LETO IX ŠTEVILKA 94 31. JULIJ 1975

& obzorn i k
XOOO«VWWQWNW»flflOOOOO

o delovne skupnos'
«8888



MM8flM6ooo5W»wiS5isia«i^
Sporazum o združitvi spet na rešetu
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V SESTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA JE TISTI SAMOUPRAVNI AKT, KI PO SVOJI ZASNOVI POMENI PODLAGO ZA PROGRAMSKO IN RAZVOJNO USMERITEV DELOVNIH ORGANIZACIJ, ZDRUŽENIH V SESTAVLJENO ORGANIZACIJO. POLEG TEGA SO DOGOVORI V OKVIRU SESTAVLJENE ORGANIZACIJE POMEMBNI TUDI S STALIŠČA NARODNEGA GOSPODARSTVA KOT CELOTE, SAJ OMOGOČAJO DELITEV DELA MED DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI, VEČJO SPECIALIZACIJO, VELIKO SERIJSKO PROIZVODNJO IN S TEM VKLJUČEVANJE V MEDNARODNO DELITEV DELA.
Ker se na Brestu omenjenih, pa tudi še drugih prednosti združevanja zavedamo, smo težko pričakovali predlogov za spremembo sedanjega samoupravnega sporazuma o združitvi, ki je bil vsebinsko precej prazen.
Na seji delavskega sveta SOZD, ki je bila 7. julija 1975, so delegati Bresta posredovali pripombe in stališča, ki so se na podlagi ožje in krajše razprave izoblikovali na skupnem sestanku delegatov Bresta. Videti je, da so bili Brestovi pomisleki ob predlogu sprejemljivi tudi za mnoge druge delovne organizacije, saj osnutek ni bil potrjen kot predlog.
Kot uvod v najširšo javno razpravo je bil na Brestu 11. julija 1975 sestanek političnega aktiva Bresta, na katerem so bili poleg 34 predstavnikov družbeno političnih organizacij in organov upravljanja Bresta še gostje Danica Gošnik in Rudi Dimic — predstavnika družbeno političnih organizacij SOZD Slovenijales, Tone Kraševec — sekretar medobčinskega komiteja Zveze komunistov, Jože Frank — sekretar
občinskega komiteja ZK in Janez Praprotnik — predsednik občinske konference SZDL.
Zbranim so bile najprej v informacijo posredovane pripombe kot so jih imeli na delavskem svetu SOZD delegati Bresta. Te so bile v kratkem naslednje:
— Osnovni motiv za združevanje v SOZD je uresničevanje določenih ekonomskih in drugih interesov. Ti interesi so v sporazumu premalo določeni, pa tudi sicer niso bili natančno ugotovljeni. Izdelana bi morala biti vnaprejšnja analiza pogojev in ciljev združevanja.
— Razmerij med proizvodnjo in trgovino v smislu nove ustave sporazum skorajda ne ureja. Postavljena bi morala biti natančna določila o medsebojnem vplivu na poslovno in razvojno politiko, na določanje programa in s tem povezano skupno prevzemanje ri-zika, na razširjanje materialne podlage, na zviševanje produktivnosti v proizvodnjo in prometu in tako naprej. Predvsem pa tudi ni določil, kako naj bodo urejeni ekonomski — dohodkov-
ni odnosi med proizvodnjo in trgovino.
V teh odnosih se posebej postavlja vprašanje o ureditvi odnosov med organizacijami, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom ter proizvodnjo, saj bi morala biti urejena vprašanja skupne politike proizvodnje, izvoza in uvoza, skupnega prevzemanja ri-zika, skupnega razporejanja dohodka in podobno.
— Poleg ugotovitve sporazuma, da se v SOZD opravlja tudi skupno programiranje razvoja, bi moralo biti v njem kaj več o temeljnih opredelitvah takega programiranja (delitev dela; skupni interesi v razvoju trgovine, vzajemna solidarnost in socialna varnost v posledici delitve dela...)
Delitev dela ni dosledno izpeljana in gre v predlogu sprememb sporazuma pravzaprav zgolj za posnetek sedanjega stanja. V kolikor je nakazana delitev dela med proizvodnjo in trgovino, je prišlo do napake, da se le-ta izraža v odstotkih, ki so različni za posamezne delovne organizacije, s čimer so postavljene v neenak položaj.
— Glede na različno stopnjo organiziranosti posameznih podpisnic sporazuma bi morala vsebina dela, ki se opravlja v skupnih strokovnih službah SOZD, upoštevati te razlike in ločiti tiste naloge, ki se opravljajo za vse članice SOZD, od tistih, ki se opravljajo le za posamezne izmed njih. Temu sistemu primer-
no moramo urediti razmerja v financiranju skupnih strokovnih služb.
Poleg omenjenih glavnih pripomb so se udeleženci sestanka dotaknili tudi vrste drugih in nekaterih dokaj podrobno. Tako so na primer o predlogu člena, ki govori o ustanovitvi banke Slovenijales zavzeli stališče, da to ni predmet sporazuma o združitvi, temveč predmet posebnega sporazuma o ustanovitvi banke, iz katerega pa bi moralo biti razvidno mnogo več pogojev in prednosti ustanovitve. Ugotovili so še, da gre pri mnogih aktih, ki zadevajo sestavljeno organizacijo, za napačen, nesamoupravni način. Tako bi za sestavo sporazuma morale biti vnaprej obravnavane in razčiščene teze, izdelana analiza o združitvi in bi to dvoje lahko postalo trdna osnova za dokončne pravne formulacije sporazuma.
Na sestanku je bilo poudarjeno, da je opaziti, kako mnoge delovne organizacije oziroma njihovi delegati ne proučijo gradiva, ki ga dobijo za seje skupnega delavskega sveta.
Gostje sestanka, predstavniki družbeno političnih organizacij sestavljene organizacije, občine Cerknica in notranjsko-kraške regije, so soglašali s skoraj vsemi ugotovitvami in stališči Brestovih udeležencev sestanka in so bili delno na njihovo pobudo, delno pa na pobudo Brestovih sodelavcev oblikovani naslednji
sklepi, ki naj se kot predlogi posredujejo pristojnim organom sestavljene organizacije:
1.	Najprej je treba izdelati politično platformo, ki bo osnova samoupravnemu sporazumu o združitvi. Zato naj v vseh temeljnih organizacijah oziroma delovnih organizacijah, članicah SOZD, opravijo podobne politične ocene sporazuma in njegovih sprememb kot na Brestu ter naj ugotovijo interese posameznih organizacij združenega dela.
Določi naj se tudi način, kako priti do tega sporazuma.
Organizatorja teh akcij naj bosta svet komunistov in odbor sindikata SOZD.
2.	Akcija za izdelavo sporazuma naj se prične s tezami, ki bodo vsebinsko zadevale vsa glavna vprašanja in na podlagi katerih se bodo izoblikovala stališča, ki bodo za osnovo oblikovanju sporazuma.
3.	Financiranje delavcev, ki bodo delali izključno za sestavljeno organizacijo, naj se reši s posebnimi začasnimi sklepi v delovnih organizacijah, članicah SOZD.
Na sestanku je bilo posebej poudarjeno, da Brest ne želi podirati prizadevanj za plodno sodelovanje v okviru sestavljene organizacije, temveč da želi s svojimi pripombami odpraviti vzroke morebitnih nesoglasij in pripraviti tla za prihodnje prepotrebno dogovarjanje v okviru lesne industrije.
Z. Zabukovec
t *
r \
	-/r P rSl
n?	IpH
	'A r——
Montažna dela v novi tovarni ivernih plošč lepo napredujejo
Naše gospodarjenje v prvem polletju
PROIZVODNJA ZA 37 ODSTOTKOV NAD LANSKO • PRODAJA UPADA, PLAN IZPOLNJEN LE S 35 ODSTOTKI # IZVOZ POD ZASTAVLJENIMI CILJI • ZALOGE IN FINANČNI REZULTATI — ODRAZ SLABE PRODAJE • OSEBNI DOHODKI NAD LANSKIM POPREČJEM # POTREBNI SANACIJSKI IN STABILIZACIJSKI UKREPI.
Več o rezultatih gospodarjenja v prvem letošnjem polletju preberite na drugi strani!
Vsebina:
Več znanja in dela — Širjenje prodajne mreže — Marketing v poslovanju SOZD — Nova prodajalna v Zagrebu — Proslava Dneva borcev — Pomen družbene samozaščite — O organiziranosti letovanj — Gradnja žagalnice gre h koncu — Naši ljudje — Ustanovljena stanovanjska skupnost — Organiziranost Brestove mladine — Nagradna križanka — Naše običajne rubrike
Naše gospodarjenje v
prvem polletju
Montažna dela v novi tovarni ivernih plošč
Več znanja in dela
Na seji koordinacijskega odbora za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike v občini, na kateri so bili tudi najodgovornejši predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij občine, so analizirali gospodarska gibanja v občini in sprejeli akcijski program družbenopolitične dejavnosti.
PROIZVODNJA NARAŠČA
Doseženi obseg proizvodnje v prvem polletju znaša 242.471.000 dinarjev, kar je za indeks 232 nad doseženim obsegom proizvodnje v enakem obdobju lani. Glede na postavljene cilje v letnem planu smo v prvem polletju izpolnili 50 odstotkov letnega plana proizvodnje.
Proizvodni proces je bil v prvem polletju skladen z zastavljenim planom, kar nas navaja na ugotovitev, da bomo do konca leta uspešno izpolnili zastavljeni plan proizvodnje. Ugotavljamo uspešno rast proizvodnje v vseh temeljnih organizacijah, razen v proizvodnji kuhinjskega pohištva. Proizvodnja kuhinj je predvsem zaradi slabe prodaje počasneje naraščala, vendar so pogoji, da bi se stopnja rasti proizvodnje povečala ob pospešeni prodaji. V tej temeljni organizaciji so predvideni dopolnilni programi proizvodnje, kar naj bi omogočilo stabilizacijo rasti proizvodnega obsega.
Prav gotovo smo z obsegom proizvodnje lahko zadovoljni, vendar je kljub temu potrebne več organiziranosti za pospešitev njene rasti. Ta ugotovitev velja zlasti za proizvodnjo izdelkov iz poliuretana. Pomanjkljivosti, predvsem na organizacijskem področju, moramo odpraviti in z reorganizacijo prodajne službe doseči večjo uspešnost na tem področju.
V	proizvodnji tapetniških izdelkov ugotavljamo v zadnjih mesecih velik napredek, predvsem z osvojitvijo proizvodnje sedežne garniture Mojca. V ostalih temeljnih organizacijah pa je proizvodni program ostal skoraj nespremenjen z izjemo dopolnitev izvoznega asortimana.
Na nabavnem področju smo v letošnjem prvem polletju ugotavljali večjo preusmeritev na domače tržišče, tako da je uvoz vezan le na repromaterial, ki ga doma ne proizvajajo oziroma je deficitaren. Tudi nabavne cene so kazale večjo stabilnost kot lani.
