa Malovrh) Candidates’successinelectionscanalsobeaffectedbygeographicalfactors,suchastheirlocalties. This phenomenon is known in electoral geography as the friends-and-neighbors effect, where voters supportthelocalcandidateregardlessoftheirpartyaffiliation(Key1949).Thiseffecthasbeenthesub­ject of a number of studies, each concluding that local candidates achieve more success in elections comparedtonon-localcandidates(RoyandAlcantara2014;Jankowski2016;Schulte-CloosandBauer 2023).However,fewerstudieshavefocusedonthequestionofhowmanycandidatesactuallystemfrom the local environment and how their place of residence is distributed (Rallings et al. 2010; Espírito-Santo and Rodrigues Sanches 2018; Folke et al. 2021). In Slovenia, these questions were more pertinent during the period in which the mayoral and the parliamentaryfunctionswerestillcompatible(upuntil2011),whenmayorswouldquitefrequentlyrun inparliamentaryelectionsandachieveconsiderablesuccess.Thefewstudiesofindividualcasesdetect-ed several cases of a weak or moderate effect on the electoral results, which was more prominent in thecountryside(Cerv2015;Tiran2023). Thisquestionhasonceagaincometotheforefrontinrecent years with the debates on changes to the parliamentary electoral system: one of the proposals was the introductionof theso-calleddomicile principle,allowingacandidateto run only in the electoralunit in which they have their permanent residence, which is not a prerequisite in the existing proportion­al election system (Ribicic et al. 2019). The aim of the study was to analyze the 2022 Slovenian parliamentary elections to determine the spatialdistributionofthedomicilesoftheparliamentarycandidatesanddeterminehowmuchthelocal­ness of the candidacy affected the electoral results. In line with the aim of the study and based on the existing literature, three working hypotheses were formulated and tested: • H1:Themajorityofthecandidatesontheelectorallistsarelocal,withtheexceptionofruraldistricts. • H2: Local candidates outperformed non-local candidates. • H3: Voters in rural districts are more likely to vote for local candidates than voters in urban areas. The study entailed the geocoding of 1,471 permanent residence addresses (Državna…2022) and thespatialidentificationoflocalcandidaciesatthecountyandtheregionallevel.Localcandidateswere deemedtobenotonlythosecandidateswhoranintheelectionintheareaoftheelectoraldistrict/sta­tistical region in which they also resided, but also those candidates who resided outside the electoral district/statistical region, but still within a municipality that encompasses at least part of the electoral district.Electoraldistrictswerealsoclassifiedaccordingtothelevelofsettlementurbanizationintourban (24), suburban (34), and rural (30) districts. Theelectoralresultswereanalyzedusingseveralstatisticaltests:1,226candidateswhoraninasin­gle electoral district were analyzed with an independent sample test, while 245 candidates who ran in two electoral districts were analyzed using the dependent sample test. The analysis of the latter also included the so-called quasi-experiment for which three groups were formed: the quasi-experimen­tal group included all the candidates who ran in the local and non-local district or region. In the two quasi-control groups, the first group included those candidates who ran only in the local district or region, while the second included those who ran only in a non-local district or region. The size effect was also calculated for each test. Thespatialdistributionofthecandidates’identifiedpermanentresidencesrevealsthataroundhalf (50.2%)oftheparliamentarycandidatesarefromcitiesandtowns,justunderathird(29.6%)fromurban­izedsettlements,andaboutafifth(19.9%)arefromthecountryside. Comparingtheseresultswiththe dispersion of the population leads to the conclusion that candidates from cities were represented in larger numbers, while the candidates from the countryside were less represented, but still above 50%. Abouttwothirds(65.6%)ranintheirlocaldistrict;however,iflocalnessisdefinedatthestatisticalregion level,therewere83.2%suchcandidates.ThehypothesisH1canthereforebepartlyconfirmed.Thefind­ingsindicatethattheintroductionofthedomicileprinciplemightberelativelyproblematic,especially for smaller parties, if the candidate’s permanent residence have to match at the electoral district level. Thelargestshareoflocalcandidacieswasdetectedforestablishedparties,suchastheSlovenianDemocratic Party(SDS),SocialDemocrats(SD),andNewSlovenia –ChristianDemocrats(NSi),wherethisshare is about 90%. The analysis of the electoral results at the district level of localness (the results are similar at the regional level) reveal that every political party apart from New Slovenia achieved a better result with localcandidatesthannon-localonesbyanaverageof23.7%. Thenon-parametricWilcoxonranksum test revealed this difference to be statistically significant. The overarching success of local parliamen­tarycandidates overnon-localoneswasalsorevealedby thecomparisonoftheelectoralresultsofthe 245candidateswhoranintwoelectoraldistricts,whichwasperformedwiththenon-parametricWilcoxon signed-ranktestforthedependentsamples:thelocalcandidatesreceived15.9%morevotes.Thehypoth­esisH2canthereforebeconfirmed.Theresultsindicatethatoneofthefactorsinfluencingone’selectoral choiceis»localness«,whichhasalsobeenfoundbyotherstudies(e.g.,Tatalovich1975;Jankowski2016; Schulte-CloosandBauer2023),albeitthiseffectseemstobelessimportantcomparedtootherfactors, suchaspartyaffiliation.InlightofthecharacteristicsofSloveniansociety,liketheincreasingallegiance to one’s hometown, highly developed local identities and localisms, and the distrust of state political institution,thelocalcandidateswereexpectedtohaveanadvantageovernon-localones.Theseresults were however most likely affected by the specific context of this election, which introduced a major transformation of the political space. Thelocaloriginofacandidatehasaslightadvantageoutsideurbancenters:localcandidatesinurban districtshadonlyaslightadvantage(5.86%)overnon-localones(5.65%). Thisdifferenceincreasesin suburbandistricts(5.87%versus5.47%);asexpected,thelargestdifferencecanbedetectedinruraldis­tricts(5.97%versus5.15%).ThisalsoconfirmsthehypothesisH3.Outresultscorrespondtotheresults ofpreviousresearchbothinSloveniaandabroad,whichhaveidentifiedthatlocalcandidacieshaveagreater impactinthecountryside,especiallyintheperiphery(Gimpeletal.2008;Cerv2015;JacobsandMunis 2019), pointing to a still present territorial connection and the existence of rural communities. Despitecertainmethodologicalconstraints,theresearchoffersvaluableinsightintothespatialfea­turesoftheparties’candidatesaswellasintoelectoralbehaviorintermsoftherelationshipbetweenthe localandthenon-local.Thefindingscanalsobeusedtoaiddiscussionsonchangestotheelectoralsys­tem in Slovenia. CHALLENGES FOR THE VITICULTURAL LANDSCAPE – THE CASE OF VIPAVA HILLS IN SLOVENIA IZZIVI VINOGRADNIŠKE POKRAJINE – PRIMER VIPAVSKEGA GRICEVJA V SLOVENIJI AUTHORS/AVTORJI dr. Maja Topole ResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts,AntonMelikGeographicalInstitute,Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia maja.topole@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-1007-2289 dr. Mateja Šmid Hribar ResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts,AntonMelikGeographicalInstitute,Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia mateja.smid@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0001-5445-0865 dr. Žiga Kokalj Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Institute of Anthropological and Spatial Studies, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia ziga.kokalj@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-1712-0351 DOI: https://doi.org/10.3986/GV95102 UDC/UDK: 711.3:634.8(497.47) COBISS: 1.01 ABSTRACT Challenges for the viticultural landscape – The case of Vipava Hills in Slovenia ThearticledealswiththeVipavaHills,oneoftheoldestandstillpromisingSlovenianwine-growingregions. Despite the favourable natural conditions, especially for organic viticulture, a comparison of land use in the last two decades shows the abandonment and overgrowth of vineyards in the higher, so-called vine-yardsitesand,ontheotherhand,theirrelocationtothebottomoftheVipavaValley,wheregrapeproduction isintensified.Thearticlediscussestheobstaclesleadingtotheunfavourabledevelopmenttrendsintheland­scapeanddemography,andproposesmeasuresthatcould,ontheonehand,preventfurtherabandonment of agricultural land, especially vineyard land, population out-migration and biodiversity decline and, on the other hand, make better use of the advantages of the ideal combination of climatic, lithological and pedological features, the mosaic-like structure of the landscape, the high degree of naturalness, the exten­sive protected areas of Natura 2000 and, last but not least, the rich cultural heritage of the region. KEY WORDS ruralgeography,sub-Mediterraneanviticulture,culturallandscape,demographicperspective,sustainable land use, Slovenia IZVLECEK Izzivi vinogradniške pokrajine – primer Vipavskega gricevja v Sloveniji Prispevek obravnava Vipavsko gricevje, eno najstarejših in tudi danes obetavnih slovenskih vinogradni­ških pokrajin. Kljub ugodnim naravnim razmeram, posebej za ekološko vinogradništvo, primerjava rabe zemljišc v zadnjih dveh desetletjih kaže opušcanje in zarašcanje vinogradov v višjih, t. i. vinogradniških legah, po drugi strani pa njihovo selitev proti dnu Vipavske doline, kjer prihaja do intenzifikacije pride-lave grozdja. Clanek govori o ovirah, ki povzrocajo neugodne razvojne trende v pokrajini in demografiji ter predlaga ukrepe, s katerimi bi lahko na eni strani preprecili nadaljnje opušcanje kmetijskih, posebej vinogradniških zemljišc, izseljevanje prebivalcev in upadanje biodiverzitete, po drugi pa bolje izkoristili prednostiidealnekombinacijepodnebnih,kamninskihinpedološkihlastnosti,mozaicnestrukturepokra­jine,visokestopnjenaravnosti,obsežnihzavarovanihobmocijNature2000innenazadnjebogatekulturne dedišcine regije. KLJUCNE BESEDE geografija podeželja, submediteransko vinogradništvo, kulturna pokrajina, demografska perspektiva, trajnostna raba zemljišc, Slovenija Editorial Board received this article on October 26, 2023. Uredništvo je prispevek prejelo 26. oktobra 2023. 1 Introduction Slovenia has only 1% of vineyards among all types of land use, but isnevertheless a traditional wine-growingcountry. Ofthethreewine-growingregions,thePrimorskawine-growingregionhasthehighest proportionofvineyards.Withinthisregion,theMediterraneanhillsarethemostimportant,withanaver­agevineyardlanduseof6.4%(Gabrovecetal.2020,280).ThisincludestheVipavaHills,whicharepartof theVipavaValleywine-growingarea,whichboasts13.6%ofthevineyardsandoneoftheoldestwine-grow­ingtraditionsinSlovenia.Insomesources,especiallyonmaps,theVipavaHillsarealsoreferredtoasVipavska brda(brdaisanothernameforhills),whichhasevenbeenstandardised,butthisgeographicalnameisnot commonamongthelocals. ThefirstSlovenianexpertmanualforviticulturealsooriginatedintheVipava regionandwaspublishedinthemid-19th century(1844)asasupplementtoKmetijskeinrokodelskenovice (Agricultural andCraft News) byMatijaVertovec (1784–1851),a local man,priestand expert in various fields (Vertovec 2015). A facsimile edition was published in 1994 and a transcription of the original was publishedagainin2015asa»professional,linguisticandnationalgem«(Korošec-Koruza2015). Despite the favourable conditions for agriculture, especially for viticulture, a progressive process of overgrowth and abandonment of agricultural land can be observed in the Vipava Hills. Vineyards are being abandoned and moved from higher to lower areas or to the plain. The transformation of the viticultural landscape in Slovenia couldbe partly due to the modernisation of land cultivation (Pipan andKokalj2017).TherearetwoopposingtrendsinlanduseinSlovenianagriculturallandscapes:aban­donment and intensification (Ribeiro and Šmid Hribar 2019). Both trends lead to a loss of landscape-and biodiversity, which means a degradation of the agricultural landscape and a decline in the attrac­tiveness of the region for settlement, tourism and recreation. The aim of this study was to investigate the land use change in the Vipava Hills between 2002 and 2020 and to determine the current situation and trends in this viticultural landscape. The following research questions were asked: 1) How did the landscape and land use change in the period 2002–2020? 2) How can the Vipava Hills viticultural landscape be preserved? Theresultsoftheresearchwillcontributetotheformulationoflandscapepolicy,inparticularmea­sures and strategies for the management of cultural landscapes (e.g., Urbanc 2002; Šmid Hribar 2017; PenkoSeidlandGolobic2020;TopoleandPipan2022),aswellastotheimplementationoftheEuropean LandscapeConvention(2000),whichemphasisesthatlandscapeisafundamentalcomponentofEurope’s naturalandculturalheritage, contributingtopeople’swell-beingandenhancingofEuropeanvisibility. TheresultswillalsobeusefulforintheeffortsoftheEuropeanCommissionandtheRepublicofSlovenia. Both have recently adopted a roadmap for the transition to organic farming (Action…2022; Akcijski…2022).This isintendedtocontributeto theimplementation oftheEuropeanGreen Deal (European…2019), withtheobjectiveofconverting25%ofallagriculturallandintheEuropeanUnion to organic farming by 2030 and gradually achieving climate neutrality by 2050. After 2023, the EU and Sloveniawillimplementspecificmeasuresandcreateincentives,includingtheincentivetoestablishecore­gions(Charter…2021).Organicvineyards,whichshouldcontinuetoexpand,arealsothemostrational formof landuseintheVipavaHillsintheareasthatarebecomingovergrown.Theareasthatarebecom­ingovergrown arethosethataresuitableonlyforvineyards, oratbestfor olivegrovesandfruittrees. 2 Methods 2.1 GIS analysis In order to calculate the statistics for the landscape analysis, we used our own code, which calcu­lates statistical indicators such as minimum and maximum values, average, area and percentile from the rasterdatadue to the large numberoflayers,class combinations andadministrativeunits. We per-formedthecalculationsforselectedadministrativeunits,suchassettlements,andaccordingtoselected criteria, such as slope classes, by individual land use categories (Maroh and Kokalj 2021). In addition, mathematical and statistical data processing was carried out to show the significance of individual phenomena or land use types using concentration indices. The importance of the geo-factors influencing land use was highlighted using the Hirschman concentration coefficient. We used the Airborne Laser Scanning Data of Slovenia (Podatki…2015), the organic vineyards layer was obtained through personal correspondence with the Ministry of Agriculture, Forestry and Food (Frelih 2021), and the layer of Natura 2000 areas was obtained from the Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation, also through personal correspondence (Natura…2021). 2.2 Field visits and participatory focus groups Between October 2020 and May 2022, we conducted 10 field visits to explore landscape and meet farmers and residents in the area. We held informal short interviews with them. We were interested in the structure of the landscape, the attitudes of local people towards their own region and their views on its strengths and weaknesses. Equipped with the results of the GIS landscape analysis, the thematic map analysis and the statis­ticaldataanalysis(Topole2021;ŠmidHribar2021a;2021b)aswellasthefindingsfromthefieldresearch, we presented the landscape topics to the stakeholders in three participatory focus groups in October andDecember2021andinApril2022.Theinvitedparticipantsincludedconventionalandorganicwine­growers, farmers, representatives of the municipalities, the Forest Service, the regional development agency, educational and research institutions, heritage institutions, tourism and information centres, associationsandNGOs,aswellasprovidersoftourism,gastronomy,craftsandtrade.Basedonthedis­cussionswiththem,wehaveformulatedmeasuresforthepreservationandfurtherdevelopmentofthe Vipava Hills viticultural landscape. 3 Results 3.1. Vipava Hills The Vipava Hills are the rugged southern part of the Vipava Valley, nestled between the high karst plateaus of the Trnovo Forest Plateau (Trnovski gozd) (1,495m) and Nanos (1,313m) in the northand north-east,respectively,andthelowerkarstKrasPlateauinthesouth-west(average334m).Inthewest, where the Vipava Valley merges into the Friuli Plain, the influence of the sea is most pronounced. The average air distance to the Adriatic Sea in the Gulf of Trieste is only 15km. TheclimateintheVipavaHillsisinlandsub-MediterraneanortemperateMediterranean. Itdiffers from the typical Mediterranean climate in having slightly lower average temperatures and a different distribution of precipitation. The meteorological station Slap recorded an average annual temperature of12°C,anaverageJulytemperatureof21.2°CandanaverageJanuarytemperatureof3.1°Cintheperi­od 1967–2006. Winter temperatures are strongly influenced by the penetration of cold continental air masses. The Vipava Valley receives an average annual rainfall of around 1,500mm, with the first peak in the autumn months and the second peak at the transition from spring to summer. The lowest rain­fall occurs in winter and in July and August. The growing season, with an average daily temperature of over 5°C lasts 289 days (February 22 – December 7), while the tillage or cultivation season with an Figure1:ThepositionoftheVipavaHillsinSlovenia(sourceforadministrativeboundariesofmunicipalities and settlements: Register of Spatial Units 2021). p Geografski vestnik 95-1, 2023 Papers/Razprave averagedailytemperatureabove10°Clasts208days(April8–November1).Springfrostcanstilloccur in March and in colder areas in April (Hrvatin 2021). On April 6, 2021, for example, polar air swept over Slovenia within a few hours. It even snowed by the sea, but most heavily along the Dinaric moun­tain barrier. The coldest April morning in more than 60 years of observations was April 7, 2021. The BiljestationnearNovaGoricarecordedaminimumtemperatureof–4.1°C,whilePodnanosintheVipava Valley recorded a minimum temperature of –3.2°C (Mraz…2021). In 2020, the population of the 23 settlements of the Vipava Hills, which cover an area of 68.6km2 and belong to four municipalities (Ajdovšcina, Komen, Nova Gorica and Vipava), was 5,511. Almost half of the population (47%) was employed, of which 5.7% worked in agriculture (SiSTAT 2021). The Vipava Hills have a favourable traffic position along the Razdrto-Nova Gorica highway, but the con­nections within the hills are mostly poor, with the exception of a few cross-connections. 3.2 Geomorphological and pedological analysis of the landscape and land use 2020 TheaverageheightoftheVipavaHillsis206m,withadifferenceof497mbetweenthehighestpoint inthesouth-east(Stanibreg,556m)andthelowestpointinthenorth-westatthemouthoftheBranica river (59m). Almost two thirds of the Vipava Hills are between 100 and 250m, less than a tenth are below 100m and only 6% of the hills are above 350m (Figure 2). The highest point is the watershed ridge between the Vipava and Branica rivers, which runs NWW-SEE in the west and almost north­southintheeast.TheVipavaHillsareanareawithconsiderableslopes.Theaverageslopeis31%,which is why much of the land is terraced. Figure 2: The varied viticultural landscape of the Vipava Hills. View over Our Lady of the Snows above Goce to the south-east, into the upper Vipava Valley below Nanos. Figure 3: Vipava Hills: land use in 2020 (Dejanska…2021). p MajaTopole,MatejaŠmidHribar,ŽigaKokalj Challengesfortheviticulturallandscape –Thecase… Figure 4: Vipava Hills: land use structure by settlement in 2020 (in%). Figure 5: Vipava Hills: land use structure by settlement in 2020 (in ha). ThebedrockthroughoutthehillsisEoceneflysch,alternatingwithmarls,sandstones,argillitesand alevrolites, with interbeds of breccias, conglomerates and calcarenites (Buser 1973, 23–25). Various eutric brown soils have developed on this bedrock, covering 71.2% of the Vipava Hills. They differ intheproportionofsandstonesandmarls,intheproportionofadmixturesandtheirthickness,which is related to the slope of the surface. 38.8% of the soils are heavily anthropogenised, i.e. ameliorat­ed or modified by human influence. The second group consists of gleyic and pseudo-gleyic soils of various depths, which may be alluvial or on colluvium and together cover a good fifth of the Vipava Hills (21.2%) (Pedološka…2016). In addition to rock composition and slope inclination, pedological conditions are also influenced by exposure, insolation and water conditions. There are almost no flat areas in the Vipava Hills, with the western and northern exposures below average and the north-eastern, south-eastern and southern exposures above average. The Vipava Hills receivealargeamountofsolarirradiationenergy,onaverage4276MJor1188Kwh/m2peryear,which is 6.6% above the national average (Gabrovec 1998; Hrvatin 2021). Due to the topography, local vari­ationsareconsiderable.AsmuchasthreequartersoftheVipavaHillsbelongtothethreehighestclasses of insolation, which receive over 900Kwh/m2. The land use analysis confirmed that the Vipava Hills are a viticultural landscape (Figure 3). In 2020, vineyards occupied 936.4ha or 13.6% of the total area of 6862.5ha, or 29.6% of the 3166.3ha of agriculturalland. AccordingtotheInstituteofAgricultureandForestryNovaGorica,587(70%)ofthe total of 839 farms in the Vipava Hills were classified as vineyard farms. On average, there were 1.6ha of vineyards per vineyard farm, and the average size of each vineyard was 0.5ha. ThesettlementswiththehighestrelativeshareofvineyardsofalllandusesareSlap(33.3%),Mance (26.1%), Branik (25%), Lože (21.4%) and Zavino (21.1%) (Figure 4), while the areas with the largest absoluteareaundervinesareSlap(169.8ha),Branik(107.6ha),Planina(69.5ha),Brje(69.3ha),Podraga(57.7ha), Šmarje (56.8ha) and Mance (55.8ha) (Figure 5). The average altitude of the vineyards is 187m. Most of the vineyards are at an altitude of 100–250m,wheretwothirdsofthemarelocated. Theaverage slopeofthevineyardsis20.3%,andone third of all vineyards are located on areas with a slope of more than 21%. 572.9ha, or 61,2% of all vine-yards,arethereforeonterraces.Viticultureisthemostextensiveofalllandusesonterracedland.Terraces not only facilitate cultivation, but also provide better sunlight and breathability for the vines. Theeastern,south-easternandsouthern exposures(concentrationindices125,124,122)aremost used for viticulture, as it is important for the vines to be exposed to the rising sun as early as possi­ble in the morning, which dries out the dewy leaves and thus prevents the development of diseases. The organic vineyards are even more concentrated in the eastern sites (concentration index 129), followedbythenorth-easternandsouth-easternsites–beforethesouthernones.TheHirschmancon­centrationcoefficient,whichindicatestherelationshipbetweenvineyardareaandexposure,ismuch higherfororganicvineyards(0.1777)thanforvineyardsingeneral(0.1156).37.5%oftheareareceives between1000and1100Kwh/m2of solarenergy peryear,andalmosthalf(49.1%)ofallvineyardsare locatedintheseareas. Theconcentrationindicesforthetwohighestclassesofinsolation(1000–1100 andover1100Kwh/m2)are115and176fororganicvineyardsand131and127forconventionalvine­yards. There are 12 different soil types in the Vipava Hills, but 96% of all vineyards are planted on only sixtypesand68%ononlythreetypesofeutricbrownsoil.Therelativelymostimportantsoilsaredeeply cultivated vineyard soils (vitisol), eutric, and the pseudo-gleyic colluvial eutric brown soils on Eocene flysch (concentration indices of 228 and 130). The organic vineyards are even more limited. 75% of themarelinkedtoeutricbrownsoilswithupto20%interbedsofrendzinasoilsorupto40%interbeds of anthropogenic (ameliorated) soils and vitisol. The concentration index is 416 on vitisol and 169 on Figure 6: Vipava Hills: organic and conventional vineyards in 2020 and their location in relation to Natura 2000 protected areas. p Geografski vestnik 95-1, 2023 Papers/Razprave eutric brown soils with interbeds of rendzinas. It is important to remember that choosing the right grape variety for each vineyard micro-location is essential, as the different varieties have different sensitivities to drought, humidity, frost, etc. Many wine-growers have very good experience with old autochthonous or local grape varieties, which, according to estimates by the Institute of Agricultureand Forestry Nova Gorica, account for 35% of the vines in the Vipava Valley (Škvarc 2023, 6). The Vipava Hills thus have a number of advantages in terms of natural conditions: a rugged surface,afavourableclimate,numerouselevated,sun-facingslopes,awindsweptlandscapewithahigh degree of mosaic-like landscape. It is characterised by a high degree of naturalness and a rich bio­diversity. It alternates between patches of forest, extensively used grassland and farmland, with 49% forest, 17% extensively used grassland and pasture and 2.1% overgrown land. There are no disturb-ingfactorssuchasintensivemonocultures,industry,trafficandotherpollutants,whichmakesthearea very favourable for the introduction of organic viticulture. In 2020, 84.6ha or 9% of all vineyards in theVipavaHillswerealreadyorganicallyfarmed(Figure6),whichisabovethenationalaverage(5.1%) (Akcijski…2022, 17). By 2020, only 623.2ha or 57.2% of the 1089.7ha of vineyards that existed in 2002 had been pre­served. These are considered permanent vineyards (Table 1). Between 2002 and 2020, 313.2ha of vineyards were newly planted (Figure 8). The new vineyards therefore accounted for one third of the 936.4ha recorded in 2020. The new vineyards were created onformergrassland(38.8%),arableland(27.4%),forest(21.4%)andorchards(8.8%)(Figure9,line 1). However,by2020,466.5haofvineyardsfrom2002wereabandonedandconvertedasfollows(Figures9, line 2, and 10): 38.7% were converted to grassland, 12.3% were in the process of overgrowing, 6.2% had already become forest, 10.8% were ploughed into arable land, 10.4% were converted to orchards, 4.9% of the 466.5ha were built on, 2.3% were converted to olive groves, and 14.5% were converted to variousotheruses.Halfofallabandonedvineyardswerelocatedatanaltitudeof150–250m. Themain reason for this is their relocation to the foothills, wherecultivation on slopes of less than 6%, and espe­cially less than 2% is much easier. Despite the establishment of new vineyards, the total area under vines decreased from 1089.7ha in 2002 to 936.4ha in 2020, i.e., by 153.3ha or 14.1% (see Figure 11 and the indices in Table 1). Figure 7: Vipava Hills: land use structure in 2002 and 2020. Figure 8: Vipava Hills: new vineyards registered in 2020 (313.2ha in total); the different colours indicate the type of land use in 2002; the dotted areas show the Natura 2000 protected areas that were designated in 2004. p Table 1: Comparison of land use in the Vipava Hills in 2002 and 2020 (yellow: permanent land use in the period 2002–2020, pink: comparisonof vineyards in 2002 and 2020, red: areas that have decreased significantly). Land use (ha) 2020 Built up Arable Vineyards Orchards Olive Forest Grassland Overgrown Water Other Vipava groves Hills Built up 203.2 3.3 2.3 9.0 0.1 4.1 10.5 0.8 0.4 3.7 237.3 Arable 13.7 252.1 85.7 25.8 0.3 6.9 241.4 4.3 0.4 22.1 652.8 Vineyards 22.6 50.5 623.2 48.3 10.6 28.9 180.6 57.2 0.2 67.5 1,089.7 Orchard 4.9 14.8 30.6 29.2 1.0 4.1 19.6 2.6 0.3 8.7 115.8 2002 Olive grove 0.0 0.0 0.0 0.4 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.4 Forest 19.0 4.4 67.1 22.2 4.6 3053.3 49.8 18.0 2.3 52.8 3,293.6 Grassland 35.1 61.4 121.5 65.2 3.9 190.6 640.1 57.7 0.9 129.7 1,306.2 Overgrown 1.2 0.4 1.0 1.3 0.2 29.0 1.3 1.4 0.1 3.6 39.4 Water 0.1 0.0 0.1 0.0 0.0 2.0 0.6 0.4 16.0 0.5 19.6 Other 5.4 2.2 4.9 6.2 0.5 46.3 18.6 3.5 5.2 14.7 107.5 Vipava Hills 305.2 389.2 936.4 207.6 21.2 3,365.2 1,162.5 146.0 25.7 303.3 6,862.3 Newly developed land 102.1 137.1 313.2 178.4 21.2 311.9 522.4 144.5 9.8 288.5 2,029.1 Abandoned land 34.2 400.6 466.5 86.5 0.4 240.4 666.1 38.0 3.6 92.7 2,029.1 Difference in 67.9 ha 2020:2002 –263.5 –153.3 91.9 20.8 71.5 –143.7 106.5 6.2 195.8 0.0 Index 2020/2002 129 60 86 179 2608 102 89 370 132 282 100 In terms of exposure, the smallest decline in vineyard area over the period 2002–2020 is observed intheeasternandnorth-easternpositions.Intermsofsoils,byfarthelargestincreaseintheareaunder vines,25-fold,wasobservedoneutricbrownsoilsonolderclayeyalluvialland,wherearablelandused to be. The changes in the other land uses are shown in the indices for 2020/2002 (Table 1). Arable land decreased the most. In 2020, the share of arable land was only 5.7%, i.e., 263.6ha or 40% less than in 2002. In addition to the abandonment of arable land, this is mainly due to the migration of vineyards to the bottom of the Vipava Valley, where they have displaced arable land. The area of grassland also decreased,by143.7ha(11%).Thelandforotherusesincreased,withorchardsincreasingrelativelythe most (by 91.8ha or 80%), and olive groves in particular. These were almost non-existent in 2002 and covered 21.2ha in 2020. 49% of the Vipava Hills are covered with forest. It dominates in shady and steep areas. The aver-ageslopeoftheforestareais43.8%.Since2002,theforestareahasincreasedby71.5ha(2%).Evenbefore theobservationperiod,theforesthadalreadygrownoverextensiveterracedareas.Manyterraceshave thus lost their original function, and 4.1% of the terraces were still in the process of becoming over­grown in 2020. Although the forest is not of great economic importance here, it provides ecosystem services such as forest fruits, wood biomass (firewood) and vineyard stakes as well as recreation. In very steep areas, it plays an erosion-preventing, protective role, but otherwise it provides shelter for animals and contributes to the mosaic structure of the landscape. In 2020, 146ha (2.1%) of land was overgrown, which is 3.7 times more than in 2002 (39,4ha) in the entire region. Overgrowth was concentrated in areas further away from settlements, at higher alti­tudes,lessaccessible,steeper,drierorwithshallowsoils,aswellasinareaswithproblematicownership (age, unregulated ownership, multiple owners). A comparison of land use between 2002 and 2020 shows a significant decrease in vineyards, espe­ciallyintheextremenorth-westernandsouth-easternpartsoftheVipavaHills.Mostoftheabandoned vineyards are located in the settlements of Spodnja Branica, Preserje, Branik, Brje and Podraga, where Figure 9: Vipava Hills: changes in vineyards 2002–2020: 1. newly established vineyards (313.2ha) by 2020 and their land use in 2002; 2. abandoned vineyards (466.5ha) in the period 2002–2020 and their land use in 2020 (Dejanska…2021). Figure 10: Vipava Hills: land use types in 2020 where there were still vineyards in 2002 (land use of abandoned vineyards, 466.5ha in total) and Natura 2000 protected areas. p str. 44 Figure11:VipavaHills –changesinvineyards2002–2020(abandoned:466.5ha,new:313.2ha,permanent or preserved: 623.2ha) and their location in relation to Natura 2000 protected areas. p str. 45 almost no new vineyards are being established. There are also abandoned vineyards in Lože, on Slap,Planina,inŠmarjeandGabrje,where,unliketheabove-mentionedsettlements,newvineyardsarealso recorded, and in some cases there may be a migration of vineyards from higher and steeper areas to lower ones where cultivation is easier. Converting to grassland or even overgrowth of vineyards are verycommon in the Vipava Hills. In theperiod2002–2020,14%ofvineyardswereabandoned,40%ofarablelandwaslostand11%ofgrass­landwaslost(Table1:Index2020/2002).MoredetaileddataontheindividualsettlementintheVipavaHills can be found in Topole, Šmid Hribar and Pipan (2022, 26–27). In this context, the village of Šmarje in the municipality of Ajdovšcina is interesting, where new vineyardsarebeingplanteddespiteadrasticdeclineinagriculturalactivity.Afterafieldvisit,welearnedthat new vineyards are being planted in Šmarje by foreigners (two Italians and a Slovene from central Slovenia) who, according to a local, are buying land in the most favourable agricultural locations in the settlement. One of them has planted a large vineyard where all the machine work is doneby a local and the harvested grapes are transported to Italy by the owner. This is a worrying development, as the land is a natural resource that needs to be managed carefully. This is particularly problematic when vineyardsaredevelopedonformerlow-lyinggrasslands.Thisresultsinashortageofgrasslandforlive-stock farming, while at the same time the higher areas, which are best suited to viticulture, are being overgrown. 3.3. Vineyards and Natura 2000 The Vipava Hills are included in two Natura 2000 sites due to their well-preserved nature: Natura 2000 – Fauna Flora Habitat and Natura 2000 – Habitat Types (Illyrian oak-hornbeam forests (Erythronio-carpinion),juniperstandsindrygrasslandsoncarbonatesubstrate(Juniperuscommunis), rocky grasslands on alkaline substrate (Alysso-Sedion albi) and western sub-Mediterranean dry grass­lands (Scorzoneratalia villosae)). Together, Natura 2000 covers almost half (46.1%) of the Vipava Hills. A detailed GIS analysis shows that one third of all vineyards (32.8%) overlap with Natura 2000 sites. In2004,whenNatura2000wasdeclared,therewere280.5haofvineyardsinthedifferenttypesofNatura 2000 (the number of organic vineyards is notyet known for that year), while in 2020 there were 275ha of conventional and 30.9ha of organic vineyards within the Natura 2000 area (Figure 6). The vineyard areas and the development of vineyard areas in the period 2002–2020 in relation to Natura 2000 are shown in Figures 6, 8, 10 and 11. Natura 2000 is not evenly distributed across the settlements; there aremoreprotectedareasinthecentralpartofthehills,southofthewatershedbetweentheVipavaand Branica rivers and in the east. 3.4 Measures to preserve the viticultural landscape Based on the landscape analysis, the analysis of land use change in the period 2002–2020, three participatoryfocus groups and desk work, we have formulated five short-term (1–2 years), five medi-um-term (3–5 years) and four long-term (6–10 years) measures tocontribute to the conservation and development of the Vipava Hills viticultural landscape. The measures are shown in Table 2. In addi­tion to a brief description of the measures, the key stakeholders involved in their implementation are also listed. The feasibility of the measures is also considered. As can be seen, the key stakeholders for the preservation of the Vipava Hills viticultural landscape are the wine-growers, the landowners, the municipalities, which have to provide the appropriate legal framework, the agricultural and forestry institute, which is to help with the establishment of new vineyards, and last but not least, the researchers and experts who compile the relevant data. Table 2: Measures for the conservation and development of the Vipava Hills viticultural landscape. Measure Period of Action Stakeholders Obstacles/risksimplementation Measure 1Short-term The Wine Museum can contribute toThe Regional MuseumSecuring funding strengthening the visibility and competitiveGoriški muzej Nova Gorica Revitalisation of the exist-advantage of the Vipava Valley viticulturaling Vipava Wine Museum area, which has a rich history and tradition based on exceptional natural conditions.To revitalise the museum, we propose to: improve the museum’s accessibility to visi­• tors (daily, several hours a day), in• crease the promotion of the museum(throughwineshops,tourist agencies, etc.) • offer presentations or guided tours indifferent languages, include the museum in the wine route. • Measure 2 Up-to-date overview ofthe state of overgrowth ofvineyard land: • list of interested partiesfor the lease/purchaseof vineyard land and • monitoring thesituation Short-term GIS data preparation and record keeping: • former vineyards registered as land in overgrowthin 2020, • vineyards from 2002 converted to new land useby 2020, • field verification of identified land, recordingof current use, owner’s details, • informing the owner about the conditionof the land and possible measures (agriculturalcultivation, renting, higher taxation in eventof overgrowth), • at the same time, the municipality keeps a listof wine-growers, those looking for a vineyard orthose who want to buy or lease an area suitablefor viticulture. • Researchers/Experts toprovide GIS data onvineyards, • Municipalities where landis in overgrowth (Vipava,Ajdovšcina, Komen andNova Gorica), • Wine-growers interestedin renting/purchasingvineyard land, • Wine-growers interestedin renting/selling vineyardland • Securing funding; • Engagetherelevantinstitutionsto carry out field visits andcommunicate with owners ofvineyard land in overgrowthand potential tenants Measure Period of Action Stakeholders Obstacles/risksimplementation Measure 3Short-term Training stakeholdersin sustainable farmmanagement andagroecological practices To make society and ecosystems more resilient toclimate change and more resilient to erosion, tomake farming and food systems more sustainableand economically viable, farms need to: • increase knowledge of agroecological practices, • strengthen and disseminate traditional practicesthat are still alive in many places, such as: mixedplanting, hand harvesting, mechanical weedcontrol, weed control by burning, partial andcomplete greening of inter-row spaces, screeningwith different materials, intermittent irrigation,inter-row crops, mulching of pruning waste,green manuring with different plants,organicmanureapplication,preparation and use of com­post, including composting of grape skins,presence of beehives and bird nesting boxes(Best…2020). • Wine-growers or farmers,Lack of interest from wine • Institute of Agriculturegrowers/farmers and Forestry Nova Gorica, • School for of Viticultureand Enology, Universityof Nova Gorica Measure 4Short-term Eco-region formationand branding Given the exceptional natural conditions in thehills, which are favourable for the introductionof organic farming, and the promised incentivesfrom the EU and Slovenia, it makes sense toinitiate the process of introducing an eco-regionand creating a brand (Logar 2022a; 2022b).The International Network of Eco Regions(IN.N.E.R.), founded in 2014, issued guidelinesor a Charter in support of new eco-regions(Charter…2021). • The economy departmentsof the municipalitiesof Vipava, Ajdovšcina,Komen and Nova Gorica, • Regional DevelopmentAgency ROD Ajdovšcinaand Regional DevelopmentAgency of NorthernPrimorska ltd. Nova Gorica, • Tourist organisations, • Wine-growers, fruit-growers, olive-growers, • Research institutions Lack of interest from winegrowers/farmers Measure Period of Action Stakeholders Obstacles/risksimplementation Measure 5Short-term Short lectures and discus­sions on specific Nature2000 cases in the VipavaHills several times a year Short events with a presentation of Natura 2000 inthe Vipava Hills, where local people would learnmore about Natura 2000, the status (conservation)of local habitat types and species, best practices inNatura 2000 conservation of and viticulture, andthe challenges they face. The activity should becarried out jointly by agricultural advisors, whomonitor and know the situation from an agricul­tural and environmentalpoint of view,andnatureconservationists, who are able to present topicsrelated to nature conservation and Natura 2000.A better knowledge of Natura 2000 should havean impact on the maintenance of agriculturalpractices in these areas and on the reductionof the overgrowth of Natura 2000 areas. • Institute for NatureConservation, NovaGorica regional unit, • Institute of Agricultureand Forestry Nova Gorica, • municipalities with landin the Vipava Hills (Vipava,Ajdovšcina, Komen andNova Gorica) • Coordination of dates forevents by Institute for NatureConservation, Nova Goricaregional unit, Chamber ofAgriculture and Forestryof Slovenia – Institute NovaGorica and participatingmunicipalities, • Ensuring that local peopleattend and that events aremoderated Measure 6Medium-term Revitalisation of the Wineroad The wine roads that were built in the Vipava Hillsat the end of the 20th century to promote the saleof wine and support viticulture connected the wineand gastronomy providers and the natural and cul­turalattractions of thehills. Itwouldbe necessary to: • rehabilitate individual sections of the road andbetter connect the villages or create connectingroads, • create a map of the wine road (marking the loca­tions of wine-growing farms, farms with otherfacilities, natural and cultural heritage, protectedareas, viewpoints, drinking water sources, basicsupply centres and accommodation), • review the conditions for the participation ofinterested wine-growers and wine merchants, • include the previously excluded areas, • strengthen the promotion of the wine road, • properly maintain the infrastructure. • The economy departmentsof the municipalities ofVipava, Ajdovšcina, Komenand Nova Gorica, • Regional DevelopmentAgency ROD Ajdovšcinaand Regional DevelopmentAgency of NorthernPrimorska ltd. Nova Gorica, • Tourist organisations, • Wine-growers/farmers Lack of interest from munici­palities and other stakeholders Measure Period of Action Stakeholders Obstacles/risksimplementation Measure 7Medium-term Strengthening the roleof the wine cooperativeor the participation offarmers The Vipava Agricultural Cooperative was foundedin 1894 to help farmers sell their produce (grapes,fruit, milk and meat).Following the forced sale of a majority sharein Agroind Vipava in 2014, the cooperative hasbecome less effective. This is also reflected inthe abandonment of the fragmented vineyardsin the north-western part of the hills, which isthe furthest from the Vipava 1894 wine cellar,which is now owned by a foreigner.The situation could be improved by strengtheningthe role of the cooperative, cooperation betweenwine-growers or farmers and building a commonnetwork, focusing on sustainable farming andjoint promotion. Wine-growers/farmers • Lack of interest from farmers, • Problems with the organisa­tion or management Measure 8Medium-term Legal and organisational support for municipal or inter-municipal services in the renting/saleSetting up a specialisedof suitable land to interested wine-growers.service to assist in theSome vineyard land is becoming overgrownrental/sale of land,because it is co-owned by several heirs whoespecially in the casecannot agree on a sale/lease or are abroad andof multiple owners no longer have any interest in their property. Municipalities and adminis-Lack of interest from munici­trative units where landpalities to set up such a service is in overgrowth (Vipava,Ajdovšcina, Komen andNova Gorica administrativeunits) Measure Period of Action Stakeholders Obstacles/risksimplementation Measure 9Medium-term Programme for themarketing of the VipavaHills as a Natura 2000 site The high proportion of the area protected byNatura 2000 gives the Vipava Hills an importantcharacter. It should not be seen as an obstacle butas an advantage and emphasized in the touristoffer and in the promotion of products fromthis area. To this end, a programme should bedeveloped in the medium term to integrateNatura 2000 into the marketing programme,from wine sales to destination marketing forthe Vipava Hills. • Institute for NatureConservation, NovaGorica regional unit, • Municipalities with land inthe Vipava Hills (Vipava,Ajdovšcina, Komen andNova Gorica), • Owners of wine cellarsand accommodation, • Regional DevelopmentAgency ROD Ajdovšcinaand Regional DevelopmentAgency of NorthernPrimorska ltd. Nova Gorica, • Institute of Agriculture andForestry Nova Gorica • Lack of interest fromlandowners and muni­cipalities. • Another risk may be the fearof over-promotion of Natura2000 by Institute for NatureConservation, Nova Goricaregional unit. It will probablybe necessary to considerwhich areas should be moreopen and which shouldremain hidden. Measure 10 Amendment of theMunicipal Spatial Plan(MSP) and granting ofpermits for the gradualestablishment of newvineyards on the areasof former vineyards Medium-term If there is interest in establishing new vineyards,these activities should also be encouraged ata formal level by clearly indicating in the MSPwhich former vineyard land, now overgrownwith forest, is eligible for replanting.To this end, the land should be assessed in termsof its suitability for viticulture (for an exampleof the methodology, see Topole 1998, 122–126). • Municipalities with land inthe Vipava Hills (Vipava,Ajdovšcina, Komen andNova Gorica), • The Slovenia Forest Service, • Vineyard owners, • Cartographer (preparationof a map of land usechanges 1825–2022 withformer vineyards marked), • Research institution Lack of interest in imple -menting the measure frommunicipalities and the SloveniaForest Service Measure Period of Action Stakeholders Obstacles/risksimplementation Measure 11Long-term Restoration of vineyards on the land of abandoned vineyards or on vineyard land in overgrowth orEstablishment of newunder forest. vineyards on the landof previously abandonedvineyards • Owners of abandonedvineyards or vineyardland in overgrowth orunder forest, • Wine-growers interestedin renting/purchasing landwith abandoned vineyardsor land in overgrowth orunderforestandinrestoringformer vineyards or estab­lishing new vineyards, • Institute of Agricultureand Forestry Nova Gorica;(assistance in planningnew vineyards) Failure to implement theMunicipality spatial plan orinadequate implementationof the Municipality spatial planthat would allow wine growersto establish new vineyardson former vineyard land inovergrowth or under forest Measure 12Long-term Introduction ofdirect agriculturalincentives/subsidiesfor terrace cultivation As in the case of Less Favoured Areas, paymentsshould also be introduced for the cultivation ofvineyards on terraces and slopes with a greatergradient. Such areas require a higher financialinput than the cultivation of vineyards on flat land.On the other hand, it is this type of farmland thatis most suitable for viticulture (including orchardsand olive groves) as they are located at higher alti­tudes, which are less suitable for cereals and gardenvegetables. Flat land at the bottom of the valleyshould be preserved as arable land. • Ministry of Agriculture,Lack of interest from theForestry and Food,Ministry of Agriculture, • Institute of AgricultureForestry and Food and Forestry Nova Gorica, • Wine-growers Measure Period of Action Stakeholders Obstacles/risksimplementation Measure 13Long-term Payments for vineyardcultivation at higher andsteeper altitudes (between100 and 350m) and inNatura 2000 sites Higher, windswept, sunny and sloping positionsare more favourable for organic viticulture andhealthy ripening of the grapes. Although low-lyingareas are easily accessible by machinery and easierto work, they require a higher use of plant protec­tion products due to gleization, higher humidityand the risk of diseases, pests and frost. On theother hand, these areas are lost for the cultivationof cereals and garden vegetables.We propose subsidies to help preserve thetraditional viticultural landscape for: • vineyards in Natura 2000 areas and • vineyards at higher altitudes and on slopes thatrequire terracing, the preservation and mainte­nance of terraces, more manual labour becausethey are more difficult to access with machinery,but are more sustainable and have less harmfuleffects on the environment (Šmid Hribar et al.2017; Topole 2020). This is the only way to bring out the characteristicrock substrate that enables the production ofautochthonous quality wines. • Ministry of Agriculture,Lack of interest from theForestry and Food,Ministry of Agriculture, • Institute for NatureForestry and Food Conservation, Nova Goricaregional unit, • Institute of Agriculture andForestry Nova Gorica, • Wine-growers Measure 14:Long-term Aslocalgrapevarietiesarelesssusceptibletoclimate• Institute of AgricultureLack of interest from change, efforts should be made to increase theirand Forestry Nova Gorica,wine-growers Increasetherepresentationshare (currently estimated at more than 35% in• The Grapevine Nurseryof local grape varieties Vipava Valley) (Škvarc 2023). Cooperative Trsnica Vrhpolje 4 Discussion