Izdajatelj: Predsedstvo Združenja veteranov vojne za Slovenijo, p.p. 2780, Rojčeva 16, 1110 Ljubljana, tel: 061-441-784,fax: 061-442-688, Glavni in odgovorni urednik: g. Renato ZORKO, p.p.109, 8250 Brežice. tel./fax:0608-67-845,GSM:041-683-312, Email:Renato.Zorko@zws.si, Člani uredništva: g. Drago BITENC. g. Srečko LISJAK, g. Stane GRANDA, ga. Mjuša SEVER. Oglasno tržei\je: g. Milči ŽGANJAR, Media-Boom d.o.o., Jakčeva 25, 1119 Ljubljana, tel./fax.:061-140-18-64, GSM: 041-670-485, Karikatura: g. Milan ALAŠEVIČ, Žiro račun: 50103-678-0098871, Devizni račun: 900-27620-114660/2, NLB d.d., Trg Republike 2, 1000 Ljubljana, Grafična priprava in tisk: KVM Ribnica
Prispevke za naslednjo številko Veterana pošljite na urednikov naslov. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavljali. Člani ZWS lahko namesto imena in priimka navedejo svojo člansko evidenčno številko, če ne želijo biti imenovani. Prispevke nam obvezno pošljite na računalniških disketah 3,5" v urejevalniku besedil Word for
Poletje '91
9 LET MSNZ IN GLAVNI ZBOR
J. Janša-častni član ZWS, T. Krkovič-organizator MSNZ 90/91 in predsednik ZWS S. Lisjak Foto: R. Z.
V nadaljevanju pa je potekal Glavni zbor ZWS, kjer je predsednik g. S. Lisjak izpostavil predvsem dva ključna momenta delovanja ZWS in sicer projekt MSNZ in način povezovanja veteranskih organizacij v prihodnosti. S. Lisjak: »V zadnjem obdobju se vedno bolj v pozabo potiska enkratni in neponovljivi projekt manevrske strukture narodne zaščite. Zaničuje in zmanjšuje se njegov pomen. Ta projekt je projekt samobitnosti in preživetja h Slovencev in slovenske države. Zato ga je nujno ubraniti sedaj in v bodoče. Omenjeni projekt je najmanj toliko pomemben za slovenski narod kot ustanovitev OF. Slovenci smo v svoji zgodovini večkrat imeli svojo vojsko, vendar je neizpodbitno dejstvo, da smo jo vedno zapravili. Današnja vojska, takšna, kakršna pač je, je nastala iz projekta MSNZ. Dograjena v obdobju 90/91 oz. do junija 1991 in nato v bojnih spopadih, je izbojevala briljantno zmago. Še zdaleč pa slovenska vojska ni nastala v trenutku ustanovitve dveh učnih centrov. Zaradi poznavanja zakonitosti vojska je nujno povedati še naslednjo ugotovitev. Vojske imajo svoj nastanek in razvoj, ki se prekine, če vojska po porazu razpade ali če se ukine. To resnico se lahko izkrivlja in prilagaja, vendar bo zgodovina pokazala kje so
bilen
i. Ne :
poglobljeno. Resnična in življenjska stališča nas bodo pripeljala do združitve brez kakršnih koli deklarativno
vanje mora potekati na lokalnem nivoju, nato pa bodo vsi postopki analogno potekali do republiškega nivoja. Ne
združevanje, ki ga vsiljive takšna ah drugačna politika. Povezovanje z Zvezo združenj borcev NOB je možno šele, ko se vsi veterani iz obdobja 1990/91 povežemo v enovito orga-
tako kot do sedaj, tudi v bodoče ne bomo dopustih vpletan-
erani, ne pa razni podporni člani in somišljeniki. Prav tako organizacije, ki nimajo veteranske organiziranosti pri teh vprašanjih nimajo kaj iskati še manj pa odločati.«
V nadaljevanju zasedanja je Glavni zbor ZWS na pobudo predsednika OOZVVS Zasavja g.J. Čibeja sprejel naslednjo protestno izjavo:
»Glavni zbor Združenja veteranov vojne za Slovenijo protestira ob izjavi poslanca državnega zbora g. Cirila Pungartnika, da so se pripadniki TO soncih ob spopadu na Medvedjeku, kije bila izrečena ob drugem branju Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih. Suverena in samostojna Slovenija je v prvi vrsti rezultat boja pripadnikov TO pa tudi vseh, ki so kakorkoli sodelovali v pripravah, organiziranju in vodenju projekta samostojne Slovenije, kije nena2 emu poslancu nastop v hramu je, da ima lahko v demokratični državi vsak svoje n in ga lahko tudi javno predstavi, stališče g. Pungartnika. Ven dovoljuje tudi protest tistih, ki si orožjem v roki na položajih branih d
tudi zj
a življer
številke r
DEDIŠČINA, KI JO JE NAŠA GENERACIJA ZAPUSTILA NASLEDNJIM RODOVOM JE SAMOSTOJNOST, ŽALOSTNO PA JE DEJSTVO, DA JO MORAMO BRANITI PRED PODLIMI IZJAVAMI TISTIH, KI POBIRAJO PREDVSEM NAJLEPŠE PLODOVE SLOVENSKE
R. Z
na drugačne ocene in ocenjevanja, še posebno ne tistih, ki jih ni bilo poleg v obdobju 1990-91 ali pa so celo bih na nasprotni strani.
veteransko organizacijo Sever, je legitimna in edino pametna odločitev, vendar pa jo je potrebno zastaviti etapno in
O DELU PREDSEDSTVA ZWS V LETU 1998
V letu 1998 se je Predsedstvo Združenja vetera-od tega na treh rednih in eni izredni. Na
tiskovna konferenca. Na tiskovni konferenci je bilo
porazno stanje v Slovenski vojski. Predsedstvo je v obliki denarne pomoči priskočilo na pomoč nekaterim članom ZWS iz Posočja, ki so zaradi potresa utrpeli
valnem postopku sprejelo kriterije za včlanjevanje v ZWS za prestopnike iz JA. Kriteriji so bili objavljeni v glasilu Veteran, prav tako dopolnjen Pravilnik o priznanjih ZWS. Predsedstvo je sprejelo sklep o načinu in vsebini izvedbe »Simbolnega veteranskega
članov ZWS ter pomembnih dogodkih. Predsedstvo je obravnavalo analizo izdaje glasila Veteran vojne za
glasila profesionalizirati, vire za izdajo istega pa
veliko večino načrtovanega dela opravili. Nekatere
no omeniti mednarodne aktivnosti našega združenja. Tako sta se v letu 1998 udeležili športnih veteranskih iger dve ekipi. Ena je sodelovala na veteranskih športnih igrah, ki jih je organizirala organizacija veteranov
veteranov v Valpovem. Obema ekipama bi se ob tej
narodne konference svetovne federacije veteranov o Dubrovniku na Hrvaškem. Spoznanja in zaključke te vprašanje ugotavljanja pogostnosti PTSD med vet-
RS za Socialno varnost. Hrvaški veterani so nas v juniju povabili v Istro v Dugo uvalo, kjer je potekal seminar za usposabljanje nezaposlenih vojnih veteranov v zasebnem sektoiju. Ob 30. obletnici TO SRS je bilo kar nekaj polemike znotraj organizacije, pa tudi
smo s svojimi posameznimi in kolektivnimi nastopi
simbola. Strokovnega posveta o razvoju TO v Poljčah
ne v tej funkciji. Predsednik ZWS je na tem srečanju podal nekatera nesporna videnja, ki so se poskušala
zaslediti. Ugotavljamo, da je sodelovanje z drugimi veteranskimi organizacijami zadovoljivo. Seveda je isto različno in odvisno od lokalnih razmer in potreb. Z ZZB NOV je sodelovanje zaživelo na tistih toriščih dela in prostora, kjer se je pojavil skupni interes. Sodelovanje na republiškem nivoju, pa je v glavnem deklarativno, ker so nekateri pogledi, želje, cilji in potrebe pač različni. Z združenjem Sever so bili glede povezovanja že opravljeni začetni razgovori, v juniju mesecu pa je bilo izvedeno skupno srečanje protagonistov osamosvojitvene vojne v Sori v skupni režiji tako ZWS kot združenja Sever. Na povezovanju v enovito organizacijo pa želimo pristopiti načrtno,