NAJVEČ TEŽAV S PRODAJO
Bistvenih težav, ki bi ovirale normalen proizvodni proces, v prvem polletju na področju nabave ni bilo. S prodajo pa je bilo zlasti od februarja naprej največ težav, saj je bila v tem obdobju prodaja vseskozi pod proizvodnjo. Posledica tega je kopičenje zalog gotovih izdelkov.
V	prvem polletju smo dosegli 35 odstotkov letnega plana prodaje; primerjalno z lanskim prvim polletjem pa je bila prodaja za 11 odstotkov manjša. Ta odstotek je na domačem trgu nedvomno ugodnejši, vendar tudi ni preveč razveseljiv. Prav gotovo je na prodajo vplivalo več zunanjih in tudi notranjih dejavnikov. Manjši izvoz, zlasti na ameriško tržišče, je povzročil večji pritisk na domači trg in s tem večjo konkurenco. Tudi neurejeni pogoji potrošniškega kreditiranja, zlasti pa spremembe obveznega pologa, so močno vplivali na manjšo prodajo. Med ostalimi vplivi lahko omenimo tudi oblikovanje sistemov proizvodnje in prodaje v lesni industriji, ki so svoj obstanek iskali v zapiranju do ostalih partnerjev. Kot dokaj pomemben dejavnik lahko omenimo tudi neustrezno in nepravočasno uresničevanje ustavnih določil pri povezovanju proizvodnje in trgovine.
Tudi v svojih lastnih okvirih nismo prav vsega storili. Včasih smo se vse preveč zanašali na sestavljeno organizacijo združenega dela. Prepočasi smo reševali reorganizacijo prodajne službe,
ki mora zastaviti vse svoje moči za čim večjo prodajo.
Pri prodaji naj še omenimo, da je bila predvsem slaba prodaja kuhinjskega pohištva in stolov, čeprav tudi prodaja ostalih izdelkov ni bila povsem zadovoljiva.
TUDI IZVOZ MANJŠI
Izvoz smo dosegli v znesku 1.508.404 dolarjev, kar je za 22 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Zlasti je močan izpad žaganega lesa, ki je v lanskem prvem polletju bistveno vplival na povečanje celotnega izvoza. Za toaletni program pa so tuji kupci podaljševali roke odpoklicev, kar bo v letnem merilu vplivalo na skupni izvoz.
Stvari se v zadnjem času premikajo na bolje, saj je v proizvodnji več izdelkov, namenjenih izvozu. Pri tem naj omenimo predvsem stilne kredence v TOZD Tovarna pohištva Cerknica.
Na vzhodna področja smo odprodali pogodbene količine, vendar so le-te pod letnimi pričakovanji. Tako je ostalo še nerešeno vprašanje prodaje v Vzhodno Nemčijo; od teh poslov si precej obetamo. Tudi lastna usmeritev na pospešitev izvoza ob boljši organiziranosti bi morala dati uspešne rezultate. Ocenjujemo, da bo izvoz v drugem polletju krepko presegel doseženi izvoz iz prvega polletja.
FINANČNI REZULTATI
Dokaj neugodna prodaja se je odrazila tudi pri obratnih sredstvih. Tako so zaloge gotovih izdelkov primerjalno s stanjem
1.	1. 1975 narasle kar za 82 odstotkov. Večanje zalog gotovih izdelkov zahteva več sredstev za fi-
Festival propagadnega filma je bil letos v Benetkah, potem ko je bil že dve leti v Cannesu. Izkazalo pa se je, da bi bilo bolje, če bi organizacijo festivala obdržali Francozi, saj je v Benetkah nekajkrat grdo zaškripalo.
V poletni soparici smo sedeli v festivalni dvorani vsak dan po tri ure dopoldne in popoldne. Predvajanja so bila tako zgoščena zato, ker so agencije poslale kar 1400 filmov. Izbor je bil velik, žal pa moram ugotoviti — in ta ugotovitev je bila takšna tudi pri stanovskih tovariših — da je kakovost predvajanih filmov močno padla. Zdi se mi, da še posebej lahko to zatrdimo za japonske filme, ki so prej predjačili po izrednih idejah in za Američane, kjer je prednjačila fantastična tehnika snemanja.
Kritika filmov gledalcev v dvorani je le na pol pravična, kajti filmska propaganda je le del (sicer nosilni!) propagandne akcije. Ob gledanju filmov nismo videli na primer plakatov za določene izdelke, oglasov v časopisih ali poslušali radijske reklame. Film je bil torej nekakšen torzo, pri katerem se ne da ugotoviti, ali manjka glava ali roka.
Zanimivo je tudi to, da so le še Japonci ostali zvesti naravnim barvam in normalni ostrini slike. Vsi drugi »plavajo« v nekak> šni pastelni »župci«, kjer ne veš več, ali potrebuješ nova očala ali ima kinooperater slab dan. Tudi pri nas so na sporedu taki filmi, naj vas spomnim le na film za Coppertone.
nanciranje obtoka obratnih sredstev in slabo vpliva na likvidnost ter na plačilno zmogljivost podjetja. Hitrejša rast proizvodnje od rasti prodaje je povzročila tudi slabše razmerje med terjatvami do kupcev in obveznostmi do dobaviteljev. To razmerje je v sedanjem trenutku negativno in je potrebno storiti vse, da bi stanje normalizirali.
Vse te ugotovitve nam potrjuje tudi primerjava globalnega koeficienta pri obračanju obratnih sredstev. Celotni dohodek sicer kaže rast, ki pa je posledica spremenjenega obračunavanja celotnega dohodka med temeljnimi organizacijami. Vpliv interne realizacije na celotni dohodek (njegovo povečanje glede na lansko leto) znaša 29 odstotkov. Zaradi nerealiziranih zalog je tudi dohodek ustrezno nižji. Težnjo rasti kažejo pogodbene in zakonske obveznosti ter osebni dohodki.
Stopnja ostanka dohodka znaša 4,3 odstotka in je realna glede na zaloge gotovih izdelkov in na realizirano prodajo.
Poprečni osebni dohodek na zaposlenega znaša 2.812 dinarjev in je za 27 odstotkov višji kot je znašal poprečni osebni dohodek v lanskem prvem polletju. To naraščanje ni uravnovešeno z rezultati poslovanja (dohodek in celotni dohodek).
Tako stanje v gospodarjenju zahteva sanacijske in stabilizacijske ukrepe ne le v celoti, temveč prav od slehernega delovnega mesta do celotne organizacije združenega dela.
Pripravljeni ukrepi za vsa področja morajo biti obvezujoči in mobilizacijski. Le tako lahko pričakujemo stabilizacijo stanja ter prihodnjo krepitev materialnih in samoupravnih temeljev podjetja.
Konkretni ukrepi morajo biti izdelani in posredovani v javno razpravo do 15. avgusta, prav gotovo pa bodo tudi osnova za pripravo plana za naslednje leto.
B. Mišič
Jugoslovanski producenti so letos prvič segli po odličju. Dobila ga je agencija za marketing pri ljubljanskem Delu za nam dobro znani film o Zastavi 101, ko se zimsko popotovanje po Pokljuki konča s stodvajset kilogramskih padcem in aktivno varnostjo.
Ob podelitvi nagrad ni bilo razočaranj —■ vsaj vidnih ne — in že so se začele priprave za prihodnji festival, ki bo zopet v dobrem starem Cannesu.
B. Lavrič
Eno izmed zahtevnejših del v novi tovarni ivernih plošč — montaža 63 ton težke stiskalnice
Ugotovili so, da se je fizični obseg proizvodnje v primerjavi z lanskim letom bistveno povečal in da se giblje v okviru načrta za letošnje leto, negativna pa so predvsem gibanja celotnega dohodka. Zato so se zelo povečale zaloge izdelkov, predvsem v pohištveni in kovinskopredelovalni industriji. Opozorili so, da bi vsako zmanjševanje rasti proizvodnje vplivalo na povečanje stroškov in pritiskalo na zvišanje cen.
Zaradi proizvodnje na zalogo je tudi dohodek nižji, saj se je v prvem tromesečju povečal le za 4 odstotke v primerjavi z istim obdobjem lani, medtem ko so se osebni dohodki povečali kar za 32 odstotkov. Zunanjetrgovinska menjava ni taka kot je bila predvidena v letnem načrtu. V zadnjem času so večja prizadevanja za zmanjševanja uvoza in povečanje izvoza, vendar z rezultati ne moremo biti zadovoljni. Večja porabljena sredstva kažejo, da upada reproduktivna sposobnost gospodarstva v naši občini. Zaradi kopičenja zalog so se povečale tudi medsebojne zadolžitve. Zaposlenost je v skladu s predvidevanimi cilji.
Sistemi nagrajevanja so neustrezni, zato jih bo treba spremeniti, da bodo vzpodbudno vplivali na večjo storilnost, gospodarnost in predvsem na večjo ustvarjalnost.
Združeno delo je še premalo povezano in organizirano, čeprav je lesna industrija združena v sestavljeni organizaciji Slovenijales, vendar je ta združitev še zmeraj le formalna. Odnosi med trgovino in proizvodnjo pa se bistveno še niso spremenili, zato je treba prizadevanja Bresta v tej smeri podpreti. Pospešiti moramo združevanje lesne industrije in gozdarstva. Pregledati je treba tudi vse ukrepe v občini, ki vplivajo na porabo, cene ter jih uskladiti z resolucijo o ekonomski politiki. Z geslom: »premalo znamo, preslabo delamo in preveč trošimo« je treba iti v vsa delovna okolja, takoj oceniti, kako gospodarimo ter storiti vse potrebno, da negativne težnje zaustavimo in vsa prizadevanja usmerimo v doseganje ciljev sprejete resolucije o gospodarskem razvoju.
Koordinacijski odbor je sprejel operativni program družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike. V tem programu so opredeljene naloge, roki in nosilci. Koordinacijski odbor je zadolžil samoupravne organe v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih organizacijah, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, skupščino občine in izvršni svet, da usklajeno delujejo in opravijo zastavljene naloge.
Delovni ljudje so tista sila, ki spreminjajo negativne tokove razvoja. Zato je od vsakega posameznika in od nas vseh odvi; sno, da bomo v tej veliki akciji sodelovali in da ne bomo iskali vzrokov za sedanje stanje »nekje zunaj«, temveč v svojem okolju več delali, manj trošili in s svojim izpopolnjevanjem znanja spremenili sedanje negativne težnje.