Theresultsofthesurveyshowatypicalprocessofrelocationofvineyardstotheflatlandandinten­sification of viticulture over the last two decades, while the problem of abandonment and overgrowth of vineyards is more pronounced in the higher altitudes of the hills. The European Union set itself the target to convert 25% of its agricultural land to organic farming by2030.Insomecountries(Austria,EstoniaandSweden),morethan20%ofcultivatedlandhasalready beenorganicallyfarmedin2021(Agricultural…2023),butthereisstillconsiderableroomforprogress in Slovenia. The Vipava Hills are among its most promising areas, where 9% of vineyards are already organically farmed. Organic viticulture is also the most rational form of land use in the Vipava Hills in the areas that are becoming overgrown. This is because areas that are becoming overgrown are pri­marily suitable for viticulture, or potentially for olive groves and fruit trees. The reasons for the abandonment of vineyards are not only the less favourable natural conditions, the poorer accessibility and the difficulty of cultivation, but also the ageing population, the unregu­lated ownership of vineyards and the large number of vineyard owners. Older people are reluctant to convert to organic farming because it requires more manual labour and new skills in which they are nolongerwillingtoinvestmuch.Theyfinditdifficulttoselltheirlandorleavetheirvineyardstoayounger generation. The advanced age of those taking over the business means less flexibility and an obstacle to the introduction and implementation of important innovations. More incentives should therefore be created to hand over the farms to a younger generation that is more flexible, more teachable and more willing to introduce innovations and grow grapes organically. Young people are also migrating because work in agriculture is undervalued and they can earn money more easily in other sectors of the economy. TheproblemsofthehillsarealsorelatedtotheformerVipavaAgriculturalCooperative,orAgroind, thelargestwineryinVipava,whoseownershiphaschanged,theclosureofitspurchasingofficeorbranch in Branik and the low purchase prices for grapes. The grapes now have to be delivered to Vipava. In theautumnof2021,theaveragepurchasepricewas30to40cents,andevenaslowas25centsperkilo­gramformachineharvesting.Addedtothisarethecostsoftransportationfromthenorth-westernVipava Hills to Vipava, and for many it is not economically viable to produce grapes. Farmers’ lack of aware­ness of the importance of high-quality grape production is also often to blame, and this is linked to the low purchase prices. Viticulture is mainly practiced by larger wine-growers who produce and sell their own wine. Thevineyardsarefragmented(theaveragesizeisonly0.5ha),andapartfromthedifficultyofrent­ing or buying suitable and sufficiently large contiguous land, it is also difficult and time-consuming to obtain a consensus for the change of use. Within three years of abandoning cultivation, the vine­yard starts to overgrow, which is followed by a reclassification of the land from overgrown to forest. Such land is usually lost forever for agricultural use. The restitution or restoration of former vineyards involves enormous costs and time losses. It requires extreme perseverance to obtain permits, as there are many obstacles that are difficult to overcome: municipal spatial plans are rarely renewed; foresters only allow the clearing of up to 0.5ha of large contiguous areas at a time,even if there was once a vine­yard at a particular location. Thelossoffertilelandisnotonlydetrimental,butalsoincreasesthehabitatforwildanimals.Unbridled overgrowth that does not lead to a quality forest brings game ever closer to the remaining vineyards and causes damage to wine-growers. RestrictionsarealsoimposedbytheEUthroughannualquotasfornewlyauthorisedvineyardsper country and by Natura 2000 or nature conservationists. In addition, the disorganisation and discon­nection of wine-growers and even the municipalities of the Vipava Valley make development more difficult. In line with these findings, the abandonment of cultural landscapes will continue in the future. It is not only the abandonment of vineyards that is problematic, but also their relocation to the bottomoftheVipavaValleyandtheintensificationofviticulture. Thesetwodevelopmentstookplace in the period under review from 2002 to 2020. In 2020, 85.7ha or 9.2% of the vineyards were locat­ed on land that was still used as arable land in 2002. While new vineyards on less sloping soils are moreaccessibletomachineryandeasiertocultivate,thesoilsthererequireamuchhigheruseofplant protectionproductsduetothegleizationofthesoil. Themorefrequentfog,lesssunshineandgreater risk of frost also make the vineyards at the valley bottom more susceptible to diseases and pests, so that much higher use of plant protection products is required. The area is therefore suitable forinten­sivecultivation,butnotfortheintroductionoforganicviticulture.Ontheotherhand,thislandisbeing lostasarablelandorforthecultivationofcerealsandvegetables,asVertovecwarnedagainstinhisman­ual from 1844 (Vertovec 2015). At the same time, this leads to overgrowth on the higher slopes, where it is difficult or even impossible to grow crops other than vines, fruit trees and olives. While this may be desirable from a nature conservation perspective, it is not always positive as it tends to lead to a loss of biodiversity. Therefore, measures to prevent overgrowth, which we have outlined in section 3.4, are essential. The inclusion of the Vipava Hills in the Natura 2000 network brings with it certain restrictions in terms of management, but also benefits, as it highlights the high degree of naturalness of the area. Discussions with stakeholders revealed that the Natura 2000 sites in the Vipava Hills are little known. Many wine growers do not know whether their vineyards are in Natura 2000 areas or not. As part of this study, we have produced maps of the vineyards and Natura 2000 sites and organised a lecture on the Natura 2000 sites in the Vipava Hills, but more events of this kind are needed to improve knowl­edge about Natura 2000. Stakeholders, especially landowners, would like to see more discussion and an attempt to find synergies with the management of Natura 2000 sites. Of particular importance here istherestorationofformervineyardsandtheestablishmentofnewvineyardsonovergrownland,which is also protected by Natura 2000. Overgrowth, which usually leads to biodiversity depletion, must be stopped.Inanycase,greatattentionwillhavetobepaidtoraisingawarenessandfruitfuldialoguebetween farmers,wine-growersandnatureconservationistsinordertopreservenatureandvineyardsatthesame time.Theworst-casescenariofortheNatura2000areaandtheviticulturallandscapewouldbetheloss of vineyards, which would become overgrown and turn into low-quality forests. There is an urgent need to raise awareness of Natura 2000 among the local population and other stakeholdersandtoincludeitasanenvironmentalbrandinthemarketingprogramme.Noteverywine comes from an area as natural as the Vipava Hills. It should be emphasised that the Vipava Hills have the advantage of having a number of high-altitude vineyard sites with an ideal combination of micro-climatic,lithologicalandpedologicalfeaturesthatenabletheproductionoftopquality(singlevineyard) wines (Klemencic 2020). The promotion of the Vipava Hills viticultural landscape should be based on this. The ideal conditions in the region should be utilised and the creation of an ecoregion and a brand shouldbelaunchedassoonaspossible,whichboththeEuropeanUnionandSloveniahavebeenadvo­cating for since this year. The focus groups have shown that many wine-growers in Vipava want to use thenaturaladvantagesoftheirareaandmaintainorreorientthemselvestowardsorganicfarming,thus contributing to the provision of public goods, the preservation of the agricultural cultural landscape and the protection of the environment as a whole (Ekološka…2023). 5 Conclusion Based on a landscape analysis, a land use change analysis and three participatory focus groups, we haveproposed14short-,medium-andlong-termactionstocontributetotheconservationoftheVipava Hills viticultural landscape and Natura 2000 over the next 10 years. Most of the efforts and activities willhavetofocusonpreventingovergrowthastheproportionofvineyardsdecreases,evenifnewones are planted. Although we have not included specific actions to deal with wildlife issues (i.e., game), we would like to emphasise that it will also be necessary to start effective management of the increasing wildlife population. The viticultural landscape of the Vipava Hills has a high degree of naturalness and provides a habitat for a variety of animal species, including game, which often causes damage to the vineyards.Thisiscloselylinkedtotheaforementionedovergrowth.Theovergrowthleadstoanincrease in the number of wild animals, and the damage caused by the wild animals in turn leads to the aban­donmentofthevineyardsneartheovergrownland.Findingthisdelicatebalancewillrequirethecooperation ofvariousstakeholders.Akeyrolewillhavetobeplayedbythedistricthuntinggroundmanagers,foresters and the Ministry of Agriculture, Forestry and Food. ConsiderableattentionwillhavetobepaidtoraisingawarenessandrecognisingthevalueofNatura 2000 sites. Through a series of public debates and presentations, protected areas need to be recognised and treated as an asset rather than a constraint. Last but not least, the mosaic-like viticultural land­scape with its high degree of naturalness is attractive to visitors, and part of the activities should also focus on linking viticulture, tourism and gastronomy. Acknowledgments:WewouldliketothanktheInterregprojectECOVINEGOALS -Managementand ActivitiesinOrganicVineyardsasaBasisforthePreparationofLandscapeStrategies,theSlovenianResearch andInnovationAgencyforthefinancialsupportfortheresearchprogrammesGeographyofSlovenia(P6­0101), Heritage on the Margins: New Perspectives on Heritage and Identity Within and Beyond National (P5-0408)andEarthObservationandGeoinformatics(P2-0406).Finally,wewouldliketothankSašaPožek for the English translation. 6 References AgriculturalAreaUnderOrganicFarminginEurope.EuropeanEnvironmentalAgency,2023.Internet: https://www.eea.europa.eu/en/analysis/indicators/agricultural-area-used-for-organic(20.11.2023) ActionPlanfortheDevelopmentofOrganicProductionintheEU.EuropeanCommission,2022.Internet: https://eu-cap-network.ec.europa.eu/news/action-plan-development-organic-production-eu_en (12. 10. 2023). Akcijski nacrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2022. Internet: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/PODROCJA/ KMETIJSTVO/Ekolosko_kmetovanje/Akcijski-nacrt-za-ekolosko-kmetovanje/ANEK_slovenski.pdf (12. 10. 2023). Best Agro-ecological Practices: Deliverable T1.1.1.: Document with definitions, criteria, and methods for selection of demonstrative viticulture areas and agro-ecological vineyards. ECOVINEGOALS, 2020.Internet:https://ecovineroads.com/wp-content/uploads/2022/12/DT1.1.1_Annex_AgroEcological_ Practices_list_final.pdf (3. 4. 2023). Charter to Support the Development of New Organic Districts: Organic Districts Guidelines. EducEcoRegionsProject,2021.Internet:https://www.ecoregion.info/wp-content/uploads/2021/11/ O1-A2_Organic_Districts_Guidelines.pdf (1. 10, 2023). Buser, S. 1973: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, tolmac lista Gorica. Zvezni geološki zavod. Beograd. Dejanska raba zemljišc: Register kmetijskih gospodarstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2021. Internet: https://rkg.gov.si/vstop/ (8. 12. 2021). Ekološka pridelava: Struktura in obseg zemljišc v sistemu nadzora ekološke pridelave od leta 2012 do leta 2022 (zadnja sprememba 27. 9. 2023). Internet: https://www.gov.si/teme/ekoloska-pridelava/ (5. 10. 2023). EuropeanLandscapeConvention.Florence,2000.Internet:https://rm.coe.int/1680080621(5.10.2023). European Green Deal. European Commission, 2019. Internet: https://www.consilium.europa.eu/sl/ policies/green-deal/andhttps://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/ european-green-deal_en (13.10. 2023). Frelih,S. 2021:Ekološkivinogradi. Ministrstvozakmetijstvo,gozdarstvoinprehrano. Ljubljana(osebna korespondenca). Gabrovec, M. 1998: Soncno obsevanje. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Gabrovec, M., Kumer, P., Ribeiro, D., Šmid Hribar, M. 2020: Land use in Slovenia. The Geography of Slovenia: Small But Diverse. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-14066-3_18 Hrvatin,M.2021:PodnebjeVipavskegagricevja.Elaborat,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU. Ljubljana. Klemencic, I. 2020: Vinogradništvo: Poudarjanje lege ni zgolj marketinški trik. Dnevnik, 1. 12. 2020. Internet: https://www.dnevnik.si/1042944453 (16. 10. 2023). Korošec-Koruza,Z.2015:Knjiginapot:Zakajinkakoprebirati»Vinorejo«.UvodvVinorejozaSlovence Matije Vertovca, priloge Kmetijskih in rokodelskih novic leta 1844. Ljubljana. Logar, E. 2022a: Place branding as an approach to the development of rural areas: A case study of thebrand »Babica in Dedek« from the Škofja Loka Hills, Slovenia. Acta geographica Slovenica 62-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.10883 Logar, E. 2022b: Place branding as an approach to development of rural tourist area: The case study of theBohinjsko-fromBohinjbrand,Slovenia.InternationalPlaceBrandingAssociation:6thAnnual Conference. Aix-en-Provence. Maroh, Ž., Kokalj, Ž. 2021: Raster statistics. Internet: https://github.com/EarthObservation/raster_ statistics (21. 4. 2023). Mrazinsnegmed5.in9.aprilom2021.AgencijaRepublikeSlovenijezaokolje.Ljubljana,2021.Internet: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/mraz-sneg_ 5-9apr2021.pdf (18. 9. 2023). Natura2000:Naravovarstveniatlas.ZavodRepublikeSlovenijezavarstvonarave.Ljubljana,2021.Internet: https://www.naravovarstveni-atlas.si/web/profile.aspx?id=N2K@ZRSVNJ (8. 12. 2021). PedološkakartaSlovenije.Ministrstvozakmetijstvo,gozdarstvoinprehrano.Ljubljana,2016.Internet: https://rkg.gov.si/razno/portal_analysis/PedoloskaKarta.zip (18. 9. 2023). Penko Seidl, N., Golobic, M. 2020: Quantitative assessment of agricultural landscape heterogeneity. Ecological Indicators 112. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecolind.2020.106115Pipan,P.,Kokalj,Ž.2017:TransformationoftheJeruzalemhillsculturallandscapewithmodernvineyard terraces. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4629 Podatki aerolaserskega skeniranja Slovenije. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2015. Internet: http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso (13. 1. 2022). Ribeiro, D., Šmid Hribar, M. 2019: Assessment of land-use changes and their impacts on ecosystem services in two Slovenian rural landscapes. Acta geographica Slovenica 59-2. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS.6636 SiSTAT: Prebivalstvo. Statisticni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2021. Škvarc, A. 2023: Lokalne sorte vinske trte, Vipavska dolina. Nova Gorica. ŠmidHribar,M.2017:VarovanjeintrajnostnirazvojkulturnepokrajinenaprimeruLjubljanskegabarja. Georitem 27. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612549121 Šmid Hribar, M., Geršic, M., Pipan, P., Repolusk P., Tiran, J., Topole, M., Ciglic, R. 2017: Cultivated terraces in Slovenian landscapes. Acta geographica Slovenica 59-2. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.4597. Šmid Hribar, M. 2021a: Prebivalstvo Vipavskega gricevja. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana.Šmid Hribar, M. 2021b: Natura 2000 in vinogradi Vipavskega gricevja. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Topole,M.1998:Mirnskadolina:RegionalnageografijaporecjaMirnenaDolenjskem.Ljubljana.DOI: https://doi.org/10.3986/9789612544928 Topole,M.2020:Terasiranapokrajinasredozemskihplanot.Heriskop1-1.Internet:https://dediscina.zrc-sazu.si/sl/2020/09/terasirana-pokrajina-sredozemskih-planot/#page-content (3. 10. 2023). Topole, M. 2021: Analiza pokrajine Vipavskega gricevja. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Topole, M., Pipan, P. 2022: Prilašcanje pokrajine Secoveljskih solin: naravna in kulturna dedišcina. Geografski vestnik 94-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV94106 Topole,M.,ŠmidHribar,M.,Pipan,P.2022:VinogradništvovVipavskemgricevju.Ljubljana.Internet: https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/vinogradnistvo%20v%20vipavskem%20gricevju.pdf (3. 10. 2023). Urbanc,M.2002:KulturnepokrajinevSloveniji.GeografijaSlovenije5.Ljubljana.DOI:https://doi.org/ 10.3986/9789612544997 Vertovec, M. 2015: Vinoreja za Slovence. Ajdovšcina. IZZIVIVINOGRADNIŠKEPOKRAJINE–PRIMERVIPAVSKEGA GRICEVJA V SLOVENIJI 1 Uvod Slovenija ima med vsemi tipi rabe zemljišc le 1% vinogradov, a se kljub temu uvršca med tradi­cionalnevinorodnedržave. Mednjenimitremivinorodnimideželamiimanajvecjideležvinogradov vinorodna dežela Primorska. Znotraj te dežele prednjacijo sredozemska gricevja, kjer je vinograd­niškerabezemljišcpovprecno6,4%(Gabrovecinsod. 2020,280). SemspadatudiVipavskogricevje, del vinorodnega okoliša Vipavske doline, ki se ponaša s 13,6% vinogradov, in eno najstarejših vino­gradniškihtradicijvSloveniji.Vnekaterihvirih,predvsemzemljevidih,sezaVipavskogricevjeuporablja tudiimeVipavskabrda,kijetudistandardizirano,vendarmeddomacininiudomaceno. ZVipavskega izviratudiprvislovenskistrokovnivinogradniškiprirocnik,kigajesredi19. stoletja(1844)kotpri­logoKmetijskihinrokodelskihnovicizdaldomacin,duhovnikinstrokovnjaknarazlicnihpodrocjih, Matija Vertovec (1784–1851) (Vertovec 2015). Leta 1994 je izšla njegova faksimilirana izdaja, pre­pisoriginalapakot»strokovni,jezikovniinnarodnostnibiser«ponovnoleta2015(Korošec-Koruza 2015). Kljubugodnimrazmeramzakmetijstvo,zlastizavinogradništvo,patudivVipavskemgricevjuopa­žamonapredujoceprocesezarašcanjainopušcanjakmetijskihzemljišc.Vinogradiseopušcajoinselijo iz višje ležecih na nižje ležeca obmocja oziroma v ravnine. Do preobrazbe vinogradniške pokrajine vSlovenijimeddrugimprihajazaradimodernizacijeobdelovanjazemljišc(PipaninKokalj2017).Vslo­venskih kmetijskih pokrajinah sta pri rabi zemljišc prisotna dva nasprotujoca si trenda: opušcanje inintenzifikacija(RibeiroinŠmidHribar2019).Obatrendavoditavizgubopokrajinskeinbiotskepestro­sti,karpomenirazvrednotenjekmetijskepokrajineinupadanjeprivlacnostiregijezaposelitev,turizem in rekreacijo. NamenteštudijejebilpreucitisprememborabezemljišcvVipavskemgricevjuvobdobju2002–2020 terugotovititrenutnostanjeintrendevtejvinogradniškipokrajini.Zastavilismosinaslednjiraziskovalni vprašanji: 1) Kakšne so bile spremembe v pokrajini oziroma rabi zemljišc v obdobju 2002–2020? 2) Kako ohranjati vinogradniško pokrajino Vipavskega gricevja? Rezultati raziskave bodo prispevali k oblikovanju pokrajinske politike, posebej ukrepov in strate­gijpriupravljanjukulturnihpokrajin(naprimerUrbanc2002;ŠmidHribar2017;PenkoSeidlinGolobic 2020; Topole in Pipan 2022) in k uresnicevanju Evropske konvencije o krajini (European landscape… 2000). Taizpostavlja,dajepokrajinatemeljnasestavinaevropskenaravneinkulturnededišcine,kipri­speva k clovekovi blaginji in utrjevanju evropske prepoznavnosti. Rezultati bodo dobrodošli tudi v prizadevanju Evropske komisije in Republike Slovenije. Obe sta nedavno sprejeli nacrt prehoda v ekološki nacin kmetovanja (Action…2022; Akcijski…2022). S tem naj bi pripomogli k uresnicitvi Evropskega zelenega dogovora (European…2019) s ciljem, do leta 2030 vkljuciti 25% vseh kmetijskih zemljišc Evropske unije v ekološki nacin obdelave, do leta 2050 papostopnodosecipodnebnonevtralnost. EUinSlovenijabostapoletu2023izvajaliposebneukre­peindajalispodbude,meddrugimizaustanavljanjeekoregij(Charter…2021). Ekološkivinogradi, ki naj bi se širili, pa so v Vipavskem gricevju tudi najbolj racionalni nacin rabe zemljišc v obmocjih, ki se zarašcajo. Zarašcajo se namrec lege, ki so primerne le za vinograde, kvecjemu še za oljcnike in sadno drevje. 2 Metode 2.1 GIS analiza Pri izracunu statistik za potrebe pokrajinske analize smo si zaradi velikega števila slojev, kombi­nacijrazredovinadministrativnihenotpomagalizlastnokodo,kiizrastrskihpodatkovizracunastatisticne kazalce, kot so na primer najmanjša in najvecja vrednost, povprecje, površinain percentil. Izvedli smo izracune za izbrane administrativne enote, na primer naselja, in glede na izbrane kriterije, kot na pri­mer naklonske razrede, in sicer po posameznih kategorijah rabe zemljišc (Maroh in Kokalj 2021). Dodatno smo izvedli matematicno-statisticne obdelave podatkov in prikazali pomen posameznih pojavov oziroma tipov rabe zemljišc s pomocjo indeksov koncentracije. Pomen geofaktorjev, ki vpli­vajo nanje, smo osvetlili s pomocjo Hirschmanovega koeficienta koncentracije. Pomagali smo si s Podatki aerolaserskega skeniranja Slovenije (2015), sloj ekoloških vinogradov smodobiliprekosebnekorespondencezMinistrstvomzakmetijstvo,gozdarstvoinprehrano(Frelih2021), slojobmocijNature2000paizZavodaRepublikeSlovenijezavarstvonarave,pravtakoprekosebnekore­spondence (Natura…2021). 2.2 Terenski ogledi in participativne fokusne skupine Med oktobrom 2020 in majem 2022 smo opravili 10 terenskih ogledov, na katerih smo se sezna­nilispokrajinotersrecaliskmetiindrugimiprebivalciobmocja.Znjimismoopravilineformalnekratke pogovore. Zanimali so nas struktura pokrajine, odnos domacinov do lastne regije ter njihov pogled na njene prednosti in slabosti. OpremljenizrezultatiGISpokrajinskeanalize,analizetematskihzemljevidovinanalizestatisticnihpodatkov (Topole 2021; Šmid Hribar 2021a; 2021b) ter ugotovitev na terenu smo pokrajinsko proble­matikopredstavilideležnikomnatrehparticipativnihfokusnihskupinah,insiceroktobraindecembra 2021teraprila2022.Vabljenisobilikonvencionalniinekološkivinogradniki,kmetje,predstavnikiobcin, zavoda za gozdove, regionalne razvojne agencije, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, predstav­niki dedišcinskih ustanov, turisticnih in informacijskih središc, društev in nevladnih organizacij ter ponudnikispodrocijturizma,gostinstva,obrtiintrgovine.Napodlagirazgovorovsmooblikovaliukre­pe za ohranjanje in nadaljnji razvoj vinogradniške pokrajine Vipavskega gricevja. 3 Rezultati 3.1. Vipavsko gricevje VipavskogricevjejerazgibanjužnidelVipavskedoline,stisnjenmedvisokikraškiplanotiTrnovski gozd(1495m)inNanos(1313m)naseveruoziromaseverovzhoduinnižjokraškoTržaško-Komensko planoto oziroma Kras na jugozahodu (povprecno 334m). Na zahodu, kjer Vipavska dolina prehaja v Furlansko nižino, je vpliv morja najbolj obcuten. Zracna razdalja do Jadranskega morja v Tržaškem zalivu znaša povprecno le 15km. Slika 1: Položaj Vipavskega gricevja v Sloveniji (vir za administrativne meje obcin in naselij: Register prostorskih enot 2021). Glej angleški del prispevka. PodnebjeVipavskegagricevjajesubmediteranskooziromazmernosredozemsko.Odpravegasre­dozemskegapodnebjaserazlikujeponekolikonižjihpovprecnihtemperaturahindrugacnirazporeditvi padavin.MeteorološkapostajaSlapjeimelavobdobju1967–2006povprecnoletnotemperaturo12°C, povprecno julijsko 21,2°C in januarsko 3,1°C. Na zimske temperature mocno vplivajo vdori hladnih celinskih zracnih mas. Vipavska dolina prejme letno povprecno okrog 1500mm padavin; prvi višek je v jesenskih mesecih, drugi pa na prehodu pomladi v poletje. Najmanj padavin pade pozimi ter julija inavgusta.Rastnasezonaspovprecnodnevnotemperaturonad5°Ctraja289dni(22.februar–7.decem­ber),poljedelskasezonaspovprecnodnevnotemperaturonad10°C,pa208dni(8.april–1.november). Pomladanska pozeba se lahko pojavi še marca, v hladnejših legah tudi aprila (Hrvatin 2021). 6. apri­la2021,naprimer,jepolarnizrakvnekajurahpreplavilSlovenijo.Snežilojeceloobmorju,najmocneje pa vzdolž dinarske gorske pregrade. Najbolj mrzlo aprilsko jutro v vec kot 60 letih opazovanja pa je bilo 7. aprila 2021. Postaja Bilje pri Novi Gorici je takrat zabeležila minimalno temperaturo –4,1°C, Podnanos v Vipavski dolini pa –3,2°C (Mraz…2021). Leta 2020 je v 23 naseljih Vipavskega gricevja, ki obsega 68,6km2 in pripada štirim obcinam (Ajdovšcina, Komen, Nova Gorica in Vipava), živelo 5511 prebivalcev. Delovno aktivna je bila slaba polovica prebivalcev (47%). Med temi se jih je s kmetijsko dejavnostjo ukvarjalo 5,7% (SiSTAT 2021). Vipavsko gricevje ima ugoden prometni položaj vzdolž hitre ceste Razdrto–Nova Gorica, medseboj­ne prometne povezave znotraj gricevja pa so z izjemo redkih precnih smeri vecinoma slabe. 3.2 Geomorfološka in pedološka analiza pokrajine in raba zemljišc 2020 Povprecna višina Vipavskega gricevja je 206m, razlika med najvišjo tocko na jugovzhodu (Stanibreg,556m)innajnižjotockonaseverozahoduobizlivuBranicevVipavo(59m)je497m.Skoraj dve tretjini Vipavskega gricevja pripada višinam 100 do 250m, slaba desetina je nižja od 100m in le 6%gricevjasegavišekot350m(slika2).NajvišjijerazvodnigrebenmedvodotokomaVipavoinBranico, ki poteka na zahodu v smeri SZZ–JVV, na vzhodu pa skoraj od severa proti jugu. Vipavsko gricevje je obmocje precejšnjih strmin. Povprecni naklon je 31%, zato je tu velik del zemljišc terasiranih. Kamninskopodlagovcelotnemobmocjugricevjatvorieocenskifliš,kjersemenjavajolaporji,peš-cenjaki,argilitiinalevroliti,vmespasepojavljajovložkibrec,konglomeratovinkalkarenitov(Buser1973, 23–25). Na tej podlagi so se razvile razlicne evtricne rjave prsti, ki zavzemajo 71,2% Vipavskega gri-cevja. Medsebojserazlikujejopodeležupešcenjakovinlaporjev,podeležuprimesiterpodebelini,kije povezanaznaklonompovršja.38,8%prstijemocnoantropogeniziranih,spremenjenihpodvplivomclo­veka.Vdrugoskupinospadajorazlicnoglobokooglejeneinpsevdooglejeneprsti,kisolahkoobrecneali nakoluviju,inskupajzavzemajodobropetinoVipavskegagricevja(21,2%)(Pedološka…2016).Napedo­loškerazmerepolegkamninskesestaveinnaklonovvplivajoekspozicija,osoncenostinvodnerazmere. V Vipavskem gricevju skoraj ni ravnih površin, podpovprecno so zastopane zahodne in severne ekspozicije,nadpovprecnopaseverovzhodne,jugovzhodneinjužneekspozicije.Vipavskogricevjepre­jema veliko kolicino energije soncnega obsevanja, letno v povprecju 4276 MJ oziroma 1188Kwh/m2, kar je za 6,6% vec od slovenskega povprecja (Gabrovec 1998; Hrvatin 2021). Zaradi reliefne razcle­njenosti so lokalne razlike velike. Kar tri cetrtine Vipavskega gricevja spada v najvišje tri razrede osoncenosti, ki prejmejo nad 900Kwh/m2. Z analizo rabe zemljišc smo potrdili, da je Vipavsko gricevje vinogradniška pokrajina (slika 3). Leta2020sovinogradizavzemali936,4haali13,6%odskupno6862,5havsehzemljišcoziroma29,6% od 3166,3ha kmetijskih zemljišc. Med vinogradniške kmetije je po podatkih Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica v Vipavskem gricevju štelo 587 (70%) od skupno 839 kmetij. Na eno vinograd­niškokmetijojeodpadlopovprecno1,6havinogradov,povprecnavelikostposameznegavinogradapa je bila 0,5ha. Slika 2: Razgibana vinogradniškapokrajinaVipavskega gricevja. PogledprekMarijeSnežnenadGocami proti jugovzhodu, v zgornjo Vipavsko dolino pod Nanosom. Glej angleški del prispevka. Slika 3: Vipavsko gricevje – raba zemljišc leta 2020 (Dejanska…2021). Glej angleški del prispevka. Relativno najvecji delež vinogradov med vsemi rabami imajo naselja: Slap (33,3%), Mance (26,1%), Branik (25%), Lože (21,4%) in Zavino (21,1%) (slika 4), z absolutno najvecjimi površinami strtoparazpolagajoSlap(169,8ha),Branik(107,6ha),Planina(69,5ha),Brje(69,3ha),Podraga(57,7ha),Šmarje (56,8ha) in Mance (55,8ha) (slika 5). Slika 4: Vipavsko gricevje – struktura rabe zemljišc po naseljih leta 2020 (v %). Glej angleški del prispevka. Slika 5: Vipavsko gricevje – struktura rabe zemljišc po naseljih leta 2020 (v ha). Glej angleški del prispevka. Povprecna nadmorska višina vinogradov je 187m. Najbolj so zgošceni v višinah 100 do 250m, kjer jih je dve tretjini. Povprecni naklon vinogradov je 20,3%, tretjina vseh pa je na zemljišcih, kate­rihnaklonpresega21%.572,9haali61,2%vsehvinogradovjezatonaterasah.Vinskitrtijemedvsemi rabaminamenjenihnajvecterasiranihzemljišc.Teraseneomogocajolelažjeobdelave,temvectudibolj­šo osoncenost in zracnost trt. Sicer so za vinograde najbolj izkorišcene vzhodne, jugovzhodne in južne ekspozicije (indek­si koncentracije 125, 124, 122), saj je za trto pomembno, da jo zjutraj cim prej obsije vzhajajoce sonce, ki osuši rosne trtne liste tertakoprepreci razvojbolezni. Ekološkivinogradi so še bolj zgoš-ceniv vzhodnih legah (indeks koncentracije 129). Sledijo severovzhodne in jugovzhodne lege,pred južnimi. Hirschmanov koeficient koncentracije, ki kaže povezavo vinogradov z ekspozicijo, je pre­cejvišjipriekološkihvinogradih(0,1777)kotprivinogradihnasploh(0,1156). 37,5%površjaprejme med 1000 in 1100Kwh/m2 soncne energije letno in na takšna obmocja odpade skoraj polovica (49,1%)vsehvinogradov. Indeksikoncentracije sopri ekološkihvinogradih prinajvišjihdvehrazre­dih osoncenosti (1000–1100 in nad1100Kwh/m2) 115 in 176, pri konvencionalnih vinogradih pa 131 in 127. V Vipavskem gricevju locimo 12 razlicnih tipov prsti, a 96% vseh vinogradov je urejenih na le šestih tipih, 68% pa celo samo na treh tipih evtricnih rjavih prsti. Relativno najvecji pomen za vino-grade imata rigolana, vinogradniška prst, t. i. vitisol, in psevdooglejena koluvialna evtricna rjava prst naeocenskemflišu(indeksakoncentracije228in130). Šeboljsoomejeni ekološkivinogradi.75%jih je vezanih na rjave evtricne prsti z do 20% vmesnih rendzin ali do 40% vmesnih antropogeniziranih prsti terna vitisol. Indeks koncentracijena vitisolu je 416, na evtricnih rjavihprsteh z vmesnimi rend-zinamipa169.Obtemjetrebaupoštevati,dajezaposameznemikrolokacijevinogradovzelopomemben izbor prave trtne sorte, saj so razlicne sorte razlicno obcutljive na sušnost, vlažnost, zmrzal…Šte­vilni vinogradniki imajo zelo dobre izkušnje s starimi domacimi oziroma lokalnimi sortami vinske trte, ki po ocenah Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica zavzemajo v Vipavski dolini 35-odsto­tni delež (Škvarc 2023, 6). Vipavskogricevjeimatorejzvidikanaravnihrazmer številneprednosti:razgibanopovršje,ugod-no podnebje, obilico dvignjenih, k soncu usmerjenih pobocij, dobro prevetrenost, visoko stopnjo pokrajinske mozaicnosti. Odlikujeta ga visoka stopnja naravnosti in bogata biotska raznovrstnost. Menjajo sezaplategozda,ekstenzivnihtravnikovinkmetijskihzemljišc. Deležgozdaje49%,eksten­zivnih travnikov in pašnikov 17% in zarašcajocih se zemljišc 2,1%. Tu ni motecih dejavnikov kotso intenzivne monokulture, industrija, promet in drugi onesnaževalci, zato ima obmocje zelo ugodne razmerezauvajanjeekološkegavinogradništva. Medvsemivinogradijihjebiloleta2020vVipavskem gricevju v ekološki obdelavi že 84,6ha ali 9% (slika 6), kar je za slovenske razmere (5,1%) nadpov­precno (Akcijski…2022, 17). Preglednica 1: Primerjava rabe zemljišc v Vipavskem gricevju leta 2002 in 2020 (rumeno: zemljišca, ki so v obdobju 2002–2020 ohranila rabo,rožnato: primerjava vinogradov 2002 in 2020, rdece: zemljišca, ki so se mocno skrcila). raba zemljišc (ha) 2020 opušcena zemljišca 34,2 400,6 466,5 86,5 0,4 240,4 666,1 38,0 3,6 92,7 2029,1 razlika v ha 2020:2002 67,9 –263,5 –153,3 91,9 20,8 71,5 –143,7 106,5 6,2 195,8 0,0 indeks 2020/2002 129 60 86 179 2608 102 89 370 132 282 100 Slika 6: Vipavsko gricevje – ekološki in konvencionalni vinogradi leta 2020 ter njihova lega glede na zavarovana obmocja Nature 2000. Glej angleški del prispevka. Slika 7: Vipavsko gricevje – struktura rabe zemljišc leta 2002 in 2020. Glej angleški del prispevka. Do leta 2020 se je od 1089,7ha vinogradov, ki so obstajali leta 2002, ohranilo le 623,2ha oziroma 57,2%. Te štejemo med stalne vinograde (preglednica 1, slika 7). Popolnoma na novo so v obdobju 2002–2020 uredili 313,2ha vinogradov (slika 8). Med nove je torej spadala tretjina od vseh 936,4ha, kolikor smo jih evidentirali leta 2020. Novi vinogradi so nasta­linanekdanjihtravišcih(38,8%),njivah(27,4%),gozdu(21,4%)tersadovnjakih(8,8%)(slika9,vrstica1). Slika8:Vipavskogricevje–novivinogradi,evidentiranileta2020(skupaj313,2ha).Razlicnebarveoznacujejo tiperabetehzemljišcleta2002.PikcastosoprikazanazavarovanaobmocjaNature2000,razglašenaleta2004. Glej angleški del prispevka. 466,5ha vinogradovizleta2002pajebilodoleta2020 opušcenih inspremenjenih(sliki9(vrstica 2)in10):38,7%jebiloozelenjenihoziromaspremenjenihvtravnike,12,3%jihjebilovprocesuzaraš-canja, 6,2% jih je že prerasel gozd, 10,8% so jih preorali v njive, na 10,4% so uredili sadovnjake, 4,9% od 466,5haso pozidali, 2,3%preuredili v oljcnike, 14,5% pa jedobilorazne druge rabe. Polovica vseh opušcenih vinogradov je bila v višinah 150 do 250m. Poglavitni vzrok je njihova selitev v vznožje gri-cevja, kjer je na naklonih pod 6%, še posebej pa pod 2%, njihova strojna obdelava bistveno lažja. Slika 9: Vipavsko gricevje – spremembe vinogradov 2002–2020: 1. do 2020 novo urejeni vinogradi (313,2ha) in raba teh zemljišc 2002; 2. v obdobju 2002–2020 opušceni vinogradi (466,5ha) in raba teh zemljišc leta 2020 (Dejanska…2021). Glej angleški del prispevka. Kljubureditvinovihvinogradovsejeskupnapovršinapodvinskotrtos1089,7haleta2002zmanj­šala na 936,4ha leta 2020, torej za 153,3ha ali za 14,1% (glej sliko 11 in indekse v preglednici 1). Slika 10: Vipavsko gricevje – tipi rabe zemljišc leta 2020, kjer so bili še leta 2002 vinogradi (raba zem­ljišc opušcenih vinogradov, skupaj 466,5ha) in zavarovana obmocja Nature 2000. Glej angleški del prispevka. Slika 11: Vipavsko gricevje – spremembe vinogradov 2002–2020 (opušceni: 466,5ha, novi: 313,2ha, stalni oziroma ohranjeni: 623,2ha) in njihov položaj glede na zavarovana obmocja Nature 2000. Glej angleški del prispevka. Gledenaekspozicijoopažamovobdobju2002-2020najmanjšiupadzemljišczvinogradivvzhod­nihinseverovzhodnihlegah.Gledenaprstsosezemljišcavinogradovdalecnajbolj,kar25-krat,povecala na evtricnih rjavih prsteh na starejšem ilovnatem aluviju, kjer so bile v preteklosti njive. Spremembeostalihrabzemljišckažejoindeksi2020/2002(preglednica1).Najboljsoupadlaorna zemljišca. Njiv je bilo leta 2020 le 5,7%, tj. 263,6ha ali 40% manj kot leta 2002. Poleg opušcanja ornih zemljišc je vzrok predvsem selitev vinogradov proti dnu Vipavske doline, kjer so izpodrinili njive. Zmanjšala so se tudi zemljišca s travišci, in sicer za 143,7ha (11%). Zemljišca z ostalimi rabami so se povecala – relativno najbolj sadovnjaki (za 91,8ha ali 80%), še posebej pa oljcniki. Teh leta 2002 sko-raj še ni bilo, v letu 2020 pa so prekrivali 21,2ha. Gozd porašca 49% Vipavskega gricevja. Prevladuje v osojnih in strmih legah. Povprecni naklon gozdnih zemljišc je 43,8%. Od leta 2002 so se gozdna zemljišca povecala za 71,5ha (2%). Gozd je žepredopazovanimobdobjempreraselobsežnaterasiranazemljišca.Številneterasesotakoizgubileprvot­no funkcijo, v procesu zarašcanja pa je bilo leta 2020 še 4,1% teras. Tukajšnji gozd sicer nima vecjega gospodarskega pomena, a nudi ekosistemske storitve, na primer oskrbo z gozdnimi sadeži, lesno bio-maso(drvmi)invinogradniškimikoliteromogocarekreacijo.Nazelostrmihobmocjihimaprotierozijsko, varovalno vlogo, sicer pa daje zavetje živalim in prispeva k mozaicni strukturi pokrajine. Zemljišc v zarašcanju je bilo leta 2020 146ha (2,1%), kar je v celotni regiji 3,7-krat vec kot leta 2002 (39,4ha). Zarašcala so se predvsem od naselij bolj oddaljena, višja, slabo dostopna, bolj strma in sušna obmocja oziroma obmocja s plitvimi prstmi, pa tudi zemljišca s problematicnim lastništvom (starost, neurejeno lastništvo, številni lastniki). Primerjavarabezemljišcvletih2002in2020kaževelikupadvinogradovpredvsemnaskrajnihseve­rozahodnem in jugovzhodnem delu Vipavskega gricevja. Najvec opušcenih vinogradov je v naseljih SpodnjaBranica,Preserje,Branik,BrjeinPodraga,kjerskorajneopažamourejanjanovihvinogradov.Poleg tega so opušceni vinogradi tudi v Ložah, na Slapu, Planini, v Šmarjah in Gabrjah, kjer v naspro­tjusprejomenjeniminaseljibeležimotudinovevinogradetergreponekodmordazaselitevvinogradov iz višje ležecih in bolj strmih v nižje ležeca obmocja, kjer je obdelava lažja. V Vipavskem gricevju sta mocno prisotna ozelenjevanje in celo zarašcanje vinogradov. V obdobju 2002–2020jebiloopušcenih14%vinogradov,izgubljenih40%ornihzemljišcin11%travišc(preglednica1:indeks2020/2002).PodrobnejšepodatkeponaseljihVipavskegagricevjasmoprikazaliv:Topole, Šmid Hribar in Pipan (2022, 26–27). V povezavi s tem je zanimivo naselje Šmarje v ajdovski obcini, kjer kljub drasticnemu upadu kme­tijskedejavnostinastajajonovivinogradi.Poterenskemogledusmougotovili,davŠmarjahnovevinograde urejajo tujci (dva Italijana in Slovenec iz osrednje Slovenije). Po pripovedovanju domacina kupujejo zemljišca, ki imajo v naselju najugodnejše lege za kmetijstvo. Med njimi je eden zasadil vecji vinograd, na katerem vsa strojna dela opravi domacin, obrano grozdje pa lastnik odpelje v Italijo. Takšen razvoj jezaskrbljujoc,sajzemljišcaspadajomednaravnevire,skaterimijetrebaskrbnoravnati.Toješepose­bej sporno, ce vinograde urejajo na nekdanjih nižje ležecih travnikih. Tako zmanjkuje travnikov za živinorejo, hkrati pa se višje, za vinograde najprimernejše lege zarašcajo. 3.3. Vinogradi in Natura 2000 Zaradi dobro ohranjene narave je Vipavsko gricevje vkljuceno v dve obmocji Natura 2000: Natura 2000 – habitat živalskih vrst in Natura 2000 – habitatni tipi (ilirski hrastovo-belogabrovi goz­dovi(Erythronio-carpinion),sestojinavadnegabrinanasuhihtravišcihnakarbonatnipodlagi(Juniperus communis), skalna travišca na bazicni podlagi (Alysso-Sedion albi) in zahodna submediteranska suha travišca (Scorzoneratalia villosae)). Natura 2000 skupaj zavzema skoraj polovico (46,1%) Vipavskega gricevja. Podrobna GIS analiza je pokazala, da se tretjina vseh vinogradov (32,8%) prekriva z obmocji Natura2000. Leta2004,kojebilatarazglašena,jebilopodnjenimirazlicnimitipi280,5havinogradov (podatek o ekoloških za to leto še ni znan), leta 2020 pa je bilo znotraj obmocja Nature 2000 275ha konvencionalnih in 30,9ha ekoloških vinogradov (slika 6). Vinograde oziroma spremembe vinogra­dov v obdobju 2002–2020 v odnosu do Nature 2000 kažejo slike 6, 8, 10 in 11. Natura 2000 po naseljih ni razporejena enakomerno; vec zavarovanih zemljišc je v osrednjem delu gricevja, južno od razvod-nice med Vipavo in Branico in na vzhodu. 3.4 Ukrepi za ohranjanje vinogradniške pokrajine Na podlagi pokrajinske analize, analize spremembe rabe zemljišc v obdobju 2002–2020, organiza­cijetrehparticipativnihfokusnihskupininkabinetnegadelasmooblikovalipetkratkorocnih(1–2leti), pet srednjerocnih (3–5 let) in štiri dolgorocne (6–10 let) ukrepe, katerih namen je prispevati k ohra­njanjuinrazvojuvinogradniškepokrajineVipavskegagricevja.Ukrepisopredstavljenivpreglednici 2. Poleg kratkega opisa ukrepov so navedeni deležniki, kljucni za njihovo izvedbo. Dodan je tudi pomi­slek o izvedljivosti ukrepa. Kot je razvidno, so kljucni deležniki za ohranjanje vinogradniške pokrajine Vipavskegagricevjavinogradniki,lastnikizemljišc,obcine,kimorajoposkrbetizaustrezenpravniokvir, kmetijsko-gozdarskizavodzapomocprivzpostavitvinovihvinogradovternenazadnjeraziskovalciin strokovnjaki za pripravo ustreznih podatkov. 4 Razprava Rezultatiraziskavesozazadnjidvedesetletjipokazaliznacilenprocesselitvevinogradovvravnino in intenzifikacijo vinogradništva, medtem ko v višjih legah gricevja izstopa problem opušcanja vino-gradov in njihovo zarašcanje. Evropska unija ima cilj do leta 2030 v ekološki nacin obdelave vkljuciti 25% vseh svojih kmetij­skihzemljišc.Nekateredržave(Avstrija,EstonijainŠvedska)soimeleleta2021ževeckot20%takšnih zemljišc (Agricultural…2023), Slovenija pa ima v tem pogledu še precej priložnosti za napredovanje. V ekološkiobdelavi je tedaj imela nekaj vec kot 10% kmetijskih zemljišc, v primeru vinogradov le 5%. Vipavskogricevjejemednjenimiobetavnejšimiobmocji,sajjebilovekološkopridelavogrozdjavklju-cenihže9%vinogradov.EkološkivinogradisovVipavskemgricevjutudinajboljracionalninacinrabe zemljišc v obmocjih, ki se zarašcajo. Zarašcajo se namrec lege, ki so primerne predvsem za vinograde, kvecjemu še za oljcnike in sadno drevje. Vzroki za opušcanje vinogradov pa niso le v manj ugodnih naravnih razmerah, slabši dostopno­sti,težavniobdelavi,temvectudivstaranjuprebivalstva,neurejenemlastništvuvinogradovinvvelikem številu lastnikov. Starejši se neradi odlocajo za prehod v ekološko kmetovanje, saj zahteva vec rocne­gadelainnovaznanja,vkarpatinisovecpripravljenivelikovlagati.Težkoseodlocajozaprodajozemljišc ali prepustitev vinogradov mlajši generaciji. Visoka starost prevzemnikov kmetij pomeni manjšo pri­lagodljivost ter oviro za uvajanje in izvedbo kljucnih inovacij. Zato bi bilo treba krepiti spodbude za prenoskmetijnamlajšogeneracijo,kijeboljfleksibilna,ucljivainnaklonjenainovacijaminekološkemu nacinupridelavegrozdja.Mladiodhajajotudizaradipodcenjenostidelovnesilevkmetijstvuinkernaj­dejo lažji zaslužek v drugih gospodarskih panogah. Problemi gricevja so povezani tudi z nekdanjo Kmetijsko zadrugo Vipava oziroma najvecjo vipav­sko vinsko kletjo Agroind, s spreminjanjem njenega lastništva, ukinitvijo odkupnega mesta oziroma njeneizpostavevBranikuinnizkimiodkupnimicenamigrozdja.GrozdjejezdajtrebadostavitivVipavo. Odkupne cene so bile jeseni 2021 v povprecju 30 do 40 centov, v primeru strojnega obiranja celo le 25 centov za kilogram. Ce dodamo še stroške prevoza iz severozahodnega dela Vipavskega gricevja do Vipave, se marsikomu pridelava grozdja ekonomsko ne izplaca. Pogosto je kriva tudi premajhna ozavešcenost kmetov o pomenu kakovostne pridelave grozdja, s cimer so povezane tudi prenizke odkupne cene. Spridelavogrozdjaseukvarjajopredvsemvecjivinogradniki,kivinopridelujejoinprodajajosami. Vinogradisorazdrobljeni(povprecnavelikostjele0,5ha),polegtežavznajemominnakupompri­mernih in dovolj obsežnih, strnjenih zemljišc, je težavno in dolgotrajno tudi pridobivanje soglasij za spremembo namembnosti. Že v treh letih po opustitvi obdelave se vinograd zacne zarašcati, sledi pre­kategorizacija zemljišca iz zarašcajocega v gozdno. Táko zemljišce je za kmetijsko rabo najpogosteje zavednoizgubljeno.Potnazajoziromaobnavljanjenekdanjihvinogradovjepovezanozizjemnimistro­škiincasovnimiizgubami.Potrebnajeizrednavztrajnostpripridobivanjudovoljenj,sajobstajajoštevilne težkopremostljiveovire:obcinskiprostorskinacrtiseredkoprenavljajo,gozdarjidovoljujejonaenkrat le krcenje do 0,5ha velikih sklenjenih zemljišc, cetudi je na dolocenem mestu v preteklosti vinograd že obstajal. Preglednica 2: Ukrepi za ohranjanje in razvoj vinogradniške pokrajine Vipavskega gricevja. ukrep cas izvedbe dejavnost deležniki ovire/tveganja ukrep 1kratkorocno oživitev že obstojecegaVinarskega muzejaVipava Vinarski muzej lahko prispeva h krepitviGoriški muzej Nova Gorica zagotovitev sredstevprepoznavnosti in konkurencne prednostivinskega okoliša Vipavske doline v Sloveniji,ki ima bogato zgodovino in tradicijo, temelje-ci na izjemnih naravnih danostih. Za oživitevmuzeja predlagamo: povecati dostopnost muzeja za obiskovalce• (vsak danvec ur dnevno), • okrepiti promocijo muzeja (na primer prekvinotek, turisticnih agencij), ponuditi predstavitve oziroma vodenja• v razlicnih jezikih, vkljuciti muzej v vinsko cesto. • ukrep 2 ažuren pregled nadstanjem zarašcanjavinogradniških zemljišc: seznam interesentov• za najem/nakup vino-gradniških zemljišc in spremljanje stanja • kratkorocno Priprava GIS podatkov in vodenje evidenc: nekdanji vinogradi, leta 2020 evidentirani kot• zemljišca v zarašcanju, vinogradi iz leta 2002, ki so se do leta 2020• preobrazili v novo rabo zemljišca, preverjanje identificiranih zemljišc na terenu,• evidentiranje njihove trenutne rabe, podatek  lastniku,o • obvestilo lastniku o stanju zemljišca in seznanitevz možnimi ukrepi (kmetijska obdelava, oddajav najem, višja obdavcitev v primeru zarašcanja), vzporedno obcina vodi seznam vinogradnikov,• iskalcev vinogradov oziroma za vinogradeprimernih zemljišc za nakup ali najem. raziskovalci/strokovnjaki• za pripravo GIS podatkov  vinogradnih,o • obcine, na katerih sozemljišca v zarašcanju(Vipava, Ajdovšcina,Komen in Nova Gorica), vinogradniki, zainteresirani• za najem/nakupvinogradniških zemljišc, vinogradniki, zainteresirani• za oddajo/prodajovinogradniških zemljišc zagotovitev sredstev, • angažiranje ustreznih • institucij za izvedboterenskega ogleda inkomunikacijo z lastnikivinogradniških zemljišcv zarašcanju in potencialniminajemniki ukrep cas izvedbe dejavnost deležniki ovire/tveganja ukrep 3kratkorocno usposabljanje deležnikovza trajnostno upravljanjekmetij in izvajanjeagroekoloških praks Za vecjo prilagodljivost družbe in ekosistemovna podnebne spremembe, vecjo odpornost protieroziji, za trajnostne kmetijske in prehranskesisteme ter ekonomsko preživetje kmetij jepotrebno: poglabljanje znanja o agroekoloških praksah, • krepitevin širjenjemarsikješe živihtradicionalnih • praks, kot so: mešane zasaditve, rocna žetev,mehansko zatiranje plevelov, zatiranje plevelovs sežiganjem, delna in popolna ozelenjenostmedvrstnih prostorov, zastiranje z razlicnimimateriali, obcasno namakanje, medvrstni posevki,mulcenje rožja, zeleno gnojenje z razlicnimirastlinami, vnos organskega gnoja, priprava inuporaba komposta, tudi kompostiranje tropin,prisotnost cebelnjakov in pticjih gnezdilnic(Best…2020). vinogradniki oziroma• premalo interesa medkmetje,vinogradniki/kmeti Kmetijsko gozdarski zavod• Nova Gorica, Fakulteta za vinogradništvo• in vinarstvo, Univerzav Novi Gorici ukrep 4kratkorocno oblikovanje ekoregije inznamcenje Glede na izjemne naravne razmere v gricevju, kiso ugodne za uvajanje ekološkega kmetovanja inglede na obljubljene spodbude s strani Evropskeunije in Slovenije, je smiselno zaceti postopekzagona ekološke regije in oblikovanje blagovneznamke (Logar 2022a; 2022b). Leta 2014ustanovljena Mednarodna mreža ekoregijIN.N.E.R. (International Network of Eco Regions) je izdala smernice oziroma Listino v podporonovim ekološkim obmocjem (Charter…2021). • oddelki za gospodarstvoobcin Vipava, Ajdovšcina,Komen in Nova Gorica, Regijska razvojna agencija• ROD Ajdovšcina in Regijskarazvojna agencija SevernePrimorske d.o.o. NovaGorica, Turisticne organizacije,• vinogradniki, sadjarji,• oljkarji, raziskovalne ustanove • premalo interesa medvinogradniki/kmeti ukrep cas izvedbe dejavnost deležniki ovire/tveganja ukrep 5kratkorocno krajša predavanja inpogovori nekajkrat letno  konkretnih primerihoNature 2000 v Vipavskemgricevju Krajši dogodki s predstavitvijo Nature 2000v Vipavskem gricevju, na katerih bi se prebivalcipodrobneje seznanili z Naturo 2000, stanjem(ohranjenostjo) tamkajšnjih habitatnih tipov invrst, z dobrimi praksami s podrocja ohranjanjaNature 2000 in vinogradništva ter z izzivi,s katerimi se soocajo. Aktivnost naj skupaj izvajajokmetijski svetovalci, ki spremljajo in poznajo stanjes kmetijskega in z okoljevarstvenega vidika, innaravovarstveniki (Zavod Republike Slovenije zavarstvo narave), ki kompetentno predstavljajo vse­bine s podrocja varovanja narave in Nature 2000.Boljše poznavanje Nature 2000 naj bi vplivalo naohranjanje kmetijskih praks na teh obmocjih in naupadanje zarašcanja zemljišc pod Naturo 2000. Zavod Republike Slovenije• za varstvo narave, OE NovaGorica, Kmetijsko gozdarski zavod• Nova Gorica, • obcine z zemljišciv Vipavskem gricevju(Vipava, Ajdovšcina,Komen in Nova Gorica) uskladitev terminov za• dogodke s strani ZavodaRepublike Slovenije zavarstvo narave, Kmetijskogozdarskega zavoda NovaGorica in udeleženih obcin, zagotovitev obiska domacinov• na dogodkih in moderiranjedogodkov ukrep 6srednjerocno revitalizacija vinske ceste Vinske ceste, speljane prek Vipavskega gricevjakonec 20. stoletja za namene promocije prodajevina in spodbujanje dejavnosti, povezanihz vinogradništvom, so poleg ponudnikov vinain kulinarike povezale naravne in kulturneznamenitosti gricevja. Treba bi bilo:• ocistiti posamezne odseke poti in bolje povezati kraje medseboj oziroma urediti povezovalne poti, izdelati zemljevid vinske ceste (oznaciti lokacije• vinogradniških kmetij, kmetij z drugo ponudbo,lokacije naravnih in kulturnih vrednot, zašcite­nih obmocij, razgledišc, virov pitne vode, središcosnovne oskrbe in prenocišc), prevetriti pogoje za vkljucitev zainteresiranih• vinogradnikov in ponudnikov vina, vkljuciti doslej izvzeta obmocja,• • okrepiti promocijo vinske ceste, ustrezno vzdrževati infrastrukturo. • • oddelki za gospodarstvoobcin Vipava, Ajdovšcina,Komen in Nova Gorica, Regijska razvojna agencija• ROD Ajdovšcina in Regijskarazvojna agencija SevernePrimorske d.o.o. NovaGorica, turisticne organizacije,• vinogradniki/kmetje • premalo interesa na straniobcin in drugih deležnikov ukrep cas izvedbe dejavnost deležniki ovire/tveganja ukrep 7srednjerocno okrepitev vloge vinskezadruge oziromasodelovanja kmetov Kmetijska zadruga Vipava je bila ustanovljena