J. Hren
Festival propagandnih filmov
V
Slovenijales trgovina je poslal vsem delovnim organizacijam SOZD Slovenijales — proizvodnja in trgovina tri akte, in sicer:
—	program izgradnje prodajno skladiščnih objektov in tehnološkega opremljanja na makro območjih v SFRJ;
—	predlog samoupravnega sporazuma o izgradnji prodajno-skladiščnih površin ter organizaciji posredovanja blaga na makro območjih na področju SFRJ;
—	osnutek pogodbe o združevanju sredstev za skupne naložbe v prodaj no-skladiščne površine I. etape prodajno poslovnega centra Slovenijales v Ljubljani, Titova cesta, zazidalno območje B01/1.
To gradivo naj pomeni osnovo za prihodnje delo na področju razširjanja trgovske mreže. Po predlogu pošiljateljev naj bi ga v delovnih organizacijah proučili in sprejeli sklepe o pristopu k izdelavi programov, se odločili za sklenitev pogodbe in pooblastili delavca za prihodnje sodelovanje pri poslovnem usklajevanju zadeve.
Predlog samoupravnega sporazuma o izgradnji prodajno-skla-diščnih površin... je kot izhodiščni akt prihodnje trgovske mreže vse preveč medel, v nekaterih določilih dvoumen, nikjer pa ne vnaša »novih odnosov med proizvodnjo in trgovino v skladu z določili nove zakonodaje«. Ta odnos poenostavlja oziroma ga omeji na golo soudeležbo v izgradnji trgovine, katere položaj pa ni natančno opredeljen.
Po prvi oceni so glavne pomanjkljivosti sporazuma o izgradnji naslednje:
— Položaj trgovine ni opredeljen, zlasti ne njeno razmerje do ostalih podpisnic.
— Niso načeta izhodiščna vprašanja o poslovanju trgovine za proizvodne delovne organizacije. Tako na primer ni določena cena oziroma način oblikovanja cene, za storitve v trgovini, ni določil o razpolaganju z ustvarjenim dohodkom v trgovini, vprašanje poslovnega rizika ni rešeno.
— Ni natančnih določil o tem, kako delovna organizacija prido-
bi položaj »udeleženke v konkretni investicijski naložbi«. Ker gre v posledici tega položaja za težko solidarno odgovornost, bi to moralo biti popolnoma jasno in nedvoumno.
Določilo 15. člena pogodbe, ki govori o tem, da bosta podpisnici do pričetka poslovanja izdelali samoupravni sporazum o delitvi skupno ustvarjenega dohodka in prevzemanju obveznosti rizika poslovanja, bi moralo biti oblikovano tako, da bodo to zadevo opravile vse podpisnice skupno. Razen tega bi moral biti tak sporazum izdelan že pred sklenitvijo pogodbe, saj so njegova določila bistvena za odločitev o pristopu. Ni se moč odločati o združevanju sredstev, ne da bi vnaprej poznal »prihodnjo usodo« teh sredstev.
Zaradi gornjih zapisanih ugotovitev je skupni delavski svet sprejel sklep, da se njegova stališča pošljejo predlagateljem, da jih le-ti proučijo in vnesejo v ustrezne akte.
Z. Zabukovec
Akcijo, kakršna je le-ta, moramo nedvomno pozdraviti, saj so razširjanje trgovske mreže, njena krepitev in modernizacija nedvomno v interesu vseh proizvodnih delovnih organizacij. Žal pa je ob natančnejšem pregledu omenjenih aktov moč ugotoviti, da so v njih tudi še take pomanjkljivosti, ki ne dovoljujejo, da bi jih sprejeli brez poprejšnjega popravka.
O gradivu je na svoji pretekli seji razpravljal skupni delavski svet Bresta in v daljši razpravi so bila izoblikovana in sprejeta naslednja stališča:
Program izgradnje prodajno-skladiščnih objektov in tehnološkega opremljanja na makro območjih v SFRJ je praktično že potrdil delavski svet SOZD. Težko je govoriti o pravilnosti ali nepravilnosti vsebinskega dela tega programa. Skoraj gotovo pa Je napačen pristop k njegovi izdelavi.
V spremnem dopisu z dne 16.
4.	1975 je navedeno, da je predloženi program globalna osnova Potreb proizvajalcev po prodajnem in skladiščnem prostoru, tehnološki in transportni opremi in da naj se na osnovi tega globalnega programa lotimo izdelave našega konkretnega programa. Pri tem naj upoštevamo naš mteres glede na makro območja, naše proizvode, obseg prodaje in časovno možno naložbo.
Gotovo bi bila pravilna obratna pot: da bi bili najprej izdelali programe v delovnih organizacijah in bi tako zbrani programi predstavljali podlago za izde-javo dokončnega programa. Realen dokončni program pa lahko izdelamo le na osnovi trdnih podatkov o prihodnji dejavnosti, s čimer zadevamo ob neizpeljano delitev dela med delovnimi organizacijami v okviru sestavljene °rganizacije.
Marketing v poslovanju SOZD
Slovenijales-trgovina je organiziral seminar iz marketinga. Vodja seminarja je bil univerzitetni profesor dr. Roman Obraz. Na seminarju so med drugimi bili tudi generalni direktor Slovenijales-trgovina, Janez Šter, vsi direktorji TOZD Slovenijales-trgovina s sodelavci; iz proizvodnih delovnih organizacij pa je bilo le šest udeležencev. Urnik seminarja je bil časovno in vsebinsko zelo natrpan.
Ob spretnem vodenju dr. Obraza in tov. Vesela smo udeleženci spoznali osnovne pojme o marketingu, poslovni sistem tržno orientirane delovne organizacije, programiranje poslovne in razvojne politike organizacij združenega dela na koncepciji tržne orientacije ter načela za organizacijo in funkcioniranje marketinga.
Ves čas seminarja, predvsem pa zadnji dan, je sledila izvajanjem dr. Obraza konkretizirana razprava, v kateri so sodelovali skoraj vsi sodelujoči. Na osnovi razprave so se na seminarju izoblikovala naslednja stališča in naloge, ki smo jih prisotni sprejeli soglasno:
—	celotno poslovanje SOZD Slovenijales naj temelji na osnovah marketinga;
—	strateški marketing naj bo organiziran na ravni SOZD; delovna skupina Vesel, Obraz, Leb in Bernard naj pripravi predlog organizacije, nalog in pristojnosti in ga posreduje samoupravnim organom;
—■ operativni marketing naj se oblikuje na ravni Slovenijales — trgovina in ima predvsem naslednje naloge:
bllKA — priznanje na ljubljanskem Salonu pohištva
—	izdela naj metodologijo srednjeročnega planiranja,
—	stalno raziskavo možnosti razvoja TOZD,
—	raziskovalni marketing — koordinira delo v pripravi in obdelavi srednjeročnega načrta,
—	ugotavljanje razvojnih možnosti izvoza v srednjeročnem načrtu (raziskovanje tujih tržišč in pogojev nastopa),
—	ugotavljanje razvojnih možnosti plasmana na domačem tržišču,
—	delo pri pospeševanju in razširjanju asortimana v okviru SOZD Slovenijales,
—	nudenje strokovne pomoči in potrebna raziskovanja pri izdelavi letnih planov,
—	koordinacija v prodaji zaradi večje poslovne učinkovitosti, s tem, da ostane prodaja avtonomna funkcija posameznega TOZD Slovenijales — trgovina,
—	koordinacija dela pri pospeševanju plasmana v skladu s poslovnimi cilji posameznih TOZD Slovenijales — trgovina in delovnih organizacij in skupne poslovne politike SOZD,
—	raziskovanje učinkovitosti ekonomske propagande posameznih TOZD Slovenijales — trgovina,
—	koordinacija dela pri grafičnem in ostalem oblikovanju lika delovne organizacije Slovenijales — trgovina (katalogi, prospekti, poslovni papirji, značke) in sodelovanje z ostalimi delovnimi organizacijami v okviru SOZD,
—	nudenje strokovne pomoči pri planiranju, razvoju in lansi ranju proizvodov, s tem da so vodje skupin za razvoj izdelkov iz delovnih organizacij,
—	delo pri razvoju in pospeševanju marketing — informativnega sistema,
—	ustvarjanje potrebe dokumentacije in oskrbovanje s podatki in informacijami SOZD.
Poleg naštetih zaključkov je bilo v razpravi več predlogov o organiziranosti marketinga na različnih ravneh. Največ besed je bilo o odgovornosti pri lansira-nju novih izdelkov in razvoju izdelkov, ki sta v pristojnosti delovnih organizacij.
Dosedanje delo Brestovega marketinga pri uvajanju novih izdelkov je bilo ocenjeno kot uspešno in lahko služi kot model za sodelovanje med strokov-
Moderna kuhinja — SAVO JA
nimi službami Slovenijales — trgovina in delovnimi organiza cijami.
V razpravi smo ocenili tudi dosedanje sejemske nastope v okviru SOZD in ugotovili, naj se v prihodnje posveti temu področju več pozornosti, predvsem temu, da postanejo sejmi delovni. pri organiziranju in obliko-
vanju pa naj se izkoristijo izkušnje razstavljalcev grupe 9.
Glede na vrsto nerešenih vprašanj, predvsem na področju razvoja, je bilo sprejeto stališče, da bo v septembru organiziran seminar o temi planiranje, razvoj in lansiranje izdelka.
V. Harmel
Kova prodajalna pohištva v Zagrebu
V aprilu je skupni delavski svet Bresta sprejel sklep, da v Zagrebu odpremo novo industrijsko prodajalno pohištva. Poslovala naj bi na prostoru Zagrebškega velesejma v paviljonu št. 12, ki je zakupljen od proizvajalcev pohištva in služi za dvakrat letno predstavitev pohištva zagrebškim in drugim obiskovalcem.
Prostor, ki smo ga tudi do tega sklepa imeli v zakupu, meri 216 kvadratnih metrov in ga je v času- ko ni bilo sejemskih prireditev, uporabljalo podjetje Exportdrvo Zagreb za prodajo našega blaga. Rezultati te prodaje so bili tako slabi, da smo se odločili odpovedati gostoljubju Exportdrva in organizirati prodajo v lastni režiji.
Ker je z organizacijo prodajalne precej administrativno tehničnega dela (potrebno je prido biti ustrezne listine o minimalnih tehničnih pogojih za obrato vanje, odobritev marže, odpreti delovna mesta in prek razpisa sprejeti delavce, smo takoj po odpovedi Exportdrva organizirali razprodajo kuhinje Vega-74 BL in Barbare, v tem času pa pripravljali vse potrebno za otvoritev prodajalne, ki je bila uradno odprta s 1. julija 1975 brez kakršnihkoli svečanih ceremonij, ki so v navadi ob takih trenutkih.
Ocenjeni letni promet naj bi v začetku dosegel številko 600 milijonov starih dinarjev, pri čemer moram omeniti, da je v poslovnem svetu, ki pozna prodajo na Zagrebškem velesejmu, precej skeptikov, ki menijo, da je ta številka previsoka. Tudi za
razprodajo so nam napovedovali polom, ki pa se je spreobrnil v nepričakovan uspeh, saj smo v štirinajstih dneh prodali za 240 milijonov starih dinarjev blaga.
Tudi začetni rezulati prodajalne so zelo dobri, saj je v treh tednih poslovanja dosegla 48 milijonov starih dinarjev, prometa, kar je več kot smo planirali. Vse torej kaže, da je mogoče z dobro organizacijo in prizadevnimi ljudmi tudi ob slabih pogojih (velesejem je precej iz mesta, poslujejo brez skladišča) doseči dobre rezultate in da bomo ponovno dokazali trgovski mreži, da se naše blago da dobro prodajati, če se le hoče.
Želimo delovnemu kolektivu, ki trenutno šteje pet članov, da bi uspešno prebrodil začetne težave in da bi se ta novi organizem razvijal v zadovoljstvo vseh.
F. Mele
OPRAVIČILO
BRALCEM
Zaradi kolektivnega dopusta je ta številka izšla teden dni kasneje kot običajno. Ker je bilo gradivo zbrano še pred dopustom, posamezni sestavki tudi niso najbolj aktualni.
Prosimo za razumevanje!
Uredništvo
DELO SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE V TOVARNI POHIŠTVA MARTINJAK
Odbor samoupravne delavske kontrole v Tovarni pohištva Martinjak je bil konstituiran v novembru lani. Za delovanje odbora kot novega organa v samoupravnem socialističnem sistemu je bil organiziran dvodnevni seminar v okviru celotne delovne organizacije.
Na osnovi vzorčnega programa sindikalne konference podjetja je odbor izdelal program dela delavske kontrole, ki je prilagojen TOZD. Program je radeljen na posamezna tromesečja tako, da v posameznih kvartalih zajema dogajanja, ki so značilna za to obdobje-
Poleg tega programa odbor sproti spremlja izpolnjevanje sklepov samoupravnih organov, sprejemanje in izvajanje samoupravnih sporazumov, obračune osebnih dohodkov in podobno.
Zastavljena je bila tudi že čisto konkretna naloga, pregled pravilnosti pri obračunu osebnih dohodkov.	I. Debevc
Pomen družbene samozaščite
S prijateljskega srečanja Brestovih borcev
Proslava Dneva borcev ob Cerkniškem jezeru
V počasitev Dneva borca in tridesetletnice osvoboditve je Krajevna organizacija ZB NOV Cerknica četrtega julija organizirala svečano proslavo s kulturnim programom na Goričici ob Cerkniškem jezeru.
Pozdravni nagovor je imel predsednik krajevne organizacije SZDL Cerknica, tovariš Ljubo Ule.
Po končanem nagovoru je bil uspešen kulturni program, v katerem so sodelovali godba na pihala iz Cerknice, pevsko društvo »Tabor« in učenci osnovne šole iz Cerknice.
Na proslavi so bili predstavniki družbeno-političnih organinzacij, borci NOV, aktivisti, mladinci in občani iz bližnje in daljne okolice.
Lepo in toplo sončno vreme so številni izletniki izkoristili za kopanje in piknik v naši čudoviti naravi.	š. Bogovčič
Z demokratizacijo našega družbenopolitičnega sistema in z uveljavljanjem samoupravnih odnosov na vseh področjih našega življenja je organiziranje družbene samozaščite nadaljevanje neposrednega vključevanja delovnih ljudi in občanov na zelo pomembno področje družbenega sistema.
Z družbenim dogovorom o družbeni samozaščiti v naši občini se bodo vsi nosilci družbene samozaščite, delovni ljudje in občani, temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in skupščina občine organizirali, povezali ter si določili medsebojne obveznosti na področju varstva in družbene samozaščite.
Temeljne organizacije združenega dela bodo morale predvsem:
—	varovati interese svojih organizacij in skupnosti ter sredstva družbenega premoženja, s katerim upravljajo;
—	odstranjevati vzroke negativnih pojavov in se boriti za zakonitost dela;
—	z ukrepi družbene samozaščite in s svojo dejavnostjo morajo varovati gospodarsko osnovo naše družbe in samoupravne odnose pred različnim sovražnim delovanjem ter tako prispevati k utrditvi delovnega in družbenega reda.
Pri uveljavljanju družbene samozaščite bodo delovni ljudje in organi upravljanja v temeljnih organizacijah razvijali aktivnost in določili v svojih samoupravnih splošnih aktih:
— Vodilni delavci so poleg zagotovitve poslovnega uspeha soodgovorni tudi za zadovoljivo politično stanje delovne skupnosti; ob pojavih nezadovoljstva, sovražnih in vznemirljivih novic in ob drugih škodljivih pojavih so vodilni delavci dolžni dati ustreznim samoupravnim organom pobudo za obravnavanje takšnih primerov.
— Delavski sveti so dolžni o-menjene škodljive pojave obravnavati ali sami ali prek svojih organov; če je potrebno, pa tudi z organi varnosti. Pri tem morajo ugotoviti izvor pojava in njegov vzrok, podati politično oceno in kritiko, zatem pa, glede na konkretni primer, tudi ustrezno ukrepati.
— V sistemizaciji delovnih mest bodo organizacije določile vsa tista delovna mesta, ki so še posebej izpostavljena interesom tujih obveščevalnih služb in razpolaganju z materialnimi sredstvi organizacije.
Prav tako bodo določena mesta, katerih vsebina dela zajema tudi pooblastila za poslovne razgovore s tujimi partnerji.
Vsa ta mesta bodo še posebej zavarovana. Ker taka delovna mesta zahtevajo večjo stopnjo pravne in družbene odgovornosti, bo organizacija na ta delovna mesta sprejela le delavce, ki imajo poleg strokovne tudi vse potrebne moralnopolitične kvalitete in ki niso bili nikoli kaznovani za kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo, zoper mednarodno pravo, zoper oborožene
sile, zoper uradno dolžnost in za kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje.
— S splošnim aktom bodo organizacije določile, kaj sodi v poslovno tajnost organizacije, Kdo je pooblaščen dovoljevati otoške v organizaciji!, ogleae objektov ali delovnih procesov in Kdo obiskovalce spremlja, kateri poslovni podatki se smejo objavljati v glasilih delovnih skupnosti, pa tudi, KaKo se posluje s sejnim gradivom in kdo odgovarja za pravilnost in izvajanje tega določila.
— S posebnim pravilnikom in opisom načina zavarovanja bodo določili fizično zavarovanje objektov in materialnih dobrin organizacije. Delavci, ki bodo varovali premoženje, morajo imeti neoporečno preteklost, morajo pa biti tudi telesno in duševno sposobni opravljati zaupano nalogo.
— Organi delavske kontrole bodo poleg že določenih pristojnosti opravljali še naslednje naloge:
a)	obravnavali bodo negativne pojave in vsa obnašanja, ki so v nasprotju z načeli socialistične samoupravne morale in poslovanja; takšne pojave so dolžni oceniti, izreči kritiko ah sprejeti ustrezen ukrep;
b)	vsaj enkrat letno bodo obravnavali vprašanja zavarovanja premoženja in družbene samozaščite;
c)	obravnavali bodo vsak primer suma ali kaznivega dejanja, s katerim bi lahko bila ali je bila oškodovana organizacija, pa tudi vsako kršitev samoupravnih odnosov; pri tem so dolžni skrbeti, da je prijava odposlana pristojnemu javnemu tožilcu oziroma pravobranilcu;
d)	obravnavali bodo vsak primer nastale znatnejše škode na objektih ali na materialnih sredstvih, vsak primer nezgode kot so nesreče pri delu, požari, povodenj, eksplozije, okvare, uničenje materiala in podobno; pri tem bodo ugotavljali zlasti vzrok in subjektivno krivdo, pa tudi, ali so odgovorni delavci storili vse, da do opisanih nezgod in škode ne bi prišlo.
— V splošnih aktih organizacije bo čim bolj določeno opredeljena osebna, pa tudi kolektivna odgovornost.
— Delavski svet bo najmanj enkrat letno obravnaval vprašanja družbene samozaščite v organizaciji, z zaključki pa seznanil delavce.
— Program izobraževanja bo vseboval tudi izobraževanje o družbeni samozaščiti.
Da bi lahko zagotovila naloge in obveznosti družbenega dogovora, bo temeljna organizacija v svojih splošnih aktih določila:
1.	da ima temeljna organizacija poseben samoupravni organ
za družbeno samozaščito, pri čemer določi njegovo sestavo in pristojnost,
2.	da so vodilni delavci, predvsem za kadrovske in splošne zadeve, dolžni posebej skrbeti, da se bodo naloge, določene z družbenim dogovorom, nemoteno izvrševale,
3.	način sodelovanja posameznih delavcev in samoupravnih organov z ustreznimi organi za notranje zadeve.
Krajevne skupnosti z odbori za družbeno samozaščito ob sodelovanju s TOZD in drugimi organizacijami na svojem območju organizirajo družbeno samozaščito in z izvirnimi ter različnimi oblikami aktivnosti, načini, ukrepi in postopki prispevajo k varstvu ustavnega reda, materialnih dobrin, preprečujejo napad na družbene vrednote, preprečujejo sovražno dejavnost in drugo družbeno škodljivo dejavnost.
Skupno načrtujejo ob sprejemanju svojega letnega programa dela tudi dejavnost in naloge krajevne skupnosti ter njenih organov s področja družbene samozaščite. Družbeni dogovor bo določal tudi podrobne naloge in oblike dejavnosti družbene samozaščite v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitične organizacije bodo sodelovale pri obveščanju in izobraževanju občanov o družbeni samozaščiti, obravnavale bodo negativne in sovražne pojave, ugotavljale njihov izvor, vzroke in nosilce, podajale družbenopolitične ocene in sprejemale ustrezne ukrepe zoper njihove nosilce oziroma povzročitelje.
Samoupravne interesne skupnosti bodo v svojih aktih določile nosilce nalog in organe, ki so dolžni zagotoviti družbeno samozaščito.
Temeljna izobraževalna skupnost bo pri uresničevanju svojih načrtov in delovnih programov pospešeno vzgajala pri mladem človeku varnostno kulturo ter obravnavala vprašanja družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe. Na primeren način bo pri mladini budila zavest o pomenu varnosti družbe, o pomenu varovanja enotnosti, bratstva in pridobitev NOB ter samoupravnega socializma. Negovala bo socialistično domoljubnost in s tem dvigala zavest mladega rodu.
Občinska skupščina bo spremljala in vzpodbujala dejavnosti in ukrepe za razvoj samozaščite v občini; s svojimi voljenimi organi bo tudi nadzirala izvajanje nalog družbene samozaščite v občini.
Občinska skupščina bo ustanovila posebno družbenopolitično telo — koordinacijski odbor za družbeno samozaščito.
Koordinacijski odbor za družbeno samozaščito bo predvsem spremljal in nadziral izvajanje družbene samozaščite, nadzoroval in usklajeval delo voljenih organov v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih z organi za notranje zadeve.