želeta 1894, in sicer z namenom pomagati kmetompri prodaji pridelka (grozdja, sadja, mleka inmesa).Po prisilni prodaji vecinskega deleža v podjetjuAgroind Vipava leta 2014 je zadruga manjucinkovita.Tosekažetudivopušcanjurazdrobljenihvinogradov v severozahodnem delu gricevja, ki jenajbolj oddaljen od odkupne postaje Vinske kletiVipava 1894, ki je zdaj v lasti tujca.Položaj bi se izboljšal ob krepitvi vloge zadruge,sodelovanja vinogradnikov oziroma kmetovin izgradnjo skupne mreže, z usmerjanjemv trajnostno kmetovanje in s skupno promocijo. vinogradniki/kmetje • premalo interesa med kmeti, problem organizacije oziroma• vodenja ukrep 8srednjerocno Pravna in organizacijska pomoc obcinskih ali medobcinskih služb pri oddaji/prodaji ustreznihustanovitev specializiranezemljišc zainteresiranim vinogradnikom.službe za pomoc priNekatera vinogradniška zemljišca se namrecoddaji/prodaji zemljišc,zarašcajo, ker so v solastništvu številnih dedicev,zlasti v primeru številnihki se ne uspejo dogovoriti o prodaji/oddajilastnikov v najem, ali pa so v tujini in se ne zanimajo vec za svojo lastnino. obcine in upravne enote,premalo interesa na stranina katerih so zemljišcaobcin za vzpostavitev takšnev zarašcanju (UE Vipava,službe. Ajdovšcina, Komen in Nova Gorica) ukrep cas izvedbe dejavnost deležniki ovire/tveganja ukrep 9srednjerocno program trženjaVipavskega gricevja kotobmocja Natura 2000 Visok delež obmocja, zavarovanega z Naturo 2000,daje Vipavskemu gricevju pomemben pecat. Boljkot oviro ga je treba razumeti kot prednost terpoudariti v turisticni ponudbi in promocijiproizvodov s tega obmocja. V ta namen jesrednjerocno treba pripraviti program, kakoNaturo 2000 vkljuciti v program trženja vseod prodaje vin do trženja destinacije Vipavskegagricevja. Zavod Republike Slovenije• za varstvo narave, OE NovaGorica, • obcine, z zemljišci naVipavskem gricevju(Vipava, Ajdovšcina,Komen in Nova Gorica), lastniki vinskih kleti in• prenocitvenih zmogljivosti, Regijska razvojna agencija• ROD Ajdovšcina in Regijskarazvojna agencija SevernePrimorske d.o.o. NovaGorica, Kmetijsko gozdarski zavod• Nova Gorica Premalo interesa na stranilastnikov zemljišc in obcin.Tveganje je lahko tudi bojazens strani Zavoda RepublikeSlovenije za varstvo naravepred preveliko promocijoNature 2000. Verjetno bo trebapretehtati, katera obmocja jesmiselno bolj odkriti, katerapustiti bolj zakrita. ukrep 10 sprememba obcinskegaprostorskega nacrta inpodelitev dovoljenj zapostopno vzpostavitevnovih vinogradov naobmocju nekdanjihvinogradov srednjerocno V primeru interesa za ureditev novih vinogradovje treba tovrstne aktivnosti spodbujati tudi na for-malni ravni, tako da se v obcinskem prostorskemnacrtu jasno oznaci, na katerih nekdanjihvinogradniških zemljišcih, ki jih zdaj prerašcagozd, se dovoli obnovitev vinogradov.Za ta namen bi bilo treba ovrednotiti zemljišcaz vidika primernosti za vinograde (primermetodologije v: Topole 1998, 122–126). • obcine, z zemljišciv Vipavskem gricevju(Vipava, Ajdovšcina,Komen in Nova Gorica), Zavod za gozdove Slovenije, • lastniki vinogradov; • kartograf (priprava• zemljevida Sprememberabe zemljišc 1825–2022z oznacenimi nekdanjimivinogradi), raziskovalna ustanova • premalo interesa za izvedboukrepa na strani obcin inZavoda za gozdove Slovenije ukrep cas izvedbe dejavnost deležniki ovire/tveganja ukrep 11dolgorocno Obnovitev vinogradov na zemljišcih opušcenih vinogradov oziroma vinogradniških zemljišcihvzpostavitev novihv zarašcanju ali pod gozdom. vinogradov na zemljišcihnekdanjih opušcenihvinogradov lastniki opušcenih vinogra­• dov oziroma vinogradniškihzemljišc v zarašcanju ali podgozdom, vinogradniki, zainteresirani• za najem/nakup zemljišcz opušcenimi vinogradioziroma zemljišciv zarašcanju ali podgozdom ter za obnovonekdanjih ali vzpostavitevnovih vinogradov, Kmetijsko gozdarski zavod• Nova Gorica (pomocpri nacrtovanju novihvinogradov) Neizveden oziroma neustreznoizveden obcinski prostorskinacrt, ki vinogradnikom nedovoljuje ureditve novihvinogradov na nekdanjihvinogradniških zemljišcihv zarašcanju ali pod gozdom. ukrep 12dolgorocno uvedba neposrednihkmetijskih spodbud/placilza obdelavo na terasah Kot v primerih obmocij z omejenimi možnostmi(OMD) bi bilo treba uvesti tudi placila za obdelavovinogradov na terasah in na pobocjih z vecjiminakloni. Takšna obmocja zahtevajo vecje financnevložke kot obdelava vinogradov na ravnini. Podrugi strani so prav tovrstna kmetijska zemljišcanajprimernejša za vinograde (tudi za sadovnjakein oljcnike), saj so na višjih legah, ki so manjprimerne za pridelavo povrtnin. Ravna zemljišcav dnu doline bi bilo smiselno ohraniti za njive. Ministrstvo za kmetijstvo,• premalo interesa na stranigozdarstvo in prehrano,Ministrstva za kmetijstvo, Kmetijsko gozdarski zavod• gozdarstvo in prehrano Nova Gorica, vinogradniki • ukrep cas izvedbe dejavnost deležniki ovire/tveganja ukrep 13dolgorocno placila za obdelavovinogradov v višjih instrmih legah (med 100in 350m) in na obmocjihNature 2000 Za ekološke vinograde in zdravo dozorevanjegrozdja so ugodnejše višje, prevetrene, osoncenein nagnjene lege. Nižinske lege so sicer lahkodostopne za mehanizacijo in lažje za obdelavo,vendar zaradi oglejenosti, vecje vlažnosti innevarnosti zaradi bolezni, škodljivcev in pozebezahtevajo vecji vnos gnojil in zašcitnih fitofarma­cevtskih sredstev. Po drugi strani so ta zemljišcaizgubljena za gojenje žit in povrtnine.Predlagamo subvencije, ki bodo pripomoglek ohranjanju tradicionalne vinogradniškepokrajine, in sicer za: vinograde v obmocjih Nature 2000 in • vinograde z vecjimi nadmorskimi višinami in • nakloni, ki zahtevajo terasiranje, ohranjanje invzdrževanje teras, vec rocnega dela, ker so težjedostopni z mehanizacijo, a so bolj trajnostnonaravnani in imajo manj škodljivih ucinkov naokolje (Šmid Hribar in sod. 2017; Topole 2020). Le tako prihaja do izraza svojstvena kamninskapodlaga, ki omogoca pridelavo kakovostnihavtohtonih vin. Ministrstvo za kmetijstvo,• premalo interesa na stranigozdarstvo in prehrano,Ministrstva za kmetijstvo, Zavod Republike Slovenije• gozdarstvo in prehrano za varstvo narave, OE NovaGorica, Kmetijsko gozdarski zavod• Nova Gorica, vinogradniki • ukrep 14dolgorocno Ker so lokalne sorte vinske trte manj obcutljive• Kmetijsko gozdarski zavodpremalo interesa s strani v razmerah spreminjanja podnebja, je trebaNova Gorica,vinogradnikovpovecati zastopanoststremeti k povecanju deleža njihove prisotnosti• Trsnica Vrhpolje lokalnih sort vinske trte (danes je njihov delež v Vipavski dolini ocenjen na vec kot 35%) (Škvarc 2023). Zarašcanjenineugodnolezaradiizguberodovitnihzemljišc,temvecsetakopovecujetudiživljenj-ski prostor divjadi. S širjenjem stihijskega zarašcanja, ki ne vodi v kakovostni gozd, divjad prihaja vse bližje še ohranjenim vinogradom in povzroca škodo vinogradnikom. Omejitve doloca tudi Evropska unija s predpisovanjem letnih kvot dovoljenih novih vinogradov za posamezno državo, obstajajo patudi omejitves straniNature 2000 oziromanaravovarstvenikov. PolegnaštetegaotežujerazvojneorganiziranostinnepovezanostvinogradnikovterceloobcinVipavske doline. Skladno s temi ugotovitvami se bo opušcanje kulturne pokrajine v prihodnje še nadaljevalo. Problematicno pa ni le opušcanje vinogradov, temvec tudi njihova selitev proti dnu Vipavske doli­ne in intenzifikacija vinogradništva. Zgodili sta se prav v preucevanem obdobju 2002–2020. 85,7ha ali 9,2% vinogradov je leta 2020 zasedalo zemljišca, kjer so bile še leta 2002 njive. Novi vinogradi na manjnagnjenihtlehsosicerlahkodostopnizamehanizacijoinlažjizaobdelavo,vendartamprstizara­dioglejenostipotrebujejovelikovecjivnosmineralnihindrugihgnojil.Zaradipogostejšemegle,manjše osoncenostiinvecjeizpostavljenostizmrzalipasovinogradivdnudolinetudiboljizpostavljenibolez­niminškodljivcem,karzahtevavelikovecjivnosfitofarmacevtskihsredstev.Topomeni,dajeobmocje primerno za intenzivno obdelavo, ne pa za uvajanje ekološkega vinogradništva. Po drugi strani so ta zemljišca izgubljena kot orna zemljišca oziroma za pridelavo žit in povrtnin, pred cimer je svaril že Vertovecvsvojemprirocnikuizleta1844(Vertovec2015).Hkratitovodivzarašcanjevišjeležecihnagnje­nihobmocij,nakaterihjetežkoalicelonemogocegojitidrugekulturnerastline,razenvinsketrte,sadnega drevja in oljk. To je z vidika naravovarstva sicer lahko zaželeno, a ni vedno pozitivno, ker tako obicaj­noizgubljamobiotskoraznovrstnost.Zatosonujniukrepizapreprecevanjezarašcanja,kismojihnanizali v poglavju 3.4. VkljucenostVipavskegagricevjavNaturo2000sicerprinašadoloceneomejitvevgospodarjenju,po drugi strani pa tudi prednosti, saj kaže na visoko stopnjo naravnosti obmocja. V pogovorih z deležni­kisejeizkazalo,dasoobmocjaNature2000vVipavskemgricevjuslabopoznana.Mnogivinogradniki ne vedo, ali so njihovi vinogradi na obmocjih Natura 2000 ali ne. V okviru te študije smo pripravili zemljevide vinogradov in obmocij Nature 2000 ter organizirali predavanje o obmocjih Nature 2000 v Vipavskem gricevju, vendar bo za boljše poznavanje Nature 2000 potrebno še vec takšnih dogodkov. Deležniki, predvsem lastniki zemljišc, si želijo vec pogovorov in iskanja sinergij z gospodarjenjem na obmocjih Nature 2000. Tu je še zlasti pomembno obnavljanje nekdanjih in urejanje novih vinogradov na zarašcajocih zemljišcih, ki so hkrati zavarovani v sklopu Nature 2000. Treba je ustaviti zarašcanje, ki praviloma vodi v siromašenjebiotske raznovrstnosti. Vsekakor bo trebaveliko pozornosti nameniti ozavešcanju in plodnemu dialogu med kmeti, vinogradniki in naravovarstveniki, da bi hkrati ohrani­linaravoinvinograde.NajslabšiscenarijzaobmocjeNature2000invinogradniškokulturnopokrajino bi bila izguba vinogradov, ki bi se zarasli in prešli v gozdove slabše kakovosti. Med domacini in drugimi deležniki bi morali nujno krepiti prepoznavnost Nature 2000 in jo kot naravovarstveno znamko vkljuciti v program trženja. Ne prihaja vsako vino s tako naravnega obmoc­ja,kotjeVipavskogricevje.Poudaritijetreba,dajeprednostVipavskegagricevjapravvobsegudvignjenih vinogradniškihlegzidealnokombinacijomikroklimatskih,kamninskihinpedološkihlastnosti,kiomo­gocajopridelavovrhunskih(singlevineyard)vin(Klemencic2020).Natembimoralatemeljitipromocija vinogradniškepokrajineVipavskegagricevja.Izkoristitibibilotrebaidealnerazmerevregijiinsepoda­ti v cimprejšnje oblikovanje ekoregije in blagovne znamke, kar prav od tega leta dalje spodbujata tako EvropskaunijakotSlovenija.Nafokusnihskupinahsejeizkazalo,daželijoštevilnivipavskivinogradniki izkoristitinaravneprednostisvojegaobmocjainvztrajatioziromasenanovousmeritivekološkinacin obdelave ter tako prispevati k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske pokrajine in varovanju celotnega okolja (Ekološka…2023). 5 Sklep Na podlagi pokrajinske analize, analize sprememb rabe zemljišc in treh participativnih fokusnih skupin smo predlagali 14 kratkorocnih, srednjerocnih in dolgorocnih dejavnosti (ukrepov), ki naj bi v naslednjih 10 letih prispevale k ohranjanju vinogradniške kulturne pokrajine in Nature 2000 vVipavskemgricevju.Najvectrudainaktivnostibotrebausmeritivpreprecevanjezarašcanja,sajdelež vinogradov,cetudiseurejajonovi,upada.Cepravzaurejanjeproblematike,povezanezdivjadjo,nismo posebej oblikovali aktivnosti, izpostavljamo, da bo treba zaceti ucinkovito upravljati tudi s povecano populacijo divjadi. Vinogradniška pokrajina Vipavskega gricevja izkazuje visoko stopnjo naravnosti in nudi habitate razlicnim živalskim vrstam, med drugim tudi divjadi, ki pa pogosto povzroca škodo v vinogradih. To je tesno povezno z že omenjenim zarašcanjem. Zaradi zarašcanja se povecuje število divjadi, škoda, ki jo povzroca divjad, pa še dodatno vodi v opušcanje vinogradov v bližini zarašcajo-cihzemljišc.Priiskanjukrhkegaravnovesjabopotrebnosodelovanjerazlicnihdeležnikov.Kljucnovlogo bodo morali zavzeti upravljavci lovišc, gozdarji in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. PrecejpozornostibotrebaposvetitiozavešcanjuinprepoznavanjuvrednostiobmocijNature2000. S številnimi javnimi razpravami in predstavitvami je treba zavarovana obmocja prepoznati in obrav­navati kot prednost in ne kot oviro. Nenazadnje je mozaicna vinogradniška pokrajina z visoko stopnjo naravnosti privlacna za obiskovalce, zato bi del aktivnosti morali usmeriti tudi v povezovanje vino-gradništva, turizma in gostinstva. Zahvala: Zahvaljujemo se Interreg projektu ECOVINEGOALS – Upravljanje in dejavnosti v ekolo­ških vinogradih kot podlaga za pripravo pokrajinskih strategij, Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije za financno podporo raziskovalnim programom Geografija Slovenije(P6-0101),Dedišcinanaobrobjih:novipogledinadedišcinoinidentitetoznotrajinonkrajnacio­nalnega(P5-0408)inOpazovanjeZemljeingeoinformatika(P2-0406).Zaangleškiprevodsezahvaljujemo Saši Požek. 6 Viri in literatura Glej angleški del prispevka. AKTIVNO VKLJUCEVANJE DELEŽNIKOV V UPRAVLJANJE ZAVAROVANIH OBMOCIJ: PRIMER MOKRIŠCA KRAJINSKI PARK SECOVELJSKE SOLINE AVTORJI dr. Aleš Smrekar ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana ales.smrekar@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0002-7448-9174 dr. Primož Gašperic ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana primoz.gasperic@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0002-6736-1308 dr. Jure Ticar ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana jure.ticar@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-3567-8084 dr. Katarina Polajnar Horvat ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana katarina.polajnar@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0001-8872-529X DOI: https://doi.org/10.3986/GV95103 UDK: 711:502.131.1(497.472-751.3) COBISS: 1.01 IZVLECEK Aktivnovkljucevanjedeležnikovvupravljanjezavarovanihobmocij:primermokrišcaKrajinskipark Secoveljske soline Prispevek se osredinja na uvajanje koncepta participativnega upravljanja zavarovanega obmocja na pri­meruKrajinskegaparkaSecoveljskesoline.Temeljinaprocesuoblikovanjaprostovoljnegasporazumaoziroma memorandumaoohranjanjumokrišca. Spomocjoraznovrstnihpristopov,smopreucili,vkljuciliinspod­budilirazlicnedeležnikevprostoru,kprepoznavanjuizzivovinrešitevnapodrocjihnaravovarstva,kmetijstva inturizma.Nadelavnicahzdeležnikismooblikovalirazlicnescenarije,kisoprivedlidooblikovanjamemo­randuma o ohranjanju mokrišca. Tako smo med šestnajstimi kljucnimi deležniki vzpostavili temeljno prostovoljno zavezo za trajnostno upravljanje obmocja Krajinskega parka Secoveljske soline. KLJUCNE BESEDE geografija, participativni proces, sodelovanje deležnikov, sporazum, memorandum, Piran, Slovenija ABSTRACT Activeinvolvementofstakeholdersinthemanagementofprotectedareas:theexampleofthewetlands of the Secovlje Salina Nature Park This article focuses on introducing the concept of participatory management of protected areas using the example of the Secovlje Salina Nature Park. It is based on the process of creating a voluntary agreement or memorandum to protect a wetland. Using a variety of approaches, we studied, engaged, and encour­aged diverse stakeholders in the area to identify conservation, agricultural, and tourism challenges and solutions. Based on territorial workshops with stakeholders, various scenarios were developed, resulting in a wetland conservation memorandum of understanding. This established a core set of voluntary com­mitmentsamongsixteenkeystakeholdersforsustainablemanagementoftheSecovljeSalinaNaturePark. KEY WORDS geography, participatory process, stakeholder participation, agreement, memorandum, Piran, Slovenia Uredništvo je prispevek prejelo 23. oktobra 2023. 1 Uvod Mokrišcasobogatiživljenjskiprostorizarastlineinživalinaprehodumedkopniminvodo(Beltram2003). Široko sprejeta definicija mokrišc je, da gre za »obmocja mocvirij, barij, šotišc ali voda, narav­nihaliumetnih,stalnihalizacasnih,sstojecoalitekocovodo,sladkoalislano,vkljucnozmorjem,kjerglobina ob plimi ne presega šest metrov« (Ramsar 2022). Mokrišca združujejo znacilnosti vodnih in kopenskih ekosistemov,kisomedsebojpovezaniinsepogostoprepletajo.Biotskaraznovrstnostsezoddaljenostjo odobalezmanjšuje(PolajnarHorvat2008).Todajemokrišcemraznolikostindinamicnost,zaradicesar so globalno eden od najbolj produktivnih habitatov, takoj za tropskimi deževnimi gozdovi (Sadoul, Walmsley in Charpentier 1998; Polajnar Horvat in Smrekar 2021). Ljudje so skozi zgodovino krcili mokrišca, ker so si vedno bolj podrejali naravo, pri cemer ni bilo razlike med celinskimi in obalnimi vodami (Davidson 2014). To so v Evropi poceli že v obdobju rim-skedržave,vpodobnemcasupatudinaKitajskem(Anssodelavci2007).Zrazvojemdružbeinprostorsko širitvijo poselitve so mokrišca ljudje dojemali kot neizrabljen prostor in so jih zaradi sodobnejše teh­nologije vse lažje krcili. V 20. stoletju se je njihov delež v Sloveniji zmanjšal za 40% (Beltram 1999), globalno pa za polovico (Finlayson in Spiers 1999), še zlasti po letu 1970 (Geijzendorffer s sodelavci 2019). Vecinoma so bila izgubljena mocvirja in vlažni travniki. Ocenjujejo, da 36% mokrišcnim rast­linskiminživalskimvrstamgroziizumrtje(Perennoussodelavci2020).Mokrišcadanespokrivajomanj kot 1% Zemljinega površja (Geijzendorffer s sodelavci 2019). Izjemnovelikproblemjetudidegradacijamokrišc,kijeposledicaonesnaževanja,povecevanjakoli-cinebiomase,širjenjatujerodnihinvazivnihvrst,lovainribolova,intenzivnegakmetijstva,podnebnih spremembitd.(StollKleemann,delaVega-LeinertinSchultz2010).Mokrišcasopomembnatakozokolj-skegakottudidružbenegaingospodarskegavidika(Bhowmik2020).Sokljucnegapomenazaohranjanje biotskeraznovrstnostiterpomembniponudnikirazlicnihdobrininstoritev,kotsokakovostvode,pre­precevanje poplav in ponor ogljika (de Groot s sodelavci 2012; Scholte s sodelavci 2016). Mokrišca zagotavljajorazlicneekosistemskestoritvenelezarastlineinživali,temvectudizaljudi(Smrekarssode­lavci2019).Mokrišcasopriljubljenaobmocjazarekreacijoinsprostitev,pomembnipastatudinjihovi estetska in izobraževalna funkcija (Sharma in Singh 2022). Kljubvsemznanimdobrobitimmokrišcjihljudješevednoprepogostorazumemokotnepomemben, odvecen in manj vreden del pokrajine (Polajnar Horvat 2008). Kot odziv na intenzivno degradacijo in spreminjanje mokrišc so države na svetovni in evropski ravni oblikovale razlicne politike za upravlja­njemokrišcinvplivnihobmocij.Nasvetovniravnijebilaleta1971sprejetaRamsarskakonvencija(Ramsar 2022),kipoudarjapreudarnorabotercelovitpristopknacrtovanjuinnjihovemuupravljanju.Naravni Evropske unije je nastalo omrežje Natura 2000, katerega glavni cilj je ohranjanje biotske raznovrstno­sti(Blicharskassodelavci2016).Nadržavnihravnehpasojihpogostozavarovalikotkrajinskealinarodne parke(Mežan 2016). Kljub navidezno dobri sistemski ureditvi le malo držav v praksi ucinkovito izva­ja omenjene politike. Še posebej so neucinkovite, kadar so v ospredju gospodarski interesi (Verhoeven 2014; Zhu s sodelavci 2019). Enaodmožnostizadoseganjeucinkovitejšegaparticipativnegaupravljanjamokrišcjevzpostavitev koncepta prostovoljnega sporazuma za ohranjanje mokrišca (Muccitellissodelavci 2023). Zamisel temeljinametodologijisporazumaovarstvuporecij,kijezelouveljavljenavFrancijiinItaliji(Bravard 2016). Tazagotavljatrajnostnoupravljanjeinrazvojmokrišc,boljšeusklajevanjeindoseganjesogla­sij med deležniki, vkljucenimi v upravljanje, ter zmanjšuje neskladja med okoljskimi vprašanji in gospodarskimi dejavnostmi na mokrišcih (Smrekar s sodelavci 2019; Polajnar Horvat in Smrekar 2021). Prostovoljni sporazum za ohranjanje mokrišc vkljucuje razlicne javne in zasebne deležnike, zain­teresiranezauspešnodelovanjemokrišc(Smrekar,PolajnarHorvatinRibeiro2020).Sporazumjerazvit in formaliziran v procesu odlocanja s sodelovanjem in pogajanji. Dolgorocen proces je predpogoj za njegovo uspešno izvajanje. Sporazum za ohranjanje mokrišc za upravljavce mokrišc ni obvezen dokument. Ce pa ga deležni­kipodpišejo,jetreba sleditisprejetemuakcijskemunacrtu,kijenjegovsestavnidel.Na ravniEvropske unije še ni tovrstnega zakonodajnega okvira. Po drugi strani pa takšni sporazumi zasledujejo glavne ciljeevropskihokoljskihdirektiv(Direktiva…1992;2000;2007;2009).Vsetedirektivemedsvojecilje vkljucujejovkljucujocetrajnostnoupravljanjeinrazvojmokrišc.Problempaje,daticiljipogostoosta­nejo zgolj na papirju (Gusmaroli s sodelavci 2020). Namen prispevka je prikazati prenosljivost in uporabnost ponekod v sredozemskem prostoru že uveljavljenemetodesporazumazaohranjanjeporecijalimokrišcnaslovenskamokrišca.Ugotovitiželi­mo,kakouspešnajelahkotametodavtemprostoru.Tolahkodosežemospomocjoširokihparticipativnih procesov,vkaterihsezainteresiranestrani,kotsojavneinizobraževalneustanoveterdeležnikiizcivil­nedružbeinposlovnegasveta,zavežejo,dabodovarstvomokrišcvkljucilivsvojerednedejavnosti(Smrekar s sodelavci 2019). Vse to naj bi vodilo v vecjo usklajenost med odlocevalci in deležniki na pilotnem obmocju mokrišca v Krajinskem parku Secoveljske soline in zaledju z željo po kakovostnejšem upra­vljanju z razvojem in vkljucevanjem dogovorjenih ukrepov. V primeru, da med deležniki ni interesa alizmožnostipopripravisporazumaoohranjanjumokrišca,lahkopripravijotudimanjzavezujocmemo­randum o ohranjanju mokrišca, ki ne vkljucuje akcijskega nacrta. 1.1 Oris pilotnega obmocja KrajinskiparkSecoveljskesoline(slika1)jeleta1990ustanovilaobcinaPiran,statusdržavnegapome­napajepridobilleta2001(PipaninTopole2023).RazprostirasevjugozahodnemdeluSlovenijeinpovezuje JadranskomorjespoplavnoravnicorekeDragonje,neposrednoobmejizRepublikoHrvaško. Ponarav­nogeografskiklasifikacijiEvrope,kitemeljinapodnebju,kamninahinprsti,sodiobmocjevsredozemsko regijo(Perko,CiglicinHrvatin2021).Zavarovanoobmocjeobsegapribližno674ha(Conc2020).Secoveljske solinesoene najsevernejših aktivnih solinvSredozemlju. Osnova solinjeizliv reke Dragonje,ki jepre­krit z do 90m debelimi sedimenti (Ogorelec, Mišic in Faganeli 2000), dotok katerih je še vednoznaten, saj jevzaledjumocnosprošcanje sedimentov, predvsem iz erozijskih žarišc(Zorn2009;Kovacic2020). Pridelavasolina obravnavanemobmocjunajverjetnejesegavanticnoobdobje,pisniviriotejdejav­nostipasegajov13.stoletje(PahorinPoberaj1963;Guštin2015).Secoveljskesolinesoimelevpreteklosti velikstrateškiingospodarskipomenzamestoPiran,kijeodkonca13.dokonca18.stoletjapripadalBeneški republiki.Pritemjebilapridelavasolikljucnegapomena,sajjenepogrešljivasestavinapripripravište­vilnihjediinjebilavtistemcasunajboljšikonzervanshrane.Clovekježevpreteklostilahkovsajdelno vplival in spreminjal naravo, s sistemom nasipov in kanalov pa uravnaval vodostaj in omogocal ucin­kovitejše delovanje solin. Danes na obravnavanem obmocju obstajata dve vrsti solin: obmocje Lera na severu s posodobljeno proizvodnjo soli in obmocje Fontanigge na jugu, ki je srednjeveški del solin (Piranske…2022). Obmocje Krajinskega parka Secoveljske soline ni poseljeno. Zaradidolgotrajnegaclovekovegadelovanjasejeizoblikovalznacilensolinskiekosistem.VKrajinskem parku najdemo kar 45 vrst z rdecega seznama ogroženih rastlin, šest vrst dvoživk, devet vrst plazilcev, vec kot 300 vrst ptic in 11 vrst sesalcev. Najvec vrst je na obmocju omejenega clovekovega delovanja, predvsemtam,kjerjevodnoravnovesjevdelovanjuekosistemaohranjeno.Pretežnagospodarskadejav­nost je osredinjena na pridelavo soli. Majhna zasebna kmetijska zemljišca sestavljajo travniki, pašniki, njive, sadovnjaki in vinogradi. Muzej solinarstva, ki je v sklopu parkovne dejavnosti poleg naravovar­stvene, ponuja možnost izobraževanja in turizma (Topole in Pipan 2022), žal pa zadnja leta stagnira, sajjepremalosodelovanjamedupravljavcinaravneinkulturnededišcine.Muzejsolinarstvajeleta2003 prejelmedaljoEuropaNostrazazglednoinobcutljivorevitalizacijokulturnepokrajine.Solnapoljazara­dinevzdrževanjanasipovpropadajo,vsemanjpajetudisolinarskihhiš–odv19.stoletjuevidentiranih skoraj500,jihjedaneszgoljšeokoli70(PipaninTopole2023).Pravtakojeupravljavecmorskegarezer­vata razvil edinstven terapevtski turisticni produkt (Thalasso Spa Lepa Vida), rekreativne dejavnosti paseizvajajovmanjšihskupinah(Sovinc2012;ŠkornikinSovinc2017). Vsetojevodilodoodlocitve, da je od leta 1993 obmocje uvršceno na Seznam mokrišc mednarodnega pomena Ramsarske konven­cije (Ramsar 2022). Vsaj v opušcenem delu Secoveljskih solin, imenovanem Fontanigge, gre za kompleksen preplet narave in družbe. Vec stoletij stari kanali in solna polja omogocajo življenje šte­vilnim rastlinskim in živalskim vrstam, zlasti pticam in želvam (Pipan in Topole 2023). 2 Metode Spodaj predstavljeni koraki raziskovalnega dela vkljucujejo razlicne metode in jih je mogoce pri­lagoditi znacilnostim katerega koli mokrišca in njegove okolice. 2.1 Analiza zakonodajnega okvirja Zarazumevanjekontekstajenujnopoznavanjezakonskihpodlag,povezanihzupravljanjemmokrišc na lokalni, regionalni in državni ravni, ravni Evropske unije in svetovni ravni. Poleg zakonov je potre-bnotudipoznavanjerazlicnihpredpisov,postopkov,nacrtov,sporazumovipd.,kijasnodolocajonaloge, pristojnosti,obveznostiinpraviceposameznihdeležnikovzaupravljanjemokrišcterstemnjihovovarstvo. 2.2 Oris pilotnega obmocja Vznanstvenemopisupilotnegaobmocjazbiramopomembneinformacijeomokrišcuzvidikaeko­loškega(spoudarkomnaprisotnihhabitatnihtipihterrastlinskihinživalskihvrstah,šeposebejnajbolj Slika 1: Krajinski park Secoveljske soline z okolico. ogroženih),družbeno-ekonomskegainprostorskegarazvoja.Informacijezbiramo,dabilahkociljeuskla­dilizizziviinprednostniminalogamiupravljanjamokrišca.Želimosepripravitinamorebitnegrožnje in nevarnosti ter vzpostaviti ucinkovito upravljanje. 2.3 Prepoznavanje potencialnih deležnikov Pomemben korak je iskanje vseh potencialnih deležnikov. Zainteresirane strani je mogoce prepo­znati z naslednjimi metodami: viharjenje možganov (brainstorming) s strokovnjaki in posamezniki, ki dobro poznajo podrocje in obmocje, pregledom literature, z razlicnimi pobudami in študijami, pove­zanimi s preucevano tematiko, razgovori s predstavniki razlicnih organizacij ter s pregledom spletnihstrani, povezanih z obravnavano tematiko (Bole, Šmid Hribar in Pipan 2017). Potencialne deležnike razdelimo v štiri skupine (slika 2), pri cemer ima vsak deležnik potencialen vpliv glede na svojo »insti­tucionalno« vlogo v družbi (Cavallini s sodelavci 2016). Preplet štirih skupin deležnikov nadgrajuje obicajnejši preplet treh (javni organi, izobraževalne ustanove, gospodarski subjekti) tako, da kot cetr­toskupinododamošecivilnodružbo(WooPark2014).Kojepostopekprepoznavanjadeležnikovsklenjen, dobimo seznam skupin vseh do takrat znanih potencialnih deležnikov. 2.4 Anketiranje deležnikov Povzpostavitvistikaspotencialnimideležnikiželimoodnjihpridobitivecinformacij.Vprašalniki so ena od rešitev za pridobitev ustreznih informacij za podrobnejšo analizo potencialnih deležnikov. Slika 2: Preplet skupin potencialnih deležnikov omogoca ucinkovitejše in preglednejše medsebojno sodelovanje (prirejeno po Cavallini s sodelavci 2016). Deležniki, ki se pozitivno odzovejo na sodelovanje, izpolnijo poglobljen vprašalnik, s katerim prido­bimo kljucne informacije za nadaljnjo analizo. Koncni rezultat je seznam deležnikov in razvrstitev v razlicne skupine glede na njihovo obmocje delovanja (od lokalnega do globalnega), podrocje delo­vanja (v skladu s pristopom prepletanja štirih skupin potencialnih deležnikov), vpliva na upravljanje mokrišcterzanimanjavskladuzmatrikointeresovinvplivov(Dearden,JonesinSartorius2003).Seznam deležnikov je treba med postopkom stalno posodabljati, da se zagotovi dosledno vkljucevanje vseh kljucnih deležnikov. Gre za dinamicen proces, v katerega lahko potencialni deležniki kadarkoli med postopkom vstopijo ali izstopijo. 2.5 Razvrstitev deležnikov Deležnikerazdelimonapodlagimatrikeinteresovinvplivov(slika3).Tamatrikanaenistraniizra­žainteresdeležnikovzapreucevanovsebinovprimerjavisstopnjonjihovegavplivanaobmocju(Hunjan in Pettit 2011; Analyzing…2020). S tem pristopom je mogoce deležnike oceniti glede na njihovo moc in interes. Njihov interes in vpliv merimo z dvema vprašanjema. Interes se kaže z zanimanjem ali bi želel biti deležnik obvešcen, se posvetovati ali dejavno sodelovati v postopku sklenitve sporazuma za ohranjanje mokrišca. Vpliv merimo z vprašanjem, kako velik vpliv ima deležnik na postopek priprave in izvajanja sporazuma za ohranjanje mokrišca. Postopek zbiranja deležnikov zakljucimo z oblikova­njemcelovitegaseznamavkljucenihdeležnikov. Tojebistvenoorodjezarazvojinizvajanjesporazuma za ohranjanje mokrišca, pri cemer je izrednega pomena, da vzpostavimo uspešen dialog z deležniki (Barnhart s sodelavci 2018). Slika 3: Analiza deležnikov z uporabo matrike »interesov in vplivov« ter opredelitev njihovih vlog v procesu (prirejeno po Analyzing…2020). 2.6 Delavnice Deležnikezvelikimvplivominmocjopovabimo,dasepridružijopostopkusodelovanjapriupravljanju mokrišca, zacenši z delavnicami. Gre za niz javnih srecanj, katerih namen je vzpostaviti participativno upravljanje.Srecanjalahkopotekajovživoaliprekspleta.Zaslednjeseodlocimo,ceocenjujemo,daodziv ne bo tako uspešen (epidemije, pomanjkanje casa), kot v živo, vendar je pri spletnih dogodkih nujna uporaba inovativnih participativnih tehnik. Na delavnicah lahko uporabimo razlicne metode, na pri­mer svetovna kavarna (Razpotnik, Nared in Urbanc 2008) ali fokusna skupina (Marot 2011). Namen je doseci cim vecjo usklajenost in soglasje med deležniki in odlocevalci ter zmanjšati in ublažiti neso­glasja,kinastajajomedrazlicnimisektorji,predvsemmednaravovarstvenimingospodarskim(Smrekar ssodelavci2019).Delotemeljinaudeležbiglavnihzainteresiranihstraniinnjihovemsodelovanju.Aktivno sodelovanjezainteresiranegalokalnegaprebivalstvanatempodrocjuninovost(HunjaninPettit2011) insekažekotspodbudnozakonstruktivendialogmeddeležniki,kiustvarjajomrežoodgovornihdelež­nikov, osredinjenih na doseganje skupnih ciljev. Koncni cilj delavnic je priprava vsebin, vkljucenih v sporazum za ohranjanje mokrišca. 2.7 Scenariji Trije scenariji razvoja obravnavanega mokrišca, ki se oblikujejo zaporedno, temeljijo na rezultatih participativnegaprocesa(scenarijtrendov,usmerjeniscenarijinprednostniscenarij),pridobljenihskozi niz delavnic, pri cemer morajo strokovnjaki s posameznih tematskih stebrov ves cas usmerjati in soo­blikovati nastajanje scenarijev. Prvi je scenarij trendov, v katerem na treh strateških podrocjih (upravljanje, okolje ter gospodar-ski in družbeni razvoj) opredelimo izzive, se z njimi soocimo in najdemo njim pripadajoce rešitve. Sledi mu usmerjeni scenarij, ki ga sestavljajo ista strateška podrocja, v okviru katerih nizamo cilje in njim pripadajoce ukrepe, pobude in tveganja. Enako je zastavljen tudi prednostni scenarij,le da gre za vsebinsko nadgradnjo usmerjenega in je tudi koncni scenarij predvidenega razvoja. 2.8 Oblikovanje sporazuma ali memoranduma za ohranjanje mokrišca Na podlagi rezultatov predhodnih korakov se oblikuje sporazum o ohranjanju mokrišca s pripa­dajocimakcijskimnacrtom,kiopredeljujeizpolnjevanjeciljev,povezanihzobnovookoljskih,družbenih ingospodarskihvidikovizbranegamokrišca.Akcijskinacrtjesestavljenizukrepovindejavnosti,okate­rih so se dogovorile zainteresirane strani, podpisnice sporazuma. Izvajanje akcijskega nacrta poteka napodlagidogovorjenegacasovnegarazporeda,proracunainodgovornosti. Cejeakcijskinacrtprevec ambiciozen in dogovor o usklajevalnih ukrepih ni mogoc, se lahko sporazum o ohranjanju mokrišca spremenivmemorandumoohranjanjumokrišca. Vnasprotjuodsporazumavkljucujememorandum okrnjen akcijski nacrt, kjer so opredeljeni zgolj cilji, ukrepi, pobude in tveganja za podrocja upravlja­nja, okolja ter gospodarskega in družbenega razvoja. 2.9 Podpis sporazuma ali memoranduma za ohranjanje mokrišca Vzadnjemkorakupotekasklepnosrecanje,nakateremvsizainteresiranideležniki,vkljucenivpar­ticipativni proces, razvit med skupinskimdelom z deležniki, podpišejo pristop k dokumentu (slika 4). Sporazum o ohranjanju mokrišca je formalno dejanje, s katerim se razlicne zainteresirane strani zave-žejo,dabodoizvedlevsedejavnosti,navedenevpriloženemakcijskemnacrtu,dabidoseglenacrtovane ciljeupravljanjamokrišca.Nadrugistranipajememorandumoohranjanjumokrišcaohlapnejšidoku­ment,kizavezujepodpisnikeksodelovanjuinješelesrednjerocnapodlagazapripravoakcijskeganacrta in nadaljnjo pripravo sporazuma o ohranjanju mokrišca. Slika 4: Shema korakov procesa za uspešno vzpostavitev upravljanja do podpisa porazuma o ohranjanju mokrišca (prirejeno po Palazzo s sodelavci 2021). 3 Rezultati 3.1 Anketiranje in razvrstitev deležnikov Zvprašalnikom,kismogarazposlalisspletnoinklasicnopošto,smonagovorilipribližno200poten­cialnihdeležnikovvlokalniskupnostiinširšeterjihzaprosili,daodgovorijonavprašalnikspriloženim spletnimnaslovom.Naspletnivprašalnik,kijebilaktivenmedjunijem2020injanuarjem2021,jeodgo­vorilo 62 deležnikov iz Slovenije in Hrvaške. Glede na njihove odgovore smo jih povabili k sodelovanju v nadaljevanju raziskave. Deležniki (slika 5) so bili iz univerzitetnih in raziskovalnih ustanov (6,5%), izobraževalnih usta­nov (8,1%), lastniki zemljišc (8,1%), zasebni podjetniki (9,7%), clani interesnih skupin (na primer neprofitnainnevladnaorganizacija;14,5%)terpredstavnikidrugihpodrocij(naprimerinteresnodru­štvo za zašcito narave, zakupnik kmetijskih zemljišc, kmetje, zainteresirana javnost zaradi mejnega vprašanja;19,2%)injavnihustanov(33,9%).Izodgovorovsmougotovili,dasonjihovapodrocjadelo­vanjaosredinjenapredvsemnaturizem(32,3%)inbiotskoraznovrstnost(32,3%),najmanjpanaenergijo (3,2%). Slika 5: Podrocja delovanja vkljucenih deležnikov. Slika6:Mnenjeovplivudeležnikovnaprocesnastankasporazumaoziromamemorandumazaohranjanje mokrišca (v %). Ugotovili smo, da so deležniki aktivni na lokalni (35,5%) ali državni (29,0%) ravni, regionalna in mednarodnaravenpastaslabše,aševednosolidnozastopani(obes17,7%).Ciljaktivnosti,kisenana­ša na Krajinski park Secoveljske soline z zaledjem, se je izkazal za še pomembnejšega, saj je podrocje delovanja deležnikov vecinoma le delno (61,3%) ali ga sploh ni (27,4%). Poleg tega smo anketirance prosili,najdelijosvojezaupanjeinizkušnjesparticipativnimiprocesiupravljanjamokrišca.Vecinadelež­nikovsrednjepoznaparticipativneprocese(48,4%)innjihovodelovanje(50,0%)terimamaloizkušenj (58,1%). Poznavanjesporazumaalimemorandumazaohranjanje mokrišcješeslabše. Približnopolo­vica deležnikov malo pozna proces oblikovanja sporazuma oziroma memoranduma (48,4%) in nacin dela (53,2%), še vec pa jih ima malo izkušenj (77,4%). Glede na rezultate menimo, da morajo biti raziskovalne dejavnosti še bolj osredinjene na spodbu­janje in podrobno razlago vkljucujocih procesov oblikovanja sporazumov oziroma memorandumov o ohranjanju mokrišc. Ko smo prepoznali ozadje deležnikov, smo želeli izvedeti vec o njihovem morebitnem sodelova­nju v prihajajocem procesu dela. Visok odstotek deležnikov je želel biti le obvešcen (45,2%), nekateri so izrazili željo po sodelovanju v posvetovalnem procesu (21,0%), 27,4% pa jih je želelo aktivno sode­lovati.Dejstvo,dadoslejnisobilivkljucenivteprocese,sejasnoodražavnjihoviocenivpliva,zakaterega menijo, da ga bodo imeli na razvoj sporazuma oziroma memoranduma. Vecina jih je menila, daimajo majhen (61,3%) in srednji (24,2%) vpliv, medtem ko je le 8,1% deležnikov trdilo, da imajo lahko velik vpliv na proces nastanka dokumenta (slika 6). Že na samem zacetku participativnega procesa je kljucno razjasniti vloge vsakega deležnika, da bi izpolnili pricakovanja deležnikov in razvili skupno vizijo, saj takšen proces lahko izboljša upra­vljanjeinodlocanje.Pomembnolahkoprispevatudikopolnomocenjulokalnihprebivalcev(Palazzo s sodelavci 2021). V primeru Krajinskega parka Secoveljske soline je pomembno tudi, kako motivi­rati in vkljuciti okoliške prebivalce v participativne procese, saj živijo v zaledju parka, ne pa znotraj parka. 3.2 Delavnice, scenariji in oblikovanje memoranduma Glede na odziv, smo deležnike povabili k sodelovanju v nadaljnjem procesu, ki ga je sestavljalo pet spletnih srecanj v casu zdravstvene krize (epidemije), od oktobra 2020 do marca 2021. Na vseh sreca­njih je skupaj sodelovalo 34 deležnikov. Dvanajstdeležnikovsejeudeležiloprvega,uvodnegadogodka. Udeležencesmoseznanilizdoseda­njimiizkušnjamiinpojasnili,zakajmenimo,dajeparticipativniprocesvKrajinskemparkuSecoveljske soline primerna oblika sodelovanja. Izpostavljen je bil pomen pricujocega procesa za Krajinski park Secoveljske soline ob glavnih izzivih, s katerimi se srecuje zavarovano obmocje. Moderator srecanja je udeležencem predstavil celotno strukturo niza delavnic in potek celotnega procesa. Sledila je vodena razprava. Oblikovane so bile tri manjše skupine, v katerih so se udeleženci predstavili in skupaj odgo­vorili na dve vprašanji: »Kakšno je vaše splošno dojemanje procesa in kaj bi pri njem spremenili?« in »Kaj je po vašem mnenju najvecji izziv, ki ga je treba obravnavati?«. Kljucne ugotovitve so udeleženci sproti vnašali v spletno orodje Jamboard. V zadnjem delu so predstavniki skupin predstavili rezultate posameznih skupin, cemur je sledila izmenjava mnenj in dopolnitev rezultatov. Srecanje smo sklenili z zakljucnim govorom in predstavitvijo nadaljnjih korakov v procesu. V vmesnem casu med prvim in drugim srecanjem smo ugotovili, kje se kažejo osnovni izzivi, zato smo vkljucili razlicne strokovnjake, ki so pripravili strokovne podlage za kmetijstvo, turizem in nara­vovarstvo s posebnim poudarkom na strogo zavarovani vrsti želve, mocvirski sklednici. Ta je bila prepoznana za povezovalni clen s kmetijstvom in turizmom ter za morebitno blagovno znamko. Za vsakegaodtehtematskihstebrovsmopripraviliscenarijtrendovsstrateškihpodrocijupravljanja,oko­ljatergospodarskegaindružbenegarazvoja.Navedlismoproblemeinnjimpripadajocerešitveterizzive (preglednica 1). Drugegasrecanjasejeudeležilo24deležnikov,kismojihprekospletnedelavnicepovabiliksode­lovanju v nadaljnjem procesu priprave sporazuma oziroma memoranduma o ohranjanju mokrišca. Vprvemdelusrecanjasorazlicnistrokovnjakipojasnilinamen,spregovoriliopreucevanemobmoc­ju,varstvuinvlogimocvirskesklednicekotnacinuzdruževanjavarstvanarave,kmetijstvainturizma terpotencialniblagovniznamki,pricemersoizpostaviliblagovnoznamko Kozjanskojabolko kotpri-mer dobre prakse. Drugi del srecanja je bil namenjen vodeni razpravi po metodi svetovne kavarne (slika 7). Oblikovane so bile tri nekoliko vecje skupine od sedem do devet udeležencev. Deležniki so sepredstaviliinskupajrazmišljalioproblemih,rešitvahinizzivih,povezanihstremitematskimiste­bri:naravovarstvom,kmetijstvominturizmom.Takosozacelinadgrajevatiosnutekscenarijatrendov. Vsak steber sta vodila strokovni vodja in zapisnikar. Strokovni vodja je vodil skupinsko razpravo in Preglednica 1: Primer iz scenarija trendov. PROBLEMI REŠITVE IZZIVI ne živi se po nacelih NATURE 2000 predstavitev prednosti NATURE 2000 prepricevanje prepricanih, da NATURA 2000 ne prinaša samo omejitev Slika 7: Z metodo svetovne kavarne so se udeleženci spletnega srecanja ukvarjali s problemi, rešitvami in izzivi. kljucne ugotovitve deležnikov zabeležil s spletnim orodjem Jamboard. Po dvajsetih minutah so sku­pinezamenjaletemo. Nakoncusostrokovnivodjepredstavilirezultatetematskihstebrovvscenariju trendov. Po zakljucku srecanja smo se odlocili, da akcijskega nacrta v tej fazi ne bomo izdelali. Vzrok za to je bilo premajhno število deležnikov, ki bi lahko prevzeli odgovornost za izvedbo posameznega ukre-pa v akcijskem nacrtu. Na podlagi izkušenj iz Krajinskega parka Ljubljansko barje (Polajnar Horvat in Smrekar2021)smoseodlocili,dasporazumoohranjanjumokrišcanadomestimozmemorandumom oohranjanjumokrišca,kivsebujeledelakcijskeganacrta(cilji,ukrepi,pobudeintveganja).VSloveniji biverjetnoprišlotudidopravnihzapletov,cebiseodlocilizaizvajanjesporazumazaohranjanjemokriš-ca,sajvnjempredvidenakcijskinacrtvsebujetudifinancneobveznosti,obmanjšemšteviludeležnikov inrazpoložljivihsredstevpajeizvedbaakcijskeganacrtanejasna.VprimerupodobnihizzivovsovFranciji in Italiji temu prilagodili tudi zakonodajo (Ernoul s sodelavci 2021). Trije strokovnjaki s podrocja kmetijstva, turizma in naravovarstva so na podlagi rezultatov scena­rija trendov pripravili usmerjeni scenarij na istih tematskih stebrih in z istimi strateškimi podrocji, le da so za posamezne cilje predstavili ukrepe, pobude in tveganja (preglednica 2). Tretje srecanje, ki se ga je udeležilo 18 deležnikov, je prav tako potekalo kot spletna delavnica. Strokovnjaki so predstavili nadaljnje delo na podrocjih treh tematskih stebrov. Sledila je vodena raz­prava po metodi svetovne kavarne. Deležniki so v skupinah razpravljali ter skupaj s strokovnjaki iskali možne rešitve v okviru treh tematskih stebrov na obmocju Krajinskega parka Secoveljske soline in šir­šega zaledja (slika 8). Oblikovane so bile tri skupine s po šestimi deležniki. V skupinah so se deležniki predstaviliterskupajnadgrajevalipredlogeinrešitvezaposameznetematskestebrevokviruprednostnega scenarija.Vsak steber sta vodila strokovni vodja za doloceno podrocje in moderator. Strokovni vodja je vodil skupinsko razpravo in kljucne ugotovitve deležnikov zabeležil v orodje Google Slides. Po dvaj­setih minutah so skupine zamenjale teme. Na koncu so strokovni vodje predstavili rezultate glede na tematskestebre.Izkazaloseje,daprihajadovsevecjegamedsebojnegaslišanjainrazumevanjarazlicnih Preglednica 2: Primer iz usmerjenega scenarija. CILJI UKREPI POBUDE TVEGANJA krepitev ozavešcanje in • izobraževanje o pomenu ekološkega • nerazumevanje vrednosti izobraževanje kmetijstva ter o ohranjanju naravne pomena naravne in narave na lokalnih in kulturne dedišcine, kulturne dedišcine, obravnavanem prebivalcev • povecanje ponudbe izobraževanj in • odsotnost interesa obmocju in obiskovalcev kakovostnih turisticnih programov ponudnikov za o interpretaciji dedišcine, trajnostni turizem, • izobraževanje o oblikah trajnostnega turizma, • neozavešcenost ljudi • aktivnosti za ozavešcanje lokalne skupnosti o vedenju v naravnem o pomenu parka, okolju (na primer • aktivnejša in bolj osredotocena komunikacija spušcanje psov, o pomenu odgovornega obnašanja skozi nenadzorovana trajnostno politiko in aktivnosti v okviru hoja po zemljišcih, Slovenia Green Park, vandalizem) • izvedba izobraževanj med deležniki o ozavešcanju vplivov turizma in kmetijstva na okolje skozi »zgodbo« mocvirske sklednice, • ureditev primerne infrastrukture za opazovanje živali v naravnem okolju deležnikovinodlocevalcev. Tovodikzmanjšanjumožnostikonfliktovprivprašanjihohranjanjanara­ve in razvoja gospodarskih dejavnosti (Palazzo s sodelavci 2021). Tudi cetrto srecanje, ki se ga je udeležilo 21 deležnikov, smo izvedli kot spletno delavnico. Glede na ugotovitve po drugem srecanju smo udeležence seznanili z manj zavezujoco vrsto dogovora – tako imenovanim memorandumom za ohranjanje mokrišca kot orodjem za celovitejši pristop k sodelova­njumedobravnavanimitremisektorji–zglavnimciljemohranjanjaKrajinskegaparkaSecoveljskesoline. Predstavilismoosnutekbesedilamemorandumazaohranjanjemokrišca,kijebilzasnovannapod­lagi prvih treh srecanj. Poudarili smo, da memorandum ni pravno oblikovan in zavezujoc dokument, temvec predstavlja prostovoljno zavezo deležnikov – podpisnikov. Njegova odlika je v neformalnem, a na dogovorni ravni zavezujocem pomenu, ki deležnike predvsem spodbuja k aktivnostim, jih pa ne sili ali omejuje. Nasrecanjujesledilapoglobljenamoderiranarazprava,vkaterismoudeležencespodbujalihkon­struktivnim predlogom sprememb besedila v scenariju, ki bi pomembno prispeval k njegovemu izboljšanju. Strokovnjaki so podali strokovno mnenje o razlogih za vkljucitev predlogov v dokument. Srecanje se je sklenilo z zahvalo za sodelovanje in predstavitvijo nadaljnjih korakov v procesu. Koordinatorjiprocesainglavnideležnikisopokazalivelikozanimanja,znanjainpripravljenostizaakti­vno sodelovanje pri trajnostnem razvoju obmocja. Vnaslednjihtednihsoudeležencištirihsrecanjprejelipovabilokpodpisumemorandumazaohra­njanje mokrišca, skupaj s prošnjo k sodelovanju pri nadaljnjih korakih za zašcito Krajinskega parka Secoveljske soline in njegovega zaledja. Izkazalo se je, da takšen proces precej zbliža mnenja in zmanj­ša konflikte med deležniki. Gre za dinamicen nacin, ki lahko aktivira želeno razmerje med razlicnimi interesi in podpira nove oblike sodelovanja deležnikov iz razlicnih sektorjev pri upravljanju mokrišc (Palazzo s sodelavci 2021). Petosrecanjejebilasklepnakonferenca,kisejejeudeležilo12deležnikov.Medpripravaminakon­ferenco so bili deležniki pozvani k oddaji prispevkov, ki bi jih lahko predstavili na zadnjem srecanju. Eden izmed deležnikov je povabilo sprejel in predstavil svoj prispevek. V nadaljevanju je bil predsta­vljen povzetek participativnega procesa preteklih štirih srecanj, katerih cilj je bil oblikovati sporazum oziroma memorandum za ohranjanje mokrišca, ki je aktivno vkljuceval vse relevantne deležnike in je Slika 8: V moderirani razpravi so sodelovali številni deležniki zajel celotno preucevano obmocje. Nato smo predstavili nadaljnje korake in pomen memoranduma zaohranjanjemokrišca.Le-tapredstavljaosnovozapristopkpripravisporazumaoohranjanjumokriš­cazaKrajinskiparkSecoveljskesolinezzaledjeminakcijskeganacrta,kiopredeljujeukrepeindejavnosti zainteresiranih strani. 3.3 Podpis memoranduma za ohranjanje mokrišca Nadalje smo vzpostavili stik s potencialnimi podpisniki memoranduma ter jih spodbudili k pre­gledu vsebine in podpisu. V njem so bili izpostavljeni glavni cilji: (1) vzpostavitev mreže sodelovanja med kljucnimi deležniki, (2) stabilno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišci, (3) urejanje vodne bilan­ce, (4) trajnostno upravljanje in razvoj, (5) cezmejno usklajevanje in razvoj, (6) dobro stanje naravnih habitatov, (7) ohranjanje želve mocvirske sklednice, (8) krepitev narave v zavarovanih obmocjih, (9) vzpostavitev in ucinkovito upravljanje blagovnih znamk, (10) krepitev in promocija naravne in kul­turnededišcine,(11)izboljšanjeprometneinfrastruktureintrajnostnemobilnostiter(12)oblikovanje Slika 9: Izsek iz sprejetega memoranduma o ohranjanju mokrišca. in promocija trajnostnih turisticnih produktov. Rezultat sodelovanja na srecanjih je bil podpis Memoranduma o ohranjanju mokrišca Secoveljske soline (slika 9) s strani 16 deležnikov. Zavedati se moramo, da so mokrišca zelo kompleksni naravni ekosistemi, ki jih ni mogoce upra­vljati s sektorskimi pristopi in politikami. Ozki ukrepi obicajno povzrocajo škodljive stranske ucinke. Zatojesmiselnovzpostavitiupravljanjenavecravneh,daseizboljšamedsebojnosodelovanjemedobmoc­jimokrišcinnjihovimivplivnimiobmocji.Kombinacijaglavnihciljevvsporazumuoziromamemorandumu zaohranjanjemokrišcajeizjemnopomembna.Nujnojestrateškoinparticipativnoupravljanjemokrišc, prikateremdeležnikiupoštevajorazlicneprostorskeinvsebinskeznacilnostiinposebnosti(Gusmaroli s sodelavci 2020). Italijanske izkušnje (Voghera 2020) kažejo, da tovrstne pogodbe delujejokotproce­sisciljem,davzpostavijoskupennacindelameddeležnikizasprejemanjeodlocitevinnezgoljzaizmenjavo mnenj. Gre za izgradnjo pionirskih partnerstev, ki so lahko dolgotrajna in postavljajo temelje za pro­stovoljnezaveze,kijihbodoprevzelirazlicnijavniinzasebnideležnikizatrajnostnoupravljanjemokrišc. 3.4 Nadaljnji koraki Nakazali smo možnost, da bi sredstva za nadaljnje sodelovanje z deležniki in pripravo sporazuma lahko zagotovili preko raziskav, financiranih s strani Evropske unije. Krajinski park Secoveljske soli­nejeprevzelvodstvovnadaljnjempostopkuinsetudizavezal,daboposkrbelzapovezovanjeinpovecanje številadeležnikov.NaslednjekorakemoratakoprevzetiupravljavecKrajinskegaparkaSecoveljskesoli­nekotkoordinatormemorandumazaohranjanjemokrišca. Nujnojetrebagradititrajnostnoblagovno znamko o lokalni naravni dedišcini, s katero se lahko poistovetijo tako prebivalci naselij v zaledju kot turisti. Ideja je, da bi imeli kmetovalci možnost uporabe blagovne znamke na svojih izdelkih, ce bodo upoštevali nacela trajnostne in ekološke pridelave. Poleg tega lahko s trajnostnimi zgodbami poma­gamo izdelkom najti poti v bližnje restavracije in hotele. Na žalost pobuda ni zaživela in posledicno v Krajinskem parku Secoveljske soline niso našli virov za nadaljevanje aktivnosti. Pobuda tako od leta 2021 caka na morebiten financni vir za nadgradnjo. 