Predno bomo sprejeli družbeni dogovor o družbeni samozaščiti, se moramo aktivno vključiti v razpravo, da bo le-ta čim; boljši in da ga bomo v praksi tudi dosledno uresničevali.
J. Hren
Ulili
Brestove borce je pozdravil tudi glavni direktor ing. Jože Strle
Srečanje borcev Bresta
Kot že vrsto let nazaj so bili tudi letos povabljeni na tovariško srečanje nekdanji borci, ki so še zaposleni na Brestu in tisti, ki so že bili upokojeni.
Na srečanju v novi delavski restavraciji je bilo 151 nekdanjih bojnih tovarišev, ki so s puško v roki ali kako drugače prispevali svoj delež v boju zoper okupatorja.
Po uvodnem in pozdravnem nagovoru, ki sta ga imela glavni
direktor Bresta ing. Jože Strle in predsednik občinske konference Zveze borcev Cerknica tov. Jože Telič, so bile prisotnim podarjene spominske knjige. Po kulturnem programu, ki so ga izvedli člani pevskega društva »Tabor« iz Cerknice, so povabljenci ob zakuski obujali spomine na revolucionarno preteklost in nato odšli na osrednjo proslavo borcev na Goričico ob Cerkniškem jezeru.	Š. Bogovčič
Precej Brestovih delavcev išče oddiha kar ob domačem jezeru
0 organiziranosti letovanj
Ko boste prebirali to številko Brestovega obzornika, bo za nami kolektivni dopust. Zato smo tokrat izbrali za temo »naših razgovorov« naša letovanja. To so povsem sproščena, počitniška kramljanja o tem, kako naši delavci izrabijo svoj dopust, pa tudi o organizaciji skupnih letovanj.
Zadnje čase posvečamo vse več pozornosti najrazličnejšim vprašanjem družbenega standarda delavcev, zato bo potrebno čimprej temeljito analizirati tudi organiziranje skupnih letovanj oziroma tovrstne rekreacije delavcev. Teh nekaj razgovorov seveda ne more posredovati nekih skupnih stališč, zlasti še, ker so tokrat odpovedali nekateri naši sodelavci iz posameznih TOZD in zato so misli le enostranske in jih ni moč posplošiti.
Kljub temu prisluhnimo nekaterim mnenjem.
Tone Širaj (TP Cerknica) v »Letos izjemoma ne bom sel na letovanje. Mislim pa, da je bilo na tem področju premalo narejenega. Naši delavci nimajo možnosti redno, organizirano in ceneno letovati. Res, da je letos izjemoma malo bolj organizirano, vendar pa spet v istem kraju. čemu ne bi naše podjetje kupilo nekaj kamp prikolic in tako bi bilo mogoče letovati v različnih krajih. Vedno isti kraj ni zanimiv.
Jože Gruden (TP Cerknica)
Vsako leto gre na letovanje z družino. Doslej si je sam poiskal rezervacijo in kraj, letos pa se je odločil za Fažano. Zavzema se za to, da bi imelo podjetje lastni počitniški dom, po drugi strani pa meni, da bi bile prikolice najbolj primerne, ker so premakljive.
Božo Bajc TP (Cerknica)
Letos ne bo šel na letovanje, če bi imeli lastni počitniški dom, bi lahko izdelali cenike za prihodnje leto in bi se tako delavci laže odločali za rekreacijo.
Z organizacijo letovanja pri nas ni zadovoljen, čeprav je letos malo boljša.
Da gre na letovanje še vedno sorazmerno malo ljudi, je prav gotovo vzrok tudi to, ker vrsto let nazaj niso imeli organiziranega letovanja.
Vsi pa so menili, da je potrebno več skrbi za delavca, za njegovo delo in njegovo zadovoljstvo j:
dobro organiziranje letnega oddiha in rekreacije naših delavcev, pa tudi njihovih družinskih elanov.
morje. Vzrok za to so v glavnem finančna sredstva in družinske razmere.
Zelo všeč mi je organizacija letovanja, katera organizira Brest že vrsto let. Želim, da tudi v prihodnje tako ostane in naj se še naprej skrbi za oddih naših delavcev v lepih letoviških krajih.
Ženi Zemljak, zaposlena v TOZD Tovarna pohištva Martinjak kot kalkulant.
»Letošnji dopust nameravam preživeti doma zaradi dograjevanja hiše. Nekaj dnevom dopusta ob morju sem se kar težko odrekla. Vendar rekreacijo in gradnjo finančno nikakor ne morem uskladiti. Upam pa, da bom prihodnje leto preživela teden dni ob morju.
Letovanje v Fazani je prijetno, mirno, organizacija in postrežba sta zelo v redu, za mlajšo generacijo pa se mi zdi kraj pre-miren.
Za prihodnje bi morala Brestova delovna organizacija vsekakor posvečati več pozornosti oddihu svojih delavcev. Izogibati bi se morali zasebnih sob in začeti namensko varčevati za nakup svojih ali vsaj najetih domov. Pri delavcih pa bi bilo potrebno
spodbuditi večje zanimanje za teden dni zdravega in sproščenega oddiha.«
Julka Bravec (Tovarna pohištva Stari trg):
»Dopust bom preživela doma. V načrtu imam kup opravil, kot so pleskanje stanovanja, temeljito čiščenje in pospravljanje — skratka, vsa tista dela, ki jih običajno planiramo na daljše roke. Ko bodo opravljena ta dela, pa bom lahko nekoliko počivala. Zakaj ne grem na dopust? Na to se nas večina spomni prepozno, zaradi tega bi bili stroški dopusta prevelik poseg v družinski proračun.
Sicer pa sem zelo rada doma.
O organizaciji letnih dopustov v okviru podjetja niti nisem razmišljala. Če bi se zanimala za to, bi o tem lahko kaj več povedala, tako pa...«
Viktor Ogrinc:
»Odločil sem se, da bom del dopusta izrabil na morju, in sicer v Splitu, del pa v gorah. S prijatelji nameravam na Triglav, pa še na nekaj drugih, manjših vrhov.
Za organizacijo letovanj v okviru podjetja je bilo že več poskusov za gradnjo lastnega doma na morju, vendar se to zaradi denarnih razmer ni nikdar realiziralo. Končno pa je tudi sedanji način ustrezen za vse, ki želijo na morje.
Vsekakor pa bi morali dati več poudarka tudi dopustu v zimskem času. Tudi zimski dopust ima svoje lepote, na žalost pa imamo zanj premalo posluha.« Razgovore so pripravili:
J. Klančar, B. Levec, F. Mlakar in I. Škrabec
Brest za šole v občini
Že vrsto let ima Brest patronate nad šolami v občini Cerknica. Kljub temu, da je financiranje njihovih dejavnosti urejeno s posa-pri delu. K temu sodi tudi meznimi samoupravnimi dokumenti, je naši delovni skupnosti mno-'	,.a gQ L]0 tega, da v šolah čimbolj razvijajo tudi izvenšolsko aktivnost,
ki nedvomno bogati in poglablja oblikovanje osebnosti mladega človeka. Zavedamo se, da bodo iz njihovih vrst zrasli novi strokovnjaki, novi delovni ljudje, ki bodo v prihodnje dograjevali naše gospodarstvo in našo družbo.
Delavski sveti vseh Brestovih temeljnih organizacij združenega dela so iz sklada skupne porabe namenili za izvenšolsko dejavnost posameznim šolam naslednje zneske:
—	osnovni šoli Cerknica, Begunje in vrtcu Cerknica	11.800 din
—	osnovni šoli Grahovo	6.400 din
—	osnovni šoli Stari trg (patronat nad njo ima tudi
Kovinoplastika Lož)	3.200 din
—	osnovni šoli Nova vas	4.300 din
Kot prejšnja leta smo tudi letos skušali organizirati v TOZD Tovarna pohištva Martinjak med kolektivnim dopustom skupinsko letovanje ob morju, vendar pa todi letos ni bilo posebnega zanimanja. Vzrokov za to je verjetno več, o tem pa sta nam povedala:
Milka Bahunek, delavka v oddelku predmontaže (Tovarna pohištva Martinjak)
»Lani sem izrabila svoj letni dopust v Fažani, ki ga je organiziralo podjetje. Zelo sem bila Zadovoljna in se dobro počutila, ko sem se vrnila.
Letos nimam tega namena, če-Prav bi rada šla na oddih na
—	osnovni šoli Rakek	3.200 din
—	lesarskemu oddelku Tehniške fakultete (kjer so tudi
številni naši štipendisti)	1.100 din
Posamezne Brestove TOZD so iz sklada skupne porabe ugodile tudi nekaterim izmed številnih prošenj za gmotno pomoč, predvsem organizacijam, ustanovam in društvom naše občine. Žal pri tem niso imele najbolj enotnega kriterija. Naj ob tej priložnosti posebej opozorimo, da o teh sredstvih sklepajo temeljne organizacije združenega dela, zato bi veljalo v prihodnje naslavljati prošnje za gmotno pomoč in pomoč v izdelkih neposredno njim.	B. Levec
NASI LJUDJE
Ni ga treba iskati po oddelkih, saj je vedno na svojem delovnem mestu. Vesten, tih, vedno pri delu. Taki so prvi vtisi o Vinku Žnidaršiču, zaposlenem v Tovarni pohištva Stari trg.
Po letih ne sodi več ravno med mladeniče, kljub temu pa bi mu prisodil precej let manj. V njegovih očeh je nekaj vabljivega, očetovsko pomirjajočega. Včasih pa tudi nasprotno — če ugotovi, da kaj ni prav, tedaj se mu izraz na obrazu spremeni, poviša glas ter v kratkih besednih rafalih izreče svoje misli. V zaključkih je trden, tudi če bi se uštel v svojih presojah, ga je le težko prepričati o nasprotnem.
In kaj pravi Vinko o sebi?
»Ah kaj bi ti pravil, saj me poznaš. V življenju sem že marsikaj prestal. Komaj sedemnajst let mi je bilo, ko sem šel v partizane, skoraj še deček. S XIV. divizijo sem bil na njenem pohodu na Štajersko. Pa nisem prišel do cilja. Nekje v Hrvatskem Zagorju sem bil hudo ranjen v kolk. Celih dvanajst dni so me
soborci nosili. Ves ta čas so nas Nemci nenehno zasledovali in preganjali. V pomoč so jim bila tudi letala. Nikoli ne bom pozabil: ko se je letalo v nizkem letu pojavilo nad nami, so se nosači razkropili, jaz pa sem sredi popolne čistine ostal na nosilih, prepuščen milosti ali nemilosti usode. Vsak čas bo po meni, sem si mislil, vendar me sovražni pilot ni opazil.
Pozneje sem se zdravil v neki partizanski bolnici, po okrevanju pa sem se pridružil X. korpusu.
Krogle, ki sem jo imel v kolku, so mi s ponovno operacijo odstranili šele pred nekaj leti. Imam jo doma — za spomin.
Napore, ki smo jih prestali v partizanih, lahko razume le tisti, ki jih je doživel, povedati pa se tega ne da.«
Res je. Kot ostali njegovi soborci, je tudi Vinko veliko pre stal, vendar zaradi svoje skromnosti o tem nerad govori ali poudarja. Zadovoljen je, da je še kolikor toliko zdrav, kot sam pravi.
»Po vrnitvi domov sem se takoj zaposlil, tedaj kot cestni delavec, saj v prvih povojnih mesecih druge zaposlitve v naših krajih skoraj ni bilo. Pozneje sem delal pri gozdnem transportu, ves čas pa se po malem ukvarjam tudi s kmetijo. Slednja mi sicer ne prinaša kakih posebnih dohodkov, pa vendar, bolje je nekaj kot nič.
V tem kolektivu pa delam že devetnajsto leto. Zadovoljen sem s sodelavci in z delom. Pa ni bilo vedno tako. Mnogo je bilo odrekanj in truda, da smo si uredili osnovne delovne pogoje — sebi in delavcem, ki so prihajali pozneje.
Večina mlajših delavcev to prizna in razume, medtem ko se nekateri ob tem nasmehnejo in menda predstavljajo, da je vse, kar imamo, padlo z neba. Premalo cenijo zaposlitev in vse, kar iz. nje izhaja. Mislim, da bi morali starši, pa tudi šola dati več poudarka medsebojnih odnosom in spoštovanju, odnosu do dela ter delovnim navadam. Saj ne bi rad s temi besedami koga žalil, kljub temu pa so to stvari, ki veliko pomenijo. Mnogo manj bi bilo razočaranj in hude krvi v družinah, pa tudi v delovnih kolektivih, če bi se vsi, za vzgojo odgovorni, tega pravočasno zavedali.«
»Imaš kakšne posebne želje, skrbi ali težave?«
Posebnih želja niti nimam, podrediti se moram pač življenju, ki ga narekujejo razmere. Težave mi dela le obnova hiše. Poleg dosti fizičnega dela je potrebnega tudi precej denarja in pa skakanja od urada do urada za raznimi papirji; prav to človeka najbolj utrudi.«
F. Mlakar
Gradnja žagalnice gre h konca
IZGRADNJA ŽAGALNICE V TOVARNI LESNIH IZDELKOV V STAREM TRGU, ZA KATERO SO GRADBENIKI ZACELI PRVA ZEMELJSKA DELA POZNO V LANSKI JESENI, GRE H KONCU. V TEM TRENUTKU ŽE LAHKO REČEMO, DA BO FIZIČNI OBSEG VSEH DEL KONČAN NEKJE DO KONCA AVGUSTA LETOS.
V tem času opravljajo zadnja gradbena dela pri dokončanju depoja za sekance, pri čistilnih napravah, povezavi meteorne kanalizacije z glavnim odtočnim kanalom ter druga manjša dela. Računamo, da bodo na gradbenem področju vsa dela končana v juliju.
Iz uvoza smo dobili vso opremo po pogodbi in je tudi že zmontirana. Manjše zastoje pri montaži nam povzročajo nekateri deli opreme, ki so bili dobavljeni v premajhni količini po krivdi dobavitelja oziroma jih je dobavitelj pozabil poslati z glavno opremo. Upamo, da bomo tudi te naknadne pošiljke dobili pravočasno in jih takoj nato zmontirali.
Namenoma smo z montažo polno jarmenika odlašali, da bi le-ta obratoval v stari žagalnici čim dalj in tako ne bi bilo izpada v proizvodnji. Takoj v začetku kolektivnega dopusta pa bomo začeli tudi s prenosom polnojar-menika v novi objekt žage. Po načrtu bo to delo opravljeno do konca avgusta. S tem bo praktično vsa uvožena oprema zmontirana.
V	času do konca avgusta pa moramo izdelati še vso elektro-inštalacijo do posameznih po-trošnih mest. Preurediti moramo glavno trafo postajo z viso-konapestonim priključkom, dokončati trafo postaje v novi žagalnici ter povezati novo žagal-nico z nizkonapetostnim kablom z ostalimi objekti v tovarni. Na področju visokonapetostnih in nizkonapetostnih elektroinštala-cij je še veliko dela, vendar je predvideno, da tudi to delo opravimo do konca avgusta.
V	juliju bodo končana tudi vsa montažna dela pri ventilaciji s cikloni, transportnimi trakovi za transportiran j e kosovnih žagarskih objektov ter nosilna konstrukcija za transport sekancev v predvideni depo.
Predvideli smo, naj bi začela nova žagalnica poskusno obratovati v začetku septembra. V av gustu bosta zato zaradi delnega izpada proizvodnje v dosedanji žagalnici obratovala preostala dva stara polnoj armenika. Kljub tako zastavljenemu načrtu pa lahko pride do kasnitev, če za radi uvoznih predpisov vsi manjkajoči deli ne bodo pravočasno dobavljeni.	D. Mazij
Ustanovljena stanovanjska skupnost
Prve dni junija letos se je končno konstituirala samoupravna stanovanjska skupnost občine Cerknica. Ne bom opisoval vzrokov, zakaj to ni bilo že prej opravljeno. Bralcem v pojasnilo le to, da nekateri naši občani, ki prevzemajo določeno funkcijo za izvedbo neke akcije, pozabljajo na svojo družbeno odgovornost. Tedaj pa, ko je njihovo delo kritizirano, se raje umaknejo in prepustijo odgovornost na druga ramena, sami pa se s tem razbremenijo in usmerijo v svojo ozko strokovnost.
Samoupravno stanovanjsko skupnost predstavljajo tri samostojne samoupravne enote, in sicer:
—■ samoupravna enota za urbanizem, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč ter graditev stanovanj,
—	samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
—	samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim fondom v družbeni lastnini.
Najvišji organ vsake enote je skupščina, ki jo sestavljajo dele-dati, delegirani iz splošnih delegacij TOZD, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter zainteresiranih delovnih skupnosti. Vsaka skupščina ima svoj izvršilni odbor. Delegati vseh treh samoupravnih enot pa po delegatskem načelu sestavljajo skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti, ki ima tudi svoj izvršilni odbor.
V vodstva posameznih enot in skupnosti so bili izvoljeni:
1.	Enota za urbanizem predsednik skupščine Drago Anzeljc, Novolit Nova vas namestnik: Emil Lah, Skupne dejavnosti, Brest
predsednik izvršilnega odbora Franc Kovačič, Kartonaža Rakek namestnik: Vinko Zgonc, Kovinoplastika Lož
2.	Enota za družbeno pomoč predsednik skupščine: Janez Opeka, Jelka, Begunje namestnik: inž. Franc Kovačič, Kovinoplastika Lož predsednik izvršilnega odbora Tone Jernejčič, LB ekspozitura Rakek
namestnik: Tone Perovnik, Skupne dejavnosti, Brest
3.	Enota za gospodarjenje predsednik skupščine: Vinko Žnidaršič, Skupne dejavnosti, Brest
namestnik: Ivan Miklavčič, zasebni gostilničar, Bloke predsednik izvršilnega odbora Franc Mele, Skupne dejavnosti, Brest
namestnik: Alojz Kraševec, Kovinoplastika, Lož
Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti je Jože Telič, upokojenec, Cerknica, njegov namestnik pa Valentin Cimprič, Kovinoplastika, Lož.
Predsednik izvršilnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti je Tone Jernejčič, LB, ekspozitura, Rakek, njegov namestnik pa Jože Hren, Skupne dejavnosti, Brest.
S konstituiranjem omenjenih organov, ki so tudi že sprejeli statute samoupravnih enot, samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in organizacijo strokovnih služb, je šele zadoščeno ustavnim določilom in zakonskim predpisom.
Najvažnejša naloga organov samoupravne stanovanjske skup-
nosti je sedaj, organizirati si take strokovne službe, ki bodo kar najbolje opravljale delo, ki čaka samoupravno stanovanjsko skupnost. To pa niso majhna dela, saj gre za povsem nov način reševanja stanovanjskih vprašanj, družbenih in zasebnih, vse od odkupa zemljišč, potrebnih dokumentov, urbanizacije, financiranja, vlaganja sredstev, solidarnostnih sredstev, regresiranja stanarin, gradnje, obnove in vzdrževanja stanovanj do vrste drugih dejavnosti, ki sodijo v to delovno področje.
Vsa ta vprašanja smo do sedaj reševali- na več koncih, pri različnih organih, na različne načine, z večjo ali manjšo odgovornostjo, nekje več, nekje manj ali pa tudi nič. Z novo organizirano samoupravno stanovanjsko skupnostjo pa želimo doseči boljše in hitrejše delo. Ne smerno biti sicer optimisti, da bo to že jutri. Želimo, da bi bil ta »jutri« vsaj v prihodnjem letu. Upam, da tudi bo, če bo le dovolj razumevanja za kadre na vseh področjih, iz katerih bi jih črpali za strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti.
F. Tavželj
Organiziranost Brestove mladine
Pri vseh razmišljanjih o družbeno političnem organiziranju mladih izhajamo iz ugotovitve, da je mladina sestavni del družbe z vsemi značilnostmi, obenem pa, da je specifična po svoji socialni in duhovni podobi ter po vlogi in položaju v družbi. Mladina je socialno struktuirana in idejno razvejana toliko, kolikor tudi družba, in izraža vsa njena temeljna protislovja.
Mladi smo se odločili, da odpravimo vse ovire, ki so povzročale ozkost, zaprtost, nedemokratičnost, forumski način dela, pa tudi premajhno dejavnost posameznih slojev mladine. Odločili smo se, da se kratko malo preštejemo in da vidimo, koliko nas je, ki sprejemamo idejno in programsko usmerjenost Zveze socialistične mladine, koliko nas je, ki smo pripravljeni v njej tudi delovati. To smo izpeljali s pomočjo pristopnic, s katero se je
vsak mladinec zavezal, da bo aktivno in odgovorno deloval v organizaciji mladih. Nesporno je, da nas je po tej akciji veliko manj lcot pred preteklim kongresom, nesporno pa je tudi, da smo s tem dosegli akcijsko enotnost in povečali odgovornost članov organizacije mladih.
Seveda smo se v skladu s temi organizacijskimi spremembami morali znova organizirati tudi mladi na Brestu. Na podlagi statuta Zveze socialistične mladine smo po novih načelih ustanovili osnovne organizacije kot temeljne celice družbeno političnega delovanja mladih po posameznih TOZD. Aktivno delujejo osnovne organizacije v naslednjih TOZD: Tovarna pohištva Cerknica, Tovarna pohištva Martinjak, Tovarna pohištva Stari trg ter v Skupnih dejavnostih. V TLI Stari trg se bo mladina dokončno organizirala po novih načelih v tem mesecu, medtem ko se mladi iz TIP Cerknica povezujejo z osnovno organizacijo v TP Cerknica.