4 Sklep Zavarovanamokrišcasoponacionalnih,evropskihaliglobalnihdogovorihnamenjenaohranjanju biotske raznovrstnosti ter kakovostnega življenja ljudi v in zunaj njih. Pogosto prihaja do nasprotujo-cihsiinteresovzanjihovoupravljanje,kisoposledicarazlicnihsektorskihpolitikalilokalnihpritiskov, rezultat cesar sta neucinkovito trajnostno upravljanje in nepripravljenost na kompromise. Razlicni lokalni, regionalni ali mednarodni dogovori vse bolj poudarjajo sodelovalne pristope kot primeren nacin za izboljšanje upravljanja zavarovanih obmocij in naravnih virov. Sporazum oziroma memorandum o ohranjanju mokrišca je orodje, ki je bilo razvito in uvedeno, da bi postavilo temelje za prostovoljne zaveze za njihovo trajnostno upravljanje. Pomembno je, da ne predstavljanovegadokumentazasprejemanjeodlocitevalinacrtovanje,temvecprinašaoblikovanjeukre­povvokviruparticipativnegaprocesainopredeljujeodgovornostivkljucenihdeležnikov.Dokumentje tako imenovani medinstitucionalni sporazum o odlocanju in delovanju, ki temelji na prostovoljnem uresnicevanju sprejetih upravljavskih, okoljskih ter gospodarskih in družbenih ciljev. Njegova pred­nost je v prostovoljstvu, vkljucevanju, sodelovanju in zavezanosti istim ciljem. Priupravljanjuzavarovanihobmocij,meddrugimtudimokrišc,jetrebaposebnopozornostname­nititrajnostnemuupravljanju,upoštevanjupobudodspodajnavzgorinboljšikomunikacijimeddeležnikisposebnimpoudarkomnarazlicnihsektorjih(Smrekar,ŠmidHribarinErhartic2016;Smrekarssode­lavci 2019). Ne smemo pa spregledati tudi nujnosti vecjega ozavešcanja javnosti o vrednosti mokrišc in priložnostih gospodarstva (na primer kmetijstvo, ribištvo, turizem), ki bi s trajnostnimi rešitvami pomagale lokalni skupnosti. Zahvala:DelojenastalovokviruraziskovalnegaprogramaGeografijaSlovenije(P6-0101),kigasofi­nanciraJavnaagencijazaznanstvenoraziskovalnoininovacijskodejavnostRepublikeSlovenijeinprojekta Promoting multilevel governance for tuning up biodiversity protection in marine areas – TUNE UP, ki ga sofinancira Evropski program Interreg MED. 5 Viri in literatura An, S., Li, H., Guan, B., Zhou, C., Wang, Z., Deng, Z., Zhi, Y., Liu, Y., Xu, C., Fang, S., Jiang, J., Li, H. 2007: China’s natural wetlands: Past problems, current status, and future challenges. A Journal of the Human Environment 36-4. DOI: https://doi.org/10.1579/0044-7447(2007)36[335:CNWPPC] 2.0.CO;2 Analyzing and Classifying Project Stakeholders, 2020. Medmrežje: https://www.theprojectmanage-mentblueprint.com/blog/stakeholder-management/stakeholder-power-interest-grid(12.5.2020). Barnhart, B. L., Golden, H. E., Kasprzyk, J. R., Pauer, J. J., Jones, C. E., Sawicz, K. A., Hoghooghi, N., Simon,M.,McKane,B.,Mayer,P.M.,Piscopo,A.N.,Ficklin,D.L.,Halama,J.J.,Pettus,P.B.,Rashleigh, B. 2018: Embedding co-production and addressing uncertainty in watershed modeling deci-sion-support tools: Successes and challenges. Environmental Modelling and Software 109. DOI: https://doi.org/10.1016/j.envsoft.2018.08.025 Beltram,G.1999:Mokrišca–njihovavrednost,vlogainogroženost.Ramsarskakonvencijainslovenska mokrišca. Ljubljana. Beltram, G. 2003: Mokrišca. Vodno bogastvo Slovenije. Ljubljana. Bhowmik, S. 2020: Ecological and economic importance of wetlands and their vulnerability: A review. Current State and Future Impacts of Climate Change and Biodiversity. Hershey. DOI: https://doi.org/10.4018/978-1-7998-1226-5.ch006 Blicharska,M.,Orlikowska,E. H.,Roberge,J.M.,Grodzinska-Jurczak,M.2016:Contributionofsocial science to large scale biodiversity conservation: A review of research about the Natura 2000 network. Biological Conservation 199. DOI: https://doi.org/10.1016/j.biocon.2016.05.007 Bole, D., Šmid Hribar, M., Pipan, P. 2017: Participatory research in community development: A case studyofcreatingculturaltourismproducts.AUCGeographica52-2.DOI:https://doi.org/10.14712/ 23361980.2017.13 Bravard, J. P. 2016: Foreword 2. River Contracts and Integrated Water Management in Europe. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-42628-0 Cavallini, S., Soldi, R., Friedl, J., Volpe, M. 2016: Using the Quadruple Helix Approach to Accelerate the Transfer of Research and Innovation Results to Regional Growth. Rome. DOI: https://doi.org/ 10.2863/408040 Conc, Š. 2020: Pomen varovanja vrocih tock geodiverzitete za ohranitev biotske pestrosti na obmocju Nature2000vdolinirekeDragonje.Geografskivestnik92-2.DOI:https://doi.org/10.3986/GV92201 Davidson, N. C. 2014: How much wetland has the world lost? Long-term and recent trends in global wetland area. Marine and Freshwater Research 65-10. DOI: https://doi.org/10.1071/MF14173 Dearden, P., Jones, S., Sartorius, R. 2003: Tools for Development: A Handbook for those Engaged in Development Activity. London. deGroot,R.,Brander,L.,VanDerPloeg,S.,Costanza,R.,Bernard,F.,Braat,L.,Christie,M.,Crossman, N., Ghermandi, A., Hein, L., Hussain, S., Kumar, P., McVittie, A., Portela, R., Rodriguez, L. C., Ten Brink, P., Van Beukering, P. 2012: Global estimates of the value of ecosystems and their services in monetary units. Ecosystem Services 1-1. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecoser.2012.07.005 DirektivaEvropskegaparlamentainSveta2000/60/ESzdne23. oktobra2000odolocitviokvirazaukre­pe Skupnosti na podrocju vodne politike. Uradni list Evropske unije L327, 22. 12. 2000. Bruselj. Medmrežje:https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32000L0060(19.10.2023). Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživecih živalskih in rastlinskih vrst. Uradni list Evropske unije L206/7, 22. 7. 1992. Bruselj. Medmrežje: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:31992L0043&from=SL (19. 10. 2023). Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvlado­vanju poplavne ogroženosti. Uradni list Evropske unije L288, 6. 11. 2007. Bruselj. Medmrežje: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A32007L0060 (19. 10. 2023). Direktiva 2009/147/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto­živecihptic.UradnilistEvropskeunijeL20/7,26.1.2010.Bruselj.Medmrežje:https://eur-lex.europa.eu/ eli/dir/2009/147/oj (19. 10. 2023). Ernoul, L., Vera, P., Gusmaroli, G., Muccitelli, S., Pozzi, C., Magaudda, S., Polajnar Horvat, K., Smrekar,A.,Satta,A.,Monti,F.2021:Useofvoluntaryenvironmentalcontractsforwetlandgover­nance in the European Mediterranean region. Marine and Freshwater Research 73-10. DOI: https://doi.org/10.1071/MF21109 Finlayson,C.M.,Spiers,A.G.(ur.)1999:GlobalReviewofWetlandResourcesandPrioritiesforWetland Inventory. Camberra. Medmrežje: https://www.dcceew.gov.au/sites/default/files/documents/ ssr144-full-report-web.pdf (19. 10. 2023). Geijzendorffer,I.R.,Beltrame,C.,Chazee,L.,Gaget,E.,Galewski,T.,Guelmami,A.,Perennou,C.,Popoff, N., Guerra, C. A., Leberger, R., Jalbert, J., Grillas, P. 2019: A more effective Ramsar Convention for the conservation of Mediterranean wetlands. Frontiers in Ecology and Evolution 7-21. DOI: https://doi.org/10.3389/fevo.2019.00021 Gusmaroli, G., Dodaro, G., Schipani, I., Muccitelli, S., Pozzi, C. (ur.) 2020: Towards a common met­hodology for implementing wetland contracts. Principles, Guidelines and Best Practices. Mestre. Guštin,M. 2015:Piranskasol,identitetaprostorainglobalnadobrina. Sredozemskaživilainprehrana. Izola. Hunjan, R., Pettit, J. 2011: Power: A Practical Guide for Facilitating Social Change. Carnegie. Kovacic, G. 2020: Sediment production in flysch badlands: A case study from Slovenian Istria. Acta geographica Slovenica 60-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.6721 Marot,N.2011:Uporabametodefokusnihskupinvprostorskemnacrtovanju:primerdemografskeana­lize za izbrane obcine zgornje Gorenjske. Geografski vestnik 83-1. Mežan, U. 2016: Zavarovana obmocja. Agencija Republike Slovenije za okolje. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/zavarovana-obmocja-4 (23. 4. 2023). Muccitelli,S.,Pozzi,C.,D’Ascanio,R.,Magaudda,S.2023:Environmentalcontract:Acollaborativetool toimprovethemultilevelgovernanceofEuropeanMPAs.Sustainability15-10.DOI:https://doi.org/ 10.3390/su15108174 Ogorelec, B., Mišic, M., Faganeli, J. 2000: Secoveljske soline – geološki laboratorij v naravi. Annales, Series historia naturalis 10-21. Pahor, M., Poberaj, T. 1963: Stare Piranske soline. Ljubljana. Palazzo,A.L.,Muccitelli,S.,D’Ascanio,R.,Pozzi,C.,Magaudda,S.(ur.)2021:EnvironmentalContracts in Marine Protected Areas. Methodology and pilot cases from TUNE UP. Rome. Medmrežje: https://issuu.com/urbanisticatre/docs/nu3_03_tuneup_issuu (25. 7. 2023). Perennou, C., Gaget, E., Galewski, T., Geijzendorffer, I., Guelmami, A. 2020: Evolution of wetlands in Mediterranean region. Water Resources in the Mediterranean Region. Amsterdam. DOI: https://doi.org/10.1016/B978-0-12-818086-0.00011-X Perko, D., Ciglic, R., Hrvatin, M. 2021: Landscape macrotypologies and microtypologies of Slovenia. Acta geographica Slovenica 61-3. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.10384 Pipan,P.,Topole,M.2023:Heritagizationbetweennatureandculture:managingtheSecovljesaltpans in Slovenia. Landscape as Heritage: International Critical Perspectives. London, New York. DOI: https://doi.org/10.4324/9781003195238-23 Piranskesoline2022:Solinarstvo.Medmrežje:https://www.soline.si/solinarstvo/solinarstvo(26.10.2022). PolajnarHorvat,K.2008:Publicawarenessofwetlandsandtheirconservation.ActageographicaSlovenica 48-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS48105 PolajnarHorvat,K.,Smrekar,A.2021:Thewetlandcontractasatoolforsuccessfulwetlandgovernance: A case study of Ljubljansko Barje Nature Park. Slovenia. Sustainability 13-1. DOI: https://doi.org/ 10.3390/su13010425 Ramsar 2022. Medmrežje: https://www.ramsar.org/ (22. 10. 2022). Razpotnik, N., Nared, J., Urbanc, M. 2008: Pogovor v kavarni: soocenje teorije in prakse. Geografski vestnik 80-1. Sadoul, N., Walmsley, J., Charpentier, B. 1998: Salinas and Nature Conservation. Tour du Valat. Scholte, S. S. K., Todorova, M., van Teeffelen, A. J. A., Verbung, P. H. 2016: Public support for wetland restoration:Whatisthelinkwithecosystemservicevalues?Wetlands36.DOI:https://doi.org/10.1007/ s13157-016-0755-6 Sharma,S.,Singh,P.2022:WetlandsConservation.CurrentChallengesandFutureStrategies.Hoboken. Smrekar, A., Breg Valjavec, M., Polajnar Horvat, K., Tiran, J. 2019: The geography of urban environ­mental protection in Slovenia: The case of Ljubljana. Acta geographica Slovenia 59-3. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.7638 Smrekar, A., Polajnar Horvat, K., Ribeiro, D. 2020: Stakeholder analysis for (Mediterranean) wetland governance:ThecaseofLjubljanskoBarjeNaturePark,Slovenia.ParticipatoryResearchandPlanning in Practice. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-28014-7_11 Smrekar, A., Šmid Hribar, M., Erhartic, B. 2016: Stakeholder conflicts in the Tivoli, Rožnik Hill, andŠiškaHillprotectedlandscapearea.ActageographicaSlovenica56-2.DOI:https://doi.org/10.3986/ AGS.895 Sovinc, A. 2012: Assessment of the use values of the Secovlje Salina Nature Park (Slovenia). Annales, Series historia naturalis 22-2. Stoll Kleemann, S., de la Vega-Leinert, A. C., Schultz, L. 2010: The role of community participationin the effectiveness of UNESCO Biosphere Reserve management: Evidence and reflections from two parallel global surveys. Environmental Conservation 37-3. DOI: https://doi.org/10.1017/ S037689291000038X Škornik, I., Sovinc, A. 2017: Securing a favourable ecological status of species and habitats in tradito-nalsalinas:visitormanagementandsaltproductioninSecovljeSalinaNaturePark,Slovenia. Adriatic Flyway - Bird Conservation on the Balkans. Radolfzell. Topole, M., Pipan, P. 2022: Prilašcanje pokrajine Secoveljskih solin: naravna in kulturna dedišcina. Geografski vestnik 94-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV94106 Verhoeven,J.T.A. 2014:WetlandsinEurope:Perspectivesforrestorationofa lostparadise.Ecological Engineering 66. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecoleng.2013.03.006 Voghera, A. 2020: The River agreement in Italy. Resilient Planning for the co-evolution of communi­ties and landscapes. Land Use Policy 91. DOI: https://doi.org/10.1016/j.landusepol.2019.104377 Woo Park, H. 2014: Transition from the TripleHelix to N-TupleHelices? An interview with Elias G. Carayannis and David F. J. Campbell. Scientometrics 99. Zhu, X., Jiang, M., Yuan, Y., Verhoeven, J. T. A. 2019: Case studies of ecological restoration and con-servationstrategiesformarshesandpeatlands.Wetlands:EcosystemServices,RestorationandWise Use. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-14861-4_9 Zorn,M. 2009:ErosionprocessesinSloveneIstria –part2:Badlands. ActageographicaSlovenica49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49203 6 Summary: Active involvement of stakeholders in the management of protected areas: the example of the wetlands of the Secovlje Salina Nature Park (translated by DEKS d. o. o.) Wetlandsareuniqueecosystemsattheintersectionofwaterandland,andtheyareimportanthabi­tatsforplantsandanimals.Despitetheirimportance,theyhavebeenseverelyreducedbyhumanactivities inthepast,whichhasalsoimpactedbiodiversity.Wetlanddegradationduetopollution,invasivespecies, intensive agriculture, and climate change is a serious problem. Wetlands are ecologically, socially, and economically important because they provide many ecosystem services. Despite their significance, wetlands are still often undervalued and threatened by economic inter­ests. Variouspolicieshavebeendevelopedattheglobal,European,andnationallevelstobetterprotect wetlands, but implementing them in practice is often ineffective, especially when economic interests are at the forefront. One option for better wetland management is to establish a voluntary agreement for wetland con­servation that involves various stakeholders and promotes sustainable management and cooperation between the parties involved. This could help improve wetland conservation and reconcile environ­mental and economic interests. In addition, the objectives of the European Environmental Directives, which emphasize the importance of inclusive sustainable wetland management, should be taken into accountmoreconsistently.Thetransferabilityandapplicabilityofwetlandconservationagreementmeth­ods already successful in other countries should be studied and tested in Slovenian wetlands. The aim is to achieve greater coordination between stakeholders and to improve the management of wetlands in Slovenia and contribute to the conservation of these valuable ecosystems. The Secovlje Salina Nature Park is a unique ecosystem of salt marshes in Slovenia, with high bio­diversity. It has a historical link with salt production and offers tourism and educational activities. It has been listed by the Ramsar Convention for the protection of wetlands since 1993. Thewetlandmanagementmethodologypresentedherecomprisesseveralstepsthatallowforcoor­dinated and participatory management of these fragile ecosystems. The first step involves an analysis of the legislative framework at the local, regional, national, EU, and global levels because knowledge of the legal provisions is key to effective wetland management. An important part of the process is the outline of the pilot area, when information is gathered on thewetlandanditsecologicalaspectandsocioeconomicdevelopment.Thisallowsabetterunderstanding ofthechallengesandprioritiesforwetlandmanagement.Identifyingpotentialstakeholdersisthenext steptoidentifyallstakeholderswithaninterestinthewetland.Thisisachievedusingavarietyofmeth­odssuchasinterviews,aliteraturereview,andwebsiteanalysis.Wethencarryoutasurveyofstakeholders toobtainmoredetailedinformation.Stakeholdersarerankedaccordingtotheirinterestandinfluence, whichallowsabetterdivisionoftasksandresponsibilitiesbetweenthem. Workshopsarea crucialstep because stakeholders are actively involved in the governance process. Meetings allow for an exchange ofviews,alignmentofinterests,andtheformulationofcommonobjectives.Scenariosforwetlanddevel­opment are generated based on the workshop outcomes. These scenarios include objectives, actions, and risks for wetland management. Finally, an agreement or memorandum for the conservation of the wetland is drawn up. The agreement contains an action plan to achieve the management objectives, whereasthememorandumisalessbindingform.Theentireprocessiscompletedbysigningtheagree­ment or memorandum, whereby the signatories commit to implementing the agreed-upon wetland conservation measures. This ensures the sustainable management of important ecosystems. ThemanagementoftheSecovljeSalinaNatureParkhasassumedresponsibilityformovingtheprocess forwardandincreasingstakeholderparticipation.Theparkmanagerwilltakeovercoordinationofthe memorandum for conservation of the wetland. It is crucial that they build a sustainable brand for the localnaturalheritage,includingtheparticipationoffarmersandtourismprovidersintheareasurrounding the landscape park. Unfortunately, the initiative has not yet been launched and is awaiting funding to proceed. Protected wetlands are crucial for biodiversity conservation and people’s quality of life, but there areoftenconflictinginterestsduetosectoralpoliciesandlocalpressures.Collaborativeapproachesare becoming important to improve the management of these areas. Wetland conservation agreements or memorandums of understanding are tools for sustainable management based on voluntary commit­ments and stakeholder participation. These agreements do not introduce new decisions, but instead shapeactionsthroughparticipatoryprocessesanddefinetheresponsibilitiesoftheactorsinvolved.This inter-institutional cooperation is based on volunteerism, inclusiveness, and commitment to common goals. Sustainable management, the integration of bottom-up initiatives, and improved communica­tion between different sectors are key to wetland management. Raising public awareness of the importance of wetlands and their potential for the local economy (agriculture, fisheries, and tourism) is also essential for the benefit of the local community. GORSKAOBMOCJAFURLANIJE–JULIJSKEKRAJINEMED SOCIALNOINGOSPODARSKOIZKLJUCENOSTJOTERNOVIMI POSELITVENIMIMODELI.ALIGREZAINVERZIJOTRENDA? AVTORJI dr. Erika Džajic Uršic Rudolfovo–ZnanstvenointehnološkosredišceNovomesto,Podbreznik15,SI–8000Novomesto,Slovenija; Fakultetaza informacijskeštudijevNovemmest,Ljubljanskacesta31a,SI –8000Novomesto,Slovenijain FakultetazauporabnedružbeneštudijeNovaGorica,Gregorcicevaulica19,SI–5000NovaGorica,Slovenija erika.ursic@fuds.si, https://orcid.org/0000-0003-4001-7002 dr. Peter Cede Universität Graz/Univerza v Gradcu, Institut für Geographie und Raumforschung/Inštitut za geografijo in prostorske raziskave, Heinrichstraße 36, A – 8010 Graz/Gradec, Avstrija peter.cede@uni-graz.at dr. Ernst Steinicke Universität Innsbruck/Univerza v Innsbrucku, Institut für Geographie/Inštitut za geografijo, Innrain 52f, A – 6020 Innsbruck, Avstrija ernst.steinicke@uibk.ac.at, https://orcid.org/0000-0003-0418-433X dr. Igor Jelen Universitŕ di Trieste/Univerza v Trstu, Piazzale Europa, 1, I – 34127 Trieste/Trst, Italija igor.jelen@dispes.units.it, https://orcid.org/0000-0003-1964-9232 DOI: https://doi.org/10.3986/GV95104 UDK: 911.3:314.15-026.48(450.36) COBISS: 1.01 IZVLECEK Gorska obmocja Furlanije - Julijske krajine med socialno in gospodarsko izkljucenostjo ter novimiposelitvenimi modeli. Ali gre za inverzijo trenda? Namenclankajepokazati,danovimigracijskipojaviizboljšujejovidezindružbenoekonomskipoložajvgor­skihobmocjihFurlanije-Julijskekrajine.Natemobmocjusovasiskorajpolstoletja(od50.let20. stoletja) trpele zaradi dolgotrajnega upadanja prebivalstva, pešanja gospodarske dejavnosti, slabšanja infrastruk­ture,upadanja storitevin socialneizolacije. Zapušcenevasisopoimenovanetudi»vasiduhov«. Trenutno setrendobraca,ocemerpricapricujocaraziskava,kitemeljinapreucitvitrenutnegastanja,analiziurad­nih statisticnih podatkov ter primarnih podatkih na podlagi intervjujev. Rezultati kažejo, da priseljenci prinašajoinovacije takovkmetijstvu inturizmu kottudinaumetniškem inkulturnem podrocju terigra­jo kljucno vlogo pri prenovi obstojecih objektov, ponovni uporabi zemljišc in vzpostavljanju ustvarjalne dinamike. Njihove dejavnosti vse bolj omogocajo regeneracijo in vzdrževanje alpskih kulturnih pokrajin, posledicno pa nastajajo nove družbene in agrarne strukture z novimi nacini kmetovanja. Proces regene­racije lahko služi kot primer dobre prakse za druga delno zapušcena naselja v gorskih obmocjih. KLJUCNE BESEDE migracije,gorskaobmocja,revitalizacija,vasiduhov,selitevzaradikakovostiživljenja,socialnaingospodarska izkljucenost, Furlanija - Julijska krajina, Italija ABSTRACT The mountainous areas of Friuli-Venezia Giulia between social and economic exclusion and new settlement models. Is it a trend inversion? This article aims to demonstrate that migration phenomena improve the appearance and socio-econom­icpositionintheFriuli-VeneziaGiuliamountainareas.Inthisarea,mountainvillageshavebeensuffering fromalong-termdeclineinpopulation,economicactivity,deterioratinginfrastructure,decreasingservices, andsocialisolationforalmosthalfacentury(sincethe1950s).Thesedepopulatedvillagesarealsoreferred toas»ghostvillages«.However,thetrendisnowreversing,asevidencedbythisresearch.Thestudyisbased onananalysisofthecurrentsituation,officialstatisticaldata,andprimarydatafrominterviewsconducted in the area. The results show that newcomers bring innovations in agriculture, tourism, arts, and culture andplayakeyroleinrenovatingexistingstructures,reusingland,andestablishingacreativedynamic.Their activities increasingly enable the regeneration and maintenance of alpine cultural landscapes, resulting in theemergenceofnewsocialandagriculturalstructureswithnovelfarmingpractices.Theprocessesofregen­erationmayserveasagoodpracticeexampleforotherpartiallyabandonedsettlementsinmountainareas. KEY WORDS migration, mountains, revitalization planning, ghost villages, amenity migration, social and economic exclusion, Friuli-Venezia Giulia, Italy Uredništvo je prispevek prejelo 19. oktobra 2022. 1 Uvod V gorskih obmocjih Furlanije - Julijske krajine (v nadaljevanju FJK) so se nedavno pojavili migra­cijski pojavi, ki so vplivali na videz, družbenoekonomski položaj in regeneracijo teh odrocnih regij. Clanekpredstavljanadaljevanjeraziskaveizleta2018,kisejeosredotocalanadolinoAupeinobcino Možac(Jelens sodelavci2022). Prioblikovanju raziskavesmosezavedali,dasorazlicnefaze raziskave morda pogojene z nedavnimi dogodki in dinamikami zaradi pandemije covida-19. Ti so nedvomno vplivali na mobilnost prebivalstva. Ciljpricujoceraziskavejebilpreucitivpliv»novih«migracijskihpojavovnaodrocnagorskaobmoc­ja v FJK in ali so ti pojavi prispevali k izboljšanju njihovega videza in družbenoekonomskega položaja ter s tem spodbudili regeneracijo teh obmocij. Postavili smo si raziskovalno vprašanje: kako so migracijski pojavi v gorskih obmocjih FJK vpli­vali na videz in družbenoekonomski položaj ter povzrocili inverzijo trenda? Zbrani podatki, vkljucno z uradnimi statisticnimi podatki in terenskim delom so nam omogocili vpogled v vpliv migracijskih pojavovnakmetijstvo,turizem,umetnost,kulturo,prenovoinponovnouporabozapušcenihodrocnih alpskih naselij ter preoblikovanje družbenih in agrarnih struktur teh obmocij. Osredotocili smo se na dejstva, kako priseljenci vplivajo na gorsko okolje, kulturno (po)krajino in ustvarjalno dinamiko regi­je.RaziskavatakoomogocavpogledvproceseregeneracijeinrazvojgorskihobmocijFJKterpredstavlja temeljzanadaljnjepreucevanjein oblikovanjestrategij vpodporo regeneraciji. Priseljenci namrec pri­našajosvežinoinnovpogled,preobrazboinprepoznavanjevrednostitegaobmocja.Ssvojimprispevkom sopostaligonilnasilazarevitalizacijo,raznolikostinustvarjalnost.PrimertakšnevasijekrajStavolivobci­ni Možac (slika 1). Preucevano obmocje sega od Furlanskih Dolomitov do Karnijskih in Julijskih Alp ter je reliefno razgibano. Sestavlja ga niz dolin, usmerjenih proti jugu, proti Furlanski nižini. Za te doline je znaci­len hiter prehod iz gorskega v sredozemsko podnebje (Bonetti 1960; Steinicke 1984; 1991). PreucevanoobmocjesovpadasporecjemzgornjegatokaTilmentainSoce.NazahodumejinaCadore, gorski del Beneške Slovenije, na severu na Avstrijo ter na vzhodu na Slovenijo. Obmocje je zaznamo­vano z razlicnimi etno-jezikovnimi skupinami, vkljucno z nemško, slovensko in furlansko govorecimi manjšinami, kar predstavlja pomembno kulturno bogastvo. Gre za obmocje, ki se sooca z interakcija-mi, znacilnimi za cezmejna obmocja (mednarodni odnosi, jezikovne razlike in razlike v primerjavi zrazvojemobmocij»onkrajmeje«).Nasplošnojemejalahkopriložnostalislabost,odvisnoodobdob­ja (Warmuth s sodelavci 2016). Slika 1: Stavoli – »vas duhov« v obcini Možac. ZagorskaobmocjaFJKjeznacilnašibkademografskaingospodarskapodoba,katerezacetkisega­jovsajvleto1921.Odsredine19.stoletjapadozacetka20.stoletjasonegativniekonomski,demografski inkulturnikazalnikinajboljvidni. Odleta1951do2020(66.102prebivalcev)sejedenimoprebivalstvogorskihobmocijFJKprepolovilo,pritemsejenaprimernaobmocjuŽeleznedolinezmanjšalošebolj, za vec kot 60% – z 18.699 na 6992 prebivalcev (Jelen 2014). Ti podatki odražajo skrb vzbujajoc trend demografskega upada na gorskem obmocju, kar kaže tudi, da so bile gorske vasi v celoti zapušcene, scimersepojavljafenomen»vasiduhov«(Iettossodelavci2022).PrimerzagorskaobmocjaFJKzzna-cilnošibkodemografskoingospodarskopodoboterpojavomzapušcenihvasiduhovsovasBardovdolini Rezija ter vasi Rutte in Dunja v Kanalski dolini. Ta dejstva lahko zasledimo tudi v literaturi (na primer Steinicke, Cirasuolo in Cede 2007; Cede in Steinicke 2007; Steinicke s sodelavci 2014; Beismann, Cede in Steinicke 2022). Opažata jih tudi regio­nalna in lokalna politika, preverljiva pa so tudi s popisi prebivalstva ter z razlicnimi podatki lokalnih skupnosti in opisi domacinov. Tako regionalna kot tudi lokalna politika v FJK sta se na izzive gorskih obmocij odzvali s sprejet­jem ukrepov, kot so subvencije ter programi za spodbujanje razvoja in oživitev zapušcenih vasi. To je preverljivo s spremljanjem uvedenih politicnih programov in z opazovanjem konkretnih sprememb (voblikiobnoveinoživitvezapušcenihvasi,razširjeneinfrastruktureterkulturnihinumetniškihdogod­kov) (Beismann, Cede in Steinicke 2022; Jelen s sodelavci 2022). Hkrati so nevladne organizacije in lokalneskupnostiizvajalepreprostaopazovanjapokrajine,ocenestanjaterpopiseprebivalstva,kardodat­nopotrjujeobstojeceizziveinprispevakcelovitemurazumevanjunegativnihekonomskihindemografskih kazalnikov. Preucevanoobmocjepreckajoinpovezujejopomembneprometneosi,karbimoraloprispevatikinte­gracijitehdolinvširšomrežogospodarskihdeležnikov.Obenemobmocjerazpolagazzelopomembnimi kulturnimi,naravnimiingospodarskimiviri.Obmocjejebilotudiveckratpodprtospomembnimiukre-pi, ki jih je deželna politika pripravila in predlagala od sredine 19. do zacetka 21. stoletja, ki pa so se koncno izkazali za neucinkovite (Zumpano 2020). Te ukrepe lahko opredelimo kot razlicne vrste key­nesianskepolitike(ukrepivosnovnepotrebe,vneposredneposegevgospodarstvo,namenjenezaspecificni sektor). Enako velja za družbene in strukturne ukrepe na deželni ali nacionalni ravni, ukrepe cezmej­negatipa,ukrepe,usmerjenevendogenirazvojnipristop,ukrepetipatop-downalibottom-upitd.Obenem so bile v zadnjem desetletju obmocju dodeljene razlicne olajšave na podrocju krožnega in/ali zelene­gagospodarstva.Kljubnavedenemupasejeodleta1950položajgorskihobmocijFJKslabšal.Todejstvo je težko razložljivo tudi zato, ker stanje gorskih obmocij FJK ni bilo vedno takšno – pravzaprav so bile v preteklosti zanje znacilne drugacne razmere. Lahkotrdimo,dajedeželnapolitikaskušalaproblemereševativgeografsko-upravnemsmislu.Stem naj bi odgovorila na razvojne težave gorskega okolja. V nasprotju z drugimi gorskimi obmocji, kot so Belluno, Trento in Bocen, ki so imela razvito mrežo urbanih vasi, ter Cadore in Trentinsko – Zgornje Poadižje,kisoigralakljucnovlogopripodporirazvoja,gorskaobmocjaFJKnisouspelavzpostavitiurba­ne mreže na pokrajinski administrativni ravni. To pomeni, da so to vlogo prevzela mestna naselja ssosednjihobmocijFJK.NapreucevanemobmocjunaprimerTolmec,kibimoralprevzetiglavnoupra­vno vlogo, nikoli ni dosegel zadostne kriticne mase, da bi lahko zastopal celotno preucevano gorsko obmocje. Izpostavitiveljaitalijanskizakonzarazvojgorskihobmocijizleta1971(Gazzetta…1971),kijepri­neselprvateredinapravilazarazvojinorganizacijogorskihobmocijterustanovitevgorskihskupnosti vItaliji.Gorskaskupnost(ComunitŕMontana)jebilvoljenorgan,katereganamenjebilupravljatipro­storskonacrtovanje,zaodpravodružbenihinekonomskihneravnovesij. Kasnejejeorgan,porazlicnih prilagoditvah, zamenjala nova regionalna zakonodaja, ki je narekovala odpravo provinc na tem obmocju.Leta2014jebiloustanovljenoTeritorialnomedobcinskozdruženje(UTI–UnioneTerritoriale Intercomunale) in koncno nova »skupnost gorŕ«. Ta skupnost predstavlja šibkejšo obliko upravljanja gorskih obmocij, brez posebne vloge in prave moci. 1.1 Povezava med inovacijami, priseljevanjem in procesi oživljanja Gospodarskatradicijaobmocjasenadaljujeskmetijsko-pastirskimidejavnostmi,kivkljucujejokme­tovanjeinpašnoživinorejo.Tedejavnostisopovezanespridelavokmetijskihpridelkov,kotsožita,zelenjava in sadje, ter z rejo živine, kot so ovce, koze, krave in konji. Sem sodijo tudi obdelava zemlje za pridela­vokrmezaživali,pašnikizaživinointravniki. Kmetijsko-pastirskedejavnostivgorskihobmocjihFJK temeljijona rabi visokogorskih travnikov (in sezonske selitve živine v visokogorske predele) v kombi­naciji z možnostmi, ki jih ponujajo gozdno gospodarstvo ter razlicne obrtne in proizvodne dejavnosti (gradbeništvo, tekstil, mehanika, proizvodnja papirja in lesna industrija). Kot primer lahko navede-mo podatke za obcino Možac, kjer smo v okviru obiskov našteli: • 6 primerov obrtniških dejavnosti, povezanih z obdelavo lesa (tesarstvo, mizarstvo, razlicna popra­vila, rezbarstvo in hobiji); pogosto so se ljudje ukvarjali tudi s pripravo zalog lesa za kurjenje; • 10 primerov gradbenih dejavnosti (izkopi, zidarska dela, barvanje, razlicna popravila); • razlicna domaca dela, mestoma povezana s kmetijskimi dejavnostmi (obdelava proizvodov živino­reje, vrtnarjenje in sadjarstvo, odstranjevanje plevela); • 7 dejavnosti, povezanih z rejo drobnice, profesionalnega ali polprofesionalnega tipa; • 1dejavnost,povezanazrejokonj,oslovinmul,vendarnekolikoizvenobravnavanegaobmocja(poboc­je gore Monticello); • razlicnedrugedejavnosti,povezaneznegoživali,popravili,košnjo,vzdrževanjem,nabiranjeminpre­delavo divjih zelišc in sadežev; • 1 primer destilacije sadnih žganj; • razlicnedejavnosti,kotsopopravilakmetijskihorodijinstrojevalicivilnerabe(avtomobili),nevpro­fesionalnem smislu. ŠtevilnelokalnedejavnostisegajovsamzacetekindustrijskerevolucijeinvobdobjeBeneškerepu­blike(kijetemobmocjemvladaladokonca18.stoletja)(Garcia1977).Gorskookoljenudivelikovirov zatradicionalnoproizvodnjo(energija,mineralniviri,les),njenrazvojpajeomogocilarelativnasvobo­daprebivalcevtegaobmocja(naprimervsmislutržnihinpodjetniškihpobud).Vprimerjavizravninskimi obmocji,zakaterasobilastoletjaznacilnavelikafevdalnaposestvapodvodstvompodeželskearistokra­cije, so gorske dejavnosti ustvarile družbenogospodarski model z malimi podeželskimi skupnostmi in lastniki.Najomenimo,dasogorskaobmocjaFJKglederazvojaindružbenogospodarskegamodelavneka­terih pogledih bolj razvita od ravninskih obmocij, na primer z vidika proizvodne tradicije, podeželske skupnosti, malih lastnikov ter naravne dedišcine, kjer velja vecja avtonomija in podjetniška/turisticna pobuda. Tusoljudjeimelimožnostdostopatidoživljenjskihvirov,obenempasobilioddaljeniodrazlicnih organizacij,kisovFJKtradicionalnopredstavljalesredišcaoblasti(gradovi,vilebeneškiharistokratov, samostani). Razgiban relief obmocja in odmaknjenost sta že od nekdaj pomenila doloceno težavo pri organi­zacijipovezavterrazvojurazlicnihobrtiinproizvodnje,ahkratitudimožnostohranjanjaneodvisnosti na dolocenih podrocjih. V primerjavi z nacinom življenja v nižinah, kjer je bilo prebivalstvo pogosto prisiljeno živeti v pogojih podrejenosti, je bila tu možnost selitve priložnost, pogosto tudi nujnost. Z uveljavljanjem sodobnih nacinov življenja (na primer mobilnosti) so v 20. stoletju in še posebej v 21. stoletju zacela najbolj oddaljena gorska obmocja kazati znake zaostanka v razvoju. Od takrat se oddaljenost vasi zacne dojemati kot neke vrste socialnogospodarska izkljucenost. Pride do deagrari­zacijeinizselitevterpostopnegazapušcanjagorskihobrobij,tj.vkoristnovimurbaniminindustrijskim nižinskimobmocjem.Tokmalupostanemnožicenpojavscloveškimiinstrukturnimiposledicami,pri­zadetapajetudikulturnadedišcinalokalnihskupnosti(Minnich1993).Teposledicesobiletakomocne, da so prekinile prenos posebne identitete lokalnih prebivalcev in celo pripeljale do razpada skupno­sti. Posledice so vidne še danes; zapušcenost je dosegla vrhunec ob koncu osemdesetih let 20. stoletja (Jelen s sodelavci 2022). Socialna in gospodarska izkljucenost obmocja je paradoks, saj je bilo to obmocje vedno relativno dostopno.Preckajoganamrecvecjeinfrastruktureterpomembneprometnepovezave. Nahajasevsre­dišcu nekaterih gospodarsko razvitih dolin (vkljucno z dolino Aupe in obcino Možac), ki so se skozi zadnjadesetletjavecinomapozitivnorazvijale.Obmocjepreckaveczmogljivejšihželezniškihprog,cest inavtocest(zletnoprometnoobremenitvijopribližno25milijonovvozil)terrazlicnicevovodi(napri­mernaftovod,plinovod)inelektrovodi.Nedavnojebilavzpostavljenanovakolesarskapot(AlpeAdria) oziromamrežanastotinekilometrovkolesarskihinpohodniškihpotionkrajpoliticnihinadministrativnih meja.Navedenainfrastrukturabimoralavsajteoreticnopozitivnovplivatinaobmocje,predvsemzara­di nove avtoceste in železnice. Kljubtemuvelikizzivpredstavljanedosegljivostobstojeceinfrastrukturezagorskelokalneskupnosti. Ne zgolj infrastruktura, temvec tudi trase avtocest z redkimi izvozi in visokimi cestninami ter železni­cebrezlokalnihpostajališcsoprispevale(inšeprispevajo)ktemu,dasolokalneskupnostipostaleizolirane inodrezaneodglavnihprometnihpovezav.Tapomanjkljivostjepovzrocilasocialnoingospodarskoizklju-cenost, obcutek nedosegljivosti in omejeno mobilnost za prebivalce teh obmocij (Jelen 2014). Raziskava se osredotoca tudi na vlogo gradbeništva, ki je pogosto kljucni dejavnik, ki poganja lokalno gospodarstvo (Jelen s sodelavci 2022). Gradbene dejavnosti vplivajo na razvoj infrastruk­ture, nepremicninskega sektorja ter na splošno gospodarsko aktivnost. Gre za gradbena dela in obnovo stavbne dedišcine, kar pogosto pripomore tudi k skrbi za krajino in infrastrukturo v skupni rabi, od cesar imajo korist vsi clani lokalne skupnosti. Lahko pa so to tudi družbeno obarvane kulturne dejavnosti, ki privabljajo obiskovalce in turiste. Takórastocegospodarstvojebilomeddrugimtudiodrazintenzivneobnovepopotresihleta1976.Po tem letu se je panoga zelo razširila. Žal pa gradbeni sektor ni izpolnil pricakovanj lokalne politike, saj ni pokazal zadostnega pozitivnega vpliva na gospodarstvo. To se je zlasti pokazalo v obdobjih, ko je gorsko obmocje FJK zacelo kazati znake strukturne zaostalosti. Posledicno so se pojavili protiudar­ci in ponavljajoce se krize. Kasnejši razvoj namrec kaže, da gradbeni sektor prevzame vodilno vlogo le za doloceno obdobje (javna ali zasebna infrastruktura, javne mreže in storitve, teritorialno vzdrže­vanje,predvsemparazširjanjetrendazasebnegradnjeapartmajevinvikendov),natopapostanesredstvo špekulacij. To so le nekateri od vidikov vprašljivega upravljanja, v okviru katerega so bile preizkušene prakticno vse politike deželnega repertoarja, ki jih lahko danes, v nasprotju s sosednjimi obmocji,kjer so bile v istem casovnem obdobju implementirane bistveno drugacne regionalne politike, na kratko povežemo z izkrivljeno asimilacijo sodobnega modela. Vse to pa še vedno ni dovolj za razumevanje vzrokovzaostalosti.Upoštevalibilahkošeštevilnedrugeelemente:neugodneokolišcineinnapakedežel­ne politike, vodenje in upravljanje. 1.2 Od tradicije do sodobnosti Nekateri avtorji v zadnjem casu govorijoo obratu, ki je povezan s širjenjem novih življenjskih slo­gov,vrednotintehnologijterprimernihnacinovorganizacijedelavgorskihobrobnihobmocjih(Löffler s sodelavci 2016; Steinicke, Cirasuolo in Cede 2007; Cede s sodelavci 2018; Beismann, Cede in Steinicke 2022). Gre za celovito spremembo, ki je obrnila logiko razvoja. Predvsem so to uporabniku prijazneinfleksibilnetehnologijezadelonadaljavo(MossinGlorioso2014;SteinickeinLöffler2019). Dejstvo je, da je danes mogoce živeti in proizvajati tudi na oddaljenih obmocjih, dalec od središc raz­voja, ne da bi se odrekali enakemu udobju. Tafenomenbisemoralodražativstabilizacijinaseljevanja,kibimuscasomasledilookrevanjebio­demografskihdejavnikovinvrnitevizseljencevoziromanjihovihpotomcev.Ucinkitorej,kispremljajo konec negativnega trenda izseljevanja. S tem pa tudi znacilni migranti (povratniki) v iskanju boljših življenjskih pogojev. Ta gibanja so cisto nasprotje prej opisanemu zapušcanju obmocja – razlicno opredeljeni fenome­ni protiurbanizacije (Berry 1976). Protiurbanizacija je v tem kontekstu proces, opredeljen kot selitev zaradi kakovosti življenja (amenity migration), in ima natancno dinamiko, ki vpliva na gorska obmoc­ja FJK ter splošno na vzhodne Alpe (Perlik 2006; 2011). Priseljenci s svojim duhom spodbujajo nove oblike gospodarstva in inovativnosti, ki so koristne za njih in za celotno skupnost, tako za stalne kot zanestalnepriseljence(Meyer1998;Wilson2009;ViazzoinZanini2014;MayerinMeili2016;Dematteis, Di Gioia in Membretti 2018; Fourny 2018; Perlik in Membretti 2018). 2 Teoreticna in metodološka izhodišca Postavili smo si raziskovalno vprašanje o inverziji trenda, da bi ugotoviti, kako so novejši migra­cijskipojavivgorskihobmocjihFJKvplivalinavidezindružbenoekonomskipoložaj.Stemsmoskušali prikazati, da se je proces depopulacije, ki je generacije zaznamoval obrobna gorska obmocja, posto-pomaupocasnil.Pojav»novihgorjanov«oziromapriseljencev(Steinicke,CirasuoloinCede2007;Löffler s sodelavci 2016) se je v zacetku 70. let prejšnjega stoletja zacel v francoskih Alpah ter se kasneje raz­širil tudi v vzhodne Alpe in gorska obmocja FJK (Beismann, Cede in Steinicke 2022; Jelen s sodelavci 2022).Ponekaterihraziskavahjeinverzijotrendamogocezaznatiževprvihletih21.stoletja,zlastivvaseh, ki so bile zapušcene v drugi polovici 20. stoletja (Steinicke, Cirasuolo in Cede 2007; Beismann, Cede in Steinicke 2022; Steinicke s sodelavci 2014). Od takrat se zdi, da so se procesi opušcanja upocasnili. Do leta 2000 beležmo vec primerov preseljevanja ali celo ponovne naselitve, kar velja tako za privla-cnejše lokacije kot za obmocja, ki niso posebej primerna za turizem in bivanje (kot so Kanalska dolina ter njene stranske doline) (Jelen s sodelavci 2022). Priseljenciigrajopomembnovlogoprivzpostavljanjuinrazvojurazlicnihdejavnosti,kisoznacilne zasodobenživljenjskislog(Jacob1997).Semsodijonaprimersamooskrbazenergijoinhranoterdru­gimi kmetijskimi viri, skrb za boljše zdravje, uživanje v boljših okoljskih pogojih (zrak, voda, naravni intradicionalniviri),patudikulturnirazlogioziromaobnovazapušcenihlokalnihobratov(Jelenssode­lavci 2022). Veliko teh oseb je otroštvo preživelo v zapušcenih vaseh, ob upokojitvi pa se vracajo vanje. V nekaterih primerih se zdi, da lahko takšne pobude dajo zagon popolnoma novim gospodarskim in drugim nekmetijskim dejavnostim ter s tem krepijo privlacnost podeželja. To ima pozitivne ucinke in zagotavljaboljše ohranjanje obmocja (Meyer 1998; Djebbi 2022). Vkljucuje prakse, ki spodbujajo traj­nostno rabo naravnih virov, varovanje biotske pestrosti, preprecevanje onesnaževanja ter nasploh zmanjšanje negativnih vplivov cloveške dejavnosti na gorsko okolje. S tem prispevajo k dolgorocne­muohranjanjuintrajnostigorskihobmocijterzmanjšujetveganj,povezanihznjihovoranljivostjo.Hkrati nove vecnamenske kmetijske dejavnosti ustvarjajo privlacno pokrajino, kar je predpogoj za inovira­nje celotnega podeželskega sistema (Vejre s sodelavci 2007; Dissart, Marcouiller in David 2012; VarottoinLodatti2014).Topalahkoomogocarazvojturizma,komercialnihinkulturnihpobud,špor­tnihaliizobraževalnihdogodkov terdrugihpodobnihdejavnosti,kinisotesnopovezanesprimarnim sektorjem gospodarstva. Vcasihpriseljenciizkoristijomožnostizacasnegaprebivališca(McIntyre2009),sajitalijanskazako­nodaja razlikuje med pojmoma stalno prebivališce in zacasno prebivališce. Redkeje imajo stalno prebivališce v mobilnih hišicah ali avtodomih oziroma drugih inovativnih oblikah bivanja. Dodatno povpraševanje po spremembi naslova prebivališca (ki ga je zlasti poleti 2020 povzrocila tudikrizapandemijecovid-19)jenavdihniloposamezneinvestitorjezazaceteknovihprojektov.Primer so »razpršeni hoteli« s ciljem povezati razlicne pobude najema stanovanj in samostojnih hiš, s cimer sedolocenestoritvenaravniskupnostiupravljajonaskupennacin(recepcija,mobilnost,vzdrževanje). Taprocesjekotposebenvidikkompleksnegaprocesaugodnostnihmigracijterjepovezanznovovrsto migracij iz zdravstvenih razlogov, kar te premike še dodatno pospešuje. Selitev ljudi v gorska obmocja, kar je v porastu v zadnjih dveh desetletjih, predstavlja pojav, ki se je od zacetka omenjene zdravstvene krize še dodatno okrepil. Pomanjkljivosti, neprijetnosti in more-bitnetežave,naprimerpomanjkanjeinfrastruktureinosnovnihstoritev,tehtrendovneovirajo,vcasih jihtisti,kiseselijo,nitinedojemajonegativno.Izjemasonekaterespecificnestarostneskupine,napri-mer otroci zaradi dostopnosti do šol in starejši, ki potrebujejo stalno zdravniško oskrbo. Pricujoci clanek se opira na raziskavo iz leta 2021 (Jelen s sodelavci 2022). Uporabili smo kombi­nacijometod,kisovkljucevaletakokvantitativnekotkvalitativnepristope,analizouradnihstatisticnih virov ter terensko delo na podlagi intervjujev. Preucevanje stanja je temeljilo na razlicnih virih. Med glavnimi viri so bili: (1) Topografski podatki in zemljevidi: Uporabili smo topografske podatke in zemljevide, ki vkljucu­jejo geografske znacilnosti, vodne vire in druge pomembne elemente gorskih obmocij FJK (arhiv avtorjev). (2) Pretekle raziskave: Preucili smo rezultate preteklih raziskav, ki so bile izvedene na tem obmocju (na primer Plautz s sodelavci (2021) in Jelena s sodelavci (2022)). Te raziskave so omogocile vpo­gled v specificne vidike gorskih obmocij FJK. (3) Intervjuji: Izvedli smo poglobljene intervjuje z lokalnimi prebivalci, ki so z nami delili svoje izkuš­nje in mnenja, s cimer smo dobili vpogled v trenutno stanje ter razvoj obravnavanega obmocja. (4) Uradnistatisticniviri:Statisticnipodatki,kisovkljucevalidemografske,gospodarskeindrugerele­vantne kazalnike za gorska obmocja FJK. Preucena literatura in viri so nam omogocili vpogled v stanje in razmere v vaseh Kanalske doline in doline Aupe. Poleg tega smo do marca 2022 opravili še dodatne poglobljene intervjuje s tamkajš­njimi prebivalci, da bi posodobili predhodno raziskavo iz leta 2021(Jelen s sodelavci 2022). Uporabljenajebilakvalitativnametodaspolstrukturiranimiintervjuji.Intervjuvancivnaširaziskavi sobilipriseljeniin/alizacasniprebivalcigorskihobmocijFJK.Izborintervjuvancevjebilnakljucen,opra­vljen na podlagi razlicnih kriterijev, kot so starost, spol, izkušnje, poklicna dejavnost in geografska razporeditev.Raziskavajevkljucevala15polstrukturiranihintervjujev,kismojihleta2022opravilispre­bivalci vasi v dolini Aupe. Intervjuvanci so bili prebivalci, ki so predstavljali razlicne socialne skupine: mladi, starejši, kmetje, predstavniki lokalne oblasti in clani društev. Vprašanja, ki smo jih postavili, so bila oblikovana z namenom pridobitve informacij o njihovem dojemanju gorskih obmocij, razvojnih izzivih, identiteti skupnosti, migracijskih trendih in vlogi infrastrukture. Vprašanja so bila usmerjena vrazumevanjenjihovihizkušenj,mnenj,stališcinperspektivgledeobravnavanegaobmocja.Intervjuje smo transkribirali in se hranijo pri avtorjih. Z intervjuvanci smo vzpostavili odprt, domac in spoštljiv odnos, ki je omogocal poglobljeno razpravo in izmenjavo idej, z namenom pridobiti bogate in razno-like informacije od lokalnih prebivalcev, ki so neposredno vpeti v gorska obmocja FJK, ter razumeti njihovozaznavanjeindojemanjerazlicnihvidikovobravnavanegaobmocja.Kljucnetematikevprašanj sobile:(1)trenutnostanjeinrazvojgorskihobmocijFJK:demografska,gospodarskainkulturnaslika, (2) izzivi na gorskih obmocjih v regiji: ekonomski in demografski kazalniki, (3) lokalna identiteta in kulturna dedišcina na gorskih obmocjih FJK: pomen in ohranjanje kulturne identitete ter lokalne tra­dicije, (4) vpliv migracij na gorska obmocja in skupnosti v regiji: posledice migracij na demografijo, gospodarstvo in kulturo, (5) vloga infrastrukture v razvoju gorskih obmocij: ceste, železnice, komuni­kacijskepovezaveinnjihovvplivnarazvoj,(6)odrazpandemijecovida-19nagorskihobmocjihinlokalnih skupnostih: posledice pandemije covid-19 na ekonomijo, turizem in družbeno življenje ter (7) ideje in predlogi za izboljšanje stanja in razvoja gorskih obmocij v FJK: možnosti za spodbujanje trajnost­nega razvoja in lokalnih projektov. Zanimivo je dejstvo, da odgovori intervjuvancev kažejo na razumevanje in dojemanje selitev zara­dikakovostiživljenja,turizmaalidelamigrantov,kitrajnoaliobcasnoprihajajovtegorskedoline(Berry 1976;Graves1980;Moss2006).Tosekaževnacinihizražanjainopisovanjatervuporabibesed,napod­lagikaterih lahko razumemo, da govorci vidijo in opazijo elemente, ki jih domacini ne zmorejo videti.Vsetojerazvidnoizodgovorovpriseljencev,kotjenaprimerodgovorstarejšegaprebivalcaŽeleznedoli-ne:»Ko sem prvic zagledal ta velicasten kanjon, sem bil popolnoma prevzet… Prav tukaj sem zacutil, da sem v svojem friulskem paradižu.« Ce je za lokalnega prebivalca Kanalske doline ta le ozka dolina brez posebnih zanimivosti, je za mnoge priseljence to velicasten kanjon, slikovit, poln slapov, barvitih skal inprevisnihsten(povzetoizintervjujasturisticnimoperaterjem,vpovezavisKanalskodolinoinloka­cijo pri Klužah). »Visokogorskipašnikisozamecistestrucjelepote.Vsakic,kosemtam,sepocutim,kotdasemnaobla­ku. Taintimnakonektnostznaravomenapolnizmirom.«Intervjuvanecopisujevisokogorskipašnik,ki je za domacine samo spomin na naporno delo, za priseljenca pa predstavlja nekaj, zaradi cesar se zdi, kot da si»na oblaku«. »Ruševine kamnitih vasi so zame spominna našerode. Cepravza domacinepred­stavljajotejpašnikitežkecase,jazvnjihvidimstoriedinostreradis.Tekamnitestrukturesodelnašededišcine, ki jo moramo ohraniti.« Podobno je z ruševinami kamnitih vasi – za domacine razlog za pristen obup, zapriseljencealituristeparavnonasprotno.Teruševinejimpredstavljajotakolepoto,danekateriizmed njih postanejo ganjeni (odgovori domacina, ki se je nedavno preselil v vas Visocco nad Dunjo). 