Za boljše delovne
pogoje
V furnirnici Tovarne pohištva Cerknica se pri obdelavi furnirja fine — line pojavlja plin formaldehid. Koncentracije tega plina tedaj za enkrat to trikrat presegajo pri nas dopustne meje. Res je, da trajajo taki delovni pogoji približno le do šest delovnih dni na mesec, poleg tega pa so tudi dovoljene koncentracije kar šestkrat nižje kot na-primer v ZR Nemčiji ali so bile pri nas pred letom 1971. če upoštevamo samo to, bi lahko sodili, da vprašanje le ni tako pereče, saj delavci v daljšem časovnem obdobju vdihnejo manj plina. kot je to še dopustno in kar šestkrat manj kot je to dopustno v večini zahodnoevropskih držav. Taka ugotovitev pa je nedvomno enostranska. V tem oddelku delajo namreč predvsem delavci, ki so bili tja premeščeni iz zdravstvenih razlogov. Zato bolj kot drugi občutijo prepih, ropot in druge škodljive vplive v delovnem okolju.
Vprašanje tehnično ni lahko rešljivo. Plin je na skoraj vseh delovnih mestih, zato ga ni moč odpraviti z lokalno ventilacijo.
Poskrbeti je treba za boljše prezračevanje vsega oddelka. To pa je treba izpeljati tako, da ne bo prepiha ali ropota. Istočasno je treba misliti tudi na znižanje temperature zraka v letnem času. Vse to je izvedljivo le z izdelavo popolne klimatske naprave. Taka rešitev pa je zelo draga. Po grobi oceni bodo klimatske naprave in načrti zanje stali
več kot 300 milijonov starih dinarjev Toliko denarja vsekakor ni lahko zagotoviti. Ne glede na to pa bo to vprašanje le treba kmalu rešiti, saj zadeva zdravje delavcev, ki je njihova največja vrednost.	V. Žnidaršič
Na ravni delovne organizacije smo mladi povezani v koordinacijski konferenci, ki jo sestavljajo po trije delegati iz posamezne osnovne organizacije.
Pred kratkim smo se mladi organizirali tudi v okviru SOZD Slovenijales, in sicer v koordinacijskem svetu mladih, ki ga sestavljajo delegati iz vseh osnovnih organizacij.
V Okviru naše občine se mladi povezujemo v občinsko konferenco mladih delavcev ter prek nje v občinsko organizacijo ZSMS, ki jo sestavljajo delegati osnovnih organizacij ter delegacije organizacij in društev, ki vključujejo mladino, delegacije Zveze pionirjev in predstavniki mladine v Jugoslovanski ljudski armadi.
Po posameznih področjih dela je naša organizacija povezana prek svojih delegatov tudi v ustreznih organih republiške konference ZSMS, pa tudi v medobčinskem svetu ZSMS.
Po organizacijski predstavitvi naše organizacije naj končam z mislijo iz brošure ABC 1, ki govori o značilnostih nove organiziranosti: Reorganizacija Zveze socialistične mladine ni in ne more biti enkraten poseg, ki ga je možno uspešno opraviti, ampak stalen proces spreminjanja organizacije, vsakodnevno prilagajanje organiziranim družbenim odnosom	D. FRLAN
Novo ustanovljeno stanovanjsko skupnost čaka dosti dela
Belo Iruštsa inženirjev in tehnikov na Brestu
Na Brestu smo Društvo inženirjev in tehnikov ustanovili pred dobrima dvema letoma. Za to obdobje se ne moremo pohvaliti, da smo naredili karkoli pomembnega. Razen nekaj organiziranih predavanj in strokovnih ekskurzij nismo storili nič bistvenega.
Vzroki za to so v premajhni delavnosti predsednika in odbora, pa tudi ostalih članov. Pri njih ni pravega zanimanja za kakršnokoli delo, ki ni gmotno ali drugače stimulirano. Možnosti in oblik za delovanje društva pa je veliko. Naj omenim samo nekatere, za katere mislim, da bi morale biti vodilo pri delu našega društva:
—	organizacija strokovnih tečajev in seminarjev v delovni organizaciji in izven nje;
—	objavljanje strokovnih razprav s posameznih področij dela v. našem glasilu Brestov obzornik ali drugih strokovnih revijah;
—	organizacija predavanj na določeni strokovni ravni;
—	sodelovanje pri načrtovanju dolgoročne in srednjeročne razvojne politike podjetja s strokovnimi predlogi;
—• kritična in strokovna obravnava upravičenosti investicij in tako naprej.
Prepričan sem, da bi s takšnim programom lahko precej prispevali k popularizaciji in prihodnjemu razvoju podjetja. Obenem pa bi se naši inženirji in tehniki strokovno uveljavljali znotraj podjetja, pa tudi navzven. Seveda zahteva uspešno uresničevanje takšnih delovnih programov dosti dobre volje in prizadevnosti slehernega člana. S tako pripravljenim in uresničenim programom dela bi si lahko zagotovili tudi sredstva za delo, ki bi jih prispevalo podjetje.
Samo razpravljanje o že znanih stvareh, organizacije ekskurzij na področjih, ki so vsem že znana, ne morejo vzbuditi zanimanja članstva. Prav tako ne more biti vsebina dela društva inženirjev in tehnikov prirejanje piknikov in podobnih prireditev, za kar pa je, kot kaže, največ zanimanja.
Mislim, da je edini izhod za uspešno delovanje društva v strokovno pripravljenem programu
dela in doslednem uresničevanju tega programa. Kadri, ki po posameznih področjih dela lahko največ prispevajo, pa bi morali žrtvovati del prostega časa tudi za to dejavnost.
O teh stvareh bi se morali na bližajočem se občnem zboru temeljito pogovoriti. K delu moramo pritegniti mlajše tovarišice in tovariše, da bodo s svojimi predlogi vnesli v društvo svežino.
Dobro, bi bilo, da sedanji in prihodnji člani društva o teh zadevah razmislijo.
D. Mazij
PRIZNANJE NAŠEMU MLADINCU
Republiška konferenca Zveze socialistične mladine je tudi letos podelila trideset priznanj mladim družbeno političnim delavcem. in mentorjem. Dobili so ga tisti mladi aktivisti, ki so v preteklem letu z vsemi močmi prispevali k temu, da bi bila mladinska organizacija uspešna na vseh področjih. Mladi ljudje cenijo tudi izkušnje in pomoč starejših, zato dobijo vsako leto priznanje, mentorji, ki so ga le: tos dobili tudi vidni republiški politični delavci.
Letos je bila prvič podeljena plaketa Zveze socialistične mladine, ki bo odslej priznanje druž-beno-političnim organizacijam za njihove posebne zasluge pri delu z mladino.
Med mladinci, ki so dobili priznanje, je tudi DRAGO FRLAN, tehnolog iz TOZD Tovarne pohištva Cerknica.
Ob tem pomembnem priznanju mu iskreno čestitamo in upamo, da bo to priznanje njemu in vsem mladim naše delovne skupnosti velika vzpodbuda za prihodnjo družbeno-politično aktivnost.	J. Klančar
Morda ne bo odveč predlog, da bi krajevna skupnost preskrbela ustrezne plastične vreče za smeti. Vsako gospodinjstvo bi jih imelo nekaj na zalogi, polne pa bi na določen dan, ko je odvoz smeti, postavili pred hišo. Ti bi imeli kar več prednosti pred običajnimi posodami za smeti: kadar ne bi bilo smeti, bi zavzele manj prostora, če bi bilo smeti več, je moč napolniti poljubno število vreč, pa tudi tedaj, če iz kakršnegakoli vzroka na določeni dan ali celo več dni ne bi bilo odvoza; lažje je prenašanje in nakladanje; med potjo veter ne bi raznašal smeti z vozila, pa še cenejše bi bilo nabaviti vreče kot pa pločevinasto posodo. Ker bi bila to poceni rešitev, bi se gotovo zmanjšalo število tistih, ki v mraku odlagajo smeti ob živih mejah kar v naselju. Ta način bi lahko uvedli vsaj za ta čas, dokler ni za odvoz smeti ustreznejšega vozila.
Šoferji so lepo proslavili svoj praznik — 13. julij. Na posnetku številna vozila v slavnostnem sprevodu
Končalo se je že občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju. Zmagovalci: I. ekipa Brestove TOZD — TP Cerknica
Mladina in obveščanje
V zadnjem času se je dejavnost mladinske organizacije v občinskem merilu in v naši delovni organizaciji dokaj poživila. Zato ni slučajno, če tudi obveščanju znotraj svoje organizacije in tudi jav-nosti posvečajo vse več pozornosti.
Poleg drugih oblik obveščanja so začeli izdajati tudi Informator. prva številka vsebuje predvsem poročila in pregled nalog posameznih komisij pri občinski konferenci, v programu pa so si zastavili, ua bodo to glasilo še poživili. Ob pohodu mladine po poteh partizanskih enot p aje izšlo tudi dokaj zanimivo Glasilo pohodne enote.
V Tovarni pohištva Cerknica je aktiv mladih delavcev posebej razpravljal tudi o obveščanju. Poleg ostalega so sklenili navezati tudi tesnejše sodelovanje z Brestovim obzornikom. Vsekakor je to pobuda, ki bi jo lahko posnemale tudi ostale družbeno-politične organizacije v naši delovni skupnosti.	B. Levec
Za večjo varnost v prometu
V letu 1974 se je v občini Cerknica pripetilo 145 prometnih nesreč (brez nesreč na avtocesti), kar je za 45 manj kot v letu 1973. Posledice nesreč pa so bile tako hude, da si jih v naši občini najbrž ne smemo privoščiti. Lani se je namreč pripetilo na cestah sedem takih nesreč, ki so terjale smrt sedmih naših soobčanov, kar je za pet več kot leto poprej. Hudo telesno poškodovanih je bilo za sedem manj, laže telesno poškodovanih pa za 14 več kot v letu 1973. Po oceni miličnikov je pri vseh nesrečah nastalo za več kot 620.000 din škode na vozilih.
Kdo so povzročitelji nesreč?
Po statističnih podatkih je nesreče povzročilo:
—	83 voznikov osebnih avtomobilov,
—	23 voznikov vozil za prevoz tovora,
—	12 voznikov motornih koles,
—	12 kolesarjev itd.
Vzroki za nesreče so bili:
—	44 neprimerna hitrost,
—	23 vožnja pod učinkom alkohola,
—■ 17 nepravilno srečevanje,
—	15 nepravilna vožnja v kri-ziscih itd.
Udeleženci v prometnih nesrečah:
—	144 voznikov osebnih avtomobilov,
—	48 voznikov vozil za prevoz tovora,
poteh
4.	julij. Dan kot vsi ostali. Pa vendar je na ta dan vezana zgodovina našega naroda in borcev narodnoosvobodilnega boja.