3 Analiza dejavnosti, vloga priseljencev in oživljanje stavbne dedišcine Opisanimetodološkipristopjeslužilkotpodlagazaanalizoštirihkljucnihvidikov:dejavnosti,vloga priseljencev,oživljanjestavbnededišcineterobrtneinkulturnedejavnosti.Razumevanjele-tehjeklju-cno za celovito oceno vpliva razlicnih vrst naselitve v gorska obmocja. Vnadaljevanjuseosredotocamonavlogopriseljencev,kiimajopomembnomestovkontekstugor­skihskupnosti.Njihovprispevekkrevitalizacijiintrajnostnemurazvojuseprepletazoživljanjemstavbne dedišcine,kipredstavljakljucnielementlokalneidentitete.Obrtneinkulturnedejavnostidodatnoboga­tijotkivoskupnosti,pricemersepojavljasinergijamedinovacijamiintradicijo.Analizadejavnostirazkriva dinamiko gospodarskih procesov, ki so neposredno povezani z naravnimi viri in kažejo na preobraz­bo tradicionalnih pristopov. Skozi analizo posameznih elementov se vzpostavlja slika o kompleksnih povezavah med trajnos­tnim razvojem, kulturno dedišcino, ekonomskimi dejavnostmi, ucinki razlicnih vrst naselitev in poudarkom vloge priseljencev pri oblikovanju sodobne podobe gorskega obmocja FJK. Inovativnedejavnosti,kilahkovplivajonadrugedružbenoekonomskeinkulturneznacilnostiobmoc­ja, so tesno povezane z naravnimi viri in lahko služijo kot kazalniki ukoreninjenosti skupnosti na tem obmocju (Hägerstrand 1969; Cretton 2018; Beismann in Steinicke 2019; Gretter s sodelavci 2019). Predvsem opažanja v dolini Aupe nam omogocajo prepoznati razlicne primere novih samostoj­nih in družinskih podjetij, ki jih lahko obravnavamo kot študij primera za celoten proces oživljanja (Fassiossodelavci2014).Tosopodjetja,kiobnavljajo,vcasihpapodedujejotradicionalnagospodarska Slika 2: Turizem na kmetiji Tiere Viere v vasi Drentus. sredstvaterrazvijajodejavnosti.Kmetijstvoinraznolikekmetijskepridelaveseusklajenorazvijajovokvi­ru ekološko koordiniranega sistema, vendar se ta pristop razlikuje od tradicionalnega, saj nenehno upošteva zahteve in preference trga ter obiskovalcev (Jelen 1996). Ob tem je treba upoštevati turisti-cniintrgovskipotencialneposredneprodajelokalnihizdelkov.Semuvršcamopredvsemrazlicneoblike turizma, ki jih na splošno lahko opredelimo kot zelene, saj so povezane z razlicnimi oblikami (estet­ske, funkcionalne in kulturne) obnove krajine. Na tej podlagi lahko proizvodna enota dodatno razširi svojo dejavnost ter izkoristi široke možnosti tradicionalne gorske kmetije. Primer dobre prakse pred­stavlja sodobni turizem na kmetiji Tiere Viere (po furlansko »stara dežela«) v vasi Drentus (slika 2), ki ga upravlja družina, priseljena iz Avstrije. Navedenepobudeserazvijajovširšemdružbenemkontekstuinvkljucujejodejavnosti,kijihposa­meznadružinskapodjetjanebimoglaizvajatisamostojno.Takprimerjeustanovitevživinorejskezadruge, kijepoleggospodarsketudisocialnainovacija.Osnovategapristopajeoptimalnauporabavisokogorskih pašnikov, ki spodbuja raznolike dejavnosti, vkljucno z zakolom in predelavo mesa ter drugimi živi­norejskimiproizvodi,kotstavolnainmleko.Zadrugajeuspelapridobititudievropskasredstva.Takšen nacin omogoca, da se brez dodatnih stroškov in vzporedno s temeljnimi dejavnostmi razvijajo dejav­nosti, povezane s skrbjo za okolje, ki so na dolgi rok osnovnega pomena za celotno lokalno skupnost. Sembilahkouvrstiliprimereovcereje,kissvojodejavnostjoohranjaperifernatravišca,preprecujeogoz­dovanje ter varuje krajino pred nadaljnjo degradacijo in tudi pred nekaterimi okoljskimi nevarnostmi (na primer požari in hidrogeomorfni procesi). Enako velja za izrabo visokogorskih travnikov, kjer so ponovno aktivne majhne sezonske sirarne, katerihdejavnosttemeljinauporabimlekaživali,kisetampasejo. Tedejavnostiustvarjajopomembne nakupovalne in nastanitvene možnosti za turiste (na primer pohodnike). Sem spadajo tudi prenovlje­negozdarsko-proizvodnedejavnosti,kisozaradinovihtehnologijlažjeizvedljiveinugodnejšezadomaco uporabo v skladu z novimi nacini pridobivanja toplote in energije. Slika 3: »Brajde« v dolini Aupe – Malga Glazzat alta. Sedanjarabazemljišckaženaznaten,šeneizkorišcenrazvojnipotencialrazlicnihdejavnostivpove­zavi s pašniki, gozdovi in dolinskimi obmocji (Jelen s sodelavci 2022). Tu bi lahko omenili »brajde« (slika 3) oziroma napol zapušcena obmocja, ki jih je mogoce z uporabo novih tehnologij (na primer elektricnih pastirjev in druge tehnologije daljinskega nadzoraživine) uporabiti za drugacne namene. Upravljavcizemljišcsosodobnikmetje,kisoinformacijsko-komunikacijskointehnološkousposobljeni ter si delo organizirajo in prilagajajo lastnim potrebam. Dejavnosti tovrstnihkmetov pozitivno vplivajo na kulturno krajino, saj obnova bivalnih in gospo­darskihobjektovterpotizagotovoizboljšujelokalnomobilnostinustvarjapodlagozarazlicneizletniške dejavnosti(BesednjakValic2022). Posebejdragocenajeobnovastarihingradnjanovihsuhihzidov,ki omogocajo ponovno uporabnost starih poti, pobocja dolin pa dobivajo nekoc znacilno tradicionalno terasastopodobo(Castiglionissodelavci2018).Kosescasomatakšnepobudeutrdijo,povzrocijovrsto pozitivnih ucinkov na že obstojece in druge bolj inovativne dejavnosti. Sem spadajo enogastronom­ske dejavnosti, nastanitvene ponudbe in neposredna prodaja lokalnih izdelkov obiskovalcem (dalec najboljši nacin za povecanje lokalne proizvodnje). Nekatere dejavnosti se nanašajo na ponovno odkritje lokalnih kmetijsko-kulinaricnih storitev in izdelkov, ki pritegnejo obiskovalce (dogodek Festa del brovadar v kraju Dordolla, radic Lidric di mont v Tablji, oblika obnovitve že opušcenih metod gojenja strocnic ter pridelava tradicionalnih kmetijskih pridelkov iz doline Rezije in zaseka iz vasi Ukve). Ponudniki teh storitev in izdelkov so se na primer povezali v organizacijo Slow food, kar je dodana vrednost razvoju tega obmocja. So pa tudi odraz pro-cesa globalizacije. Kot znak okrevanja velja v dolini Aupe omeniti primer starodavne gostilne da Fabio, ki ima poleg gostinskeponudbetudiživilskotrgovino. Gostilna,kijovodi(avtohtoni)domacin,jevsvojoponudbo uvedlavrsto dodatnihpromocijskihdejavnosti inimaposledicnopomembnovlogozaskupnost,sajje referencna tocka za vse prebivalce, pa tudi za priseljence in obiskovalce. Je kraj za druženje in osebne Slika 4: Vas Dordolla. stike vseh vrst (na primer povpraševanje in ponudbe za delo, informacije o nepremicninah, prošnje za pomoc, informacije v zvezi z manjšimi popravili). Scasoma je vse vec lastnikov nepremicnin zacelo oddajati svoje objekte (sobe, apartmaje s kuhi­njamiinkmeckehiše)zaturisticnorabo.Polegžeobstojecihgostišcsozdajnavoljonove,pogostozasebne dejavnosti ter številni kmecki turizmi, ki svojim primarnim dejavnostim dodajajo še trgovske, obrtne in kulturne dejavnosti. Žalpavsepobudenisovednouspešne.Številniprojektiprenovedotrajanihstavbvnastanitveneobjek­te,penzionealiB&Bsenisoobdržali,verjetnozaradiadministrativnihovir.Kljubizjavamintervjuvancev (Jelenssodelavci2022)jetežkorazumeti,katerisoresnicnirazlogizaneuspeh.Popolnomamogoceje,da ješlozapobude,kisobileusmerjenevšpekulativninaložbenividik,brezpravegagospodarskeganacrta. V dolini Aupe v kraju Dordolla (sliki 4) so nedavno uredili tri panoramske tocke z informacijski-mi tablami za goste. Na sliki 5 je vidna obnova poslopij in ulice v vasi Dordolla. 3.1 KulturnoingospodarskooživljanjevgorskihvasehFJK:medohranjanjeminspremembami Dejavnosti priseljencev izrazito vplivajo na obrtne dejavnosti, ki imajo v teh krajih bogato tradi­cijo. Prebivalci gorskih obmocij FJK so sloveli kot zidarji, gozdarji, tesarji, predvsem pa kamnoseški obrtnikiinumetniškioblikovalci.Zaizvajanjetehdejavnostisoseselilipocelotnemsrednjeevropskem prostoru. Predvsem v poletnem casu in ob koncih tedna se v gorskih vaseh FJK opazi obujanje dejavnosti, kot je obdelava lesa, kovin, kamna in razlicnih drugih izdelkov, s cimer se ukvarjajo lokalni prebivalci, Slika 5: Obnovljene hiše v ozkih ulicah vasi Dordolle. pa tudi obcasni obiskovalci. Pogosto gre za razlicne gradbene dejavnosti (obnovitvena, obrtna in insta­lacijskadela),kisodeltradicije.Velikokratgrezaprostocasnedejavnosti,kipaimajolahkoševednodolocen gospodarskiinkulturnipomen(utrjevanjeobcutkapovezanostiskrajem,ustvarjanjepriložnostizadru­ženje).Pogostoselokalniprebivalciodlocajozanjezaradiobnovedružinskihhiš,kmetijindrugihobjektov zaturisticninamen. Takšne dejavnostitorej v vsakemprimeruspodbujajoponovno naseljevanje. Ostaledejavnostinevkljucujejoneposrednegavkljucevanja vprocesobnovelastniškihhiš(na pri­merdelovgozdu,pridelavalesa,popravilainštalacij).Kerseizvajajoobcasno,tonisopoklicnedejavnosti, a so za gospodinjstva vendar zelo pomembne. Te dejavnosti predstavljajo obliko neformalnega lokal­nega gospodarstva (siva ekonomija), kar je verjetno še dodaten razlog, ki posameznike spodbudi, da ravno v teh oddaljenih krajih izvajajo nekatera dela, bodisi obcasno bodisi sistematicno. To so nam potrdili tudi intervjuji, na primer izjava lokalnega prebivalca vasi Stavoli: »To delo opra­vljam,kermoramvsakopoletjeplacatiregistracijoavta…nesplacasemipocetikajdrugega…tunaredim, karpotrebujem,drvazašporhet…fižolinparadižniknavrtu,kokoši,rože…nicdrugeganepotrebujem…lani sem moral delati celo poletje, da sem lahko placal zobozdravnika za hcerko…sam si popravljam streho, nerabimpapirjev,naucilisomestrešnikepopravljat,uporabimkartisteizstriceveporušenehiše, on bi bil vesel.« Te izjave orišejo skromen nacin življenja, ki je le navidezno negotov. Ko pa se skozi opisane dejavnosti izrazi neki podjetniški smisel, je treba te organizirati, strukturi­ratiinjihregistrirati.Prezgodajješe,dabilahkoocenili,alijeimelapandemijacovida-19posebneucinke, vsekakor pa je delno ali popolno zaprtje med pandemijo ta trend pospešilo. Priseljencisopogostokulturnidelavci,kizaizvajanjesvojihdejavnostiuporabljajosodobnotehnologijo na daljavo (na primer pisatelji, racunalnicarji, novinarji, ucitelji na daljavo, svetovalci, arhitekti, pod-jetniki).Tinaposebennacinprispevajokinverziji,sajimajonapodeželskodružbodolocenvpliv.Pogosto so to ljudje iz medijskih in umetnostnih podrocij, navdušeni nad gorskim okoljem in z njim poveza­niminaravnimiviri,kotsogorskazelišca,gobe,patudikrajina,mir,pohodniškedejavnosti,leseneskulpture, iskanjefosilovinpoldragihkamnov.Gresicerzamaloštevilnoaktivnodružbenookolje,kiscasomavodi do oblikovanja (zelo) pomembnih oseb (VIP) ali skupnosti. Nekateri se definirajo kot »pol VIP-i«. Te osebe so v iskanju odmaknjenih obmocij, kjer lahko v posebnem okolju opravljajo svojo dejavnost. To so lahko prepoznavni slikarji ali pisatelji, ki pa jih je bilo v našem primeru nemogoce intervjuvati (dva stabilanedostopna).Zaprimerlahkonavedemoglasbenika,kijenasvojemdomuuredilsnemalnistu­dioterfilmskegarežiserjainproducentassvojodružicoscenaristkoinpesnico.Dejavnostiposameznikov združujejospobudamidrugihizvajalcev,kiorganizirajoobcasnealistalnedogodke(naprimerslikarske razstave, etnografske raziskave, zbiranje muzejskega gradiva, kot je staro poljedelsko orodje, snema­njezbirkpripovedi,legendzaleposlovnepublikacije),patudididakticne,naravoslovneinpohodniške dejavnosti. Pogosto se opirajo na novoustanovljena ali že prej obstojeca lokalna združenja (furlanska oziroma italijanska planinska društva, furlansko filološko društvo, lokalna društva, kot je društvo Pro Loco). V letih pred pandemijo covida-19 so priseljenci na ta nacin prispevali k obnovi tradicionalnih obicajev. Organizirali pa so tudi že dogodke, festivale in koncerte s sodelovanjem mednarodnih umet­nikov.TojenacinpromocijenovepodobegorskihvasiFJKkotkulturnoprivlacnihsredišcvvsehletnih casih. Gre za priložnosti, s katerimi priseljenci ponujajo ideje in utrjujejo mreže odnosov s preostalim lokalnim prebivalstvom. S promocijo ne pride le do dolocenega priliva obiskovalcev v casu prireditev, temvec ti pomenijo tudi vecjo medijsko pojavnost krajev. Dejavnosti v koledarju dogodkov koordini­rajoinpromovirajolokalneturisticneagencije,obnjihpasošespontanedejavnosti,kijihljudjeobcasno organizirajo na oddaljenih obmocjih (vaške veselice, »šagre«), brez strogih administrativnih in dav-cnihobveznosti,kiorganizatorjepogostoodvracajoodlokalnihpobud.Skozivsetotudisamivašcani, kiimajo vcasih nekoliko ambivalenten odnos do tovrstnih »foreštov«, sprevidijo, da izseljevanje ni vec nekaj neizogibnega. Pomembno dejstvo se kaže v lokalnih šolah in kulturnih domovih, kjer smo zabeležili doloceno stopnjorazširjenostipoucevanjavlokalnihjezikihinnarecjih(Jelenssodelavci2022),karverjetnokaže na svojevrstno zavedanje pomena vidikov lokalne kulture, ki bi se sicer izgubili. Vcasih lahko takšno okrevanjepotekavsimbolicniobliki,apripomore,daseelementiavtohtonekulturedokoncnoneizgu­bijo (Plautz s sodelavci 2021). Za velik del obmocja je znacilna tipicna stavbna dedišcina. Pri gradnji so uporabljali lokalne mate-riale, kot so kamen, les, skodle, opeka in drugo. V preteklosti je bila ta dedišcina kljucni del obmocja, vendar je v zadnjih letih, predvsem ob prelomu tisocletja, skoraj popolnoma zamrla. Na tem obmocju najdemo tipicne kamnite vasi, ki so še danes privlacne s svojim posebnim carom. Najdemo pa tudi vasi, ki so po le nekaj desetletjih zapušcenosti že popolnoma porušene. V teh vaseh najdemodotrajaneinnenaseljenezgradbe,kjerživijolešenekateristarejšiprebivalci.Vintervjujihpogo­sto izražajo negativna stališca do takšnega stanja ali pa si ne želijo, da bi bila ta dedišcina obnovljena. Cepravsonekaterevasiševednoocarljiveinpritegnejoobiskovalce,pasosedrugežalznašlevsta­nju razkroja in opušcenosti. V razlicnih primerih so takšne vasi postale pravi laboratoriji oživljanja, ki panivednouspešno(Walderssodelavci2011;MayerinMeili2016;GrünerinKonzett2018;Beismann s sodelavci 2015; Urbanc in Hribar 2021). 4 Sklepne misli Raziskavakaže na kompleksnost gorskih obmocij FJK, kjer so sodobni migracijski pojavi zaslužni zainverzijodepopulacijeinpozitivnespremembevlokalnihskupnostih.Obtemsepoudarjatudivloga lokalne identitete, kulturne dedišcine in trajnostnega razvoja v visokogorskih obmocjih. Priseljevanje jeobnoviloinoživilogorskevasiterprispevalokrazvojunovihdejavnostiindvigulokalnegospodarske aktivnosti. Ucinki priseljevanja so ocitni na obmocjih, za katera so znacilne »vasi duhov«. Negledenaizvorsopriseljencimotivatorjioživljanja(popolnomaalidelnozapušcenih)»vasiduhov« (Steinickessodelavci2014).Tosolahkopotomciizseljenceviztehvasialipaljudje,kinaobmocjupre­bivajo le sezonsko. Proces oživljanja se nanaša tudi na zaselke z malo prebivalci in na splošno sovpada z razvojem novih kmetijsko-pastirskih dejavnosti ter individualnih in podjetniških skupnosti, kot so zadruge (na primer vzreja hišnih ljubljenckov in živali za športne dejavnosti). Raziskava (Jelen s sodelavci 2022) potrjuje, da so priseljenci pogosto izobražene osebe, ki prihaja­jo iz urbanih okolij in išcejo nove življenjskih poti. Kot je pokazala raziskava, se priseljenci priselijo v gorska obmocja FJK, ko doživijo neko življenjsko spremembo (na primer rojstvo otrok, upokojitev, spremembevpoklicnemživljenju,oblikovanjenovihposlovnihpriložnosti),torejtakrat,kosoodprtiza spremembe na zasebnempodrocju. Nasplošno sotopodjetni ljudjezdovolj kapitalaza varno staranje, življenje ali zagon novih dejavnosti v gorskem okolju (Jelen s sodelavci 2022). Potem so tu še povratni-ki–pogosto sotoupokojencialitudinjihovipotomci,kisopredcasomžezapustilivas,asosenatovrnili. Poleg teh so tu še redki, a aktivni kmetje, ki so ostali v vasi in želijo nadaljevati svojo dejavnost (najvec vrtnarskoinsadjarskodejavnost)(BenderinKanitscheider2012;Galera,MacholdinMembretti2019). Kljubštevilnimtežavam,kotsorazdrobljenostkmetijinrelativnoomejenepovršineparcel,solahko tedejavnostiprecejdonosnevprimerjaviskonvencionalnimkmetijstvomvdolinah.Negledenadobic­konosnost gre za bistvene dejavnosti, ki delujejo kot katalizatorji lokalnih pobud, pa tudi kot privlacna orodjazazeleniinpocasniturizem.Nenazadnjejetrebaupoštevati,dastakmetijstvoindelozzemljona splošnoglavnoorodje,s katerimselahkogorskaskupnost identificirainširitradicionalno znanje. Pogosto je pobuda enega akterja ali skupine akterjev dovolj za sprožitev procesa preobrazbe vec­jega obsega. Sama preobrazba ni toliko odvisna od števila pobud, temvec od dejstva, ali se te dejansko uspejoudejanjiti in ali sopri tem inovatorji zmožni v izvedbovkljuciti tudi preostalogorskoskupnost. Na podlagi le-teh se ustvarjajo nove priložnosti in ucinkovita ponastavitev že utrjenih struktur mest­nega in podeželskega. Podrobneje je predvsem smiselno preuciti možnosti, kot so: delo od doma, informacijsko-komunikacijskatehnologijainnasplošnodeteritorializacijarazlicnihdejavnosti(orga­nizacija seminarjev, terenskega dela, skupnih prostorov), logistika in storitve (omogocanje dnevnih migracij in dostave razlicnih vrst blaga). Podobenargumentveljatudizaproceseprotiurbanizacije,kišenisovcelotizakljuceni,terzanadalj­njirazvojturizmainmigracijzaradigastronomije,športa,naraveterkulturnihinizobraževalnihrazlogov. Ti dejavniki vplivajo na preoblikovanje gorskih obmocij FJK in ustvarjajo nove priložnosti za razvoj in privabljanje prebivalcev (Beismann, Cede in Steinicke 2022). Povecana prisotnost novih prebivalcev, njihova inovativnost ter zavzetost pri oživljanju kulturne krajine in gospodarskih dejavnosti kažejo na potencial za regeneracijo in razvoj teh obmocij. Raziskovalnovprašanje,alimigracijskipojaviprinašajopozitivnespremembevgorskihobmocjihFJK, lahko potrdimo, saj migracije vidno prispevajo k pozitivnim vizualnim spremembam, družbenoeko­nomskemu dvigu ter razvoju novih dejavnosti in lokalne gospodarske aktivnosti. Kljub optimisticnim vidikom, ki jih prinašajo migracije v gorska obmocja FJK, pa se zastavlja tudi kriticno vprašanje o trajnosti tega fenomena. Ali gre za trajnostni proces ali zgolj za zacasen trend? Za naprej bi bilo tako kljucno preuciti, ali se priseljenci dejansko trajno naseljujejo v teh obmocjih ali gre za zacasno prilagoditev, povezano z dolocenimi trenutnimi okolišcinami. Poleg tega je kljucnega pomena tudi, ali so spremljajoce pozitivne spremembe v družbeni, kulturni in ekonomski dinamiki res trajnostne in koristne za te lokalne skupnosti. S tem poudar­komseopozarjanakljucnopotreboposistematicneminnenehnemspremljanjumigracijskihprocesov, ki omogoca vzdrževanje ravnotežja med koristmi in potencialnimi tveganji. Posebno pozornost je trebanameniti obmocjem, ki doživljajo hudo degradacijo ali propadanje, saj vsi obnovitveni proce­si,kisepojavijo,nevplivajolenaokoljskotrajnost,temvectudinalokalnemanjšinskekulturegorskega obmocja FJK. Cas bo razkril ali bodo migracije spodbudile samoohranitveni razvoj tega obmocja ter, da gorska skupnost ne bo vec odvisna od zunanjih subvencij in ukrepov, temvec se bo razvijala znotraj svojega lastnega okolja. Za dosego konsistentnega modela, ki ga je mogoce uporabiti za prikazovanje in pona­vljanje, lahko raziskava služi kot temelj za nadaljnje analize. 5 Viri in literatura Beismann, M., Cede, P., Steinicke, E. 2022: Neue Pioniere in ostalpinen Peripherräumen: die WiederbelebungvonGeisterdörfernundpartiellenWüstungeninFriaul.GeographicaHelvetica77. DOI: https://doi.org/10.5194/gh-77-71-2022 Beismann,M.,Löffler,R.,Walder,J.,Warmuth,W.,Steinicke,E.2015:NewcomersintheAlps:Benefits ofhaving»SecondHomers«:AcasestudyintheEasternItalianAlps.HousingPoliciesinMountain Areas. Torino. Medmrežje: http://www.dislivelli.eu/blog/immagini/DISLIVELLI_SETTEM­BRE%202015_STAMPA.pdf (19. 9. 2021). Beismann, M., Steinicke, E. 2019: New in-migrants -new chances: the revitalization of abandoned villages from outside. Alpine Refugees: Immigration at the Core of Europe. Cambridge. Bender,O.,Kanitscheider,S.2012:NewimmigrationintotheEuropeanAlps:emergingresearchissues. MountainResearchandDevelopment32-2.DOI:https://doi.org/10.1659/MRD-JOURNAL-D-12-00030.1 Berry, B. J. L. 1976: Urbanization and Counterurbanization. London. Besednjak Valic, T. 2022: Becoming a part of regional innovation systems: a study of cultural and crea­ tive sectors of two Slovenian municipalities. Journal of Global Policy and Governance 11-1. DOI: https://doi.org/10.14666/2194-7759-11-1-7 Bonetti, E. 1960: Gli sviluppi dell’insediamento nel bacino del Fella con particolare riguardo all’area linguistica mista. Universitŕ degli Studi di Trieste. Trieste. Castiglioni, B., Santacroce, C. P., Quaglia C., Dal Pozzo, A. 2018: Il paesaggio tra conflittualitŕ e integrazione. Padova. Cede, P., Steinicke, E. 2007: Ghosttowns in den Ostalpen. Das Phänomen der Entvölkerung im friula­nischen Berggebiet. Geographica Helvetica 62. DOI: https://doi.org/10.5194/gh-62-93-2007 Cede, P., Deissl, G., Löffler, R., Steinicke, E. 2018: The Eastern Austrian Alps – their special demograp­hicstatusintheAlpineregion.EuropeanCountryside10-4.DOI:https://doi.org/10.2478/euco-2018-0035 Cretton, V. 2018: In search of a better world in the Swiss Alps: Lifestyle migration, quality of life, gentrification. Utopia and Neoliberalism: Ethnographies of Rural Spaces. Fribourg. Dematteis,M.,DiGioia,A.,Membretti,A.2018:Montanariperforza.IrifugiatinelleAlpienegliAppennini. Milano. Dissart, J.-C., Marcouiller, D., David, W. 2012: Rural tourism production and the experience-scape. Tourism Analysis 17-6. DOI: https://doi.org/10.3727/108354212X13531051127104 Djebbi, H. 2022: NEWBIE New Entrant netWork: Business models for Innovation, entrepreneurship andresilienceinEuropeanagriculture.EuropeanCommission.Medmrežje:https://ec.europa.eu/eip/ agriculture/en/find-connect/projects/newbie-new-entrant-network-business-models(29.11.2023). Fassio, G., Battaglini, L. M., Porcellana, V., Viazzo, P. P. 2014: The role of the family in mountain pasto­ralism – change and continuity. Mountain Research and Development 34-4. DOI: https://doi.org/ 10.1659/MRD-JOURNAL-D-14-00019.1 Fourny,M.-C.2018:Montagnesenmouvements.Dynamiquesterritorialesetinnovationsocial.Grenoble. Galera,G.,Machold,I.,Membretti,A. (ur.)2019:AlpineRefugees:ImmigrationattheCoreofEurope. Cambridge. Garcia, F. 1977: Pouvoirs en souffrance: neo-ruraux et collectivités rurales du Pays de Sault Orientale.Études Rurales 65-1. GazzettaUfficialedellaRepubblicaItaliana1971:Nuovenormeperlosviluppodellamontagna(Ultimo aggiornamento all’atto pubblicato il 28/09/2000). LEGGE 3 dicembre 1971, n. 1102 (GU n.324 del 23-12-1971). Medmrežje: https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:legge:1971-12­03;1102~art5 (10. 12. 2021). Graves, P. E. 1980: Migration and climate. Journal of Regional Science 20-2. DOI: https://doi.org/ 10.1111/j.1467-9787.1980.tb00641.x Gretter, A., Dalla Torre, C., Maino, F., Omizzolo, A. 2019: New farming as an example of social innovationrespondingtochallengesofinnermountainareasofItalianAlps.RevuedeGéographie Alpine 107-2. DOI: https://doi.org/10.4000/rga.6106 Grüner,B.,Konzett,S.2018:GegendenStrom–NeueZuwanderungindenalpinenWestenÖsterreichs. Innsbrucker Jahresbericht 2016-2017. Medmrežje: https://www.uibk.ac.at/geographie/igg/ berichte/2017/pdf/8_gruener_konzett.pdf (20. 6. 2021). Hägerstrand, T. 1969: Innovation diffusion as a spatial process. Geographical Review 59-2. DOI: https://doi.org/10.2307/213473 Ietto, F., Conforti, M., Tolomei, C., Cianflone, G. 2022: Village relocation as solution of the landslide risk, is it always the right choice? The case study of Cavallerizzo ghost village (Calabria, southern Italy). International Journal of Disaster Risk Reduction 81-1. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.ijdrr.2022.103267 Jacob,J.C.1997:Newpioneers.TheBack-to-the-LandMovementandtheSearchforaSustainableFuture. University Park. Jelen, I. 1996: Le calendrier écologique, fondement de la cohésion sociale des communautés alpines. Geographies et Cultures 18. Jelen,I.2014:LaMontagnaaiMontanari.Attidel99.CongressodiClubAlpinoItalianoeSocietŕAlpina Friulana. Udine. Jelen, I., Džajic Uršic, E., Cede, P., Beismann, M., Steinicke, E., 2022: Zapušcena naselja v gorskih obmocjih Furlanije -Julijskekrajine: možnosti okrevanja Železne doline. Geografskivestnik 94-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV94206 Löffler, R., Walder, J., Beismann, M., Warmuth, W., Steinicke, E. 2016: Amenity migration in the Alps: Applying models of motivations and effects to 2 case studies in Italy. Mountain Research and Development 36-4. DOI: https://doi.org/10.1659/MRD-JOURNAL-D-16-00042.1 Mayer, H., Meili, R. 2016: New highlander entrepreneurs in the Swiss Alps. Mountain Research and Development 36-3. DOI: https://doi.org/10.1659/MRD-JOURNAL-D-16-00040.1 McIntyre, N. 2009: Rethinking amenity migration: integrating mobility, lifestyle and social-ecological systems. Die Erde 140-3 Meyer,H.1998:AttraktiveKulturlandschaftenalsGrundlageländlicherEntwicklung.Forschungsberichte der Bundesanstalt für Bergbauernfragen 43. Minnich, R. G. 1993: Socialni antropolog o Slovencih: zbornik socialnoantropoloških besedil. Trst, Ljubljana. Moss, L. A. G. 2006: The amenity migrants. Seeking and Sustaining Mountains and their Cultures. Cambridge. Moss, L. A. G., Glorioso, R. S. 2014: Global amenity migration-transforming rural culture. Economy and Landscape. Kaslo. Perlik,M.2006:ThespecificsofamenitymigrationintheEuropeanAlps.TheAmenityMigrants-Seeking and Sustaining Mountains and their Cultures. Cambridge (MA). DOI: https://doi.org/10.1079/ 9780851990842.021 Perlik, M. 2011: Alpine gentrification: The mountain village as an urban neighbourhood. Revue de Géographie Alpine 99-1. DOI: https://doi.org/10.4000/rga.1370 Perlik, M., Membretti, A. 2018: Migration by necessity and by force to Mountain Areas: An opportunity for social innovation. Mountain Research and Development 38-3. DOI: https://doi.org/10.1659/ MRD-JOURNAL-D-17-00070.1 Plautz, A. M., Hasenauer, L., Jelen, I., Cede, P., Steinicke, E. 2021: Symbolic ethnicity, cultural and linguistic landscape: remnants of ‘Little Europe’ in the Valcanale (Northeast Italy). National Identities 24-2. DOI: https://doi.org/10.1080/14608944.2021.1894109 Steinicke, E. 1984: Das Kanaltal: Val Canale: Sozialgeographie einer alpinen Minderheitenregion. Innsbruck. Steinicke, E. 1991: Friaul: Bevölkerung und Ethnizität. Innsbrucker Geographische Studien 19. Innsbruck. Steinicke,E.,Cirasuolo,L.,Cede,P.2007:Ghosttowns’nelleAlpiOrientali.Ilfenomenodellospopolamento nella zona montuosa del Friuli. Rivista Geografica Italiana 114-4. Steinicke, E., Cede, P., Löffler, R., Jelen, I. 2014: Newcomers nelle regioni periferiche delle Alpi. Il caso dell’area di confine tra Italia e Slovenia nelle Alpi Giulie. Rivista Geografica Italiana 121-1. Steinicke, E., Löffler, R. 2019: New Highlanders in den Alpen. Das Ende der Entvölkerung in den Periphergebieten? Geographische Rundschau 71-3. Urbanc,M., Hribar, M. Š. 2021: Livek: Amountainousborderarea’stransformation from a skiparadise to a resilient community. Culture and Climate Resilience. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/ 978-3-030-58403-0_4 Varotto, M., Lodatti, L. 2014: New family farmers for abandoned lands. Mountain Research and Development 34-4. DOI: https://doi.org/10.1659/MRD-JOURNAL-D-14-00012.1 Vejre, H., Abildtrup, J., Andersen, E., Andersen, P. S., Brandt, J., Busek, A., Dalgaard, T., Hasler, B., Huusom, H.,Kristensen,L.S.,Kristensen,S.,Praestholm,S.2007:Multifunctionalagricultureand multifunctional landscapes – land use as interface. Multifunctional Land Use: Meeting Future Demands for Landscape Goods and Service. Berlin, Heidelberg. DOI: https://doi.org/10.1007/ 978-3-540-36763-5_6 Viazzo, P. P., Zanini, R. C. 2014: Taking advantage of emptiness? Anthropological perspectives on mountainrepopulationandspacesofculturalcreativityinAlpineareas.RevuedeGéographieAlpine 102-3. DOI: https://doi.org/10.4000/rga.2478 Walder,J.,Beismann,M.,Löffler,R.,Steinicke,E.2011:AutochthonouslinguisticminoritiesintheItalian Alps:newlegislation-newidentifications-newdemographicprocesses.RevuedeGéographieAlpine 99-2. DOI: https://doi.org/10.4000/rga.1454 Warmuth, W., Beismann, M., Walder, J., Löffler, R., Steinicke, E. 2016: Die Wiederbelebung der Alpendörfer – Ein Blick in den Westen. Innsbrucker Geographische Studien 40. Innsbruck. Wilson, G. A. 2009: The spatiality of multifunctional agriculture: A human geography perspective. Geoforum 40-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.geoforum.2008.12.007 Zanini, L. 1964: Friuli Migrante. Udine. Zumpano, C. 2020: Migrazioni, agricoltura e ruralitŕ. Politiche e percorsi per lo sviluppo dei terri- tori. Medmrežje:https://www.reterurale.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/21203 (3. 7. 2022). 6 Summary: The mountainous areas of Friuli-Venezia Giulia between social and economic exclusion and new settlement models. Is it a trend inversion? (translated by the authors) The article continues the discussion that began in 2018, based on research in the valley Val Aupa and the municipality of Moggio Udinese (province of Udine in region Friuli-Venezia Giulia (Italy) ­FVG).Thisstudywassupplementedwithfurtherin-depthresearchfrom2018to2021(Jelenetal.2022). The researched area is topographically diverse and, like the southern side of the Alps, consists of a series of valleys heading south towards the low FVG, which is characterised by marked altitude dif­ferences and sudden transition between the mountainous backdrop and the background of the coastal andMediterraneanlows.Thisenvironmentischaracterisedbyspecificethnolinguisticversions(German, Slovenian, and Friulan-speaking minorities), representing these places’ unique cultural richness. It is, therefore, an area with a range of influences and interactions generally typical of cross-border regions, such as the state of international relations, language/dialects, the development of the area itself over different historical periods and differences compared to the development of regions »beyond the bor­der«.Friulimountainsarecharacterisedbyweaksocialgeography,inwhich,forhalfacentury,negative economic, demographic, and cultural indicators prevailed. Entire villages are entirely deserted. These are called »ghost villages«. The area concerned crosses and links important transport axes, which should contribute to inte­grating these valleys into the broader economic structure. At the same time, the area has significant cultural, natural, and financial resources. Nevertheless, the situation of the FVG mountains appears to besteadilydeterioratinguntilthelastdecadesratherthanbenefitingfromwell-developedneighbouring areas. In 2021, it was 50 years since it was proclaimed the only natural law on mountains in Italy deal­ing with establishing mountain communities. By promoting modernity and expanding new, modern ways of life, in the last decade of the 20th century, especially in the last years of the so-called economic miracle, when we witnessed individual and motorised mobility, the outermost mountain areas began to show signs of delayed development. As a result, different phenomena arise from this fact; the remoteness of settlements has since started to be perceived as some social-economic exclusion, degradation of agrarianism and outright migra­tion processes begin to take place, and with them, the gradualabandonment of mountain peripherals infavourofnewurbanandindustriallowlandareas,whichsoonbecomesamassphenomenon.Recent trends are emerging in cultural, technological, and political terms that could change the situation, and in the modern age, the centre-periphery scheme is established. Theauthorsdescribethe(non)accessibilitytotheareaofinfrastructureandimmobiledevelopment asthecriticalroleplayedbytheconstructioneconomyintherecentpastandthepresentareaeconomy. The objective of this paper was generalisation to verify the research question: »How have migra­tionphenomenainthemountainousareasofFVGinfluencedtheappearanceandsocio-economicposition and contributed to the reversal of the trend?« The data at the stage of conducting this research was in a broader context (specifically in the whole FVG mountains) and supplemented by information from the second round of interviews (fifteen in-depth interviews and several informal discussions). In this article, the observations presented refer to the basis of our previous study (Jelen et al. 2022). When discussing the findings, we have re-used a combination of methods to help us achieve a multi-based effect. The primary sources we used to assess the situation were (1) topographic data and maps; (2) we examined the findings of previous research conducted in this area, such as the studies by Plautz et al. (2021) and Jelen et al. (2022); (3) in-depth interviews and (4) official statistical data, including demographic, economic, and other relevant indicators for the FVG mountain areas. Based on observations, we could outline essential change elements through the benefits of migra­tion and new immigrants, which some authors call »pioneers« who arrived in the Friuli mountains. The vocabulary of the interviews points to a fundamental shift in the perception of migrant benefits and, in general, to all those who, due to the effect of the phenomenon of urbanisation expansion – the so-called »counter urbanisation« (Berry 1976) process, due to the benefit of migration (Graves 1980; Moss 2006) or generally because of tourism or part of migrants arriving permanently or occasionally in the valleys. The effects of this immigration are particularly evident in areas characterised by ghost villages as abandoned or semi-abandoned in demographic, socio-economic, cultural, and landscape terms. Activities carried out by immigrants can have a significant pioneering effect on these places. Regardlessoftheirorigin,the»mountaineers«aremotivatorsandpromotersoftherevivaloftheseghost villages, be they are descendants of expatriates from these places or people who live only seasonally in the area. Over time, it will be possible to assess whether this process is permanent and how resilient andflexiblethesenewsettlementsare.Therecoveryprocessalsoappliestocommunitieswithfewinhab­itants. Generally, it coincides with the development of new agro and similar activities (e.g., breeding animals for sporting activities), followed by various crafts, tourism and other activities. Often, the ini­tiative of one actor or group of actors is enough to trigger a large-scale transformation process. Such initiativeshavestructuraleffects–jobcreationanddirectandstimulatedrevenueswhilepromotingrecov­ery in terms of trust within the village community. Described does not necessarily coincide with the frequency (seasonal or casual immigration) and the amount of time that new arrivals spend on location. This is particularly true for creative activities in the economy and the arts, culture, education and research. Such initiatives have structural effects (job creation and direct and induced revenues) while promoting recovery in terms of trust within the villagecommunity.Thefactthatitishappeninginsuchplacesandinaccessibleareasrepresentsanaddi­tional motivation for promoting migration to the FVG mountains. Migrants, especially educated individuals from urban environments who are looking for new life paths or opportunities, contribute to the migration phenomena that bring positive changes in the mountain areas of FVG. We can con-firmtheresearchquestionthatmigrationcontributestopositivevisualchanges,socio-economicuplift andthedevelopmentofnewactivitiesandlocaleconomicactivityinmountainareas(Steinicke,Cirasuolo in Cede 2007; Steinicke et al. 2014; Beismann, Cede in Steinicke 2022). GEOGRAFSKI ATLAS NARAVNIH NESREC V SLOVENIJI AVTORJI dr. Blaž Komac ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana blaz.komac@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-4205-5790 dr. Rok Ciglic ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana rok.ciglic@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-3517-3780 dr. Mauro Hrvatin ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana mauro.hrvatin@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0002-6021-8736 dr. Manca Volk Bahun ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana manca.volk@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-4720-9541 Lenart Štaut ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana lenart.staut@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-0095-3920 dr. Matija Zorn ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana matija.zorn@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0002-5788-018X DOI: https://doi.org/10.3986/GV95105 UDK: 911.2:504.4(497.4)(084.4)(0.034.2) COBISS: 1.02 IZVLECEK Geografski atlas naravnih nesrec v Sloveniji Spletni Geografski atlas naravnih nesrec v Sloveniji prikazuje temeljne podatke o naravnih nevarnostih in naravnih nesrecahv Sloveniji. Obsega podatke o zgodovinskih naravnih nesrecah ter predstavlja zem­ljevide nevarnosti za vec naravnih pojavov (snežni plaz, poplava, zemeljski plaz, potres, gozdni požar) in podatke o škodi nastali zaradi naravnih nesrec. Namen atlasa je seznaniti strokovno in splošno javnost z vrstami in pogostostjo naravnih nesrec, ki so nastale na ozemlju Slovenije vse od 14. stoletja dalje, pogo-steje od leta 1750, natancneje pa za obdobje zadnjih 150 let. Skupaj ima podatkovna baza približno 5000enot,kiobsegajoprek100.000podatkov,odkaterihsorelevantniprikazanivspletnematlasu.Vclan­ku predstavljamo nastanek in zasnovo atlasa ter podajamo analizo vsebine. KLJUCNE BESEDE geografija, naravne nesrece, naravne nevarnosti, preventiva, spletni atlas, Slovenija ABSTRACT The Geographical Atlas of Natural Disasters in Slovenia The online Geographical Atlas of Natural Disasters in Slovenia shows basic information on natural haz­ardsandnaturaldisastersinSlovenia.Itincludesdataonhistoricalnaturaldisasters,anditpresentshazard maps for several natural phenomena (avalanches, floods, landslides, earthquakes, and forest fires) and data on the damage caused by natural disasters. The aim of the atlas is to inform the professional com­munity and the public about the types andfrequency of natural disasters that have occurred on Slovenian territory since the fourteenth century, more frequently since 1750, and more specifically for the last 150 years.Intotal,thedatabasecomprisesapproximatelyfivethousandunits,withover100,000piecesofdata, of which the relevant ones are displayed in the online atlas. This article presents the origins and design of the atlas, along with an analysis of its content. KEY WORDS geography, natural disasters, natural hazards, prevention, online atlas, Slovenia Uredništvo je prispevek prejelo 3. februarja 2023. 1 Uvod V okviruOddelka za naravne nesrecepri Geografskem inštitutuAntona Melika ZRC SAZU (Zorn in Komac 2008a) smo izdelali GeografskiatlasnaravnihnesrecvSloveniji (akronim GANNS; krajše, likovno oblikovano ime nakazuje tudi priimek GAMS; slika 1). SpletniatlasobsegatemeljnepodatkeonaravnihnevarnostihinnaravnihnesrecahvSloveniji.Namen atlasa je seznaniti javnost z vrstami in pogostostjo naravnih nesrec, ki so nastale na ozemlju Slovenije od 14. stoletja dalje, pogosteje od leta 1750, natancneje pa za obdobje zadnjih 150 let (Komac s sode-lavci2023).ZnjimželimoprispevatikozavešcanjuopogostostiinraznolikostinaravnihnesrecvSloveniji, izboljšanjuocenogroženostirazlicnihnaravnihnevarnostiterolajšatiodlocitvepriposegihvprostorsciljem optimiziranjapreventivnih dejavnostih. Atlasje prispevek geografovkizpolnjevanjuzavez Sendajskega okvirnega nacrta za zmanjšanje nesrec v obdobju 2015–2030 (Banovec Juroš 2020; Komac 2020). Atlastemeljinaraziskavahspodrocjanaravnihnesrec,kinaGeografskeminštitutuAntonaMelika ZRCSAZUpotekajožeodpetdesetihlet20.stoletja(NatekinPerko1999).Geografisobilizaradikom­pleksnega razumevanja pokrajinskih procesov med prvimi, ki so v Sloveniji preucevali naravne nesrece.PrvogeografskopreucevanjepoplavjebilopopoplavahvCelju5.in6. junija1954,kjersopod vodstvom Antona Melika sodelovali številni geografi (Melik 1954). Leto kasneje je Ivan Gams (1955) prispeval prvo znanstveno delo o snežnih plazovih v zimah 1950–1954, Drago Meze (1963) pa nekaj let pozneje delo o zemeljskih plazovih. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je inštitut vodil enega najvecjihslovenskihgeografskihprojektov»GeografijapoplavnihpodrocijnaSlovenskem«(Ilešic1973), katerega rezultati so temelj vseh kasnejših zemljevidov poplavne nevarnosti (Komac, Zorn in Natek 2008). Leta 1983 so geografi izdali interdisciplinarni publikaciji »Naravne nesrece v Slovenijikotnaša ogroženost«(Gams1983a)in»NaravnenesrecevJugoslavijisposebnimoziromnametodologijogeo-grafskegapreucevanja«(Radinja1983),leta1992pamonografijo»PoplavevSloveniji«(OroženAdamic 1992).Claniinštitutasosodelovalipriustanovitviinurejanjuinterdisciplinarnerevijeonaravnihindru­gihnesrecah»Ujma«(Gams1987;Komac2016),kottudiprimonografiji»Nesreceinvarstvoprednjimi« Slika 1: Uvodna stran Geografskega atlasa naravnih nesrec v Sloveniji ponuja povezave na spletni pre­gledovalnik podatkov, opis atlasa, izvirne izpise dogodkov naravnih nesrec in možnost sporocanja naravne nesrece. Avtorica logotipa, ki je lociran nad naslovom in je hkrati njegov akronim, je Nina Semolic. (Ušenicnik2002).Vrhgeografskihprizadevanjzaboljšerazumevanjenaravnihnesrecjebilapolegznan­stvenih monografij o snežnih plazovih (Pavšek 2002), eroziji (Zorn 2008), zemeljskih plazovih (Zorn in Komac 2008b) ter drugih pobocnih procesih (Komac in Zorn 2007), poplavah (Komac, Natek in Zorn2008)inizobraževanju(Komac,ZorninCiglic2011),ustanovitevknjižnezbirke»Naravnenesre-ce«, v kateri je med letoma 2010 in 2024 izšlo šest monografij (Medmrežje 1). Na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU so se v zacetku devetdesetih let 20. stoletja potegovalizaustanovitevEvropskegacentrazamultidisciplinarnoraziskovanjenaravnihnesrec(Orožen Adamic 1991), zato je bil leta 1992 v okviru inštituta ustanovljen »Center za multidisciplinarno pre-ucevanje naravnih nesrec«. Ta se je 14. oktobra 1994 preimenoval v »Oddelek za naravne nesrece«, ki ga je od ustanovitve do leta 2008 vodil Milan Orožen Adamic (Natek in Perko 1999; Zorn in Komac 2008a), nato pa Blaž Komac. Atlas tako posvecamo 30-letnici ustanovitve oddelka kot tudi 100-letni-cirojstvaslovenskegageografaakademikaIvanaGamsa(5.7.1923–10.3.2014),kijepomembnoprispeval krazumevanjunaravnihnesrecvSloveniji(Kladnik2013;Perko2013;ZorninKomac2013).Biljeuprav-nikGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZU(1981–1983)(NatekinPerko1999),naOddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani pa je predaval vec predmetov, pri katerih je obravnaval naravne nesrece, zlasti poplave, snežne plazove, pobocne procese in sušo (Gams 1981; 1983a; 1983b; 1994).Posnežnihzimahnazacetkupetdesetihlet20.stoletjajenapisalomenjeniprvipoglobljenznan­stveni geografski clanek o snežnih plazovih (Gams 1955), že konec devetdesetih let 20. stoletja pa je pisal o vplivu podnebnih sprememb na naravne nesrece (Gams 1998). Bil je tudi pobudnik pregleda stanja na podrocju naravnih nesrec (Gams 1983a; 1983b; 1983c). Pomembno je njegovo sodelovanje z Upravo Republike Slovenije za zašcito in reševanje, kjer je deloval v vodstvu uredništva revije Ujma (Komac 2016). Poudarjal je pomen preventivnega raziskovanja (Gams 2009), zato je pripravo publi­kacije »Nesrece in varstvo pred njimi« (Ušenicnik 2002) podprl z besedami: »Neupoštevanje možnosti vnovicne katastrofe narava sama kaznuje.« (Gams 2002, 21). Prav tu vidimo poslanstvo Geografskega atlasa naravnih nesrec v Sloveniji, da spominja in opominja na pretekle naravne nesrece ter ozavešca o možnostih njihovega ponovnega nastanka. 1.1 Podatkovne zbirke o naravnih nesrecah Vecina namenskih publikacij in programov, v nasprotju z našim atlasom, ki sega vse do sredine 19. stoletja in z nekaterimi primeri še nekaj stoletij dlje v zgodovino, seže najdlje do obdobja po drugi sve­tovnivojnializgoljdoleta1980.Pobudenapodrocjunacrtovanjaprednesrecami(pre-disasterplanning) na globalni ravni sicer srecujemo od sedemdesetih let 20. stoletja (na primer Resolucija Organizacije združenihnarodovšt.2717izleta1970(Assistanceincasesofnaturaldisasters¸Pomocvprimerunarav­nih nesrec); A walk…2023; Medmrežje 2). Poleg tega vecina prinaša podatke za globalno in državno raven na staticnih zemljevidih (prikazih), redkejši pa so spletni prikazi s pomocjo geoinformacijskih tehnologij, ki omogocajo casovno-prostorski pregled georeferenciranih podatkov. Med podatkovnimi oziroma prostorskimi zbirkami izpostavljamo tri globalne: NatCatSERVICE (v okviru pozavarovalnice Munich Re, Nemcija), Sigma (v okviru pozavarovalnice Swiss Re, Švica) in EM-DAT (v okviru Centra za raziskave epidemiologije naravnih nesrec, Belgija). Številne druge zbir­kepodatkovseosredotocajonanacionalnaaliregionalnavprašanja,specificnenevarnostiin/aliposebne sektorje oziroma omenjene tri zgolj povzemajo. Verjetno je najpomembnejša zbirka Centra za raziskave epidemiologije naravnih nesrec (Centre for ResearchontheEpidemiologyofDisasters;CRED2023)oizrednihdogodkih(EM-DAT2023).Ustanovljena je bila leta 1988 in vsebuje podatke o vec kot 26.000 vecjih naravnih nesrecah, povezanih z geofizikal­nimi, meteorološkimi, podnebnimi, hidrološkimi, biološkimi in zunajzemeljskimi naravnimi pojavi odleta1900dalje.Georeferenciranipodatkisozanekomercialnorabodostopnizaobdobjepoletu2000 po tipih (naravne, tehnološke, kompleksne) in podtipih nesrec (geofizikalne, hidrološke, podnebne, meteorološke, biološke in zunajzemeljske naravne nesrece) oziroma po regijah (na primer južna, zahodna,vzhodna,severnaEvropa).ZaSlovenijovsebujezbirkapodatkeopotresih(1998,2004),ekstrem­nihtemperaturah(2003,2014,2022),poplavah(2005,2012,2014,2021)inneurjih(dveleta2007,2020, 2023).PodatkeEM-DATjeuporabilCenterzasocialno-ekonomskepodatkeinaplikacije(Socioeconomic DataandApplicationsCenter–SEDAC)priameriškiNacionalniupravizaaeronavtikoinvesolje(National Aeronautics and Space Administration – NASA), ki je pripravil spletno aplikacijo z globalnimi zemlje­vidi naravnih nesrec za obdobje 1950–2018 (Rosvold in Buhag 2021a; 2021b). Globalne podatke o naravnih nesrecah in škodi zbirata tudi pozavarovalnici Munich Re in Swiss Re.Podatkiprve,zbirajihodleta1980,sodostopniprotiplacilu(Data…2023),drugapazinteraktivnim orodjem SigmaExplorernudibrezplacenomejendostopdopodatkovonaravnihnesrecah,številuizgu­bljenihživljenjinsvetovnihpozavarovalnihpremijahodleta1970(Sigma…2023;naprimerKomac2021). Podatkovna zbirka o naravnih nevarnostih ameriškega Nacionalnega centra za okoljske informa­cije (National Centers for Environmental Information – NCEI) ameriške Nacionalne uprave za oceane inozracje(NationalOceanicandAtmosphericAdministration–NOAA;NaturalHazardsData…2023) obsega podatke in zemljevide o naravnih nevarnostih, kot so cikloni, cunamiji, potresi, ognjeniki in požari v naravi. Pomembna dela zbirke sta register potresov po letu 2150 pr. Kr. (5500 dogodkov) ter register pomembnejših ognjeniških izbruhov in cunamijev (Natural Hazard Viewer 2023). Obstajajošeštevilnedrugezbirkepodatkov.GlobalniprogramzavulkanizeminštitutaSmithsonian (Global Volcanism Program) tako podaja pregled ognjenikov, aktivnih v zadnjih 10.000 letih, ki obse­gapodatkeovrstiizbruha,indeksueksplozivnostitercasu(GlobalVolcanism…2023),Globalnikatalog zgodovinskih potresov (Global Historical Earthquake Archive) obsega podatke o potresih za obdobje 1000–1900 (Global Earthquake…2023), podatkovna zbirka Poplavnega observatorija Darthmouth (Global Active Archive of Large Flood Events) pa podatke o blizu štiri tisoc vecjih poplavah od leta 1985 (Darthmouth…2023; Frantar 2021). Globalna podatkovna platforma za ogroženost Urada Združenih narodov za zmanjševanje ogro­ženosti(UnitedNationsOfficeforDisasterRiskReduction–UNDRR)obsegaglobalneprostorskepodatke iz bližnje preteklosti o tropskih ciklonih in z njimi povezanih nevihtnih valovih, suši, potresih, poža­rihvnaravi,poplavah,zemeljskihplazovih,cunamijihinognjeniškihizbruhih.Uporabnikisilahkoogledajo inprenesejo podatkeodogodkih, izpostavljenostinevarnostim terogroženostizaradiomenjenih pro-cesov (Global Risk…2023). PodobnojeameriškaZveznaagencijazakriznoupravljanje(FederalEmergencyManagementAgency– FEMA) v obliki spletne aplikacije za ZDA objavila Nacionalni indeks ogroženosti, ki opredeljuje izpo­stavljenost skupnosti 18 naravnim nevarnostim, podatke o pricakovanih letnih izgubah, družbeni ranljivosti in prožnosti (Zuzak s sodelavci 2021; National Risk…2023). Raziskovalni center Evropske unije (EU Joint Research Centre – JRC) je objavil Atlas ogroženosti (INFORM Risk Map), ki je rezultat sodelovanja referencne skupine Medagencijskega stalnega odbora za ogroženost, zgodnje opozarjanje in pripravljenost (Disaster Risk Management Knowledge Centre – DRMKC) ter Evropske komisije. Zemljevidprikazujemodel,sestavljenizocennevarnosti,ogroženosti,ranljivostiinsposobnostiukre­panja za posamezne države. Namenjen je predvsem uporabi ob nesrecah in v humanitarnih krizah (INFORM…2023). Pogosta so tudi dela, kakršen je Atlas ogroženosti zaradi naravnih nesrec po svetu (World Atlas of Natural Disaster Risk; Shi s sodelavci 2015), ki prikazuje razlicne indekse ogroženosti zaradi potresov, ognjenikov, zemeljskih plazov, poplav, neurij, pešcenih viharjev, tropskih ciklonov, vrocinskih valov, suše in gozdnih požarov. Tovrstne preglede skupaj s porocilom o stanju na podrocju naravnih nesrec objavljajoZdruženinarodi:Podatkovnaplatformaogroženostizaradinaravnihnesrec(RiskDataPlatform) prikazuje nevarnost potresa, poplav, vetra in neurij ter cunamija po državah in regijah (GAR Atlas…2023). Tudi spletna storitev Naš svet v številkah (Our World in Data; Ritchie in Rosado 2022) zbirnoprikazujestatisticneinprostorskepodatkeonaravnihnesrecahternjihovihucinkihnaglobalni in državni ravni. Med regionalnimi aplikacijami zaradi kakovosti in povezanosti z znanostjo izposta­vljamospletnomestoCanterburyMaps,kiomogocabrezplacendostopdozemljevidov,zapisov,informacij in podatkov o naravnih nesrecah v Canterburyju na Novi Zelandiji (Canterbury…2023). Poleg tega obstaja še vrsta drugih atlasov naravnih nesrec, ki prikazujejo stanje na globalni (na primer McGuire s sodelavci 2004) ali nacionalni ravni (na primer Atlas of Natural…2012; The National Risk…2015; The Multihazard…2020). Prostorske podatke o naravnih nesrecah in zemljevid njihove razširjenosti za Slovenijo obsegata tudi Geografski atlas Slovenije (Orožen Adamic s sodelavci 1998) in Esponov atlas o kakovosti življe­nja v Sloveniji, ki prikazuje tudi podatke o škodi po obcinah (Nared 2021). 2 Podatkovna zbirka Geografskega atlasa naravnih nesrec v Sloveniji GeografskiatlasnaravnihnesrecvSlovenijivsebujepodatkeorazlicnihnaravnihnesrecahnaravni posameznegapojavaoziromadogodka(poglavje3),veczemljevidovnevarnostizaizbranenaravnepoja­ve na ravni države (poplava, zemeljski plaz, potres, gozdni požar), s posebnim poudarkom na lavinski nevarnosti(snežniplazovi;poglavje4),kijevvecjimerirezultatdelaGeografskegainštitutaAntonaMelika ZRC SAZU, ter podatke o škodi nastali zaradi naravnih nesrec. 2.1 Nastanek ŽepredustanovitvijoCentrazamultidisciplinarnopreucevanjenaravnihnesrecleta1992sejepod vodstvom Milana Orožna Adamica zacelo zbiranje prostorskih in statisticnih podatkov o zgodovin­skihnaravnihnesrecahvSloveniji(Letopis…1984–1992).Zametkiinformacijskegasistemaonaravnih nesrecah najverjetneje segajo v leto 1983, ko so ob omenjenem posvetu »Naravne nesrece v Sloveniji kot naša ogroženost« (Gams 1983a), ki je podal pregled znanja, pripravili tudi razstavo o raziskavah natempodrocju(Letopis…1983).OdtegaletasosprotiizpisovaliinizrezovaliclankeizDela,Dnevnika in Vecera, za nazaj pa so porocila o naravnih nesrecah izpisali iz Kmetijskih in rokodelskih novic Slika 2: Gradivo o naravnih nesrecah v Sloveniji, ki ga hrani Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, smo leta 2023 skenirali in objavili kot prilogo atlasa (Orožen Adamic 1983–1989). (1843–1902),Slovenskeganaroda(1868–1943)inSlovenca(1873–1939).Podatkesoracunalniškoobde­lali in od takrat izvirajo prvi celoviti objavljeni podatki o številu smrtnih žrtev zaradi naravnih nesrec v Sloveniji (Orožen Adamic 1989; Komac 2021). Zbirka teh izpisov je ohranjena v fizicni (analogni) obliki (slika 2) in je dostopna v atlasu (Orožen Adamic 1983–1989). Izpisi so bili deloma digitalizirani že konec devetdesetih let 20. stoletja, a se je do danes ohranilo le kratko porocilo o »Informacijskem sistemu o naravnih in drugih nesrecah« (Orožen Adamic 1989). Objavljeno je bilo v reviji Ujma, ki od leta 1987 tudi opravlja vlogo hranitelja podatkov, raziskav, znanja in informacij o naravnih in drugih nesrecah (Komac 2016). Leta 2023 smo ohranjene izpise prenesli v digitalno obliko in ustvarili podatkovno bazo. Izvorno zbirko podatkov smo nato dopolnili s podatki, ki smo jih pridobili iz razlicnih virov. Za obdobje po drugi svetovni vojni smo uporabili naslednje podatkovne vire: • Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.si), • Novinarska dokumentacija casnika Delo (vsebine smo iskali fizicno po mapah), • strokovne in znanstvene revije (na primer Acta geographica Slovenica, Geografski vestnik, Ujma), • znanstvene monografije (ZRC SAZU in druge, na primer Malešic 2005) in clanki (na primer Ogrin 2007; 2012; Ogrin in Lubi 2010; Ogrin in Kosmac 2013; Zwitter 2013) in • spletni viri, kot so strani spletnih medijev in podobno. NatemeljuomenjenihvirovjenastalpopisnaravnihnesrecvSloveniji. Zbirkasesprotidopolnjuje, tako z aktualnimi dogodki, kot s podatki iz relevantnih zgodovinskih virov. 2.2 Opis Podatkovna zbirka je prikazana s pomocjo podatkovnega strežnika Geoserver in spletnega orodja ESRIArcGISOnline,vkateremjepripravljenspletnipregledovalnik(slika3). Pregledovalnikomogoca vklop in izklop posameznih slojev ter približevanje in oddaljevanje. Prav tako je omogocena poizved­ba po razlicnih drugih podatkih, saj se ob kliku na posamezen element nekaterih podatkovnih slojev prikaže pojavno okno s podatki. Podatki, ki jih pregledovalnik prikazuje, so shranjeni na strežnikih ZRC SAZU. Podatkovna zbirka ima štiri glavne sklope. Prvi sklop predstavljajo podatki o posameznih narav­nih nesrecah – zgodovinski dogodki (poglavje 3). Prikazani so posamezni dogodki (pojavi) s tocno dolocenolokacijo,zadogodke(pojave),kisoobsegalivecjaobmocja,pajevpripraviprikazpoobmoc­jih (Ogrin 1996; Perko 1998; Perko, Ciglic in Hrvatin 2021). Sklop vkljucuje podatkovno preglednico, kjersovvrsticahnavedeniposameznidogodkioziromanaravnenesrecespripadajocimipodatki(pre­glednica1).Obtemveljapoudariti,danekateridogodki(naprimerpojavžledu)obsegajoširšeobmocje, zato so opredeljeni le pisno oziroma je zanje dolocen prostorski obseg. Pri prostorsko manjših narav­nih nesrecah, ki so bile opredeljene z vecjo natancnostjo opisa lokacije, sta dodani koordinati x in y, ki omogocata umestitev dogodka v prostor. Drugiskloppredstavljajopodatkioplaznicahsnežnihplazovinlavinskinevarnosti,kismogapoime­novaliLavinskiatlas(poglavje4).Plaznicesoprikazanevoblikipoligonov,obklikunaposameznipoligon paseprikažepojavnooknozosnovnimiznacilnostmisnežnegaplazu.Vokvirutegasklopajepredstavljenih tudivecpodatkovnihslojevosnežniodeji(preglednica2). Tretjiskloppredstavljajo zemljevidinevar­nostiizbranihnaravnihpojavov.Trenutnosovpregledovalnikvkljuceni:poplava,zemeljskiplaz,potres in gozdni požar. Poplavna nevarnost je predstavljena na podlagi »Integralne karte razredov poplavne nevarnosti«, ki prikazuje veliko, srednjo, majhno ter preostalo poplavno nevarnost. Velika poplavna nevarnost je na obmocjih, kjer je pri pretoku Q100 ali gladini G100 globina vode enaka ali vecja od Slika 3: Spletni pregledovalnikGeografskegaatlasa naravnihnesrecvSlovenijiponujanaslednjaosnovna orodjaoziromavsebine:1)izbirasloja,2)prikazlegende,3)opis,4)izbirakartografskepodlage,5)možnost sporocanja naravne nesrece, 6) približevanje in oddaljevanje pogleda. p str. 126 1,5m oziroma je zmnožek globine in hitrosti vode enak ali vecji od 1,5m2/s. Srednja poplavna nevar­nostjetam,kjerjepripretokuQ100aligladiniG100globinavodemed0,5min1,5moziromajezmnožek globine in hitrostivodemed 0,5m2/s in 1,5m2/s oziroma,kjer je pri pretoku Q10 aligladini G10 globi­navodevecjaodnic.Majhnapoplavnanevarnostijetam,kjerjepripretokuQ100aligladiniG100globina vodemanjšaod0,5moziromajezmnožekglobineinhitrostivodemanjšiod0,5m2/s. Razredpreosta­lepoplavnenevarnostijetam,kjerpoplavanastanezaradiizrednihnaravnihaliodclovekapovzrocenih dogodkov,karpovecinipomeniobmocjapoplavnenevarnostimedQ100inQ500(Integralna…2023). Podatkovni slojsmopridobili naDirekciji Republike Slovenije zavode (Integralna…2023). Nevarnostproženjazemeljskihplazovjepovzetapozemljeviduplazovitosti(ZorninKomac2008b; Zakon o vodah (2002) uporablja izraz plazljiv), ki ima pet kategorij plazovitosti in je bil izdelan na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU ter je pripravljen v locljivosti 25m. Ta sklop omo­goca tudi prikaz prek 5000 lokacij posameznih zemeljskih plazov iz Nacionalne podatkovne baze zemeljskih plazov (Nacionalna…2006) Uprave Republike Slovenije za zašcito in reševanje. Potresna nevarnost je predstavljena na podlagi zemljevida »Potresna nevarnost Slovenije – pro­jektnipospešektal«(ŠketMotnikarssodelavci2021),prikazanapasotudinadžarišcaprek600potresovzmagnitudovecjood3,5(pokatalogupotresov,kizajemapotreseodleta456doleta2018;Živcicssode­lavci 2018). Zemljevid je priloga Nacionalnega dodatka standarda za potresno odporno projektiranje Evrokod 8 in je s tem »sestavni del zakonodaje o potresno odporni gradnji« (Nova…2022) ter del pred­pisovobveznihpriprojektiranjustavb(Slovenski…2023). Zemljevidprikazujeizracunanepovprecne vrednostipospeška,razvršcenevdesetrazredovširine0,025g(od0,1do0,325g)inzaokroženenazgor­njo mejo razreda (Šket Motnikar s sodelavci 2021). Požarna nevarnost je povzeta po zemljevidu »Karta požarne ogroženosti gozdov« Zavoda za goz-dove Slovenije (Požarno…2023), ki prikazuje razvrstitev gozdov v štiri stopnje požarne ogroženosti skladnozmetodoizPriloge2Pravilnikaovarstvugozdov(Pravilnik…2009)–zelovelika,velika,sred­nja in majhna ogroženost. Prikazane so tudi lokacije sto najvecjih gozdnih požarov. Preglednica 1: Pregled atributov podatkovne zbirke (*atribut je zapisan za dogodke, kjer je natancna lokacija znana). ime opis IDNN identifikacijska številka dogodka X96 koordinata x v koordinatnem sistemu D96* Y96 koordinata y v koordinatnem sistemu D96* X48 koordinata x v koordinatnem sistemu D48* Y48 koordinata y v koordinatnem sistemu D48* regija prostorski obseg dogodka: 1: alpske pokrajine, zahod; 2: alpske pokrajine, vzhod; 3: panonske pokrajine; 4: dinarske pokrajine, zahod; 5: dinarske pokrajine, vzhod; 6: sredozemske pokrajine; 7: Slovenija; 0: znana lokacija (veljajo koordinate x, y) datum datum dogodka lokacija lokacija dogodka (opisno) pojav vrsta naravne nesrece (kategorije:…) žrtve število žrtev vir vir informacij opis opis dogodka Preglednica 2: Seznam podatkovnih slojev. sklop sloj leto izdelave tip zapisa pojavno locljivost vir okno zgodovinski • naravne nesrece z znano lokacijo, 2022 vektor da Geografski inštitut Antonadogodki • naravne nesrece in pojavi po širših Melika ZRC SAZU(poglavje 3) obmocjih (*konec leta 2023 v izdelavi) (po razlicnih virih) Lavinski atlas verjetnost proženja snežnih plazov 2022 raster ne 10 m Geografski inštitut Antona (poglavje 4) (poglavje 4.2) Melika ZRC SAZU(Volk Bahun, Hrvatinin Komac 2022) doseg snežnih plazov in debelina 2023 raster ne 10 m Geografski inštitut Antonaplazovine (poglavje 4.2) Melika ZRC SAZU najvecja snežna obtežba s povratno 2004 vektor da Agencija Republikedobo 50 let Slovenije za okolje najvišja višina snežne odeje 2004 vektor da Agencija Republikes povratno dobo 50 let Slovenije za okolje povprecno letno število dni 2004 vektor da Agencija Republikes snežno odejo 1971–2000 Slovenije za okolje povprecna skupna višina 2004 vektor da Agencija Republikenovozapadlega snega v sezoni Slovenije za okolje1971/1972–2000/2001 zemljevidi poplavna nevarnost (Integralna 2008, vektor ne Ministrstvo za naravne nevarnosti karta razredov poplavne nevarnosti) 2022-revizija vire in prostor, DirekcijaRepublike Slovenije zavode (Integralna…2023) nevarnost proženja zemeljskih plazov 2008 raster ne 25 m Geografski inštitut AntonaMelika ZRC SAZU (Zornin Komac 2008b) lokacije zemeljskih plazov 2006 vektor ne Uprava Republike Slovenijeza zašcito in reševanje sklop sloj leto izdelave tip zapisa pojavno locljivost vir okno zemljevidi potresna nevarnost (Potresna 2021 vektor da Agencija Republike nevarnosti nevarnost Slovenije – projektni Slovenije za okolje (Šketpospešek tal) Motnikar s sodelavci 2021) katalog potresov 2018 vektor da Agencija RepublikeSlovenije za okolje (Živcics sodelavci 2018) požarna nevarnost 2021 vektor ne Zavod za gozdove Slovenije(Karta požarne ogroženosti gozdov) lokacije 100 najvecjih požarov 2019 vektor ne Zavod za gozdove Slovenije (1995–2019) (prikazankotzemljevidgostote;heat map) škoda škoda zaradi naravnih nesrec 2008, 2021 vektor da Uprava Republike Slovenijeza zašcito in reševanje,Statisticni urad RepublikeSlovenije (Zorn in Komac2011;ZorninHrvatin2014;2015), Urad RepublikeSlovenije za makroeko­nomske analize in razvoj(Pecar 2018) Cetrtiskloppredstavljajopodatkioškodi,nastalizaradinaravnihnesrec.Podatkezaobdobje1991–2008 je zbral Statisticni urad Republike Slovenije, in sicer za štirinajst vrst naravnih nesrec, od katerih jih atlas predstavlja devet: potres, poplava, požar, suša, mocan veter, toca, pozeba, žled ter skupaj zemelj­skiinsnežniplazovi.Naravnidržavesovkljucenipodatkioneposredniletniškodizaobdobje1991–2008, na ravni statisticnih regij za obdobje 1992–2008 (Zorn in Komac 2011; Zorn in Hrvatin 2015) ter na ravniupravnihenotzaobdobje1992–2005(ZorninHrvatin2014).Predstavljamotudipodatkeoškodi, ki jih je zbral Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Pecar 2018) in obsegajo skupnepodatkeoletniškodizaradinaravnihnesrecnaravnidržavezaobdobje1998–2021.Kumulativna škoda zaradi naravnih nesrec je bila med letoma 1991 in 2021 na ravni države blizu 4 milijarde evrov oziroma povprecno blizu 130 milijonov evrov letno. Celoten seznam podatkovnih slojev je prikazan v preglednici 2. Vse sklope nenehno dopolnjuje-mo in posodabljamo. Za lažje razumevanje vsebin smo kot podlago za prikaz pojavov uporabili kartografske prikaze oziroma podlage, ki omogocajo boljše, geografsko utemeljeno razumevanje pri­kazanih vsebin, kot je na primer OpenStreetMap. 3 Zgodovinski dogodki Podatkovna zbirka je konec leta 2022 vsebovala okrog 17.400 podatkov o skoraj 2918 zgodovin­skihdogodkihoziromanaravnihnesrecahvSlovenijiterznjimipovezanimivremenskimiinokoljskimi razmerami. Podatki so prikazani glede na lokacijo in tip naravne nesrece. Razvršceni so v naslednje kategorije:neurje,mraz,poplava,mocnodeževje,toplovreme,obilnosneženje,toca,gozdnipožar,potres, suša, snežni plaz, mocan veter, vrocinski val, strela, zemeljski plaz, skalni podor, poplava morja, puš-cavski pesek, pozeba, žled, tornado, napad kobilic, udor, vetrolom, drobirski tok in nevihtni piš. Viri sonavedeniobposameznihvnosihvpodatkovnozbirko,kiobsegatudikratkeopiseposameznihdogod-kov.Zapisionekaterihodmevnejšihpojavihlahkovsebujejovecvirov.Kjerjemogoce,jepodandostop do spletne izdaje, sicer pa je naveden naslov prispevka ali naslov vira, številka ali leto izdaje. V nasprotju s prvotno digitalno podatkovno zbirko, ki je izgubljena in je najverjetneje vsebovala 21 kategorij podatkov (vrsta naravne nesrece, datum dogodka oziroma porocila, naslov clanka, pod-naslov, avtor, vir, leto, letnik, zvezek, številka, stran, kraj, prizadeta regija, prizadeti kraji, opis škode, vrednostškode,številomrtvih,poškodovani,prizadetiterdrugeopombeinkomentar)(OroženAdamic 1989),vsebujeobstojecadigitalnapodatkovnazbirkanaslednjekategorije:identifikacijskaštevilkadogod­ka, datum dogodka, lokacija dogodka, koordinate, regija, vrsta pojava, število žrtev, vir, opis in drugo. Pri izdelavi smo zasledovali pravilo cim vecje vkljucenosti pojavov, regij in virov. Podatkovna zbir­ka seveda ni popolna in vsebuje pomanjkljivosti, ki so posledica nedoslednih virov ali pomanjkljivih podatkov in nepopolnih opisov. Bralcuselahkozdiproblematicnarazvrstitevpojavov.Številnipojavisomedsebojnopovezani,asmo jihrazlikovalizaradiboljšegaprikazastanja.Primersokombinacijemocnodeževjeinpoplavaalineur­je,strelaintoca. Enakostapovezanavrocinskivalintoplovreme,pricemerjeprvimogocsamopoleti, (nadpovprecno)toplovremepajelahkotudipozimi.Alipamocanveterinnevihtnipiš,kjersmosled­njega ohranili zaradi tako izrecno opredeljenega, ceprav le enega pojava, ki je povzrocil veliko škodo. Ob dolocenem dogodku smo se tudi arbitrarno odlocili za vpis v eno od kategorij. Opozoriti moramo tudi na dejstvo, da je navidezna pogostost pojavov višja v zadnjih desetletjih, kar je gotovo posledica vecjega števila in dostopnosti virov v dobi interneta kot tudi vecjih možnosti za nastanek škode zaradi vec in vrednejšega premoženja (Gams 1983d; McBean 2004; Riebeek 2005; Zorn in Komac 2011). Kljub navedenim pomanjkljivostim dajejo podatki razmeroma dober pregled v casovno razpore­ditev naravnih nesrec za obdobje po drugi svetovni vojni, nekaj manj natancno za zadnji dve stoletji inpoloziromaodleta1750,zaboljoddaljenedobepasopodatkizaradiobcasnostivirovboljinformativni. Slika 4: Število v podatkovno zbirko vkljucenih naravnih nesrec oziroma porocil o njih, prikazano po desetletjih (prvi stolpec prikazuje daljše, zadnji pa krajše obdobje). Slika 5: Povratna doba naravnih nesrec v Sloveniji po letu 1750, ocenjena glede na število omemb, vkljucenih v atlas. Sicer pa število porocil o naravnih nesrecah stalno narašca, od nekaj omemb sredi 19. stoletja, do 150 na zacetku 20. stoletja in 350 na njegovem koncu, s hiatusoma v casu svetovnih vojn in, manj razum­ljivo, upadom v obdobju med letoma 1980 in 2000, ter viškom po letu 2000 (slika 4). Najvec je porocil o neurjih, sledijo mraz, poplava, izjemne deževne padavine, toplo vreme in obil­nosneženje(vsinad200omemb). Nadstoomembimajotoca,gozdnipožariinpotresi,nad50pasuša, snežni plaz, mocan veter, vrocinski val, strela in zemeljski plaz. V obdobju pred 1750, kjer so viri obcasni in manj zanesljivi, je najvec, skoraj tretjina vseh porocil osuši(30,4%),petinaopotresih(18,8%),naddesetinopaješeporociloneurjih(14,6%),mrazu(12,3%), mocnem deževju (11,0%) in skalnih podorih (10,3%). Za obdobje po letu 1750, ko so podatki bolj konsistentni, smo izracunali povprecno letno število omemb posameznih pojavov. Na tej podlagi smo lahko ocenili pogostost omenjenih pojavov (slika 5). Izracunveljazavecjepojave,kisobilivdolocenemobdobjuzabeleženivpregledanihmedijih.Povratno dobomedenimintremiletiimajoneurje,mraz,poplava,mocnodeževje,obilnosneženje,toplovreme, toca in gozdni požar. Povratno dobo med tremi in petimi leti imajo snežni plaz, potres, mocan veter, suša in vrocinski val. Povratno dobo med petimi in desetimi leti imata strela (ki je povzrocila žrtve) inzemeljskiplaz,meddesetimiindvajsetimiskalnipodorinpoplavamorja,med20-in50-letnopovrat-no dobo imajo pojav pušcavskega peska, pozeba in žled, medtem ko se ostali pojavi, kot sta tornado in drobirski tok, pojavljajo manj pogosto oziroma jih v preteklosti niso zabeležili s tem imenom. Podatkeoštevilužrtev(skupaj338)smozbralizanaslednjepojave:poplava,snežniplaz,strela,neur­je,obilnosneženje,drobirskitok,zemeljskiplaz,mocanveter,mrazinskalnipodor.OroženAdamic(1989) jeporocalo344žrtvahnaravnihnesrecobnaslednjihpojavih:snežniplaz,potres,strela,poplava, neurje, vrocina, burja, požar (povecini v stavbah) in zemeljski plaz. Ugotovil je, da je najvec ljudi umrlo zara­di snežni plazov marca, v poplavah najvec maja, septembra in novembra, zaradi neurij junija in julija termaja,zaradistreleodjunijadoavgusta,zaradivisokihtemperaturjunijainjulijaterobpožarihzara­distrelejunijainavgusta. Vnasprotjuznjegovooceno(4,71oziromabrezpotresov3,37žrtevletno)je naša ocena števila žrtev za obdobje 1750–2022bolj konservativna in jena ravni 1,2 letno. Popodatkih Sendaiskega okvirnega nacrta (Sendai…2021) je letno število žrtev in pogrešanih zaradi nesrec v Sloveniji, preracunano na 100.000 prebivalcev, 1,08 žrtve (obdobje 2005–2019), kar je približno tri­krat višje od povprecja Evropske unije, ki je 0,32 (Komac 2021; Sendai…2021). 3.1 Vremenski pojavi Z vremenom so povezani mraz in pozeba, toplo vreme in vrocinski val, suša ter neurja s toco, stre-lo, obilnimi padavinami, mocnim vetrom in nevihtnim pišem. Glede mraza (268 omemb) v obdobju pred drugo svetovno vojno izstopajo dvajseta leta, po drugi svetovnivojnipajebilonajvecdogodkovvšestdesetihletih.Sledijojimpetdeseta,sedemdesetainosem­deseta leta, ko je število zabeleženih dogodkov približno trikrat vecje kot pred drugo svetovno vojno.Številodogodkovkljubvecjemuštevilo virovupadaoddevetdesetih letdalje. Pred1750jezabeleženih 34 pojavov,karje 12%vseh,prvije izleta1324. Presenetljivo je pozeba redkoomenjena(11), domne­vamo, da so jo v preteklosti oznacevali z izrazom mraz (neobicajen za dolocen letni cas) (slika 6). Otoplemvremenu(221)porocajoodzacetka,ovrocinskihvalovih(59)paodtridesetihlet20.sto­letja.Prvivišeksepojavivsedemdesetihletihdvajsetegastoletja,kojebiloskoraj40porocil,odpreloma tisocletjapajeporocilveckot60letno. Izobdobjapred1750jele15zapisovotoplemvremenu(slika7). Osuši(92)jeskorajtretjinaporocilizobdobjapred1750.Kasnejejeizstopalodesetletje1830–1839 in 20. stoletje, ko je bilo prvo desetletje ocitno najbolj sušno (10 porocil), sledijo pa trideseta in šest­deseta leta ter obdobje po letu 2000 z okrog petimi porocili. O neurjih (302) imamo iz obdobja pred 1750 prek 40 porocil, kasneje pa sta zanje znacilna dva viška: obdobje prvih 30 let 20. stoletja in obdobje po letu 2000. Enako potrjujejo vsebinsko povezani podatkio toci (127)zviškinazacetkuinvtridesetihletih20. stoletjainvsedemdesetihletih19. stoletja, 40 35 30 25 20 15 10 5 0 pred 1750pred 17501750–17591750–1759 35 30 25 20 15 10 5 0 1760 1769 – 1770 1779 – 1780 1789 – 1790 1799 – 1800 1809 – 1810 1819 – 1820 1829 – 1830 1839 – – 1840 1849 – 1850 1859 – 1860 1869 – 1870 1879 – 1880 1889 1890 1899 – 1900 1909 – 1910 1919 – 1920 1929 – 1930 1939 – 1940 1949 – 1950 1959 – 1960 1969 – 1970 1979 – 1980 1989 – 1990 1999 – toplo vreme vrocinski val Slika 6: Pogostost omemb mraza in pozebe od sredine 18. stoletja, prikazana po desetletjih (prvo obdobje je daljše, zadnje pa krajše). 1760 1769– 1770 1779– 1780 1789– 1790 1799– 1800 1809– 1810 1819– 1820 1829– 1830 1839– 1840 1849– 1850 1859– 1860 1869– 1870 1879– 1880 1889– 1890 1899– 1900 1909– 1910 1919– 1920 1929– 1930 1939– 1940 1949– 1950 1959– 1960 1969– 1970 1979– 1980 1989– 1990 1999– mraz pozeba Slika 7: Pogostost omemb toplega vremena in vrocinskega vala od sredine 18. stoletja, prikazana po desetletjih (prvo obdobje je daljše, zadnje pa krajše). 2000 2009 – 2000 2009–2010 2019 – 2010 2019– 2020 2022 – 2020 2022 – 50 40 30 20 10 0 pred 1750pred 17501750–17591750–1759 neurje toca strela Slika 8: Pogostost omemb neurja, toce in strele od sredine 18. stoletja, prikazana po desetletjih (prvo obdobje je daljše, zadnje pa krajše). 40 mocno deževje obilno sneženje 35 30 25 20 15 10 5 0 Slika 9: Pogostost omemb mocnega dežja in obilnega sneženja od sredine 18. stoletja, prikazana po desetletjih (prvo obdobje je daljše, zadnje pa krajše). – 1760 17691760 1769 –– 1770 17791770 1779 – 1780 1789 – 1780 1789 – 1790 1799 – 1790 1799 – 1800 1809 – 1800 1809 – 1810 1819 –– 1810 18191820 1829 –– 1820 18291830 1839 –– 1830 18391840 1849 –– 1840 18491850 1859 –– 1850 18591860 1869 –– 1860 18691870 1879 – 1870 1879 – 1880 1889 – 1880 1889 – 1890 1899 – 1890 1899 – 1900 1909 – 1900 1909 – 1910 1919 – 1910 1919 – 1920 1929 – 1920 1929 – 1930 1939 – 1930 1939 – 1940 1949 – 1940 1949 – 1950 1959 – 1950 1959 – 1960 1969 – 1960 1969 – 1970 1979 – 1970 1979 – 1980 1989 – 1980 1989 – 1990 1999 – 1990 1999 – 2000 2009 – 2000 2009 – 2010 2019 – 2010 2019 – 2020 2022 – 2020 2022 – ter podatki o streli (51) z viški v enakih obdobjih (slika 8). Vecina zgodovinskih omemb toce je pove­zana s škodo na kmetijskih pridelkih, pri streli pa gre najpogosteje za porocila o žrtvah. Porocila o obilnih padavinah v podobi mocnega deževja (237) in obilnega sneženja (216) izka­zujejotrendnarašcanjaodzacetka20.stoletja.Mocnodeževjejeimeloviškevtridesetihinsedemdesetih letih 20. stoletja ter po letu 2000, obilno sneženje pa je po narašcajocih viških 1870, 1900, 1960 dose-glo absolutni višek v sedemdesetih letih 20. stoletja, nižjega pa po letu 2000 (slika 9). Porocilaomocnemvetru(67)sezacnejopo1850,popogostostisleditaobdobjitridesetihinosem­desetih let 20. stoletja. Izstopa obdobje po letu 2000. O tornadu (5) porocajo v obdobju pred 1750, od osemdesetih let 20. stoletja pa so bili štirje, podobno velja za vetrolom (3). Porocil o žledu je devet, in sicer v desetletjih po 1870, 1930, 1980 in 2010. 3.2 Hidrološki pojavi O poplavah je 246 porocil, vec je le porocil o neurjih in mrazu. Prva so iz sredine 19. stoletja, viški sovletih1930–1939,2010–2019in1900–1909.Manjpodatkovjeopoplavahmorja(17),prvesozabe­ležene šele v prvem desetletju 20. stoletja, od šestdesetih let dalje pa njihovo število pocasi narašca (z upadom v devetdesetih letih) do viška po letu 2000 (slika 10). 3.3 Geomorfni in seizmološki pojavi Geomorfni pojavi, kot so zemeljski plaz (51), skalni podor (29) in udor (4) se omenjajo od šest­desetih let 19. stoletja. Pri zemeljskih plazovih sta dva izrazita viška, prvi v tridesetih letih 20. stoletja, drugi pa po letu 1980, ko so bile pogostejše tudi omembe skalnih podorov. Oba temeljito opisana dro­birska tokasta nastala leta 2000 (slika 11). Prvo omembo snežnih plazov (84) imamo iz obdobja pred 1750, potem pa se porocila zacnejo po letu 1870, z viški v desetletjih po 1900, 1920 ter 1970 in najvi­šji 2000, nižka pa sta po letu 1960 in 1980 (slika 12). Potresi (101) so pogosteje kot drugi omenjeni pred letom 1750, ko je nastala petina porocil. 3.4 Gozdni požari in drugo Porocila o gozdnih požarih (123) so povecini iz zadnjih desetletij. Porocila o njih so v preteklosti zelo redka, nekaj jih je nazacetku 20. stoletja. Mediji so sicer vec porocali o požarih v naseljih, ki niso zajeti v bazi. Iz zadnjih let je prikazanih sto najvecjih požarov na podlagi podatkov Zavoda za gozdo­ve Slovenije (Komac 2022). Zadnjinapadkobilic(4)jeomenjenvsedemdesetihletih18.stoletja,preostalipasobilipredletom 1750.Porocilaopušcavskempesku(13)kotzanimivemmeteorološkeminsedimentnempojavubele­žimo v zadnjem desetletju. 4 Lavinski atlas LavinskiatlasprinašaraznolikepodatkeosnežnihplazovihzaSlovenijo.Obsegazemljevidlavinskih dogodkov, zemljevida modela obmocij proženja in modela obmocij odlaganja snežnih plazov ter neka­tere s snegom povezane podnebne podatke Agencije Republike Slovenije za okolje. Podaja pregled, kje soženastaliinkjeselahkopojavijosnežniplazovivodvisnostiodgeografskihstalnic,kotjerelief,geo­grafskihspremenljivk,kotjerastlinstvo,inobprimernihsnežnihinvremenskihrazmerah.Prinašapodatke o prostorskirazprostranjenostiin dimenzijah snežnihplazov, vkljucnos pricakovanodebelinoplazovi­neternekajopisnimipodatki. LavinskiatlasprispevakudejanjenjudolocbeZakonaovodah(2002,83. clen),kipravi,dajetrebaopredeliti obmocja,kisoogroženazaradisnežnihplazov(plazovitoobmocje). 4.1 Pretekli lavinski dogodki in plaznice Lavinskiatlasobsegapodatkeopreteklihlavinskihdogodkih.TovrstnepodatkesmonaGeografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU zaceli zbirati že v petdesetih letih 20. stoletja, zacenši s prvo kom­pleksno študijo o snežnih plazovih v Sloveniji po velikih plazovih v letih 1950 do 1954 (Gams 1955). Gams(1955;1983b)jetakratobjavilpregledenzemljevidsnežnihplazov,kisobilievidentiranivzimah 1950–1954(številka1vlegendinasliki13spodaj).KasnejejenekdanjiHidrometeorološkizavodSlovenije dobilnalogoizdelatikatastersnežnihplazov.Poletu1983jenajprejpodvodstvomHidrometeorološkega zavodainkasnejepodokriljemPodjetjazaurejanjehudournikovzacelnastajatiLavinskikatasterozi­roma kataster snežnih plazov (Bernot in Šegula 1983; Atlas okolja 2022). Plaznice so bile dolocene s pomocjo terenskega dela in pisnih virov ter zarisane na zemljevid v merilu 1:10.000 (Pavšek 2002). Kataster še zdalec ni pokril vseh lavinskih obmocij, poleg tega je odtlej prišlo do številnih pokra­jinskih sprememb, kot je zarašcanje. Zato smo na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU kataster stalno posodabljali in dopolnjevali, ga temeljito prenovili, nadgradili ter dopolnili z dodatni­miinnovimivsebinamitergatudirazširili(VolkBahun2020).Vsebinskaprenovajeobsegaladopolnitve, kotsorazmerjaplazovdoposeljenihobmocij,podatkiovišinirastja,vplivnihreliefnihdejavnikih,obmoc­ja proženja, plazovni modeli in podobno (med drugimi Pavšek in Velkavrh 2005; Volk Bahun 2010; Pavšek s sodelavci 2013; Volk Bahun, Zorn in Pavšek 2018; Crossrisk 2022; Volk Bahun, Hrvatin in Komac 2022). Lavinski atlas je konec leta 2022 obsegal 1968 plaznic in skupaj okrog 85.500 razlicnih podatkov osnežnihplazovih.Plazniceskupajmerijo15.704ha(157km2),karje0,77%državnegaozemljaSlovenije. Pavšek (2002) navaja skupno površino plazov (izvornega) Lavinskega katastra 134,1km2, kar je 0,66% površine Slovenije. Podatki v Lavinskem atlasu po površini plazov presegajo izvorni Lavinski kataster pred 1750 1860 1869– 14 12 zemeljski plaz udor skalni podor drobirski tok 10 8 6 4 2 0 Slika 11: Pogostost omemb zemeljskih plazov, skalnih podorov, udorov in drobirskih tokov od sredine 19. stoletja, prikazana po desetletjih (prvo obdobje je daljše, zadnje pa krajše). 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Slika 12: Pogostost omemb snežnih plazov od sredine 18. stoletja, prikazana po desetletjih (prvo obdobje je daljše, zadnje pa krajše). 1750–17591760 1769 – – 1770 1779– 1870 1879– 1780 1789 1790 1799–1880 1889– 1890 1899–1800 1809– 1810 1819–1900 1909–1820 1829– 1830 1839– 1840 1849–– 1910 19191850 1859– 1860 1869–1920 1929– 1930 1939–1870 1879– 1880 1889–1940 1949–1890 1899– 1900 1909– 1910 1919–1950 1959–1920 1929– 1930 1939–1960 1969– 1970 1979–1940 1949– 1950 1959–1980 1989–1960 1969– 1970 1979– 1980 1989– 1990 1999– 2000 2009–1990 1999– 2000 2009– 2010 2019–2010 2019– 2020 2022 – 2020 2022 – za faktor 1,17, po številu plaznic pa za 1,57. Lavinski atlas obsega tudi obmocja, kot so Karavanke in vzhodnidelKamniško-SavinjskihAlp,kijihLavinskikatasternipokril(preglednica 3).Nekateripoda­tkovni sloji, kot je prikaz obmocij proženja, pa so bili izracunani za celotno ozemlje Slovenije oziroma tudi vzpete predalpske pokrajine. 4.1.1 Plaznice in izbrane naravne prvine Veckottretjina(36,5%)plaznicjemanjšaodenegahektara,14%jihmerimed1in2ha,slabapeti­na pa med 2 in 5ha. Skoraj tretjina (31,6%) plaznic meri vec kot 5ha, od tega slaba petina (18,6%) < 0,1 0,1–0,2 0,2–0,3 0,3–04 0,4–0,5 0,5–1 – 255 1010–100 100–200 > 200 12– – Slika 14: Delež snežnih plazov v Lavinskem atlasu glede na velikost plaznice (v hektarih). 0 10– 10–20 20–25 25–30 30–35 35–40 40–45 45–50 50–55 > 55 Slika 15: Delež snežnih plazov v Lavinskem atlasu glede na povprecni naklon plaznice (v stopinjah). med 10 in 100ha (slika 14). Vpliv velikih plazov, ki so pogosti zlasti na dolgih pobocjih posoškega dela JulijskihAlp,sekaževtem,dajepovprecnavelikostplazukar8,0ha,medianapajepri1,92ha(Komac s sodelavci 2021; Komac in Zorn 2023). Vecina, 87% plaznic je med 25o in 45o naklona (slika 15). Pod 25o jih je 8,0%, nad 45o pa 5,0%. Najvec plaznic je v naklonskem razredu med 30o in 35o (28,7%) in med 35o in 40o (26,5%). Tako je povprecni naklon 34,0o (mediana 33,9o), minimalni 11,0o, maksimalni pa 58,5o. Nad 50o je 20 plaznic (1,02%), zato lahko ta naklon za Slovenijo vzamemo kot zgornjo mejo, nad katero se sneg bolj osipa kot plazi (primerjaj Christen, Bartelt in Gruber 2005; Kappes s sodelavci 2012). Za izracun je bil upo­rabljen digitalni model višin z locljivostjo 10m. Glede na rabo zemljišcje na prvipogled presenetljivo, da vec kot polovico plaznic (54,1%) poraš-ca gozd, sledijo travniki s 23,3% ter gola zemljišca in ruševje s po desetino. Obmocja z ruševjem so verjetno podcenjena, saj plaznice niso bile dolocene za številna visokogorska obmocja. S tem je pove­zanapovprecnavišinarastjanaplaznicah,kijekar7,20m.Povprecnaminimalnavrednostvišinerastja na plaznicah je 0,31m, maksimalna pa 27,36m (Kobler 2016). Glede na kamninsko sestavo prevla-dujejo:apnenec(40,2%),dolomit(21,7%),karbonatno-klasticnekamnine(13,7%)tergrušcintil(10,6%). 4.1.2 Snežni plazovi po pokrajinah Lavinski atlas omogoca pregled lavinske nevarnosti za vse slovenske vzpete pokrajine. V alpskih pokrajinah so lavinsko najbolj izpostavljeni najvišji, neporasli deli z naklonom pod 50o, vendar lahko veliki snežni plazovi po grapah in žlebovih dosežejo tudi dno dolin. Plazovi na tem obmocju ogroža­jopredvsemplaninskekoce,prometniceinturisticnoinfrastrukturo.PrimerjeporušitevkocnaDolicu (1951, 2009) in v dolini Vrat (1904, 1952) ter Ticarjevega doma pod Mojstrovko (1951, 1975), plaz je dosegel tudi koco pri izviru Soce (Gams 1983b) ter unicil postajo C na Kaninskem smucišcu (Bernot 1983). Snežni plazovi imajo tudi pozitivne ucinke, med drugim so pomembni za obstanek snežišc in ledenikov (Gabrovec s sodelavci 2014). Po Gamsu (1983b) in Pavšku (2002) je v Julijskih Alpah najbolj ogroženo Bovško s strmimi viso­kimipobocji,visokokolicinopadavininposeljenimivisokogorskimidolinami.Snežniplazoviogrožajo cestomedBovceminPredelom(nazadnjesoseobsežnejesprožilijanuarja2021;KomacinZorn2023), na štirih odsekih cesto v dolini Ucje ter cesto Bovec–Vršic pri Lepeni (slika 17), in sicer pri vasi Soca, kjerjeplaz2.maja1983inkonecjanuarja2021dosegelVelikakorita,vTrentipodMarkovimmostom, pod izvirom Soce in na samem prelazu (Komac s sodelavci 2021). Plazovi so v preteklosti dosegli dno Bovške kotline pod Rombonom. Pod Kobaridom so ogrožali cesto na severni strani Kolovrata, priza-deli pa naselja ob vznožju južnih pobocij Stola. Ogrožena so južna pobocja Krnskega pogorja (planina Krn,nazadnjeleta2006)inpodMrzlimvrhom.VpreteklostisobileogroženetudivasiGrant,Nemški Rut in zlasti Stržišce. Na savski strani Julijskih Alp dolinska dna niso poseljena, plazovi pa ogrožajo doline Planica, Vrata in Krma, kjer prevladuje sezonska, turisticna raba. V dolini Save Bohinjke v obil­nihsnežnihrazmerahcestoogrožapetplazov,edenpabohinjskoželeznico(oznaka3nasliki16).Med Hrušico in Vrbo so snežni plazovi dosegli avtocesto (oznaka 2 na sliki 16). V Karavankah so plazoviti strmi grebeni in slemena, na primer Begunjšcica (Volk Bahun in Zorn 2020). Plazovi z obeh strani ogrožajo cesto na Ljubelj (slika 17) – zato so med Begunjšcico in Košuto zgradili našo edino, a prekratko protilavinsko cestno zašcito v obliki predora (oznaka 1 na sliki 16). Ogrožena je cesta po Dovžanovi soteski, kjer so plazovi celo poimenovani: Plaz nad tunelom, Plaz na Slika 16: Zemljevidlavinskoogroženih prometnic ter varovalni objekti (1: galerijana Ljubelju,2:zašcitne mreže nad avtocesto pri Jesenicah, 3: lavinska galerija nad železniško progo Jesenice–Bohinjska Bistrica, 4: sistem Gaz-ex na Kaninu, 5: zašcitne mreže na cesti Železniki–Soriška planina, 6: zašcitni mostovi v Spodnji Idriji) (Volk Bahun 2020, 13). p str. 141 2 1 4 3 5 Legenda snežni plaz ogrožena prometnica 6 varovalni objekt 0 5 101520km Avtorica zemljevida: Manca Volk BahunVir podlage: Geodetska uprava Republike Slovenije, DPK 2014;ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika, Lavinski kataster, januar 2019© ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika serpentini,Lenartovplaz.PredvsemjenatemobmocjuogroženapogostoobiskanaZelenica,pravtako cesta med Preddvorom in Jezerskim (Volk Bahun 2020). V Kamniško-Savinjskih Alpah so ogrožena dolinska dna, o cemer pricajo plazovi leta 2006, ko so dosegli Logarskodolino, zatrep Kamniške Bistrice in Ravensko kocno, kjer jebila poškodovana tovor­nažicnica(Pavšek2006).Obtemveljapoudariti,daobsežnaobmocjanavzhoduKamniško-Savinjskih Alp niso bila popisana v Lavinskem katastru (Volk Bahun, Hrvatin in Komac 2022). V alpskih hribovjih je zaradi prevlade gozda in krajših pobocij plazovitost manjša, tako da nepo­rasla ovršja in krcevine omogocajo le nastanek manjših snežnih plazov. V Zgornji Savinjski dolini so plazovi ob obilni snežni odeji pri Igli ter med Lucami in Solcavo, v Mežiški dolini cesto ogroža snežniplaz pod golimi pobocji med Žerjavom in Crno, ob Paki pa v Hudi luknji. VIdrijsko-Cerkljanskemhribovjusosnežniplazovivpreteklostiogrožalicestepodstrmimi,nepo­raslimi pobocji, kakršna je v dolini Zale pod Godovicem, kot tudi v okolici Želina in Slapa ob Idrijci. Manjšiplazovitamlahkonastanejonaštevilnihkrcevinah.Podobniplazovilahkoobvisokisnežniodejinastanejo na obmocju Rovt ter na cestah proti Žirem in Logatcu. Kar dvajset plazov je bilo zabeleže­nih na cesti med Železniki in Petrovim Brdom ter na cesti v Davco. V Polhograjskem hribovju so snežni plazovi ogrožali obmocja ozkih dolin nad Dvorom, kakršen je Mackov graben, ki je zaradi strmih dolomitnih travnatih obmocij tudi erozijsko ogrožen (Komac 2006). Na vzhodu Slovenije so snežni plazovi redki, ne povzrocajo škode in le redko žrtve, kot je bil primer v Halozah (Pavšek 2002). Proti snežnim plazovom so zavarovali železnico pri železniški postaji Kocna v Podkocni in v Soteski v dolini Save Bohinjke ter na dveh mestih v Baški grapi. Snežni plazovi ogrožajo tudi želez­nico in cesto v dolini Save med Savo in Zidanim Mostom. Naveciniomenjenih»stikov«medinfrastrukturoinsnežnimiplazovisejelavinskanevarnostvzad­njihdesetletjihzmanjšalazaradicasovnokrajšeinmanjobilnesnežneodeje,predvsempazaradiširjenja gozda, ki ima veliko varovalno vlogo zlasti na krajših pobocjih. Se je pa zaradi pogostejšega prometa in obiskovanja odrocnih obmocij povecala ranljivost. V tem pogledu sta pomembna podatka Lavinskega atlasa o oddaljenosti od antropogenih objek­tov. Lavinski atlas obsega podatke o oddaljenosti od stavb in prometnic, kot so obcinske in državne ceste (glej primera na sliki 17), gozdne ceste in planinske poti. Kar dobra tretjina (37,1%) plaznic je voddaljenostido100modstavb,cetrtina(24,9%)pavoddaljenostimed200in500m.Polovica(49,8%) plaznic je v najvec stometrski oddaljenosti od obcinskih in državnih cest. Te so v vzpetih pokrajinah nasplošnodokajogroženezaradisnežnihplazov,sajpogostocelopreckajoplaznice–vrazdaljido10m je kar 783 ali 39,8% plaznic. Dejanska ogroženost uporabnikov in upravljavcev cest je dejansko vecja zaradi nizke stopnje zavedanja nevarnosti (Komac s sodelavci 2021). 4.2 Lavinska nevarnost Drugi del Lavinskega atlasa predstavlja zemljevid, ki prikazuje modelirano lavinsko nevarnost. Ta obsega model verjetnosti proženja snežnih plazov. Za njegovo pripravo smo uporabili tri podatko­vnesloje,insicerLavinskikataster(VolkBahun2020),lidarskidigitalnimodelreliefazlocljivostjo0,5m (DMR…2021)indigitalnimodelkrošenjzlocljivostjo1m(Kobler2016).Zaobdelavoinizracunesmo uporabili programska orodja ArcGIS Desktop (razlicica 10.8.1) in SAGA (razlicica 8.2.0), podatke pa smo prevzorcili na locljivost 2m. Najprej smo dolocili obmocja proženja snežnih plazov in za izracu­ne uporabili zgornjo tretjino plaznic. Nato smo izbrali morfometricne kazalnike: naklon in hrapavost površja,vetrnoizpostavljenost,topografskipozicijskiindeksinvišinorastja.Natemeljupodatkovoarit­meticnisrediniinstandardnemodklonusmovsakkazalnikrazdelilinapetrazredov,vsakemurazredu papripisaliocenolavinskenevarnosti.Rezultatiprikazujejoobmocja,kisovdolocenihmeteoroloških okolišcinah obcasno, glede na znacilnosti reliefa pa stalno potencialno nevarna za nastanek oziroma proženjesnežnihplazov.Rezultatisezaobmocja,kijihpokrivaLavinskikataster,vdobršnimeripokri­vajo s podatki o lokacijah znanih snežnih plazov (Volk Bahun, Hrvatin in Komac 2022). Lavinskiatlasobsegatudiprikazpodatkovnegaslojamodeliranedebelineplazovineterdosegaposa-meznihsnežnihplazov.ModeliranjejepotekalospomocjoprogramskegaorodjaRAMMS(RapidMass MovementSimulation;Christen,KowalskiinBartelt2010).Plazovesmomodeliralinapodlagipredhodno dolocenih gorskih grebenov. Grebene smo digitalizirali rocno na obmocjih, za katera smo na temelju Lavinskega katastra in modela verjetnosti proženja snežnih plazov oziroma znacilnosti reliefa dom­nevali, da se tam pojavljajo snežni plazovi. Digitaliziranim potekom grebenov smo nato zarisali 20m pasnavsestranigrebenaintakopridobiliokvirnoobmocjeproženjasnežnihplazov.VorodjuRAMMS smo nato dolocili, da se na teh obmocjih sproži 0,5m snega srednje gostote 300kg/m3. Orodje je na podlagi digitalnega modela višin z natancnostjo 5m in sloja rabe zemljišc oziroma gozda izracunalo obmocje premikanja plazu in odlaganja plazovine ter njeno debelino. Izbrali smo podatke za povrat-no dobo 100 let, rezultate na spletu pa prikazali v najvecjem merilu 1:10.000. V Lavinskem katastru zabeleženi snežni plazovi obsegajo 157km2, modelirani pa zaradi plosko­vne zasnove prikazujejo vecje obmocje (561km2), kar kaže tudi na to, kje Lavinski kataster ni popoln (preglednica 3). Tudi model ima omejitve, saj ne prikazuje snežnih plazov, ki se sprožijo na pobocjih nižje pod grebeni, kot tudi ne snežnih plazov, ki se sprožijo v gozdu. Okrog 44% ozemlja (252km2), ki je po modelu plazovito, leži na obmocjih z akumulirano višino plazovine pod 10cm. Dobra polo-vica plazovitih obmocij (53%; 296km2) obsega akumulacije med 10 in 100cm, na okrog dva odstotka površin (13km2) pa se akumulira nad 1m plazovine. Preglednica 3: Površina plazovitih obmocij po Lavinskem katastru in modelu snežnih plazov ter delež glede na površino pokrajine. Julijske AlpeCerkljansko, Škofjeloško, Polhograjsko inRovtarsko hribovjeZahodne Karavanke Kamniško-Savinjske AlpeVzhodne KaravankeVelenjsko in Konjiško hribovjePosavsko hribovjeIdrijsko hribovjeostale pokrajineskupaj površina plaznic v katastru (km2) 111,53 5,35 20,18 15,31 1,25 0,00 0,33 2,58 0,46 156,98 delež plaznic v katastru glede na površino pokrajine (%) 7,23 0,55 6,09 1,72 0,42 0,00 0,02 1,08 0,16 2,43 površina plazov po modelu (km2) 289,7211 45,87 80,31 118,7391 25,6785 0,094 0,2649 0,0442 0,30 561,02 delež plaznic v modelu glede na površino pokrajine (%) 18,79 4,69 24,25 13,36 8,57 0,04 0,01 0,02 0,04 8,72 5 Sklep Prispevek prinaša opis Geografskega atlasa naravnih nesrec v Sloveniji. To je kompleksna poda­tkovnazbirka,kijeurejenavgeografskeminformacijskemsistemuinprikazanakotspletniatlasspomocjo strežnika Geoserver in spletnega orodja ESRI ArcGIS Online. Vsebuje podatke o zgodovinskih narav­nih nesrecah na ozemlju Slovenije, zemljevide nevarnosti za vec naravnih nevarnosti, s posebnim poudarkom na nevarnosti snežnih plazov (Lavinski atlas), ter podatke o škodi zaradi naravnih nesrec. Podatkovna zbirka v celoti obsega približno 5000 enot in nekaj vec kot 100.000 podatkov, od katerih so relevantni prikazani v spletnem pregledovalniku. GeografskiatlasnaravnihnesrecvSlovenijijeenaredkihtovrstnihzbirk.Posvetujenekajpomemb­nihspletnih atlasov, ki prikazujejo naravne nesrece po državah, malo pa je zbirk in prikazov, ki bi tako kompleksno in za tako dolgo obdobje prikazale razmere za ozemlje neke države. Prispevekprinašatudianalizopodatkovnezbirkeozgodovinskihnaravnihnesrecah,izkatereizha­ja, da so v Sloveniji najpogostejši neurja, mraz, poplave in izjemne dežne padavine. Ocenili smo tudi število žrtev (1,2 letno) in podali okvirne podatke o pogostosti pojavov vkljucenih v podatkovno zbirko. V sklopu Lavinski atlas je bilo konec leta 2022 prikazanih 1986 plaznic. Poleg lokacije so prikaza­nitemeljnipodatkikotnaklonplaznice,oddaljenostodinfrastruktureindebelinaplazovine,sajjenamen Lavinskega atlasa izboljšanje upravljanja naravnih nesrec na podrocju snežnih plazov. Plaznice pokri­vajo 157km2 ali 0,77% državnega ozemlja. Geografski atlas naravnih nesrec v Sloveniji je pomemben za izboljšanje poznavanja in ozavešca­njaonaravnihnesrecahterjelahkotemeljzaupravljanjesprostorom.Atlasjeprostodostopennaspletnem naslovu: https://ganns.zrc-sazu.si. Zahvala: Atlas je nastal na Oddelku za naravne nesrece Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZUvokviruraziskovalnegaprojektaUpravljanjelavinskenevarnostispomocjoklasifikacijereliefa(J6­2591;1.9. 2020–31. 8.2023;vodja:BlažKomac),temeljipanadeluinpodatkih,kisobilizbranivokviru preteklihprojektovCapHaz-Net(Izboljšanjerazmerjameddružboinnaravniminesrecami:prožnejšidruž-bi naproti; 2009–2012; vodja: Blaž Komac), Vpliv novih podnebnih razmer na snežne plazove v Sloveniji (J6-4627;1.10.2022–30. 9.2025;vodja:BlažKomac),Prožnostalpskihpokrajinzvidikanaravnihnesrec (J6-6853; 1. 10. 2014–30. 9. 2017; vodja: Blaž Komac) in Povecanje ucinkovitosti in aplikativnosti pre-ucevanja naravnih nesrec s sodobnimi metodami (L6-4048; 1. 7. 2011–30. 6. 2014; vodja: Matija Zorn), projektov Interreg (Naravne nesrece brez meja – NH-WH in Crossrisk) ter raziskovalnih programov RegionalnageografijaSlovenije(P0-0515-0618;1.1.1999–31.12.2003)inGeografijaSlovenije(P6-0101; 2003–2027) ter raziskav oziroma arhiva Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU iz obdobja pred letom 1999. AvtorjisezasodelovanjeprinastankuAtlasazahvaljujemomag.MihiPavšku(vzpostavitevLavinskega katastra,pregledarhivskihvirovonaravnihnesrecah),dr.PrimožuPipanu(pregledarhivskihvirovonarav­nihnesrecah),dr.JuretuTicarju(prostorskiizracuni)indr.MajiTopole(pregledarhivskihvirovonaravnih nesrecah). 6 Viri in literatura . WalkthroughDRRHistory:Theearlyexperiencesandworksofthedisasterriskreductionpioneers. UNDDR. Medmrežje: https://www.preventionweb.net/walk-though-history-disaster-risk-reduc­ tion#early_engagement (11. 8. 2023). Atlas of Natural Hazards and Risk in Georgia. Tbilisi, 2012. Medmrežje: http://drm.cenn.org/ index.php/en/background-information/paper-atlas (23. 1. 2023). Atlasokolja,2023.Medmrežje:http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (18. 1. 2023). BanovecJuroš,K. 2020:Sendajski monitoring: spletni porocevalskisistemzamerjenje implementacije Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganj nesrec 2015–2030. Domaci odzivi na globalne izzive, Naravne nesrece 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/NN0502 Bernot, F. 1983: Opozarjanje pred snežnimi plazovi in kataster snežnih plazov. Naravne nesrece v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografskega proucevanja. Ljubljana. Bernot, F., Šegula, P. 1983: Preliminarno porocilo o delu na katastru snežnih plazov na ozemlju SR Slovenije. Hidrometeorološki zavod SRS, Služba za sneg in plazove. Ljubljana. Canterbury Maps. Medmrežje: https://canterburymaps.govt.nz/ (27. 1. 2023). Christen, M., Bartelt, P., Gruber, U. 2005: Numerical calculation of snow avalanche runout distances. International Conference on Computing in Civil Engineering 2005. Reston. Christen, M., Kowalski, J., Bartelt, P. 2010: RAMMS: Numerical simulation of dense snow avalanches in three-dimensional terrain. Cold Regions Science and Technology 63, 1-2. DOI: https://doi.org/ 10.1016/j.coldregions.2010.04.005 CRED – Centre for research on the epidemiology of disasters. CRED. Bruselj. Medmrežje: https://www.cred.be (23. 1. 2023). Crossrisk: Vremenske razmere in napoved, 2022. Medmrežje: https://www.crossrisk.eu/sl/weather (20. 1. 2023). Darthmouth Flood Observatory: Global active archive of large flood events, 1985-present. University of Colorado, 2023. Medmrežje: https://floodobservatory.colorado.edu/Archives/index.html (23. 1. 2023). Data on natural disasters since 1980: Munich Re’s NatCatSERVICE. München, 2023. Medmrežje: https://www.munichre.com/en/solutions/reinsurance-property-casualty/natcatservice.html (23. 1. 2023). DMR Slovenije za ArcGIS Desktop/PRO. GDi d.o.o. Ljubljana, 2021. EM-DAT–Theinternationaldisasterdatabase.Bruselj.Medmrežje:https://www.emdat.be(23.1.2023). Frantar, P. 2021: Poplave po svetu leta 2020. Ujma 34-35. Gabrovec,M.,Hrvatin,M.,Komac,B.,Ortar,J.,Pavšek,M.,Topole,M.,TriglavCekada,M.,Zorn,M.2014: Triglavskiledenik. GeografijaSlovenije30. Ljubljana. DOI:https://doi.org/10.3986/9789610503644 Gams, I. 1955: Snežni plazovi v Sloveniji. Geografski zbornik 3. Gams, I. 1981: Poplave na Planinskem polju. Geografski zbornik 20. Gams, I. (ur.) 1983a: Naravne nesrece v Sloveniji kot naša ogroženost. Ljubljana. DOI: https://doi.org/ 10.3986/NaravneNesrece1983 Gams, I. 1983b: Ogroženost zaradi snežnih plazov. Naravne nesrece v Sloveniji kot naša ogroženost. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/NaravneNesrece1983 Gams,I. 1983c:OrazsežnostiinpotrebnostiraziskovanjanaravnihnesrecvJugoslaviji. Naravnenesrece v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografskega proucevanja. Ljubljana. Gams,I. 1983d:NaravnenesrecevSlovenijivpregledu. NaravnenesrecevJugoslavijisposebnimozirom na metodologijo geografskega proucevanja. Ljubljana. Gams, I. 1987: Reviji na pot. Ujma 1. Gams, I. 1994: Varstvo pred nesrecami in mednarodno sodelovanje. Ujma 8. Gams, I. 1998: O napovedani podnebni spremembi in njenem vplivu na naravne nesrece v Sloveniji. Ujma 12. Gams, I. 2002: Poduk preteklih nesrec. Delo 44-299, Znanost, 30. 12. 2002. Gams, I. 2009: Trmasto pozabljamo na preventivo. Delo 51-47, Znanost, 26. 2. 2009. GAR Atlas – Risk Data Platform. UNDRR. Medmrežje: https://risk.preventionweb.net/ (23. 1. 2023). Global Earthquake Model. Pavia, 2023. Medmrežje: https://www.globalquakemodel.org (23. 1. 2023). Global Risk Data Platform. Medmrežje: https://wesr.unepgrid.ch/?project=MX-XVK-HPH-OGN­ HVE-GGN&language=en (23. 1. 2023). Global Volcanism Program. Volcanoes of the World (v. 5.0.1; 19. 12. 2022). Smithsonian Institution, 2023. Medmrežje: DOI: https://doi.org/10.5479/si.GVP.VOTW5-2022.5.0 INFORM Risk Map. Joint Research Centre. Bruselj, 2023. Medmrežje: https://drmkc.jrc.ec. europa.eu/inform-index/INFORM-Risk/Map (26. 1. 2023). Ilešic, S. 1973: Osnovne smernice za geografsko proucevanje poplavnih podrocij v Sloveniji. Elaborat, Inštitut za geografijo SAZU. Ljubljana. Integralna karta razredov poplavne nevarnosti (IKRPN). Direkcija Republike Slovenije za vode. Ljubljana.Medmrežje:https://podatki.gov.si/dataset/integralna-karta-razredov-poplavne-nevarnosti­ikrpn (11. 8. 2023). Kappes,M.S.,Gruber,K.,Frigeiro,S.,Bell,R.,Keiler,M.,Glade,T.2012:TheMultiRISKplatform:The technical concept and application of a regional-scale multihazard exposure analysis tool. Geomorphology 151-152. DOI: https://doi.org/10.1016/j.geomorph.2012.01.024 Kladnik, D. 2013: Ivan Gams – terminologist, encyclopedist, biographer, and more. Acta geographica Slovenica 53-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53200 Kobler, A. 2016: Digitalni model krošenj Slovenije. Gozdarski inštitut Slovenije. Ljubljana. Komac,B.2006:Doleckotznacilnaoblikadolomitnegapovršja.GeografijaSlovenije13.Ljubljana.DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545208 Komac, B. 2016: Uvodnik: ob tridesetletnici Ujme. Ujma 30. Komac, B. 2020: Domaci odzivi na globalne izzive v Sloveniji in Evropi. Domaci odzivi na globalne izzive, Naravne nesrece 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/NN0501 Komac, B. 2021: Mednarodna primerjava Slovenije glede ucinkov naravnih nesrec. Ujma 34-35. Komac,B.2022:VelikigozdnipožarivSloveniji.Geografskivestnik94-2.DOI:https://doi.org/10.3986/ GV94202 Komac, B., Ciglic, R., Hrvatin, M., Volk Bahun, M., Štaut, L., Zorn, M. 2023: Geografski atlas narav­nihnesrecvSloveniji.OddelekzanaravnenesreceGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZU. Ljubljana.Medmrežje:https://giam.zrc-sazu.si/sl/zbirka/geografski-atlas-naravnih-nesrec-v-sloveniji (11. 8. 2023). Komac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008: Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Geografija Slovenije 20. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545451 Komac, B., Pavšek, M., Volk Bahun, M., Ticar, J. 2021: Snežni plazovi v dolini Soce 22. in 23. januarja 2021. Porocilo o raziskavah, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2007: Pobocni procesi in clovek. Geografija Slovenije 15. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545307 Komac,B.,Zorn,M.2023:ImpactofclimatechangeonsnowpackandavalanchesinSlovenia:TheSoca Valley case study. Geographia Polonica 96-1. DOI: https://doi.org/10.7163/GPol.0244 Komac,B.,Zorn,M.,Ciglic,R.2011:IzobraževanjeonaravnihnesrecahvEvropi.Georitem18.Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545857 Letopis Slovenke akademije znanosti in umetnosti 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43. Ljubljana, 1983–1992. Malešic, M. 2005: Spomin in opomin gora: Kronika smrtnih nesrec v slovenskih gorah. Ljubljana. McBean,G.2004.Climatechangeandextremeweather:Abasisforaction.NaturalHazards31-1.DOI: https://doi.org/10.1023/B:NHAZ.0000020259.58716.0d McGuire, W., Burton, P., Kilburn, C., Willetts, O. 2004: World Atlas of Natural Hazards. London. Medmrežje 1: https://giam.zrc-sazu.si/sl/publikacije/naravne-nesrece#v (11. 8. 2023). Medmrežje 2: https://www.preventionweb.net/files/resolutions/NR034982.pdf (11. 8. 2023). Melik, A. 1955: Povodenj okrog Celja junija 1954. Geografski vestnik 26. Meze, D. 1963: H geomorfologiji Voglajnske pokrajine in Zgornjega Sotelskega. Geografski zbornik 8. Nared,J.(ur.)2021:AtlasonQualityofLifeinSlovenia.Medmrežje:https://www.espon.eu/quality-life- atlas (23. 1. 2023). Natek, M., Perko, D. 1999: 50 let Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Geografija Slovenije 1. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612544942 National Risk Index for Natural Hazards. US Department of Homeland Security. Hyattsville, 2023. Medmrežje: https://hazards.fema.gov/nri (23. 1. 2023) Nacionalna podatkovna baza zemeljskih plazov. Uprave Republike Slovenije za zašcito in reševanje. Ljubljana, 2006. NaturalHazardsData,ImagesandEducation.NOAANationalCentersforEnvironmentalInformation. Medmrežje: http://www.ngdc.noaa.gov/hazard/hazards.shtml (23. 9. 2023). Natural Hazards Viewer. NOAA National Centers for Environmental Information. Medmrežje: https://www.ncei.noaa.gov/maps/hazards/?layers=0 (23. 9. 2023). Nova karta potresne nevarnosti postala del zakonodaje. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana,2022:Medmrežje:https://www.gov.si/novice/2022-05-03-nova-karta-potresne-nevarnosti­postala-del-zakonodaje/ (23. 9. 2023). Ogrin, D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68. Ogrin, D. 2007: Severe storms and their effects in sub-Mediterranean Slovenia from the 14th to the mid-19th century. Acta geographica Slovenica 47-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS47101 Ogrin, D. 2012: Climate research on Slovenian territory in pre-instrumental period: weather and climate in the 17th Century. Geografski vestnik 84-1. Ogrin,D.,Kosmac,S.2013:ValvasorjeviprikazivremenainpodnebjavSlavivojvodineKranjske.Dela 40. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.40.39-53 Ogrin, D., Lubi, G. 2010: Olive growing in Slovenian Istria and climatic limiations to its development. Acta geographica Croatica 37. OroženAdamic,M.(ur.)1992:PoplavevSloveniji.Ljubljana.DOI:https://doi.org/10.3986/8677590641 Orožen Adamic, M. (ur.) 1983–1989: Skenirani rocni izpiski porocil o naravnih nesrecah iz casopisov Slovenskinarod(1868–1943)inSlovenec(1873–1939).GeografskiatlasnaravnihnesrecvSloveniji. Ljubljana.Medmrežje:https://experience.arcgis.com/experience/4f4b94a5e32241068bd3b837c9c26d70/ page/DOKUMENTI/ (12. 11. 2023). Orožen Adamic, M. 1989: Informacije o naravnih nesrecah. Ujma 3. OroženAdamic,M.1991:Evropskicenterzamultidisciplinarnoraziskovanjenaravnihnesrec.Ujma5. Orožen Adamic, M., Fridl, J., Kladnik, D., Perko, D. (ur.) 1998. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Pavšek, M. 2002: Snežni plazovi v Sloveniji. Geografija Slovenije 6. Ljubljana. DOI: https://doi.org/ 10.3986/9789612545000 Pavšek,M. 2006:Prebujenibelizmaji:letošnjozimskosezonosoopozorilinaseštevilnisnežniplazovi. Planinski vestnik 106-7. Pavšek,M.,Velkavrh,A.2005:Snežniplazovivzdolžregionalneceste(R1-206)KranjskaGora-Vršic-Trenta: Povzetek ugotovitev iz podatkovne baze lavinskega katastra in dejansko stanje z vidika celoletne prevoznosti ceste. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Agencija za Republike Slovenije okolje, Urad za meteorologijo. Ljubljana. Pavšek, M., Komac, B., Volk, M., Ortar, J., Zorn, M., Ciglic, R., Ferk, M. 2013: Zemljevidi nevarnosti za snežne plazove na Gorenjskem. Gorenjska v obdobju glokalizacije. Ljubljana. Pecar,J.2018:Indeksrazvojneogroženostiregij2014–2020,metodologijaizracuna.DelovnizvezkiUMAR 27-4. Ljubljana. Perko, D. 1998: Regionalizacija Slovenije. Geografski zbornik 38. Perko, D. 2013: Contribution of Ivan Gams to Slovenia’s regional geography and regionalization. Acta geographica Slovenica 53-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53201 Perko, D., Ciglic, R. Hrvatin, M. 2021: Landscape macrotypologies and microtypologies of Slovenia. Acta geographica Slovenica 61-3. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.10384 Požarno ogroženi gozdovi. Zavod za gozdove Slovenije. Ljubljana. Medmrežje: http://www.zgs.si/ gozdovi_slovenije/o_gozdovih_slovenije/pozarno_ogrozeni_gozdovi/index.html (23. 9. 2023). Pravilnik o varstvu gozdov. Uradni list Republike Slovenije 114/2009. Ljubljana. Radinja,D. (ur.)1983:NaravnenesrecevJugoslavijisposebnimoziromnametodologijogeografskega proucevanja. Ljubljana. Riebeek, H. 2005: The rising costs of natural hazards. NASA Earth Observatory. Medmrežje: https://earthobservatory.nasa.gov/features/RisingCost (14. 12. 2021). Ritchie, H., Rosado, P. 2022: Natural Disasters. Our World in Data. Medmrežje: https://ourworldin­data.org/natural-disasters (23. 1. 2023). Rosvold, E., Buhaug, H. 2021a: Geocoded Disasters (GDIS) Dataset, v1 (1960–2018). Palisades, New York. DOI: https://doi.org/10.7927/zz3b-8y61 Rosvold, E., Buhaug, H. 2021b: GDIS, A global dataset of geocoded disaster locations. Scientific Data 8. DOI: https://doi.org/10.1038/s41597-021-00846-6 Sendai Framework Monitoring: Indicator A-1: Number of deaths and missing persons attributed to disasters,per100,000population. Medmrežje:https://sendaimonitor.undrr.org/analytics/country-global-target/15/2?indicator=1®ions=5 (23. 1. 2023). Shi, P., Wang, J., Xu, W., Ye, T., Yang., S., Liu, L., Fang., W., Liu, K., Li, N., Wang., M. 2015: World atlas ofnaturaldisasterrisk:Understandingthespatialpatternsofglobalnaturaldisasterrisk.WorldAtlas of Natural Disaster Risk. Berlin. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-662-45430-5_17 Sigma Explorer. Swiss Re. Zürich, 2023. Medmrežje: https://www.sigma-explorer.com (23. 1. 2023). Slovenski predpisi o potresno odporni gradnji. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Medmrežje: https://potresi.arso.gov.si/doc/dokumenti/potresna_nevarnost/predpisi_gradnja.pdf (23. 9. 2023). Šket Motnikar, B., Zupancic, P., Živcic, M., Atanackov, J., Jamšek Rupnik, P., Carman, M., Kastelic, V., Gosar, A. 2021: Nova karta potresne nevarnosti Slovenije (2021) za namen projektiranja potresno odpornih stavb: tolmac karte. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Medmrežje: https://potresi.arso.gov.si/doc/dokumenti/potresna_nevarnost/Tolmac_karte_potresne_nevarno­sti_2021.pdf (23. 1. 2023). The Multihazard Risk Atlas of Maldives I-V. Manila, 2020. DOI: https://doi.org/10.22617/TCS200049 The National Risk Atlas of Rwanda. Kigali, 2015. Medmrežje: https://www.gfdrr.org/sites/default/ files/publication/National_Risk_Atlas_of_Rwanda_01.pdf (23. 1. 2023). Ušenicnik, B. (ur.) 2002: Nesrece in varstvo pred njimi. Ljubljana. Volk Bahun, M. 2010:SnežniplazovivKaravankah. Diplomsko delo,Fakultetazahumanisticneštudije Univerze na Primorskem. Koper. Volk Bahun, M. 2020: Mehanizmi pojavljanja snežnih plazov v slovenskih Alpah. Doktorsko delo, Fakulteta za humanisticne študije Univerze na Primorskem. Koper VolkBahun,M.,Hrvatin,M.,Komac,B. 2022:Dolocanjepotencialnihobmocijproženjasnežnihplazov z analizo reliefa. Preteklost in prihodnost, GIS v Sloveniji 16. Ljubljana. DOI: https://doi.org/ 10.3986/9789610506683_07 Volk Bahun, M., Zorn, M. 2020: Snežni plazovi v Obcini Tržic. Kronika 68-3. VolkBahun,M.,Zorn,M.,Pavšek,M.2018:SnežniplazovivTriglavskempogorju.Triglav240.Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610500841 Zakon o vodah. Uradni list Republike Slovenije 67/2002. Ljubljana. Zorn,M.2008:ErozijskiprocesivslovenskiIstri.GeografijaSlovenije18.Ljubljana.DOI:https://doi.org/ 10.3986/9789612545482 Zorn, M., Hrvatin, M. 2014: Škoda zaradi naravnih nesrec v Sloveniji. (Ne)prilagojeni, Naravne nesrece 3. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612546762Zorn,M.,Hrvatin,M.2015:ŠkodazaradinaravnihnesrecvSlovenijimedletoma1991in2008.Ujma29. Zorn,M.,Komac,B.2008a:PetnajstletOddelkazanaravnenesreceGeografskegainštitutaAntonaMelika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Naravne nesrece v Sloveniji: zbornik povzetkov. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2008b: Zemeljski plazovi v Sloveniji. Georitem 8. Ljubljana. DOI: https://doi.org/ 10.3986/9789612545505 Zorn, M., Komac, B. 2011: Damage caused by natural disasters in Slovenia and globally between 1995 and 2010. Acta geographica Slovenica 51-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS51101 Zorn, M., Komac, B. 2013: Contribution of Ivan Gams to Slovenian physical geography and geograp­hy of natural hazards. Acta geographica Slovenica 53-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53102 Zuzak,C.E.,Goodenough,C.,Stanton,M.,Ranalli,N.,Kealey,D.,Rozelle,J.2021:NationalRiskIndex Technical Documentation. Federal Emergency Management Agency. Washington DC.Zwitter,Ž.2013:Vremenskainklimatskazgodovinavkoledarjihinpodložniškihdnevnikihljubljanskega škofa Tomaža Hrena (1597–1630). Zgodovinski casopis 67, 3-4.Živcic,M.,Cecic,I.,Carman,M.,Jesenko,T.,LožarStopar,M.,Pahor,J.2018:KatalogpotresovSlovenije in okolice KPN2018, 3. Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo. Ljubljana. 7 Summary: The Geographical Atlas of Natural Disasters in Slovenia (translated by DEKS d. o. o.) TheGeographicalAtlasofNaturalDisastersinSloveniahasbeencreatedbytheDepartmentofNatural Hazards at the ZRC SAZU Anton Melik Geographical Institute. It contains basic information about natural hazards and natural disasters in Slovenia. The aim of the atlas is to inform people about the frequency and diversity of natural disasters in Slovenia, improve risk assessments for various natural hazards, and facilitate decisions on spatial development measures to optimize preventive action. The atlasisbasedonnaturaldisasterresearchconductedattheZRCSAZUAntonMelikGeographicalInstitute since the 1950s. It is dedicated to the hundredth anniversary of the birth of Ivan Gams (1923–2014), oneofthepioneersofgeographicalresearchonnaturaldisastersinSlovenia,andthethirtiethanniver­sary of the institute’s Department of Natural Hazards (founded in 1992). The atlas contains four groups of information: data on historical natural disasters at the level of an individualevent,severalhazardmapsforselectednaturalphenomenaatthenationallevel(floods,land­slides, earthquakes, and forest fires), information on avalanche hazard at the national level (Lavinski atlas‘AvalancheAtlas’),anddataonthedamagecausedbyvariousnaturaldisastersatthelevelofselect­ed administrative units. The atlas is created on the basis of Geoserver (data storage) and ESRI ArcGIS Online (application) and can be viewed with a web browser. Thefirstgroupcomprisesinformationonindividualnaturaldisasters,presentingevents(phenomena) with knownlocations. At the end of 2022, the database contained approximately 17,400 pieces of data on nearly 2,918 historical events. The events are classified into the following categories: storm, cold, flood, heavy rain, warm weather, heavy snow, hail, forest fire, earthquake, drought, avalanche, strong wind,heatwave,lightning,landslide,rockfall,coastalflooding,desertsand,frost,freezingrain,tornado, locust attack, subsidence, wind damage to trees, debris flow, and storm wind. Reports on storms pre­dominate, followed by those on cold, floods, heavy rain, and warm weather. The 1750–2022 data on deaths caused by natural disasters show an average of 1.2 deaths per year in Slovenia. The second group contains various information on avalanches in Slovenia. It includes a map of avalanche incidents, map of avalanche triggering areas, map of avalanche deposition areas, and select­ed snow-related climate data provided by the Slovenian Environment Agency. It provides an overview of where avalanches have already occurred and where they might occur depending on geographical constantssuchasterrainandgeographicalvariablessuchasvegetation,andwhenthesnowandweath-er conditions are suitable for that. It provides information on the spatial expansion and dimensions of avalanches,includingtheanticipateddepthofavalanchematerialandsomedescriptivedata.TheAvalanche Atlascontributestotheimplementationofthe2002WaterAct(Article83),whichrequiresthatavalanche-prone areas be defined. At the end of 2022, the Avalanche Atlas included 1,968 avalanche paths and a total ofaround 85,500 pieces of various information on avalanches. Avalanche paths cover a total of 15,704 hectares (157km˛) or 0.77% of Slovenian territory, and most of them (87%) have a slope incli­nation between 25° and 45°. The third group comprises hazard maps for selected natural phenomena, which currently include floods, landslides, earthquakes, and forest fires. Flood hazard is presented based on the Integral Map of Flood Hazard Classes, which shows high, medium, low, and other flood hazard. These datasets were provided by the Slovenian Water Agency, Ministry of Natural Resources and Spatial Planning. Landslide hazard is based on the landslide susceptibility map, which includes five landslide suscepti­bilitycategoriesandwasproducedattheZRCSAZUAntonMelikGeographicalInstitute.Seismichazard ispresentedbasedontheSeismicHazardMapofSlovenia:DesignGroundAcceleration;inaddition,loca­tionsofoversixhundredearthquakeswithamagnitudeover3.5arepresented(basedonanearthquake catalog that covers earthquakes from AD 456 to 2018). This map is appended to the National Annex to Eurocode 8: Design of Structures for Earthquake Resistance and hence part of the building design regulations. These datasets were provided by the Slovenian Environment Agency. Fire hazard is pre­sented based on the Slovenian Forest Service’s Forest Fire Hazard Map, which ranks forests into four fire hazard levels and also shows the locations of the hundred largest forest fires in Slovenia. Thefourthgroupcomprisesinformationonthedamagecausedbynaturaldisasters.The1991–2008 data were collected by the Slovenian Statistical Office, and they cover fourteen types of natural disas­ters,ofwhichninearepresentedintheatlas:earthquakes,floods,fires,drought,strongwind,hail,frost, freezing rain, and landslides and avalanches combined. The data are presented at the level of the entire country,statistical regions (NUTS3),andadministrativeunits (LAU1).Inaddition,theatlas alsopre­sentsdataondamagecollectedbytheSlovenianInstituteofMacroeconomicAnalysisandDevelopment. These are cumulative data on the annual damage caused by natural disasters at the national level cov­ering the period from 1998 to 2021. During the period 1991–2021, the cumulative national damage duetonaturaldisastersamountedclosetoEUR4billion,oranaverageofnearlyEUR130millionayear. Certaincartographicrepresentationsorbaseshavebeenemployedtodisplaytheselectedphenomena, which facilitates a better and geographically substantiated understanding of the content displayed. TheGeographicalAtlasofNaturalDisastersinSloveniaplaysanimportantroleinimprovingtheknowl-edgeofandraisingtheawarenessofnaturaldisasters,anditcanthusserveasthebasisforspatialplanning. The atlas is continuously updated with new data. It is freely accessible at https://ganns.zrc-sazu.si. Gregor Kovacic (urednik): Geografsko raziskovanje slovenske Istre 1 Slovenska znanstvena zbirka za humanistiko 4 Koper 2022: Založba Univerze na Primorskem, 208 strani, ISBN 978-961-121-6 (tiskana razlicica), ISBN 978-961-293-176-6 (razlicica PDF), ISBN 978-961-293-177-3 (razlicica HTML) Znanstvena monografija Raziskovanje slovenske Istre 1 je obsežno delo, ki združuje znanje z razli-cnihpodrocijgeografije,takonaravnogeografskihkottudihumanogeografskih.Predstavljenadognanja so plod vecletnega preucevanja domacih geografov, sodelavcev Univerze na Primorskem, Fakultete za humanisticneštudije,kižedaljcasasistematicnopreucujejoobmocjeslovenskeIstre.Obmocjeslovenske Istrenedvomnozaslužipozornostraziskovalcevinširšejavnosti,sajgrezaobmocje,kijepodmocnim clovekovim vplivom zaradi svoje lege, nekaterih specificnih kmetijskih dejavnosti, ki so vezane na sre­dozemskiprostor,tervzadnjihdesetletjihcedaljevecjegarazvojaturizmainprometa.Vsitipokrajinski procesi pomenijo pritiske na okolje in naravne vire, med katerimi lahko izpostavimo preskrbo spitno vodo. Zaradi naštetega je poznavanje naravnih znacilnosti okolja in družbenih trendov te pokrajine izjemnega pomena. Cilj knjige je zajeti vse te lastnosti pokrajine in jih strniti v pregledno in nazorno, a hkrati poglobljeno in argumentirano predstavitev. Monografija je razdeljena na šest poglavij. Prvi dve poglavji (Naravnogeografski oris slovenske Istre ter Družbenogeografski oris slovenske Istre) prinašata pregleden opis lege pokrajine, kamnin, lastnosti površja, vodovja, podnebja, prsti in rastja ter temeljne družbenogeografske znacilnosti, kot so prebi­valstvenirazvoj,lastnostiposelitveterekonomskogeografskeznacilnosti,spoudarkomnaturizmu.Nato sledijo štiri poglavja. V poglavju Znacilnosti vrtac Rakitovsko-Movraškega krasa so avtorji predstavili podrobnoštudijomorfometricnihznacilnostivrtacternjihovepovezanostizrabotal.Dvepoglavjilahko uvrstimomedhidrogeografskevsebine. PoglavjeLastnostikrajevnihvodnihvirovvslovenskiIstripred­stavlja znacilnosti krajevnih vodnih virov v zaledju slovenske Istre – v ospredju je preucevanje njihove ohranjenosti, uporabnosti, vodnega stanja ter analiza vec fizikalno-kemijskih parametrov. V poglavju HidromorfološkelastnostiDragonjeavtoricenavzorcnemprimeruDragonjepredstavljajopopishidro­morfološkihelementovvodotoka.PopisjetemeljilnametodologijiAgencijeRepublikeSlovenijezaokolje, z njo pa se ocenjuje ekološko stanje vodotokov. Rezultati so pokazali, da je Dragonja v srednjem toku skorajvcelotivnaravnemstanju,medtemkojevspodnjemtokupopolnomaspremenjena. Zadnjepogla­vje je Osnovanje predlogov tematskih poti po Kraškem robu. To poglavje ima dvojen pomen – deloma služi kot prirocnik za pripravo tematskih poti, hkrati pa prikazuje tudi v praksi izvedene projekte in bralcu približa Kraški rob, ki nedvomno lahko doprinese k razvoju turizma v obalnem zaledju. Vsa poglavja imajo številno slikovno gradivo, ki obsega fotografije pokrajin, kartografske prikaze v razlicnih merilih ter grafikone, s katerimi so nazorno prikazani številni statisticni podatki. Monografijaje vsekakor obogatila slovenski znanstveniprostor. Zaradipreglednega in sistematicne­gaopisaslovenskeIstrebozagotovopostalaenaodreferencnihknjigzarazlicneraziskavetudiizvengeografije. Monografijajeprostodostopnanevecspletnihnaslovih:https://doi.org/10.26493/978-961-293-176-6, http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-176-6.pdfinhttp://www.hippocampus.si/ISBN/978-961­293-177-3/index.html. Rok Ciglic David Bogataj, Samo Drobne, Marija Bogataj, Valerija Rogelj: Geo-gerontološki observatorij – pomurska regija Maribor2022:ZavodINRISK –Inštitutzaraziskavosistemov,izpostavljenihrizikominAMEU-ECM, Alma Mater Press, 210 strani, 51 preglednic in 243 slik, ISBN 978-961-94333-8-6 (tiskana razlicica), ISBN 978-961-7183-15-3 (2023: elektronska razlicica) Znanstvena monografija na temelju geografsko-gerontoloških analiz in projekcij za vse obcine inlokalneakcijskeskupine(LAS)pomurskeregijenapovedujedinamikopotrebinnacrtovanjakapa­citetzaoskrbostarejših.Publikacija,kiobravnavapomurskoregijo,jeprvavnovipodseriji,imenovani Geo-gerontološki observatorij zbirke Matematicna ekonomika, operacijske raziskave in logistika (MEORL), ki obravnavajo geografsko-gerontološke probleme in izzive sodobnega sveta. Avtorji v uvodnem poglavju razumevanje geografije staranja razložijo skozi izzive dolgožive druž-be,kijihtipovzrocajopridoživljanjustaranjavdružbiinkivplivajonaspremembe,kijihstaranjevdružbi povzroca.Geografskipristopipripreucevanjugerontološkihvplivovinspremembnudijomožnostiuspeš­nih ugotovitev in rešitev na podrocju demografije, prostorskih projekcij, zdravstvene in družbene geografije. Prikazani so skozi temeljne demografske kazalnike staranja v Sloveniji, ki jih je treba upo­števatipriorganizacijiprostorainprekmatematicnegamodelamnogoterihpojemanj,nakateremtemeljijo projekcije.Regionalnegeografskeanalizegerontološkihstanjlahkovprvivrstikoristijoobcinskimnacr­tovalceminodlocevalcem,kerjimponujajomožnostiupoštevanjaprostorskihrazmerij,razdaljmed oskrbovalnimi središci in oskrbovanci ter upoštevanja dodatnih stroškov, ki nastajajo s potovanjem oskrbovalcev in oskrbovancev. Ob tem geografsko-gerontološke projekcije poskrbijo za upoštevanje srednjerocnihindolgorocnihnapovedipopotrebahvdolgotrajnioskrbi(DO)gledenakategorijopotreb­ne zdravstvene nege in demografsko dinamiko kohort. Avtorji v podpoglavju matematicni model mnogoterih pojemanj in mnogoterih stanj, iz katerega izhajajoprojekcijepredstavljenihnapovedi,sepribližajorazumevanjubralca,kimuuporabamatematicnih formul ni del vsakdanjih aktivnosti. Model temelji na izracunanih verjetnostih prehodov med razli-cnimikategorijamizdravstvenenegeinmedrazlicnimitipigrajenegaokolja,odobstojecegadružinskega stanovanja k prilagojenemu družinskemu stanovanju do potrebnih prehodov v specializirane oblike starostnikom prilagojenih bivališc v razlicnih grajenih okoljih, ki temeljijo na demografski statistiki. Napodlagitegaseizracunajopricakovanepotrebestarejšihodraslihnapreucevanemobmocju,obustrez­nih statisticnih podatkih pa tudi financne zmožnosti. Kako pomembno je spremljanje in preucevanje sestave stanovanjskega sklada in kakšno družbeno vrednost oziroma prihranke lahko lokalnim skup­nostim/obcinam,regijaminposledicnonacionalnemuzdravstvenemusistemudoprinesetapravocasno nacrtovanje in gradnja stanovanjske infrastrukture, prikažejo na primeru demografskih in gerontolo­ških projekcij v Sloveniji z baznim letom 2022. Pri tem se vrednosti na osebo spreminjajo glede na kategorijo oskrbovane osebe in možnosti selitev starejših. Demografskaslikainobstojecainfrastrukturapomurskeregije,pomembnazastarejšeosebe,jepred­stavljena v drugem poglavju. Med socialno infrastrukturo, kjer se izvajajo obstojece vrste dolgotrajne oskrbeposlovenskihregijah,štejejodomovestarejšihobcanov(DSO),pomocnadomu(PND)teroskr­bovanastanovanja(OS)vjavniinzasebnilasti.Vzdravstvenihdomovih,bolnišnicahinzdravilišcihpa seizvajajodejavnosti,povezanezDO. Vprvemdelupoglavjaseprostorskarazpršenoststarejšihobca­novinsocialnainfrastruktura,pomembnazaizvajanjedolgotrajneoskrbe,osredotocatanastarejšeosebe in objekte, v katerih živijo starejši sami. Na podlagi ankete med starejšimi o sprejemljivi oddaljenosti preucevanih objektov od njihovega bivališca je kot meja razumljena oddaljenost od objektov, vecja od 5km.Socialnoindrugoinfrastrukturo,pomembnozastarejše,innjenorazpoložljivostobravnavadrugo podpoglavje po obcinah in LAS-ih (v programskem obdobju 2014–2020) pomurske regije. Tretjepoglavjeponujademografskeingeografsko-gerontološkeprojekcijeprebivalstvaterprojekcije potreb starejšega prebivalstva po oskrbi in zaposlenih po obcinah v okviru LAS-ov. Pregled obsega 11 obcin,kisodijov»LASGoricko2020«,8obcinvokviru»LASpridobrihljudeh2020«in8obcinv»LAS Prlekija 2020«. Projekcije temeljijo na podatkih informacijskega sistema Zavoda za zdravstveno zava­rovanjeSlovenijezaleta2013,2014,2015in2016,vkaterihsožezajetirezultatiprehodovoziromatranzicij medposameznimioblikamioskrbe. Kotoblikeoskrbeseupoštevataoskrbavinstitucionalnemvarstvu inoskrbanadomu.Pomembnostinobenemizzivjepredstavljenstemeljnimdemografskimpodatkom, ki bralca povede v jedro predstavljenih demografskih in gerontoloških projekcij, ki jih avtorji prika­zujejo prek sedmih podrocij, ki razkrivajo porast potreb na podrocju dolgotrajne oskrbe v pomurski regiji.Uvodnipodatekpredstavipricakovaniporastštevilaoseb,kibodopotrebovalezdravstvenonego in oskrbo do leta 2060. Drugo podrocje demografskih predstavitev so projekcije števila starejšega pre­bivalstvagledenaspol,locenozapopulacijo,starejšood65let,inpopulacijo,starejšood80let.Povecanje številaoskrbovancevvinstitucionalnioskrbi(DSO)pokategorijahzdravstvenenege(I.,II. inIII.kate­gorija oskrbe) do leta 2060 je tretje podrocje obravnave, ki v projekcijah temelji na predpostavki, da se delež prebivalstva v smislu funkcionalnih zmožnosti po posameznih starostnih skupinah ne bo izbolj­šal. Cetrto podrocje predstavljajo projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe po vrsti oskrbe, ki segledenapredvidenoštevilozmogljivostilahkopotrenutnizakonodajiizvajavoblikioskrbenadomu alioskrbevustanoviinpredpostavljajo,daseosebemedtemioblikamioskrbeneselijo.Projekcijepotreb pododatnemšteviluuporabnikovdolgotrajneoskrbeletnodoleta2060poobcinahprikazujepetopodroc­jeprojekcij,šestoinsedmopodrocjepaobravnavataprojekcijepotrebpozaposlitvisocialnihoskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi glede na potrebe v oskrbi do leta 2060. Prikazana je projekcija števila zaposlenih glede na obliko oskrbe brez upoštevnih možnosti selitev med oblikami oskrbe in potreb­nega dodatnega števila zaposlenih po letih do leta 2060. Monografija se v cetrtem poglavju zakljuci s sklepnimi ugotovitvami in prihodnjimi usmeritvami ter podrocji, ki se jih morajo lokalne skupnosti lotiti takoj, da bi zmanjšale možnosti še vecjega raz­vojnega razkoraka v primerjavi z državami, ki imajo znatno boljšo pokritost oskrbovalcev v DO glede na število prebivalcev, starih 65 let in vec. Kakovostno opremljena monografija bralcu z nekaj manj kot 300 barvnimi slikami in pregledni­cami vizualno približa pomembnost razumevanja geo-gerontoloških analiz za prihodnje nacrtovanje potreb v DO, obenem pa odpira vrsto vprašanj, ki jih morajo razrešiti pravobcine. Prikazani podatki potreb v DO naj bi v prvi vrsti služili kot osnova dogovorom in odlocanju lokalnih skupnosti, v kate­rih se na podlagi predstavljenih projekcij v prihodnje pricakuje spremenjena dinamika nacrtovanja in potreba po dodatnih financnih sredstvih. TiskanorazlicicoknjigejemogocenarocitinaspletnistraniZaložbePivec:https://zalozba-pivec.com/ knjigarna/kategorija/alma-mater-press,elektronskarazlicicapajeprostodostopnanaspletnistraniAlma Mater Press: https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/category/GGO. Suzanna Mežnarec Novosel Blaž Komac, Rok Ciglic, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn: Geografski atlas naravnih nesrec v Sloveniji Ljubljana2023:GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,ISSN3023-9613(elektronskapublikacija) Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU je pred kratkim na spletu objavil Geografski atlas naravnihnesrecvSloveniji,kisogapripravilisodelavciinštitutapodvodstvomdr.BlažaKomaca.Sestavlja ga vrsta tematskih plasti, po katerih lahko uporabnik išce najrazlicnejše informacije o naravnih nesre-cah na ozemlju Slovenije. Na ‘prvi’ strani atlasa je zbranih ogromno podatkov o preteklih naravnih nesrecah v Sloveniji, ki sojihavtorjiindrugisodelavciinštitutapridobivaliznapornimzbiranjemiznajrazlicnejšihvirov,pred­vsem iz strokovne literature in casopisnih virov. Zbrani podatki o prek 2900 preteklih ‘dogodkih’ se nanašajona dolgocasovnoobdobje, nekako odleta 1750 doleta 2022.Tojev bistvuzelodolgoobdob­je ter odlicna osnova za oblikovanje razmeroma realne slike o pogostosti pojavljanja in prostorski razporeditvi razlicnih naravnih nesrec. Zbrani podatki so pomemben prispevek k poznavanju njiho­vega pojavljanja v preteklosti, to pa nam lahko pomaga ‘napovedovati’, kaj se bo dogajalo v prihodnje in kje. Tako zasnovan atlas omogoca hkrati ažurno dodajanje novih podatkov o novih naravnih nesre-cahinpanaknadnodopolnjevanjepodatkovopreteklihdogodkihšeizdrugihvirov,kijihavtorjizaenkrat niso vkljucili (na primer iz arhivskih podatkov). Slika: Uvodna stran Geografskega atlasa naravnih nesrec v Sloveniji. Odlicna odlocitev avtorjev atlasa je bila, da so zbranim podatkom o preteklih naravnih nesrecah, karježesamoposebiobsežnodelozvelikogeografskoinzgodovinskovrednostjo,dodališevrstoobsto­jecih in za tematiko relevantnih zemljevidov oziroma evidenc, tudi drugih raziskovalnih ali upravnih ustanov (na primer zemljevid potresne nevarnosti, zemljevid poplavne nevarnosti, lavinski kataster, zemljevidnevarnostiproženjazemeljskihplazov,lokacijegozdnihpožarov).Kerjeatlasobjavljenvelek­tronski obliki, je možno vse te razlicne informacijske plasti poljubno kombinirati, kar daje spletnemu atlasu pomembno prednost pred klasicno knjižno izdajo. Tudi obsežen opis/tolmac atlasa je izdelan strokovnokorektnoteromogocatudinestrokovnjakupravilnointerpretacijoposamicnihplastiincelot­ne vsebine atlasa. Kombinacijazgodovinskihpodatkovinobstojecegavédenjaonaravnihnesrecahimaizjemnoveli­ko strokovno in raziskovalno vrednost. Omogoca nam preprosto in ucinkovito implementacijo vsega našega védenja o naravnih nesrecah neposredno na raven konkretnega odlocanja, na primer pri pri­pravi prostorskih nacrtov ali iskanju ustreznih lokacij. Predvsem pa bi bilo nujno potrebno,da se novi atlas naravnih nesrec uporablja pri pripravi strategij in drugih dolgorocnejših odlocitev pri poseganju v prostor. Posebej je treba izpostaviti, da je atlas v spletni obliki dostopen ne zgolj strokovnjakom in uprav­nim službam, temvec vsem državljanom. Ocenjujem, da je kombinacija prav te splošne dostopnosti in izjemne kolicine v atlasu zbranih podatkov na nek nacin prelomno dejanje pri poznavanju (in upo­števanju!)naravnihnesrec.Predslehernimuporabnikomkarnaenkratrazkrijetrikljucnevidikenaravnih nesrec: njihovo pogostost in raznolikost, veliko ogroženost skoraj celotnega slovenskega ozemlja zara­di naravnih nesrec ter naravne nesrece kot eden kljucnih omejitvenih dejavnikov pri poseganju v prostor. Atlas je prosto dostopen na spletnem naslovu: https://ganns.zrc-sazu.si. Karel Natek V spomin akademiku prof. dr. Andreju Kranjcu (5. november 1943–7. januar 2023) V prvih dneh novega leta nas je pretresla žalostna vest, da se je v osemdesetem letu starosti poslo­vilakademik,dolgoletniznanstvenisodelavecInštitutazaraziskovanjekrasaZnanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Postojni in zaslužni profesor krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici Andrej Kranjc. Prepricanjebil,dasekraškihpojavovnedaraziskovatizgoljobpomociliterature,temvecjezatemelj­naspoznanjanujnopoglobljenoterenskodelo.Biljeedennajuglednejšihraziskovalcevkrasavsvetovnem merilu, cenjen po svojih dosežkih na podrocjih geomorfologije in hidrologije krasa, raziskovanja jam, krasoslovne terminologije in zgodovine krasoslovja. Ukvarjal se je z recentnimi fluvialnimi sedimenti vjamah,poplavaminakraškihobmocjih,predvsemnaKocevskeminCerkniškempoljutervzdolžponi­kalnic Reke in Pivke. Njegovo delo je bilo koristno z vidika spoznanj o vplivu poplav na življenje in aktivnostiprebivalcevnaprizadetihobmocjih,ugotavljanjupovzroceneškodeterpriizvajanjupotreb­nih regulacij in melioracij. Rojen Ljubljancan je svoje življenjsko poslanstvo opravljal razpet med slovensko prestolnico ter Notranjsko in Primorsko, kjer ga je poleg delovnega okolja neustavljivo privlacil kraški svet s svojski-mi pojavi, med katerimi so ga še posebej zaposlovale jame. Posebno mesto v njegovem raziskovanjuso imele Škocjanske jame. Šolal se je v Ljubljani in se po maturi na tamkajšnji I. gimnaziji vpisal na študij geografije (A) in arheologije (B) na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1971 diplomiral. Na Filozofski fakulteti je leta 1977 tudi magistriral, leta 1987 pa doktoriral. Tako diplomsko kot magistrsko in dok­torsko delo obravnavajo kras, mentor pri vseh pa je bil akademik Ivan Gams (slika 3). Leta 1972 je vfrancoskemMoulisuuspešnoopravilspecializacijoizspeleologijepodmentorstvomdr.AlainaMangina. Prijatelj Stane Pirnatga ješe kot otroka povabilv Matjaževojamopod Šmarnogoro. To je bilaprva neturisticnajama,kijojedr. Kranjcobiskal. Jamarjepostalžeprišestnajstihletih. Privlacilisogapred­vsemprvopristopništvooziromaodkrivanje,lepota,spokojnostjamskegapodzemlja.Pozapisihvjamskem katastru je bil prvopristopnik v vsaj 600 slovenskih jamah, skupno, tudi drugod po svetu, pa je obiskal nekjemed1000in 1200 jam. V dijaških letih je šel pogosto na teren z jamskima biologoma, poznejšima akademikom Jožetom Boletom in izrednim clanom Slovenske akademije znanosti in umetnosti Boštjanom Kjavto. V jamah v okolici Domžal in Moravc so nabirali polže; Kranjceva naloga je bilo prenašanje vrec in nabiranje vzorcev prsti na mestih, kjer je Bole našel polže. Nekajkrat se je pri terenskem delu pridružil tudi geo­logu Dušu, s katerim sta nabirala kamninske vzorce. Dr. Kranjca je tako sprva najbolj privlacila jamska biologija, tako zelo, da je najprej želel študirati biologijo in se specializirati v raziskovanje življenja v jamah. Privlacila pa so ga tudi potovanja, zato se je tik pred vpisom na univerzo premislil in se odlocil za študij geografije in arheologije. Preprican je bilnamrec,damubotozagotovilovecmožnostizapopotništvo.Zanimivoje,dagamedštudijemdruž­bena in znotraj nje socialna geografija nista kaj prida zanimali. V doktorskem delu je podrobneje raziskal recno gradivo v jamah. V tem casu je bilo raziskovanje recnega transporta in recentnih jamskih sedimentov nekako v modi. V Angliji je poglobljene tovrstne raziskaveopravilPeterBull.PoKranjcevemmnenjujenajvecjavrednostnjegovegadoktoratapravdej­stvo, da je podobne raziskave kot prvi opravil tudi v Sloveniji. Drug pomemben vidik njegovega raziskovanjasododatnaspoznanja,kakonastajajoprodniki.Polegizvorajepoudariltudinjihovovlogo v speleogenezi. Še kot študent je leta 1966 zacel delati na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni in bil njegov sodelavec vse do upokojitve leta 2010. Ob tem je napredoval od asistenta do znanstvenega svetnika, kar je postal leta 1995. Med letoma 1988 in 1995 je bil inštitutski predstojnik, vendar se tega casa zara­di nenehne financne negotovosti ni spominjal prav rad. Po nastopu službovanja na inštitutu je bil najprej vkljucen v raziskave predvidene trase nacrtova­ne avtoceste med Postojno in Vrhniko, kar je bil eden prvih inštitutskih aplikativnih projektov. Kranjcevo delo je bilo kartiranje vseh vrtac na trasi in vrednotenje kolicine sedimentov na njihovem Slika 1: Andrej Kranjc v Jami v grapi (katastrska številka 2508) leta 1971. dnu. Kot sodelavec inštituta se je bolj kot s teoreticnim ukvarjal z regionalnim krasoslovjem (obiskal je kraška obmocja na prav vseh celinah (slika 2), razen na Antarktiki), kraško hidrologijo, okoljskimi vprašanji, varstvom in ohranjanjem kraških obmocij in jam ter krasoslovno terminologijo. Objavil je vec regionalnih speleoloških in krasoslovnih študij. Dr. Kranjcje bil med prvimi, ki je perspektivo slovenskega krasoslovja videl v mednarodnih pove­zavah. Njegov vpliv je segal širom po svetu, s tem, ko je navezal stike z mnogimi vodilnimi svetovnimi krasoslovci, kar se je dogajalo še v casih cenjenja lepe pisave in pisemskih ovojnic, ko odgovori na spo­rocilanisoprispelivlenekajminutah,ampaksopismanadrugecelineinnazajpotovalatudipomesec in vec. Kot neutrudni organizator je bil pobudnik Mednarodne krasoslovne šole (slika 3), ki je na podla­giskupneiniciativeInštitutazaraziskovanjekrasainSlovenskenacionalnekomisijezaUNESCOzaživela leta 1993. Krasoslovna šola je postala najpomembnejše vsakoletno prizorišce srecevanja vodilnih sve­tovnih krasoslovcev; do leta 2023 se je zvrstilo že trideset tovrstnih srecanj. Dr. Kranjc je vodil tudi 7. mednarodni simpozij o sledenju podzemnih voda, bil je med pobudniki in organizatorji niza srecanj o zgodovini krasoslovja na obmocju Alp, Dinarskega gorstva in Karpatov (ALCADI). Svoje široko strokovno znanje je vseskozi nesebicno delil z upravniki turisticnih jam ter krajinskih in regijskih parkov. Dolga leta je predsedoval Strokovnemu svetu Škocjanskih jam,intenzivno je sode­loval z upravniki Postojnske jame. Leta 1996 je bil izvoljen za docenta za fizicno geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je doleta2000predavalGeografijokrasa.Zahvaljujocnjegovivizijiinvztrajnostijebilleta2001naFakulteti za humanisticne študije v Kopru ustanovljen podiplomski študij krasoslovja, edini celoviti študij kra­soslovja na svetu in edini, kjer študent pridobi naziv doktor znanosti s podrocja krasoslovja. Študij je bildveletipoznejepreseljennaPolitehniko,sedanjoUniverzovNoviGorici.Tamjebildr.Kranjcvodja Slika 2: Z ženo Majo (levo) in kolegi iz Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU (Janja Kogovšek in Tadej Slabe levo od Andreja Kranjca) na kitajskem krasu. programaindoleta2014predavateljvecpredmetov;leta2008jebilizvoljenzarednegaprofesorja,leto zatem pa za zaslužnega profesorja krasoslovja. V letih 2003–2013 je bil na Politehniki direktor dok­torskega programa Krasoslovje. Bil je zaslužen, da je Podiplomski doktorski študijski program Krasoslovje od leta 2014 priznan kot UNESCO-v študijski center. Bil je mentor šestim doktorantom iz domovine in tujine. Najpomembnejše, kar je želel nauciti svoje študente, je biti dober, odgovoren in usposobljen krasoslovec. Dr. Kranjc je bil clan vec mednarodnih strokovnih združenj: Komisije za kras (tudi njen predsed­nik), Komisije za degradacijo in dezertifikacijo ter Komisije za zgodovino geografije pri Mednarodni geografskizvezi,Francoskekrasoslovnezveze,KomisijezazgodovinospeleologijepriMednarodnispe­leološkizvezi,Mednarodnezvezezaraziskovanjekvartarja,Mednarodnezvezehidrogeologov,Delovne skupine za jame in kras Svetovne komisije za zavarovana obmocja pri Mednarodni zvezi za ohranja­nje narave, akademskega odbora Mednarodnega raziskovalnega centra za kras UNESCO v kitajskem mestu Guilinu in še nekaterih. Razen strokovnih je opravljal številne funkcije, predvsem takšne, vezane na raziskovalno in stro­kovnodejavnost,odlokalne,obcinskedorepubliškeoziromadržavneravni,odpredsednikajamarskega društva in referenta za stike s tujino pri Jamarski zvezi Slovenije, od vodje delegacije krajevne skup­nostiPostojnavsamoupravniinteresniskupnostizaraziskovalnodejavnostdoclanadržavnekomisije zanagrade,predsednikaZnanstvenoraziskovalnegasvetazahumanisticnevedeinpredstavnikaSlovenije priustanavljanjuEvropskemrežeraziskovalnihsvetovvhumanistiki(ERCH-NET–NetworkofResearch CouncilsintheHumanities)terEvropskegastrateškegaforumazaraziskovalnoinfrastrukturo(ESFRI) v družboslovju in humanistiki. Sodelovaljeprištevilnihdomacih,bilateralnih(naprimerzGrcijo,Italijo,sFrancijo,Kitajsko,Poljsko) inmednarodnihprojektih(COST,IGCPUNESCO,Culture2000)vpovezaviskrasominnekateretudi Slika 3: Andrej Kranjc (desno) na 11. Krasoslovni šoli leta 2003, skupaj z akademikom IvanomGamsom (levo) ter sodelavkama Stanko Šebela in Janjo Kogovšek (sredina). vodil.MeddrugimjebilslovenskikoordinatorMednarodnegageološkegakorelacijskegaprojektaUNES­CO(InternationalGeologicalCorrelationProjectUNESCO),namenjenegapreucevanjupoznokvartarnih sprememb morske gladine in projekta COST action 65: Hidrogeološki vidiki varovanja podzemne vode na kraških obmocjih. Zasvojedosežkejeleta1971prejelPrešernovonagradozaštudente,leta1984bronastoplaketoBoris Kidric Zveze organizacij za tehnicno kulturo Jugoslavije, leta 1988 red zaslug za narod s srebrno zvez-do, leta 1992 spominski priponki MORIS in »Zmagali smo«, leta 1997 srebrno plaketo Zveze geografskih društev Slovenije, leta 1997 francosko priznanje Reda viteza akademskih palm (Chevalier dans l’Ordre des Palmes Académiques), leta 1998 je kot prvi prejel priznanje za raziskovalne dosežke, s katerimi se razvija in utrjuje identiteta Slovencev in Slovenije, leta 2003 priznanje ob 120-letnici Turisticnega društva Postojna, leta 2004 zlato plaketo in leta 2011 Melikovo priznanje Zveze geograf­skih društev Slovenije. Junija 1995 je bil izvoljen za izrednega, junija 2001 za rednega clana Slovenske akademije znano­sti in umetnosti (SAZU), maja 2008 za glavnega tajnika te ustanove, v letih 2014–2017 pa je bil podpredsednikSAZU-jazanaravoslovne,tehniškeinbiomedicinskevede.NaSAZU-jujebiltudipred­sednikSvetazavarovanjeokolja. Marca2015jepostalclanEvropskeakademijeznanostiinumetnosti. Dejaven je bil tudi v okviru Slovenske matice. Od leta 2014 je bil clan njenega Naravoslovno-teh­nicnega odseka, od leta 2017 tudi clan maticinega upravnega odbora in med letoma2018 in 2022 njen podpredsednik. Njegova bibliografija obsega prek 1400 enot, razen v slovenšcini in anglešcini še v dvanajstih dru­gihjezikih.Mednjimijevelikodomacihstrokovnihinpoljudnihclankov,karjepomembenprispevek kpoznavanjunašegakrasainslovenskegakrasoslovnegaizrazja.Medvsemizavedenimideliveljaizpo-staviti49izvirnihznanstvenihclankov,10preglednihznanstvenihclankov,9kratkihznanstvenihclankov ter 148 strokovnih in 29 poljudnih clankov. Ob tem je tudi avtor 38 samostojnih znanstvenih sestav­kov ali poglavij ter 33 samostojnih strokovnih sestavkov ali poglavij v monografskih publikacijah. Aktivno se je udeležil vec kot stotih strokovnih srecanj doma in po svetu, pri marsikaterem je bil tudi organizator oziroma clan organizacijskih in drugih odborov. Od leta1989 je bil clan uredniškega odbora osrednje slovenske znanstvene krasoslovne revije Acta Carsologica,vletih1993–1995jebilnjenurednik,vletih1996–2010panjenglavniinodgovorniured­nik. Takrat je revija dobila širok mednarodni ugled in postala vodilna tovrstna periodicna publikacija v svetovnem merilu. V letih 1991–1993 je bil odgovorni urednik osrednje slovenske geografske znan­stvene revije Geografski vestnik (clan uredniškega odbora je ostal vse so smrti), od leta 1995 je bil clan uredniškegaodboraugledneslovenskegeografskeznanstvenerevijeGeografskizbornik,kisejeleta2003 preimenovalavActageographicaSlovenica,odleta1994jebiltudiclanuredniškegaodborarevijeAnnales. Bil je urednik številnih knjig (izpostaviti velja monografijo Kras: Slovene classical karst iz leta 1997, ki je dve leti pozneje izšla tudi v slovenšcini pod naslovom Kras: pokrajina, življenje, ljudje) in zbornikov, pravtakopajebilclanuredniškihodborovvecdomacih,tujih(izBrazilije,Egipta,Francije,Italije,Kitajske, Madžarske, Nemcije, Poljske, Rusije in Slovaške) ter mednarodnih znanstvenih in strokovnih glasil s podrocij krasoslovja, speleologije in varovanja okolja. Vzadnjihletihsejenajvecukvarjalzzgodovinokrasoslovja,predvsemzzgodovinskimpomenomnaše­gakrasa.PritemjesposebnimzanimanjempreucevaldelaValvasorja,Hacqueta,Martelainšenekaterih. Z veseljem je sprejel povabilo k sodelovanju iz cerkniške knjižnice, kjer so v zadnjih letih prevedli in izdali vec temeljnih domoznanskih del s to tematiko. Med njimi je tudi knjiga Baltasarja Hacqueta, ki je v Istri odkril apnenec in tako imenovani »smrdljivi kamen«, Stinkstein. V bistvu gre za dolomit, poimenovan po francoskem geologu in mineralogu Déodatu Gratetu de Dolomieuju. Ta je Hacqueta obiskalnekajletprejinkamnino13letpoHacquetovempionirskemopisupredstavilvsvojemfranco­skem delu. Kranjc je prispeval recenzijo tega dela. Pod okriljem knjižnice v Cerknici so pripravili tudi prevodedelTobiasaGruberja,FrancaAntonaSteinbergainJosephaAntonaNagla,pomembnihzaslo­vensko in tudi mednarodno krasoslovje. Pri zadnjih dveh je Kranjcpisec dodatnega besedila, medtem ko je o Naglu že leta 1998 pripravil zapis v Zborniku za zgodovino naravoslovja in tehnike, ki ga izdaja Slovenska matica. Vsa ta dejavnost je Kranjca navdajala še s posebnim navdušenjem in zanosom, tako kot njegova navzven sicer nepomembna predstavitev znamenitega kitajskega potopisca, geografa, krasoslovca in jamarja Xu Xiakeja iz prve polovice 17. stoletja. O njem in njegovih sedmih nacinih spušcanja v jame je ob 400-letnici polihistorjevega rojstva objavil clanek v reviji Življenje in tehnika. Vprostemcasusejezasprostitevmednajrazlicnejšimistrokovnimizadolžitvamiradukvarjalssec­njo in pripravo drv. Njegova najvecja strast pa so bile knjige. Tast je bil strokovnjak za slovanske jezike in v svoji zbirki je imel tako rekoc vso sodobno slovensko literaturo, nekaj tudi tuje. Dr. Kranjc je nje­govo zbirko dodatno nadgradil, tako da je imel doma skoraj povsod, kjer je le mogoce, knjižne police, polne knjig. Ob tem je bil skupaj s sinom navdušen zbiralec razglednic, njuna racunalniško katalogi­ziranainpotematikahrazvršcenazbirkajihštejeveckot250.000.Neprevecresnojezbiraltudipoštne znamke s kraškimi in jamskimi motivi, pa tudi z motivi pticev in slovenske znamke. Vsenapisanodokazuje,dajebildr.AndrejKranjcedenodnajvidnejšihpredstavnikovcetrtegene­racije slovenskih geografov. Zelo ga bomo pogrešali! Drago Kladnik Zimska šola geografije o teoriji in rabi kvalitativne metodologije v ekonomski geografiji Bern, Švica, 6.–10. 2. 2023 Inštitut za geografijo in Središce za regionalni gospodarski razvoj na Univerzi v Bernu je februar­ja 2023 organiziral enotedenski dogodek za doktorske študente in postdoktorske raziskovalce, ki so si Slika: Udeleženci zimske šole pred vhodom na Inštitut za geografijo v Bernu. želeliizpopolnitirazumevanjeinuporabokvalitativnihmetodvekonomskigeografijiterdrugihsorod­nihvedah.Vdopoldanskemdelusouveljavljenipredavateljiizuniverzznemškegagovornegaobmocja(Nemcija,Avstrija,Švica)predstaviliuveljavljeneinnovekvalitativnemetodevdružboslovnihznanostih. Med enotedenskim usposabljanjem so udeleženci razvijali svoje metodološke spretnosti in teoretska spoznanja ter gradili na povezovanju izsledkov iz terenskega dela ter analiz drugih obstojecih poda­tkov.Ciljšolejebilkrepitiuporaboteoretskihizhodišcprisnovanjumetodološkepodoberaziskovanja v geografiji. Udeleženci so se seznanili in poglobili znanje o raznolikih kvalitativnih metodah v geo­grafiji,kotsointervjuji,utemeljevalnateorijainfokusneskupine.Okrepilisotudinacinargumentacije za izbiro metod, izboljšali nacin pisanja znanstvenih besedil in se ucili spretnosti vizualiziranja kom­pleksnih kvalitativnih rezultatov raziskav. Dogodek je bil za raziskovalce na zacetku raziskovalne poti tudi izvrstna priložnost za sklepanje novih poznanstev in izmenjavo izkušenj. Erik Logar Mednarodni sestanek o superblokih Barcelona, Španija, 22.–25. 3. 2023 Med 22. in 25. marcem 2023 jev Barceloni potekal mednarodni sestanek o superblokih. Dogodek jegostilabarcelonskamestnauprava,edenodsoorganizatorjevpajebilkonzorcijmednarodnegarazi-skovalnegaprojektaTransformingurbanquarterstohumanscaleenvironments:applyingsuperblockconcepts for different urban structures (TuneOurBlock). Projekt poteka pod okriljem skupne programske pobu­de Urbana Evropa v sklopu razpisa ERA-NET Cofund »Dostopnost in povezljivost mest«, slovenski del projekta pa financira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (H6-8290, št. pogodbe 1000-23-0618). V projektu kot partner sodeluje Znanstvenoraziskovalni cen­ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Geografski inštitut Antona Melika). Slika 1: Med razpravo na sklepnem delu delavnice. Mednarodni dogodek je bolj kot na sestanek spominjal na festival, saj je obsegal razlicna predava­nja,predstavitvepraksvabljenihmest,okroglemize,razprave,terenskeoglede,delavnicoinulicnozabavo. Organizacijadelavnice,kijepotekala24.in25.marca,jebilavdomenikonzorcijaprojektaTuneOurBlock (slika 1). Z okrog 40 udeleženci, razdeljenimi v tri skupine, smo iskali odgovore na teoretska in prak­ticna vprašanja o nacrtovanju, vsebini, implementaciji, merjenju in širjenju superblokov v evropskih mestih. Med udeleženci so prevladovali clani projektne delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov mestnihupravvecevropskihmest(tudiLjubljane),pridružilopasejimjetudinekajlokalnihraziskovalcev in strokovnjakov. Superblok (špansko superilla) je manj kot desetletje stara urbana inovacija, ki izhaja prav iz Barcelone. Gre za orodje urbane preobrazbe, usmerjeno v spremembo prometnega režima in preno-vojavnegaprostoravsmeripovecevanjapovršinzapešceinkolesarje.Vteoretskemmodelusuperbloka, ki ga je na primeru Barcelone zasnoval prof. Salvador Rueda, se obmocje superbloka sestoji iz devetih zaprtihstavbnihblokovvpravokotniulicnimreži,kjertranzitniprometnepotekavecmedvsemibloki, temvec samo še na obodu, v notranjosti superbloka pa je prometni režim mocno spremenjen: promet je enosmeren in upocasnjen, v križišcih pa z osebnim avtomobilom ni mogoce vec zaviti v vse smeri. Novopridobljenepovršinesepritemprednostnonamenijoaktivnimobilnostiinsepreobražajozmisli­jo na varen, kakovosten, ozelenjen in vkljucujoc javni prostor (slika 2). V ozadju tega koncepta so bile težnje po izboljšanju javnega zdravja, prometne varnosti in vecjega deleža hoje in kolesarjenja, v zad­njem casu pa se ji je pridružila tudi skrb za blaženje podnebne krize – tako z vidika prilagajanja kot zmanjševanja emisij. V prvi fazi v obdobju 2016–2021 so v Barceloni uvedli šest superblokov, koncept pasovzadnjemcasumodificiralinapodlagipridobljenihizkušenj.Superblokidrugegeneracijenasta­jajo na bolj participativen nacin in se namesto preobrazbi vecjih obmocij posvecajo preobrazbi posameznih ulic. V projektu TuneOurBlock na primeru vec pilotnih superblokov na Dunaju in v Berlinu v sodelo­vanjusštevilnimideležnikioblikujemosmerniceinpriporocilazanjihovonacrtovanje,implementacijo in vkljucevanje javnosti,koristna za prenos te obetavne urbane »intervencije« na obmocja, kjer super-blokovšenimajo.Praksabimoralazanimatitudislovenskamesta,kizlastivstarihmestnihjedrihvedno bolj pogumno posegajo po tovrstnih rešitvah, a so kot celota še vedno zeloodvisna od motornega pro-meta in še dalec od udejanjanja paradigme trajnostnega razvoja. Jernej Tiran Slika 2: Vsakodnevni prizor iz superbloka Poblenou v Barceloni. Umik motornega prometa iz mestnih ulic je nanje privabil »mlado« in »staro«, ki kakovostno preživlja cas na prostem. CEEPUS GeoRegNet strokovna ekskurzija študentov in profesorjev z Oddelka za geografijo Naravoslovno-matematicne fakultete Univerze v Sarajevu po Sloveniji Ljubljana, 13.