Vsi vemo, kaj se je dogajalo pred trideset in več leti v naši domovini. Bili smo narod hlapcev, odvisni od tujcev. Vendar kri, ki je plala po žilah naših ljudi, je bila kri Slovencev, kri ljudi, ki so se odločili, da dajo tudi življenja za svobodo in lepši jutri. S svojim bojem so nas privedli v svet miru, v svet socializma.
V spomin na 4. julija se je letos že četrtič mladinska pohodna enota odpravila po poteh domicilnih enot Notranjske. Z našim pohodom in komemoracijami smo počastili Dan borca kot velik praznik mnogih, ki se jim moramo zahvaliti za vse, kar imamo. S tem pohodom pa so se tudi odnosi med nami samimi okrepili, začutili smo, da smo organizacija, da nas vežejo skupna vprašanja, skupne naloge in pravice. Le v slogi je moč. Skupno bomo lahko dosegali cilje in spreminjali družbo.
Na letošnjem pohodu so sodelovali 104 mladinci. Na cilju jih je bilo nekaj manj, saj je dolga pot tudi naredila svoje.
Razdeljeni smo bili v štiri partizanske enote, ki imajo domicil v naši občini: Notranjski odred, Bračičeva brigada, Jurišni bataljon in brigado vojske državne varnosti. Poti ne bi opisovala.
Hodili smo tam kot mnogi, ki so se borili, da mi lepše živimo, tam, kjer so za nas mnogi padli, tam, kjer se je okupator maščeval prebivalstvu za vse poraze, ki mu jih je prizadejala naša ljudska partizanska vojska. Obi-
USPEŠNI
KOŠARKARJI
V spomladanskem delu tekmovanja v II. slovenski ligi je moštvo KK Cerknica pristalo na odličnem tretjem mestu. Uspeh bi lahko bil še boljši, če ne bi ekipe spremljalo tudi nekoliko tekmovalne smole. Iz tega lahko sklepamo, da uspehi v zimski ligi niso bili le slučajni, temveč rezultat načrtnega dela v zadnjih dveh letih.
—	17 kolesarjev,
—	14 voznikov motornih koles itd.
Vseh udeležencev v prometnih nesrečah je bilo 234.
Po krajih se je največ nesreč pripetilo na naslednjih cestnih odsekih:
— Bloška polica—Babno polje
35
— Cerknica—Bloška polica 23
— Cerknica—Planina	19
— Bloška polica—Bloška planota	8
in na vseh ostalih cestah 60
Smrtno so se ponesrečili:
—	3 motoristi,
—	2 voznika avtomobilov,
—	1 pešec in
—	1 potnik v vozilu.
Z naj hujšimi posledicami so se pripetile štiri nesreče zaradi neprimerne hitrosti in tri zaradi vožnje pod učinkom alkohola.
Tako hude posledice prometnih nesreč v občini Cerknica so zahtevale nujne ukrepe za zagotovitev večje discipline v prometu. Zato so miličniki v preteklem letu 180-krat uporabili alkotest in voznikom preprečili vožnjo pod učinkom alkohola. Sodniku za prekrške so prijavili 206 voznikov ali 63 več kot leto prej, denarno pa so kaznovali 794 udeležencev v prometu, kar je za 515 več kot leta 1973. Pri tem je treba povedati, da je večina denarno kaznovanih zaradi prevelike hitrosti vožnje v naše-
škali smo ta obeležja, položili cvetje, prisluhnili pričam tedanjih dogodkov.
Za razliko od dosedanjih pohodov smo tokrat pred vsakim obeležjem pripravili tudi recitacije. Več ur smo namenili tudi predavanjem in pogovorom o naši družbi, o našem delu, o našem prispevku za lepši jutri naše skupnosti, o vlogi nas mladih pri ohranjevanju pridobitev NOV in socialistične revolucije.
V. Mihelčič
ljih. Miličniki so se pri kontroli prometa usmerili predvsem v tiste kršitve, ki so največkrat vzroki hudih nesreč, to pa sta ravno hitrost in vožnja pod učinkom alkohola.
Rezultati so v času od 1.1. do 17. 3.1975 v primerjavi z enakim obdobjem lani taki:
1974 1975
število vseh prometnih nesreč	26	16
laže telesno poškodovanih	7	3
hudo telesno poškodovanih	7	3
prometnih nesreč s smrtnim izidom	1	—
Želimo si lahko samo to, da bi bila takšna primerjava možna tudi ob koncu letošnjega leta. S tem pa bi se še kako obrestovali ukrepi, ki jih miličniki izvajajo predvsem proti tistim, ki kaj radi »pritiskajo« na plin ali »pozabijo, kdaj je mera polna«.
Miličniki pa najbrž sami ne bodo kos vsem nalogam in naporom za zmanjšanje prometnih nesreč in za večjo varnost na naših cestah. Pri tem bosta najbrž še kako koristna in potrebna pomoč ter razumevanje vseh dejavnikov: družbeno-političnih organizacij, specializiranih društev, krajevnih skupnosti, TOZD, občine in širše družbeno-politične skupnosti in seveda v prvi vrsti udeležencev v prometu samih. Najbrž bomo lahko le ob skupnem sodelovanju in odgovornosti vseh ob koncu leta zapisali — »Promet v Cerknici je spet varnejši!«
Zato smo se na svetu za vzgojo in varnost v cestnem prometu tudi odločili, da ob razumevanju in tehničnih možnostih uredništev internih sredstev javnega obveščanja v naših naj večjih OZD Brest Cerknica in Kovinoplastika Lož na ta način obveščamo naše delovne ljudi o prometni (ne)varnosti v naši občini.
Postaja milice Cerknica bo redno dajala na voljo podatke o stanju prometne varnosti, o hujših prometnih nesrečah, raznih akcijah in drugih ukrepih, ki bodo zanimali delovne ljudi.
L. Špitalar
S pohoda mladine po partizanskih poteh
Avgusta Zelški koncerti
Letošnji zelški koncertni večeri bodo od 15. avgusta do 5. septembra. Organizator je Temeljna kulturna skupnost Cerknica v sodelovanju z oktetom Gallus.
Prvi koncert bo v petek, 15. avgusta, ob 19. uri, in sicer v izvedbi okteta Gallus. Program bo obsegal renesančne ter slovenske umetne in narodne pesmi.
22. avgusta bosta v Zelšah gostovala violinist Rok Klopčič in pianistka prof. Zdenka Novakova. Izvajala bosta popularnejša in poljudno pisana klasična dela Mozarta, Brahmsa, Bartoka, Hačaturjana in Debussya.
29. avgusta bo večer znanih opernih arij. Nastopili bodo basist Ladko Korošec, tenorist Rajko Koritnik, baritonist Marcel Ostašev-ski in sopranistka Sonja Hočevarjeva.
5. septembra pa bo v Brestovi stari delavski restavraciji monodrama »Živelo življenje Luke D.« v izvedbi znanega igralca Poldeta Bibiča.
Program je sestavljen tako, da je razumljiv in prijeten prav za vsakogar. Ko smo ga sestavljali, smo si želeli le to, da bi bilo čim več domačih obiskovalcev, saj je nedopustno, da je bilo na nekaterih lanskih koncertih več nastopajočih kot poslušalcev.	B. LAVRIČ
Mladina po partizanskih
NAGRADNI RAZPIS
Po daljšem času je pred vami spet nagradna križanka. Svoje rešitve s pripisom »nagradna križanka« pošljite uredništvu najkasneje do vključno 22. avgusta 1975. Čakajo vas tudi nagrade:
1.	nagrada	150	din
2.	nagrada	100	din
3.	nagrada	50	din
5 nagrad po	10	din
Pri reševanju vam želimo obilo razvedrila, pri žrebanju pa čimveč sreče!
Brestov obzornik, glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Ivanka GODEŠA, Mirko CERŠAK, Marija GRBEC, Jože KLANČAR, Božo LEVEC, Branko MIŠIČ, Franc MLAKAR, Danilo MLINAR, Franc MULEC, Miha ŠEPEC in Zdravko ZABUKOVEC. Foto: J. ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2500 izvodov.
Filmi v avgustu
2.	8. ob 20. uri in 3. 8. ob 16. uri — ameriški film LOS AMI-GOS — western.
3.	8. ob 20. uri — ameriški film POLETNE ŽELJE — ZIMSKE SANJE — drama.
4.	8. ob 20. uri — jugoslovanski film UKLETI SMO, IRENA — drama.
7. 8. ob 20. uri — ameriški film LOVCI NA NAGRADE — we-stern.
9.	8. ob 20. uri in 10. 8. ob 16. uri — ameriški film MODRI ANGELI.
10.	8. ob 20. uri — ameriški film TRDOGLAVI POLICAJ — kriminalka.
11.	8. ob 20. uri —- ameriški film DIAMANTI ZA SVOBODO — vohunski.
14. 8. ob 20. uri — ameriški film HUDIČ V MOŽGANIH — kriminalka.
16.	8. ob 20. uri — ameriški film KARATE JONES.
17.	8. ob 20. uri — ameriški film MOŽ, IMENOVAN TRINITA
—	western.
18.	8. ob 20. uri — ameriški film ODREŠITEV.
21. 8. ob 20. uri — italijanski film TRI URE DO ZMAGE — vojni film.
23.	8. ob 20. uri in 24. 8. ob 16. uri — italijanski film NORA DIRKA ZA ZAKLADOM — kriminalka.
24.	8. ob 20. uri — ameriški film SERPICO.
25.	8. ob 20. uri — jugoslovanski film NESMRTNA POMLAD
—	drama.
28. 8. ob 20. uri — italijanski film DELAVSKI RAZRED GRE V RAJ — drama.
30.	8. ob 20. uri in 31. 8. ob 16. uri — nemški film ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU.
31.	8. ob 20. uri — ameriški film POVRAČILO.
OBVESTILO
PRVI IN TRETJI
V Ilirski Bistrici je bil tudi letos — 3. julija — tradicionalni turnir Lesonita v odbojki, na katerem sta sodelovali tudi moška in ženska ekipa Bresta. Poleg obeh Brestovih ekip sta bili na turnirju še ekipi Javorja in Lesonita.
Ženska ekipa je zasedla prvo mesto in osvojila prehodni pokal. Moški pa so z raztrgano igro, ki ni bila niti senca tiste z Lesaria-de, zasedli tretje mesto.
Za potrebe nove tovarne ivernih plošč organiziramo tečaj za delo na mostnih in portalnih žerjavih.
Na tečaj se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da so stari najmanj 18 let,
—	da imajo končanih vsaj 6 razredov osnovne šole.
Pogoj za vpis v tečaj je tudi zdravniško spričevalo o sposobnosti za delo na mostnih in portalnih žerjavih.
Prijave pošljite v splošno-kadrovsko službo skupnih dejavnosti Bresta najkasneje do 15. avgusta 1975.