–18. 4. 2023 RegionalniprogrammobilnostizaizobraževanjeinusposabljanjevterciarnemizobraževanjuCEE­PUS(CentralEuropeanExchangeProgramforUniversityStudies)jebiloblikovanleta1995injenamenjen vzpostavitvi in spodbujanju mednarodnega sodelovanja med univerzami ter mobilnosti študentov in profesorjev. Znotraj programa že vse od leta 2006 deluje mreža GeoRegNet, ki je v študijskem letu 2022/2023 povezovala 20 oddelkov na podrocju geografije in regionalnega razvoja iz dvanajstih držav Srednje in Jugovzhodne Evrope. V GeoRegNet sta vkljucena tudi oddelka za geografijo Naravoslovno­matematicnefakulteteUniverzevSarajevuinFakultetezahumanisticneštudijeUniverzenaPrimorskem, kista v okviru mreže mobilnosti med 13. in 18. 4. 2023 izvedla strokovno ekskurzijo študentov in pro-fesorjev iz Sarajeva po Sloveniji. SodelovanjemedOddelkomzageografijoFakultetezahumanisticneštudijeUniverzenaPrimorskem inOddelkomzageografijoNaravoslovno-matematicnefakulteteUniverzevSarajevuimadolgoinboga-to tradicijo. Od leta 2005, ko sta oddelka soorganizirala odmevno mednarodno konferenco ob desetletnicidaytonskegamirovnegasporazuma,staustanoviizvedlivecuspešnihbilateralnihraziskovalnih dejavnostitertuditerenskihvajzaštudente.LetošnjašestdnevnaCEEPUSGeoRegNetstrokovnaekskur­zijajeudeležencemomogocilapridobitevštipendije,kijepokriladobršendelstroškovnjihovegapotovanjaindejavnostivSloveniji,polegtegapajevkljucevalatudinastanitevvŠtudentskemdomuLjubljana.Osnovni namenekskurzijejebilpovezanzrazširitvijoteoreticnegaznanja,pridobljenegaprištudiju,terprimerjavo geografskih znacilnosti med Bosno in Hercegovino ter Slovenijo. Namenjena je bila študentom 2. in Slika 1: Znacilnostiožjegamestnegasredišca Ljubljane so udeležencispoznavalipod vodstvomdr. Marka Krevsa. Hladnoin deževnoaprilsko vreme jesicer povzrocilo spremembe pri izvedbinekaterih dejavnosti v goratih obmocjih Slovenije. 3. letnika študijskega programa Geografija, prihajali pa so iz modulov Regionalno in prostorsko nacr­tovanje,Turizeminvarstvookoljatertudiizpedagoškeusmeritve.Udeležencisolahkovokviruekskurzije opravili pedagoški enoti Terensko delo IIin Terensko delo III, s tem pa pridobili 3 ECTS kreditne tocke. Skupajsejeterenskihvajudeležilo30študentovinštirjeprofesorji,vsisouspešnopridobilitudifinan­ciranje iz programa CEEPUS. Zasnova programa strokovne ekskurzije je bila skrbno nacrtovana in je ob medsebojnih sestankih predstavnikov obeh oddelkov potekala že od jeseni leta 2021. Glede na to, da so študenti in profesor­ji vse dni bivali v Ljubljani, je bil program oblikovan kot šest samostojnih pol- oziroma enodnevnih ekskurzij, v sklopu katerih so obiskali razlicna obmocja Slovenije in se spoznali z delovanjem razlicnih ustanov. Dnevne ekskurzije so vkljucevale seznanitev z raznolikimi temami, ki so študentom predsta-vile reliefna, podnebne, hidrografske, demografske, poselitvene, gospodarske in razvojne znacilnosti Slovenije, ki so bile s pomocjo spremljajocih profesorjev predstavljene v primerjalni perspektivi obeh držav. Udeleženci ekskurzije so prispeli v Ljubljano v cetrtek, 13. 4., kjer jih je v Rožni dolini pred upra­vo študentskih domov sprejel predstojnik Oddelka za geografijo Fakultete za humanisticne Univerze na Primorskem dr. Miha Koderman. V dopoldanskih urah so se nastanili v študentskem domu, nato pa so obiskali Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pod strokovnim vod­stvom dr. Marka Krevsa so se odpravili na voden ogled ožjega mestnega središca Ljubljane (slika 1). Spoznalisonekatereznamenitostiinseseznanilizizbranimiproblematikamimestnegarazvoja.Obiskali sotudiGeografskiinštitutAntonaMelikaZnanstvenoraziskovalnegacentraSlovenskeakademijezna­nosti in umetnosti, kjer jih je sprejel predstojnik inštituta dr. Matija Zorn (slika 2). Po predstavitvi dejavnosti inštitutaje sledil voden ogled Zemljepisnega muzeja, v katerem je vodja muzeja dr. Primož Gašperic predstavil zgodovinsko zbirko zemljevidov in drugih geografskih eksponatov. V petek, 14. 4., je skupina obiskala Postojnsko jamo in se ob tem seznanila z izzivi, ki jih narašca­jocaturisticnadejavnostpredstavljazavarstvokrhkegajamskegaokolja.VstaremmestnemjedruKopra sospoznalipestrozgodovinoveckulturnegaobmocjaslovenskeIstreternjeneglavnegospodarskedejav­nosti.ObiskalisotudiOddelekzageografijoFakultetezahumanisticneštudijeUniverzenaPrimorskem, ekskurzijopanadaljevalivKrajinskemparkuStrunjan,kjersosipodvodstvomnaravovarstveneganad­zornika Luke Kastelica ogledali soline in najvišji flišni klif na Jadranu (slika 3). Tu se je udeležencem pridružildr.IgorJurincicizFakultetezaturisticneštudije–TuristiceUniverzenaPrimorskem,kijeosvet­lil aktualno problematiko, povezano z razvojem množicnega turizma. Obisk slovenske Istre je skupina sklenila v starem mestnem središcu Pirana, ki so ga spoznavali pod vodstvom vodnice in domacinke Ljudmile Sinkovic, ki sicer tudi poucuje na prej omenjeni fakulteti. Osrednji poudarek tretjega dne (15. 4.) je bil na severozahodnem delu Slovenije. Študenti in pro-fesorjisoobiskaliTriglavskinarodnipark,kjersoimeliprvipostanekobBohinjskemjezeruvUkancu. Ob pogovorih o našem najvecjem zavarovanem obmocju in izzivih upravljanja z njim so se udeležen­ci sprehodili še do slapa Savice, na Bledu pa so imeli daljši odmor. Študenti in profesorji so osvetlili tudi geomorfološke in hidrološke teme ter primerjali razvoj turizma med državama. V drugem delu dneva so obiskali Nordijski center Planica, zadnji postanek tega dne pa je bil namenjen spoznavanju naravnega rezervata Zelenci z izvirom Save Dolinke. Vnedeljo(16.4.)soštudentiinprofesorjiobiskalikraškoobmocjeNotranjskegaparka.VRakovem ŠkocjanusosesprehodilidovznožjaVelikeganaravnegamostainseseznanilizznacilnostmirekeRak ter kompleksnim sistemom kraškega porecja reke Ljubljanice. Sprehodili so se tudi pod Malim narav­nim mostom, relativno nizek vodostaj reke pa jim je omogocil dostop do vhoda v Zelške jame. Pot jih je v nadaljevanju vodila še do Cerknice in Cerkniškega jezera, ki se je udeležencem ob obisku poka­zalovdokajvodnatipodobi.VzgodnjihpopoldanskihurahsosevrnilivLjubljano,kjersolahkospoznavali slovensko glavno mesto v lastni režiji. Predzadnji dan strokovne ekskurzije (17. 4.) je bil namenjen obisku širšega obmocja severovzhod­neinvzhodneSlovenije.PrvipostanekjebilvMariboru,kjersejeskupinasrecalazdr.IgorjemŽiberno Slika 2: Gosti iz Bosne in Hercegovine so obiskali Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, kjer jih je sprejel predstojnik, dr. Matija Zorn. Ogledali so si tudi Zemljepisni muzej. Slika 3: Gostitelj in soorganizator strokovne ekskurzije je bil Oddelek za geografijo Fakultete za huma­nisticne Univerze na Primorskem. Na fotografiji s predstavnikom Krajinskega parka Strunjan, Lukom Kastelicem,indr. IgorjemJurincicemizFakultetezaturisticneštudije –TuristiceUniverzenaPrimorskem. zOddelkazageografijoFilozofskefakulteteUniverzevMariboru(slika4). Podnjegovimvodstvomso opravili krajšisprehodpoožjem delumestnegasredišca,predstavljene so jimbiletudipoglavitnegeo­grafskeznacilnostimestapodPohorjem. VindustrijskiconiTeznososespoznalizbogatoindustrijsko dedišcino mesta, spustili so se tudi v podzemne rove nekdanje tovarne letalskih delov, v katerih jih je vodnica Barbara Izlakar seznanila z zgodovinskimi dejstvi o dogajanju med drugo svetovno vojno in desetletjih po njej. V drugem delu dneva je pot udeležence vodila v Posotelje. Ob vožnji po gricevnati pokrajinisobilevospredjuteme,povezanezrazvojemkmetijstva,vinogradništvaintermalnegaturiz-ma. Zadnji daljši postanek v tem dnevu so opravili v Kozjanskem regijskem parku v Podsredi. Tu jim jeobokusnipogostitviBarbaraPloštajnerpredstavilaprednostnenalogeinprojektenjihovegajavnega zavoda, z njo pa so obiskali tudi travniški sadovnjak avtohtonih in tradicionalnih sort jabolk in hrušk. Zadnjidanstrokovneekskurzije(18.4.)jebilprvotnonacrtovanzaobiskobmocjaKamniškeBistrice inVelikeplanine,vendarjebilopotrebnoprogramzaradizimskihvremenskihrazmer,prilagoditi.Tako so udeleženci obiskali južno predmestje Ljubljane, kjer so bili študentom predstavljeni procesi subur­banizacijein problematika nenadzorovaneširitvemesta na obcutljivoLjubljanskobarje. Sledil jedaljši postanekpriPodpeškemjezeru,udeležencipasoobiskalitudiBorovnico,Bistro,Vrhnikoinizvirereke Ljubljanice v Velikem Mocilniku. Skupinose je nato vrnila v Ljubljano ter obiskala še obmocje nekda­njihcarinskihskladišc,kijeodleta1990poznanokottrgovskosredišcepodimenomBlagovnotrgovinski center. Tu so se študenti in profesorji seznanili s preobrazbo tega mestnega obmocja in njegovih funk-cijtersesrecalizdr.SimonomKermoinLjudmiloSinkovicizFakultetezaturisticneštudije–Turistice UniverzenaPrimorskem.Strokovnaekskurzijasenatemmestutudizakljucila,udeležencisosevSarajevo vrnili v poznih vecernih urah. Strokovnaekskurzijaještudentomponudilaedinstvenopriložnostzapoglobitevteoreticnegazna­nja, obogatila je razumevanje izbranih geografskih konceptov in spodbudila cezmejno akademsko Slika4:StrokovnaekskurzijaštudentovinprofesorjevzOddelkazageografijoNaravoslovno-matematicne fakultete Univerze v Sarajevu je povezala vse geografske ustanove v Sloveniji. V Mariboru je udeležencesprejel dr. Igor Žiberna. sodelovanje. V programu so sodelovali predstavniki štirih geografskih ustanov v Sloveniji, ki so s svo­jim znanjem in gostoljubjem poskrbeli, da bo obisk Slovenije udeležencem ostal v prijetnem spominu. Vec fotografskih utrinkov s strokovne ekskurzije je dostopnih na spletni strani organizatorja: https://fhs.upr.si/gostovanje-studentov-in-profesorjev-iz-oddelka-za-geografijo-univerze-v-sarajevu/. Miha Koderman 3. zasedanje Skupine izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena (UNGEGN) New York, Združene države Amerike, 1.–5. 5. 2023 V zacetku maja je v palaci Organizacije združenih narodov (OZN) v New Yorku potekalo 3. zase­danje Skupine izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena (UNGEGN) (slika 1). UNGEGN je v strukturi OZN del Ekonomskega in socialnega sveta, ki poleg Generalne skupšcine, Varnostnega sveta, Sekretariata, Meddržavnega sodišca v Haagu in Skrbniškega sveta predstavlja enega od glavnih stebrov te organizacije. V okviru letošnjega zasedanja je bilo izvedenih 10 plenarnih srecanj, na katerih je sodelovalo 226 delegatk in delegatov iz 62 držav clanic. Predstavljenih in obravnavanih je bilo 60 dokumentov (brez nacionalnihporocilinporocildelovnihskupinterregionalnihoddelkov).Polegnacionalnihpredstavnikov sose zasedanja udeležili tudi predstavnice in predstavniki nekaterih mednarodnih organizacij, na pri­merMednarodnegeografskezveze(IGU),Mednarodnekartografskezveze(ICA),Mednarodnegasveta za onomasticne znanosti, Mednarodne hidrografske organizacije, Mednarodnega sveta za raziskave Antarktike in druge. Med t. i. opazovalci so bili prisotni predstavnice in predstavniki nekaterih pod-jetij, kot so Esri, Googel, Mapbox in nekaterih raziskovalnih ustanov, na primer Herder-Institut für historische Ostmitteleuropaforschung, Universidad Nacional Federico Villareal, Leibniz-Institut für Länderkunde in drugi. Slika 1: 3. zasedanje UNGEGN-a. Slika 2:Vokvirunacionalnega dialoga jeslovenski delegatMatjaž Geršic predstavildejavnosti,povezane s standardizacijo zemljepisnih imen na dvojezicnih obmocjih v Sloveniji. Slika 3: Slovenski delegat Matjaž Geršic z delegatoma Saudove Arabije, Alijem Aldosarijem (levo) in Abdullahom Alwelaijem (desno). Novost letošnjega zasedanja je bil t. i. nacionalni dialog. V tem okviru so posamezne delegatke in delegatipredstaviliposameznepoudarkeiznacionalnihporocil,kisobilipredhodnoizbrani. Poposa­meznemciklupredstavitevjesledilaplenarnarazprava.Izslovenskegaporocilajebilaizbranatematika standardizacije zemljepisnih imen na dvojezicnih obmocjih v Sloveniji (slika 2). Polegplenarnihsrecanjsobilaorganiziranatudisrecanjaposameznihdelovnihskupin,kijihjepri UNGEGN-u trenutno aktivnih šest, sestanki zemljepisno-jezikovnih oddelkov, ki jih je 24, in sestan­ki nekaterih drugih z imenoslovjem povezanih delovnih skupin, na primer Skupne komisije ICA in IGUzaimenoslovje.Slovenijajemeddelovnimiskupinaminajboljaktivnavdelovnihskupinahzaekso­nime,romanizacijoinpodatkovnezbirke,prizemljepisno-jezikovnihoddelkihpasmoumešcenivskupino držav vzhodnega dela srednje in jugovzhodne Evrope. V tem okviru smo bili na plenarnem zasedanju zaprošeni za predstavitev projekta o mikrotoponimih v Porabju, kot zgleda dobre prakse sodelovanja med dvema komisijama. Med rezultati zasedanja velja poleg že omenjenega nacionalnega dialoga izpostaviti na novousta­novljenobazozemljepisnihimenmestzveckot100.000prebivalci,zakateroskrbiOZN.Izjemnodolga razprava je bila tudi na temo eksonimov, kjer je iskanje kompromisa med ohranjanjem eksonimov kot kulturne dedišcine posameznega jezika na eni strani ter zmanjševanjem njihove rabe na drugi strani precej težje, kot se zdi na prvi pogled. Matjaž Geršic Delovni sestanek projektnih partnerjev na projektu LookUP (COSME) Plasencia, Španija, 13.–15. junij 2023 Projekt LookUP je namenjen spodbujanju inovativnosti in konkurencnosti podjetij, ki si v svojem poslovnem modelu prizadevajo za krepitev konceptov prožnosti, digitalizacije in trajnostnega razvoja Slika 1: Opazovanje ptic ob rezervoarju Gabriel y Galán. Slika 2: Opazovanje Sonca. na podrocju astroturizma, opazovanja narave in ekoturizma. Pilotna obmocja so v Španiji (pokrajina Ekstremadura ob meji s Portugalsko), Romuniji (Transilvanija) in na Finskem (ob mestu Kuusuamo). Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU v projektu sodeluje kot znanstveni partner. V raziska­vijezbralinpreucilrelevantneprimeredobrihpraksterpripravilvsebinskopodlagozapripravostrategije oblikovanja mehanizmov, ki bi naslovila razvojne izzive tovrstnih podjetij. VmestuPlasenciajebilpozagonskemsrecanjuprojektajanuarja2023vLjubljaniorganizirandrugi delovni sestanek. Na njem je slovenska ekipa predstavila preliminarne rezultate raziskave in delovno razlicico vsebinske podlage za strategijo. Na sestanku so drugi partnerji porocali o svojih projektnih dejavnostih na pilotnih obmocjih, sledil pa je tudi pregled upravljanja projekta in priprava vmesnegaprojektnega porocila. Španski partner (regionalna vlada pokrajine Ekstremadura) je projektnim part­nerjemvpraksipredstavilrazvojinfrastrukturezakrepitevdejavnostinapodrocjuastroturizmaindivjih živali, zlasti ptic. Tretji delovni sestanek bo decembra 2023 v mestu Kuusuamo na Finskem. Erik Logar 17. konferenca mlajših raziskovalcev Združenja evropskih planerskih šol (AESOP) Antwerpen, Belgija, 28.–31. 3. 2023 Na univerzi v Antwerpnu v Belgiji je med 28. in 31. marcem 2023 potekala konferenca z naslovom »Prostorsko nacrtovanje za ukrepanje« (Planning for action) (slika 1). Konferenco, namenjeno mlaj­šim raziskovalcem, je organizirala raziskovalna skupina za urbani razvoj Univerze v Antwerpnu, pod okriljem Združenja evropskih planerskih šol (AESOP). Gre za redno letno konferenco, ki se od klasi-cnih znanstvenih konferenc razlikuje v tem, da udeležencem na zacetku vsakega konferencnega dne postreže z vsaj enim aktualnim teoreticnim predavanjem vodilnih, mednarodno uveljavljenih razi­skovalcev. Prvi dan konference se je zacel s strokovnimi ekskurzijami, skozi katere smo udeleženciboljespo­znaliposebnostirazvojaAntwerpna,istidanpastabilinasporedutudiuvodnipredavanjiSiminDavoudi in Toma Daamna. Simin Davoudi je svetovno priznana profesorica prostorskega nacrtovanja, ki tre­nutno deluje na Univerzi v Newcastlu. Ukvarja se z upravljavskimi procesi v prostorskem nacrtovanju, podrobneje z odnosi moci, vprašanji prostorske pravicnosti in demokracije, ki vplivajo na prakso pro-storskeganacrtovanja.TomA.DaamenjeprofesornaUniverzivDelftu(slika2).Ukvarjasezupravljavskimi procesivprostorskemnacrtovanju,šeposebejpazjavno-zasebnimpartnerstvominvkljucevanjemjav­nostivodlocanje.DrugidankonferencejeimeluvodnopredavanjeOswaldDevisch,profesornaFakulteti zaarhitekturoUniverzevHasseltu.Ukvarjasesparticipativnimnacrtovanjem. Tretjidanjeimeluvod-no predavanje Maarten Van Acker, profesor urbanizma na Univerzi v Antwerpnu. Ukvarja se z nacrtovanjem infrastrukture in drugimi velikimi razvojnimi projekti v urbanem okolju. Slika1:OsrednjidelkampusaMustaardnaUniverzi Slika 2: Izsek uvodnega predavanja Toma A. vAntwerpnu,nakateremjepotekalakonferenca. Daamna. Pouvodnih predavanjih sosledila predavanja udeležencev.Konferenca jepokrivala pet vsebinskih sklopov: upravljavski vidiki trajnostne preobrazbe prostora, vkljucujoca mobilnost, vpliv prostorske­garazvojanapocutjeprebivalcev,pristopiknacrtovanjuvpogojihkompleksnostiterraziskovalnemetode v prostorskem nacrtovanju. Konference sem se udeležila podpisana iz ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika. Predstavila sem metodologijo participativne raziskave o preobrazbi malih industrij­skih mest na primeru Trbovelj. Maruša Goluža Konferenca Evropskega združenja za urbane raziskave (EURA) Reykjavik, Islandija, 22.–26. 6. 2023 Konec junija 2023 je bila v Reykjaviku na Islandiji organizirana konferenca združenja za urbane raziskave (EURA), ki je potekalapod okriljem Univerze na Islandiji, Fakultete za politicne vede (slika) v sodelovanju s Fakulteto za znanosti o življenju in okolju ter Inštitutom za javno upravo in politiko. Na konferenci, ki je gostila vec kot 300 udeležencev iz 46 držav, se je zvrstilo 55 znanstvenih sekcij, na katerih je bilo predstavljenih 235 referatov. Posebej spodbudno je bilo, da se je konference udeležilo veliko mladih,kipreucujejo tematike urbanisticnega nacrtovanja in regionalnih politik. Izredno zani­mivistabilivabljenipredavanjizgostomaMatthewomCarmonoizZdruženegakraljestvainTinoSaaby iz Danske. Predzadnji dan konference je bil namenjen predstavitvam dobrih praks v mestu Reykjavik, nakateremsopartnerjiizmestaReykjavikpredstavilinekajsvojihnajboljinovativnihprojektovvpove­zavi z nacrtovanjem in socialnimi inovacijami v mestu. Velikadodanavrednostkonferencejenedvomnonjenainterdisciplinarnostinposledicnoudeležba raziskovalcev iz razlicnih ved. S strani ZRC SAZU Geografskega inštituta Antona Melika sva se kon- Slika: Ena izmed glavnih organizatork konference je bila Fakulteta za politicne vede. ference udeležila Katarina Polajnar Horvat, ki sem v sekciji Podnebje, skupnost in urbana odpornost predstavila prispevek »Urbane javne površine kot obmocja za odpornost: primer Ljubljane« in David Bole, ki je v sekciji Razlicni vidiki odpornega mesta predstavil prispevek »’Trdna’ industrijska mesta: razlaga odpornosti«. Naslednje leto bo konferenca potekala aprila v New Yorku. Katarina Polajnar Horvat 19. bienalna konferenca Mednarodnega združenja za preucevanje skupnega (IASC) Nairobi, Kenija, 19.–24. 6. 2023 Med19.in24.junijemjevNairobijuvKenijipotekala19.bienalnahibridnakonferencaMednarodnega združenjazapreucevanjeskupnega(InternationalAssociationfortheStudyoftheCommons–IASC), ki se je je udeležilo okrog 625 znanstvenikov in tudi praktikov. Naslovkonferencejebil»Skupno,kigaželimo–medzgodovinskozapušcinoinprihodnjimiskup­nostnimi praksami« (The commons we want – between historical legacies and future colletice action). KonferencojeskupajorganiziralovecinštitutovinoddelkovizUniverzevNairobijuinUniverzevBernu,CenterzaintegriranousposabljanjeinraziskavenapodrocjurazvojaASAL(CETRAD),Švicarskiinšti­tut za tropsko in javno zdravje ter Švicarsko društvo za afriške študije. Beseda na tokratni konferenci je tekla o participativni opredelitvi skupnega v razlicnih kontekstih. Namen dogodka je bil ozavestiti dolgo zgodovino procesov kolonizacije in globalizacije, ki vplivajo na današnje skupno in ljudi, ki pri tem sodelujejo (angleško commoners). Današnji izzivi zahtevajo bolj spodbudnorazmišljanjeoskupneminskupnostnihpraksahvprihodnostinarazlicnihravnehinobse­gih. Konferenca je obsegala naslednje krovne teme: 1) naši skupni cilji trajnostnega razvoja, 2) skupno za preobrazbo mest, 3) avtohtoni prebivalci in globalizacija, 4) skupno med kolonialno zapušcino in Slika 1: Otvoritvena slovesnost na konferenci IASC 2023, na kateri so nam domacini predstavili nekaj kenijskih pesmi. antropocenom, 5) modeliranje in vec metodni pristopi v policentricnem sistemu skupnega, 6) drama razgrabljenegaskupnega,7)globalnoskupnospodrocjazdravstvamedpandemijamiinglokalnimzdrav­jem, 8) priložnosti in izzivi digitalnega skupnega, 9) konservatorstvo, okoljska pravicnost in skupno, 10) vzpostavitev lokalnih ustanov in radikalne prihodnosti za skupno ter 11) napredek na podrocju teorije. Nakonferencisosezvrstilaštiriplenarnapredavanja,petdelavnic,petokroglihmiz,splošnisesta­nek clanov IASC,sedemregionalnih sestankov clanov IASC (med njimitudi za Evropo) in vec kot 110 panelov, v sklopu katerih je bilo predstavljenih vec kot 600 znanstvenih predstavitev. Po konferenci so sledileštiripokonferencneekskurzije,nakaterihsmolahkospoznavaliprepletbogatekulturneinbiot­ske pestrosti Kenije. Na plenarnih predavanjih smo prisluhnili predavateljem Mordecai Ogadi Whose commons, Milki Chepkorir The contribution of indigenous people to globalisation despite our exclusion in the same, Jessu Ribotu Wallowing in adaptation while neck deep in vulnerability: Toward structural climate responses ter Ruth Hall in Moenieba Isaacs, kista skupaj predstavili predavanje z naslovom Taking back the com­mons: Decommodification, deconcentration and democratisation. NagradoElinorOstromnapodrocjuraziskavjeprejeldr.MarcoJanssenzaprispevekpriupravljanju skupnihvirovnaterenu,vlaboratoriju,kibernetskemprostoruinvesoljuprekuporabevedenjskihekspe­rimentov, racunalniških modelov in primerjav študij primerov ter za izboljšanje dostopa do rezultatov raziskav, saj je prispeval k praksam odprte znanosti, odprtega dostopa do publikacij in virtualnih kon­ferenc. Med praktikanti je nagrado prejela organizacija Seva Mandir iz Zahodne Indije, ki si prizadeva za krepitev odnosov med obubožanimi podeželskimi skupnostmi in njihovimi zemljišci. SlovenijosemnakonferencizastopalaMatejaŠmidHribarizZRCSAZUGeografskegainštitutaAntona Melika(slika2).Vsklopuskupine,kiseukvarjazevropskimskupnimnapodrocjuprehrane,smoorga­niziralidvesekciji,vokvirukaterihsmopredstaviliprispevek: Alpinecommonsbetweencontinuityand transformation (soavtorji:Pagot Giacomo,RailFrancesca Lisa, Šmid HribarMateja,WaltersGretchen, Slika 2: Slovenska udeleženca na konferenci IASC 2023. Hymas Olivier, Liechti Karina, Haller Tobias, Urbanc Mimi, Dalla Torre Cristina, Joye Jean-François, Lorenzini Sara, Bogataj Nevenka, Penker Marianne, Manzoni Antonio). Prihodnja konferenca IASC bo junija 2025 v Massachusettsu (ZDA). Spletna stran konference: https://2023.iasc-commons.org/. Spletna stran združenja: https://www.iasc-commons.org/. Mateja Šmid Hribar Geografija podeželja v casu sprememb – 3. evropska konferenca o geografiji podeželja Groningen, Nizozemska, 26.–29. junij 2023 Evropskakonferencaogeografijipodeželjapovezujegeografeinraziskovalcedrugihsorodnihved, ki se v svojih raziskavah ukvarjajo s preucevanjem podeželskih obmocij. Prvi dan so se na konferenci najprej srecali raziskovalci na zacetku znanstvene poti in predstavili raziskovalne usmeritve. Sledilo je uvodno predavanje filozofa Basa Haringa o svojem pogledu na (nizozemsko) podeželje. Uvodni dan se je sklenil z vecernim sprejemom in spoznavanjem udeležencev. Osrednji del konference je bil namenjen številnim predstavitvam raziskav, ki jih raziskovalci opra­vljajo na podeželskih obmocjih – tematike so bile pretežno vezane na preucevanje podeželja v Evropi. Najvec predstavitev je bilo o digitalizaciji na podeželju, ovlogi kakovostnih javnih storitev, o migraci­jahinzagotavljanjudelovnihmestzamladeteroizkušnjahorazvojuinizvajanjumehanizmovupravljanja podeželskih obmocij. V sklopu konference je bilo organiziranih tudi vec ekskurzij, ki so udeležencem zrazlicnihvidikovpribližalipodeželskaobmocjanaNizozemskem(slika1).Udeležencisositakolahko na eni od ekskurziji ogledali sistem pridobivanja novih zemljišc zaradi izsuševanja morja (t. i. polder­ji;slika2)terseseznanilispriložnostmiinizzivitovrstnihzemljišc.Drugaekskurzijajebilanamenjena spoznavanjuvlogepodeželskihosnovnihšol,tretjaincetrtaekskurzijastabiliosredinjeninapodeželsko Slika 1: Podeželsko naselje Zoutkamp na severu Nizozemske. Slika 2: Polder – ozemlje, ki so ga z izsuševanjem na Nizozemskem »vzeli« morju. obrobjemestaGroningen,petapajeudeležencempribližalaprocesdigitalizacijenanizozemskempode­želju. Ob boku uradnega programa konference so bile številne priložnosti za spoznavanje in navezova­nje novih stikov z raziskovalci s podrocja geografije podeželja iz drugih držav. Udeleženci konference so dobili tudi priložnost za objavo svojih del v nekaterih evropskih znanstvenih revijah, ki objavljajo rezultateotovrstnihtematikah.Naslednja,4.evropskakonferencaogeografijipodeželjabojunija2026 v Portu na Portugalskem. Erik Logar Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU v letu 2022 Ljubljana, Gosposka ulica 13, http://giam.zrc-sazu.si Geografski inštitut Antona Melika je imel v letu 2022 32 redno zaposlenih raziskovalcev in 3 stro­kovne delavke ter vec stalnih in obcasnih pogodbenih sodelavcev, ki so sodelovali pri raziskovalnih projektih in nalogah. V letu 2022 sta se upokojila dva sodelavca (Meta Ferjan in Peter Repolusk). Inštitutjevodipredstojnikdr.MatijaZorn,njegovipomocnikipasobilidr.MatjažGeršic,dr.Janez Nared in dr. Nika Razpotnik Viskovic (do 16. 10.). Znanstveni svet inštituta so sestavljali akademik dr. AndrejKranjcinizredniclanSAZUdr.FranciGabrovšekterdr.DavidBole,dr.MatejGabrovec(pred­sednik), dr. Blaž Komac (podpredsednik), dr. Nika Razpotnik Viskovic in dr. Matija Zorn. Inštitutima7organizacijskihenot:Oddelekzafizicnogeografijostavodiladr.MatijaZorn(do13. 6.) oziroma dr. Matej Lipar (od 14. 6.), Oddelek za humano geografijo je vodil dr. David Bole, Oddelek zaregionalnogeografijodr. DragoPerko,Oddelekzanaravnenesrecedr.BlažKomac,Oddelekzavar­stvo okolja dr. Aleš Smrekar, Oddelek za geografski informacijski sistem dr. Mateja Breg Valjavec in Oddelek za tematsko kartografijo dr. Jerneja Fridl. NainštitutudelujejotudiZemljepisnimuzej,kigajevodildr.PrimožGašperic,Zemljepisnaknjiž­nica, ki jo vodila dr. Maja Topole, in Fizicnogeografski laboratorij, ki ga vodila dr. Mateja Ferk. NainštitutujesedežKomisijezastandardizacijozemljepisnihimenVladeRepublikeSlovenije.Njen predsednik je bil dr. Matjaž Geršic. Leta 2022 je raziskovalno delo sodelavcev inštituta potekalo v okviru 2 raziskovalnih programov, 9temeljnih,1podoktorskega,2uporabnihin9ciljnihnacionalnihprojektov,1projektavokvirukom­plementarne sheme, 1 bilateralnega raziskovalnega projekta, 2 projekta vezana na evropske sklade, 21 mednarodnih ter 12 drugih, pretežno tržnih projektov. To so: • šestletni raziskovalni program Geografija Slovenije (P6-0101; vodja: dr. Blaž Komac), • šestletni raziskovalni program Dedišcinanaobrobjih:novipogledinadedišcinoinidentitetoznotraj inonkrajnacionalnega(P5-0408;vodja:dr.ŠpelaLedinekLozej,InštitutzaslovenskonarodopisjeZRCSAZU), • triletni temeljni raziskovalni projekt Upravljanje lavinske nevarnosti s pomocjo klasifikacije reliefa (J6-2591; vodja: dr. Blaž Komac), • triletnitemeljniraziskovalniprojekt VplivnovihpodnebnihrazmernasnežneplazovevSloveniji (J6-4627; vodja: dr. Blaž Komac), • triletnitemeljniraziskovalniprojekt Konceptsoodvisnostivkrasu:povezanostvrtacinjamzvidika antropogenih vplivov (J6-2592; vodja: dr. Mateja Breg Valjavec), • triletnitemeljniraziskovalniprojektNoviindikatorjiklimatskihspremembvstalagmitihvSloveniji (J1-2478; vodja: dr. Sonja Lojen, Institut Jožef Stefan, vodja na inštitutu: dr. Matej Lipar), • triletnitemeljniraziskovalniprojekt Korozijskecevikotnoviindikatorpreteklihpodnebnihspre­memb (J6-3142; vodja: dr. Matej Lipar), • triletni temeljni raziskovalni projekt Podledeniški karbonatni sedimenti – nov vir za preucevanje obstoja ledenikov v glaciokraškem okolju (J6-3141; vodja: dr. Matija Zorn), • triletni temeljni raziskovalni projekt Ustvarjanje, vzdrževanje, ponovna uporaba: mejne komisi­je kot kljuc za razumevanje sodobnih meja (J6-2574; vodja: dr. Marko Zajc, Inštitut za novejšo zgodovino, vodja na inštitutu: dr. Matija Zorn), • triletni temeljni raziskovalni projekt Rapalska meja: cetrt stoletja obstoja in stoletje dedišcine ter spomina (J6-3124; vodja: dr. Božo Repe, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, vodja na inštitu­tu: dr. Matija Zorn), • triletni aplikativni raziskovalni projekt Nevidno življenje odpadkov: Razvoj etnografsko uteme­ljene rešitve za upravljanje z odpadki v gospodinjstvih (L6-9364; vodja: dr. Dan Podjed, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, vodja na inštitutu: dr. Katarina Polajnar Horvat), • triletni temeljni raziskovalni projekt Biografije istrskih poti: hoja in pisanje kot metodi razisko­vanjaobmejnihprostorov(J6-4611;vodja:dr.NatašaRogeljaCaf,Inštitutzaslovenskoizseljenstvo in migracije ZRC SAZU, vodja na inštitutu: dr. Primož Pipan), • stalni aplikativni raziskovalni projekt Preucevanje slovenskih ledenikov (vodja: dr. Matej Lipar), • podoktorski raziskovalni projekt Trajnostno upravljanje pokrajin: od teorije k praksi (Z7-1885; vodja: dr. Daniela Ribeiro), • triletni ciljni raziskovalni projekt Celostni pristop k razvoju ob prometnih koridorjih in vozlišcih (V6-2143; vodja: dr. Janez Nared), • dve in pol letni ciljni raziskovalni projekt Mobilnostna revšcina v Republiki Sloveniji (V6-2251; vodja: dr. Matej Gabrovec), • triletniciljniraziskovalniprojektVrednotenjeukrepovregionalnepolitikevSlovenijivprogramskem obdobju 2014–2020 (V6-2287; vodja: dr. Janez Nared), • dveletni ciljni raziskovalni projekt Mikrotoponimi v Porabju (V6-2110; vodja: dr. Matjaž Geršic), • triletni ciljni raziskovalni projekt Standardizacija hidronimov v Registru zemljepisnih imen (V6­2108; vodja: dr. Drago Perko), • dveletniciljniraziskovalniprojektIdentifikacija,ovrednotenjeinkartiranjeekosistemskihstoritevnara­vovarstvenopomembnejšihobmocijvSloveniji–NatGuidES(V1-2141;vodja:dr.MatejaŠmidHribar), • eno in pol letni ciljni raziskovalni projekt Podnebno pogojene naravne nesrece in odziv sistema ZRP v Republiki Sloveniji (V5-2150; vodja: dr. Miro Hacek, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, vodja na inštitutu: dr. Blaž Komac), • dveinpolletniciljniraziskovalniprojektRaziskavezaopredelitevonesnaženostipodzemnihjamna ravniSlovenije,njihovoprednostnosanacijotermonitoringstanjajam(V1-2140;vodja:dr.JureTicar), • dveletni ciljni raziskovalni projekt Dopolnitev evidence prikritih vojnih grobišc in Registra voj­nih grobišc s podatki o prikritih vojnih grobišcih v podzemnih jamah (V6-2281; vodja: dr. Peter Mikša, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, vodja na inštitutu: dr. Jure Ticar), • triletniciljniraziskovalniprojektRaziskaveogroženihnarecijvslovenskemjezikovnemprostoru (Radgonski kot, Gradišcanska, Hum na Sotli z okolico, Dubravica z okolico) (V6-2109; vodja: dr. Januška Gostencnik, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, vodja na inštitutu: dr. Primož Pipan), • dve in pol letni projekt evropskih strukturnih in investicijskih skladov Interpretacija biotske raz­novrstnostiindedišcinekolišcnaLjubljanskembarju(vodji:dr.ElenaLeghissa,Inštitutzaarheologijo ZRC SAZU, in dr. Aleš Smrekar), • dvoletni raziskovalni projekt komplementarne sheme AEOLKARST – Geomorfološke posebnosti krasanaeolskihkalkarenitihinnjihovapomembnostzapreucevanjepaleoklime(N1-0162;vodja: dr. Matej Lipar), • triletni švicarsko-slovenski raziskovalni projekt Mesta brez vrednosti? Družbeno-gospodarskapreobrazba industrijskih mest v Švici in Sloveniji (N6-0157; vodja: dr. David Bole), • triletnimednarodniraziskovalniprojektPreobrazbamestnihcetrtipomericloveka:uporabakon­cepta superbloka v razlicnih urbanih strukturah (H6-8290; vodja: Jernej Tiran), • sedemletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega teritorialnega sodelovanja SMART-MR – Sustainable measures for achieving resilient transportation in metropolitan regions ‘Trajnostni ukre-pi za ucinkovitejši promet v metropolitanskih regijah’ (vodja: dr. Janez Nared), • triletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega teritorialnega sodelovanja LABELSCAPE – IntegrationofsustainabilitylablesintoMediterraneantourismpolicies‘Vkljucevanjetrajnostnegacer­tificiranja v turisticne politike Sredozemlja’ (vodja: dr. Nika Razpotnik Viskovic), • triletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega teritorialnega sodelovanja TUNE UP – Promoting multilevel governance for tuning up biodiversity protection in marine areas ‘Spodbujanje vecnivojskega upravljanja za uravnavanje ohranjanja biotske raznovrstnosti na morskih obmocjih’ (vodja na inštitutu: dr. Aleš Smrekar), • triletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega teritorialnega sodelovanja ECOVINEGOALS – ECOlogicalVINEyardsGOvernanceandActivitiesforLandscape’sStrategies‘Upravljanjeindejavnostiveko­loškihvinogradihkotpodlagazapripravopokrajinskihstrategij’(vodjanainštitutu:dr.MatejaŠmidHribar), • dveletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega teritorialnega sodelovanja YOUIND – Youth in Industrial Regions – Strengthening institutional capacities to cope with the outmigration of young people from industrial towns ‘Mladi v industrijskih regijah – krepitev institucionalnih zmogljivosti za preprecevanje izseljevanja mladih iz industrijskih mest’ (vodja na inštitutu: dr. Jani Kozina), • triletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegateritorialnegasodelovanjaTranStat–Transitions toSustainableSkiTourismintheAlpsofTomorrow‘TrajnostnapreobrazbasmucarskihsredišcvAlpah’ (vodja na inštitutu: dr. Maruša Goluža), • triletni mednarodni raziskovalni projekt evropskega teritorialnega sodelovanja AlpTextyles – Collaborative solutions for a heritage & consumer sensitive relocalization of sustainable, circular, and innovative Alpine textile value chains ‘Skupne rešitve za relokalizacijo trajnostnih, krožnih vrednos­tnih verig alpskega tekstila, dovzetne za dedišcino in potrošnike’ (vodja na ZRC SAZU: dr. Katarina Šrimpf Vendramin, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU), • osemletniLIFEIPmednarodniraziskovalniprojektCARE4CLIMATE–Boostinggreenhousegasemis­sionsreductionby2020withaviewto2030–promotingsustainabletransport,energyefficiency,renewable energiesandsustainable,climate-protectinglanduseinthetransitiontoalowcarbonsociety‘Spodbujanje zmanjšanjaemisijtoplogrednihplinovdo2020spogledomna2030–promoviranjetrajnostnemobil­nosti, ucinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije in v blaženje podnebnih sprememb usmerjenorabotalznamenomprehodavnizkoogljicnodružbo’(vodjanainštitutu:dr.MatejGabrovec), • eno in pol letni ESPON mednarodni raziskovalni projekt ESPON Transnational Outreach Support 2019–2022‘DiseminacijaprogramaESPONzaobdobje2019–2022’(vodjanainštitutu:dr.JanezNared), • eno in pol letni ARPAF mednarodni raziskovalni projekt MadelnTheAlps – The image of Alpine Products: A common resource for pan-Alpine territorial brand cooperation ‘Podoba alpskih izdelkov kot skupni vir teritorialnega sodelovanja pri znamcenju na obmocju Alp’ (vodji na ZRC SAZU: dr.ŠpelaLedinekLozejindr.KatarinaŠrimpfVendramin,InštitutzaslovenskonarodopisjeZRCSAZU), • triletnimednarodniraziskovalniprojektprogramaEU-Indija FilmInd – TheIndianfilmindustryas a driver of new socioeconomic connections between India and Europe ‘Indijska filmska industrija kot gonilonovihdružbeno-gospodarskihpovezavmedIndijoinEvropo’(vodjanainštitutu:dr.JaniKozina), • štiriinpolletnimednarodniraziskovalniprojektObzorje2020TRANS-MAKING–Art/culture/eco­nomy to democratize society, Research in placemaking for alternative narratives discourses ‘Umetnost/kultura/ekonomija za demokratizacijo družbe, Raziskovanje ustvarjanja krajev alterna­tivnih narativov’ (vodja na ZRC SAZU: dr. Jovana Mihajlovic Trbovc, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU), • petletni mednarodni raziskovalni projekt Obzorje 2020 SHARED GREEN DEAL – Social Sciences &HumanitiesforAchievingaResponsible,EquitableandDesirableGREENDEAL‘Družbeneinhuma­nisticnevedezadoseganjeodgovornega,pravicnegainželenegaZelenegadogovora’(vodjanainštitutu: dr. Mateja Šmid Hribar), • petletni mednarodni raziskovalni projekt Obzorje 2020 SELINA – Science for Evidence-based and sustainabLe decIsions about NAtural capital ‘Znanost za na dokazih temeljece in trajnostne odloci­tve o naravnem kapitalu’ (vodja na inštitutu: dr. Mateja Šmid Hribar), • dvoletniErasmus+mednarodniprojektMINERVA–MappINgCulturalHERitage:GeosciencesVAlue in Higher Education ‘Mapiranje kulturne dedišcine – pomen geoznanosti v visokošolskem izobra­ževanju’ (vodja na inštitutu: dr. Jani Kozina), • polletnimednarodniraziskovalniprojektMednarodneatomskeagencijeEvaluatinggroundwaterresour­cesandgroundwater-surface-waterinteractionsinthecontextofadaptingtoclimatechange‘Vrednotenje virov podzemne vode ter interakcij med podzemno in površinsko vodo v okviru prilagajanja pod-nebnim spremembam’ (vodja na inštitutu: dr. Matija Zorn), • štiriletnimednarodniraziskovalniprojektevropskegaprogramaznanstvenihintehnološkihraziskav COST FIRELINKS – Fire in the Earth System: science & society ‘Požari v okoljskem sistemu Zemlje: znanost in družba’ (vodja na inštitutu: dr. Matija Zorn), • štiri in pol letni mednarodni raziskovalni projekt evropskega programa znanstvenih in tehnoloških raziskav COST SAGA – The Soil Science & Archaeo-Geophysics Alliance: going beyond prospection ‘Znanosti o prsteh in arheološko-geofizikalno zavezništvo: širjenje zmožnosti’ (vodja na inštitutu: dr. Mateja Ferk), • dvoletnibilateralnislovensko-ameriškiraziskovalniprojektRazporeditevvrtacvtropskemklimatskem pasu obalno-otoškega okolja (Gvam, ZDA) in zmernem klimatskem pasu kontinentalnega oko­lja (Slovenija) (BI-US/22-24-089; vodja: dr. Matej Lipar), • dvoletnibilateralnislovensko-ameriškiraziskovalniprojektGeokemijaledu:SlovenijainZDA:Pretekli inrecentnipodnebnisignaliledeniškegainjamskegaleduvSlovenijiinvZDA(BI-US/22-24-023; vodja: dr. Matija Zorn), • dvoletni bilateralni slovensko-ameriški raziskovalni projekt Perspektiva remediacije onesnaženih kraških obmocij (BI-US/22-24-108; vodja: dr. Jure Ticar). Ostali projekti in naloge pa so bili: • SpremljanjedelaKomisijezastandardizacijozemljepisnihimenVladeRepublikeSlovenije(vodja: dr. Drago Perko), • Misija: Triglavski ledenik v Peking (tržni projekt; vodja: mag. Miha Pavšek), • ElaboratovarnostipredsnežnimiplazovizasmucišceJezersko(tržniprojekt;vodja:mag.MihaPavšek), • Mnenje o razširitvi ukrepov za zagotavljanje varnosti pred snežnimi plazovi na obmocju smu-carskih prog in naprav smucišca Kanin z namernim proženjem snežnih plazov s pomocjo helikopterja (sistem Daisy bell) (tržni projekt; vodja: mag. Miha Pavšek), • Mnenje o zagotavljanju varnosti pred snežnimi plazovi za smucišce Kope (tržni projekt; vodja: mag. Miha Pavšek), • TerestricnolidarskoskeniranjepožarišcanaKrasu(tržniprojekt;vodja:dr. MatejaBregValjevec), • Priprava dokumentacije za sklenitev pogodb za izvajanje gospodarske javne službe avtobusne­ga linijskega prevoza potnikov (tržni projekt; vodja na inštitutu: dr. Matej Gabrovec), • PredlogoptimizacijemestnegaprometavMestniobciniNovaGorica(tržniprojekt;vodjanainšti-tutu: dr. Matej Gabrovec), • Ex-anteinex-postraziskavestanjanapodrocjuvrzelimedkreativnimpotencialomslovenskega gospodarstvainservisnimizmožnostmikreativnegasektorja(tržniprojekt;vodja:dr.JaniKozina), Slika 1: Na Zelenici je potekalo interno inštitutsko izobraževanje o gibanju v zimskih razmerah v gorah. • Organizacija Slovenskih regionalnih dnevov (tržni projekt; vodja: dr. Janez Nared), • Zemljevidi za ucbenike slovenšcine Založbe Rokus Klett (tržni projekt; vodja: dr. Matija Zorn), • Šolski zemljevidi za založbo Modrijan izobraževanje (tržni projekt; vodja: dr. Matija Zorn). Inštitut je organiziral ali soorganiziral vec posvetov in drugih srecanj: • Sustainability and certification standards ‘Standardi za trajnost in certificiranje’ (delavnica med-narodnega projekta LABELSCAPE, spletni dogodek, 18. 1.), • Tourismvaluechainandcertification‘Turisticnavrednostnaverigaincertificiranje’(delavnicamed­narodnega projekta LABELSCAPE, spletni dogodek, 20. 1.), • PrvadelavnicaprojektaIdentifikacija,ovrednotenjeinkartiranjeekosistemskihstoritevnaravo-varstvenopomembnejšihobmocijvSloveniji(delavnicaprojektaNatGuidES,spletnidogodek,8.3.), • Regionalna konferenca o sodelovanju pri ohranjanju slovenskih morskih in obalnih zavarova­nih obmocij (posvet projekta TUNE UP, spletni dogodek, 11. 3.), • Sustainable product development ‘Trajnostni razvoj izdelkov’ (delavnica mednarodnega projekta LABELSCAPE, spletni dogodek, 15. 3.), • Tourismvaluechainandcertification‘Turisticnavrednostnaverigaincertificiranje’(delavnicamed­ narodnega projekta LABELSCAPE, spletni dogodek, 18. 3.), • Dostopniturizemvteorijiinpraksi(delavnicamednarodnegaprojektaLABELSCAPE,Štanjel,7.4.), • PripravalokalnegaakcijskeganacrtazarazvojvinogradništvavVipavskidolini(delavnicainposvet mednarodnega projekta ECOVINEGOALS, Ajdovšcina, 21. 4.), • The role of certification in developing sustainable tourism destination‘Vloga certificiranja pri raz­voju trajnostnih turisticnih destinacij’ (dogodek projekta LABELSCAPE, Bruselj, Belgija, 11. 5.), • FilmInd ideation workshop (delavnica mednarodnega projekta FilmInd, Ljubljana, 19. 5.), • DrugadelavnicaprojektaIdentifikacija,ovrednotenjeinkartiranjeekosistemskihstoritevnaravo­varstvenopomembnejšihobmocijvSloveniji(delavnicaprojektaNatGuidES,Logarskadolina,16.6.), Slika 2: Team building v Tacnu. • 23rdmeetingoftheWorkingGrouponExonyms/TerminologyWorkingGroup ‘23. sestanekdelovne skupinezaeksonime/delovneskupinezaterminologijo’ (zasedanje,Ljubljana,Kocevje,31. 8.–3. 9.), • Preobrazbaindustrijskihmest(sestanekmednarodnegaprojektaMestabrezvrednosti?,Ljubljana, Trbovlje, 7. 9.–8. 9.), • COVID-19 related processes and responses in metropolitan regions ‘S COVID-19 povezani proce­si in odzivi v metropolitanskih regijah’ (delavnica mednarodnega projekta SMART-MR, Barcelona, Španija, 13.–14. 9.), • 16.bienalnisimpozijGeografskiinformacijskisistemivSloveniji:Sedanjostinprihodnost(posvet, Ljubljana, 27. 9.), • Revealing the contribution of protected areas to human well-being through the lens of the ecosy­stemservicesconcept‘Razkrivanjeprispevkazavarovanihobmocijkblaginjiljudiskoziprizmokoncepta ekosistemskih storitev’ (mednarodna delavnica ESP 2022, Heraklion, Grcija, 11. 10.), • Spremembe kot priložnost za regionalni razvoj: Slovenski regionalni dnevi 2022 (posvet, Ptuj, 13.–14. 10.), • TretjadelavnicaprojektaIdentifikacija,ovrednotenjeinkartiranjeekosistemskihstoritevnara­vovarstveno pomembnejših obmocij v Sloveniji (delavnica projekta NatGuidES, Solcava, 27. 10.), • 10. simpozij raziskovalk in raziskovalcev ZRC SAZU na zacetku znanstvene poti: Meje znano­sti (posvet, Ljubljana, 10. 11.), • 1st Advisory Board Meeting of the Preserving Biodiversity Social Experiment Stream ‘Prvo sreca­nje svetovalnega odbora v okviru ohranjanje biotske raznovrstnosti toka socialnih eksperimentov’ (sestanek mednarodnega projekta Shared Green Deal, spletni dogodek, 17. 11.), • Zakljucni sestanek projekta MINERVA (sestanek mednarodnega projekta MINERVA, Ljubljana, 5.–6. 12.), • CetrtadelavnicaprojektaIdentifikacija,ovrednotenjeinkartiranjeekosistemskihstoritevnara­ vovarstvenopomembnejšihobmocijvSloveniji(delavnicaprojektaNatGuidES,Ljubljana,14.12.). Leta 2022 je inštitut izdal naslednje publikacije: • Primož Gašperic: Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije (Geografija Slovenije 37, Ljubljana, Založba ZRC, 274 strani), • Janez Nared, Peter Repolusk, Damjan Kavaš, Alma Zavodnik Lamovšek, Gregor Cok, Gašper Mrak: SpodbujanjerazvojaobmejnihproblemskihobmocijvSloveniji(GeografijaSlovenije38,Ljubljana, Založba ZRC, 140 strani), • MatejaBregValjavec,RokCiglic,ŠpelaConc,MatjažGeršic,DragoPerko,MatijaZorn(ur.):Preteklost in prihodnost (GIS v Sloveniji 16, Ljubljana, Založba ZRC, 349 strani), • MajaTopole,MatejaŠmidHribar,PrimožPipan: VinogradništvovVipavskemgricevju(Ljubljana, Založba ZRC, 26 strani), • MajaTopole,MatejaŠmidHribar,PrimožPipan:ViticultureintheVipavaHills(Ljubljana,Založba ZRC, 26 strani), • JörnHarfst,CarmenKern,JaniKozina,JasminSandrierster,MarkoSencarMrdakovic,JernejTiran: Vkljucevanjemladihvindustrijskihmestih:katalogdobrihpraks(Ljubljana,ZaložbaZRC,50strani), • JörnHarfst,CarmenKern,JaniKozina,JasminSandrierster,MarkoSencarMrdakovic,JernejTiran: EinbindungjungerMenscheninIndustriestädten:goodpracticeKatalog(Ljubljana,ZaložbaZRC, 50 strani), • Jörn Harfst, Jani Kozina, Jasmin Sandriester, Jernej Tiran, David Bole, Judith Pizzera: Youth OutmigrationandIndustrialCulture:Cross-borderStrategy(Ljubljana,ZaložbaZRC,21strani), • ŠpelaConc,AdamGabric,ErikLogar,LucijaMandic,IvanaMaricic,MarkoSencarMrdakovic,Dragan Petrevski, Anja Trobec (ur.): Meje znanosti: 10. simpozij raziskovalk in raziskovalcev ZRC SAZU na zacetku znanstvene poti: zbornik izvleckov (Ljubljana, Založba ZRC, 16 strani), • Acta geographica Slovenica 62-1 (ur. Rok Ciglic, Blaž Komac, Ljubljana, Založba ZRC, 142 strani), • Acta geographica Slovenica 62-2 (ur. Primož Gašperic, Rok Ciglic, Blaž Komac, Ljubljana, Založba ZRC, 152 strani), • Acta geographica Slovenica 62-3 (ur. Mateja Šmid Hribar, Mimi Urbanc, Keiko Hori, Rok Ciglic, Blaž Komac, Ljubljana, Založba ZRC, 140 strani). Slika 3: Inštitutski rafting po Savi (pri Mednem). Leta2022soinštitutskiraziskovalcipolegzgorajnaštetihpublikacijizdališe25znanstvenihpogla­vijvmonografijahin32znanstvenihclankov,imeli91predavanj,opravili64študijskihobiskovvtujino in gostili osem tujih raziskovalcev, inštitut pa je v okviru mednarodnih projektov in drugih dejavno­sti sodeloval z vec kot 100 tujimi ustanovami. Slika 4: Pri Divjem jezeru. Vsako leto se podamo na prednovoletno strokovno ekskurzijo po Sloveniji. Leta 2022 smo obiskali Idrijo z okolico. Leta 2022 je doktorirala ena clanica inštituta (Maruša Goluža). Raziskovalciinštitutasovletu2022prejelivecpriznanj.Dr.DragoPerkojeprejelzlatoplaketoZveze geografovSlovenije(8.4.)inzaveckottridesetletnodelonapodrocjugeografskihinformacijskihsiste­mov nagrado zlati kompas Organizacijskega odbora simpozija Geografski informacijski sistemi vSloveniji(27.9.).Dr.MatejGabrovecjeprejelzlatoplaketoZvezegeografovSlovenije(8.4.)innagra­dozlatiznakZRCSAZUzavrhunskeznanstvenoraziskovalnerezultate(25.5.).Dr.PrimožPipan,dr. Aleš Smrekar in dr. Matija Zorn so prejeli srebrno plaketo Zveze geografov Slovenije (8. 4.). Dr. Rok Ciglic indr.PrimožGašpericstaprejelabronastoplaketoZvezegeografovSlovenije(8.4.).Dr.MarušaGoluža, Erik Logar, dr. Jure Ticar, Anja Trobec in dr. Manca Volk Bahun so prejeli pohvalo Zveze geografov Slovenije(8.4.).Dr.JureTicarjeprejelsrebrniznakZRCSAZUzavrhunskidoktoratspodrocjahuma­nisticnihved(25.5.).ŠpelaConcjezaraziskovalnodelovtujiniprejelaštipendijodr. BojanaErhartica ZRC SAZU (10. 3.). Znanstveni clanek Davida Boleta, Janija Kozine in Jerneja Tirana Forgotten values of industrial city still alive: What can the creative city learn from its industrial counterpart? ‘Pozabljene vrednote industrijskega mesta še živijo: Kaj se lahko ustvarjalno mesto nauci od svojega industrijske­gasodobnika?’jebiluvršcenmeddosežkeodlicnivznanosti2022napodrocjuhumanistikeJavneagencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Raziskovalci inštituta so bili dejavni tudi kot predavatelji na univerzah, uredniki in clani uredni­škihodborovštevilnihknjiginrevij,vrazlicnihkomisijahdržavnihorganov,priGibanjuznanostmladini, kot mentorji podiplomskih mladih raziskovalcev, srednješolcev in osnovnošolcev, v Zvezi geografov Slovenije, Ljubljanskem geografskem društvu, Geomorfološkem društvu Slovenije ter drugje. Matija Zorn