lahko, če le želimo in hočemo, znamo strniti vrste, dokazuje tudi afera Holmec. Leto 1998 je bilo v celoti v znamenju priprav na reorganizacijo druženja veter-
Slovenijo. Tako je bil na Glavnem zboru dne 17.05.1998 sprejet sklep, da se izvedejo vsi potrebni
slavnostno ustanovi Zveza veteranov vojne za Slovenijo 26.10.1998 na dan, ko praznujemo odhod zadnjega vojaka agresorske vojske iz Republike
niso za reorganizacijo sedanjega združenja na pred-
pogledi glede reorganizacije, prišlo je do nekaterih nestrinjanj. Prvi del postopka
pristopili k registraciji območnih združenj. Tudi v nadaljnih postopkih je ugotovljeno, da so potrebna še dodatna usklajevanja med podpisniki, ki jih je po tem bilo potrebno uskladiti na predsedstvu, pa tudi na upravnem organu v zvezi z registracijo. Roko na srce, potrebno je priznati, da smo veijetno temu delu pristopili premalo organizirano in načrtno. Sedaj je bodoči Statut Zveze usklajen, med registriranimi OZVVS ter dokončno opredeljen na predsedstvu. V
zaradi morebitnega še dodatnega usklajevanja in nato dostavljen na Upravno enoto v pregled. S tem bi bil postopek končne izdelave Statuta zaključen. Na zadnji seji je bil prejet dokončni sklep, da se vsa dela in naloge vezane na preoblikovanje združenja zaključi do proslave 26.10.1999. Predsedstvo resnično želi, da bi se vsi dokumenti potrebni za delovanje Zveze v vse obsegajočo korist pripravili in uredili ter zagotovili uspešni pogoji za nadaljevanje dela v novi
organiziranosti. Do današnjega dne še nismo opravili objektivne analize resničih vzrokov za dogajanja na ustanovnem zboru. Splošna ocena članov pa je bila, da sta vzroka za nezadovoljstvo dva. Eden je objektivna neinformiranost posameznikov, drugi pa vztrajanje na svojih stališčih ne glede na večinsko voljo. Glede na predlagane statutarne spremembe je mogoče izluščiti še nekaj objektivnih vzrokov in sicer poskus ukinitve pokrajinskih odborov ter zgodovinskega izročila
nerealnih delitvenih razmerij glede proračunskih
ter minimaliziranje vloge zveze kot take. Ugotavljamo pa, da so bili najbolj »kritični« (tudi preko sredstev javnega obveščanja) tisti, ki so v preteklosti vetera-
škodo. Ni dvoma, da smo se ukvarjali sami s seboj,
pa je uzakonitev minimalnih veteranskih pravic ter zagotovitev tako moralnega kot tudi materialnega prizn anja udeleženkam in udeležencem tako priprav
pravic smo preko Sveta za socialno varnost Vlade Republike Slovenije in preko vlagatelja gospoda Brenčiča in posameznih poslancev, permanentno dajali pobude ter zavračali nerazumne predloge Vlade glede sprememb in dopolnitev Zakona o vojnih veteranih. Ne glede na vztrajnost zakonodajni postopek še vedno ni prispel v drugo branje. Potrebni pa bodo še veliki napori na tem področju, kako bi preko poslancev izborili tisti status, ki nam pripada. Želim, da bomo v letu 1999 med seboj malce bolj strpni in bo to zagotovo pripomoglo h kvalitetnejšemu izvajanju nalog, ki si jih bomo zastavili za letošnje leto. Ni razloga za pesimizem, saj smo se od svojega nastanka že nekaj naučili, pridobivamo sredstva iz državnega proračuna in tudi rešitev glede zakona o vojnih veteranih je na obzorju. Koliko pa nas bodo
Srečko Lisjak Predsednik ZWS
VETERANI-DRUGORAZREDNI DRŽAVLJANI
(Ne gre za prepire o zaslugah za zmago, gre za blatenje osamosvojiteljev)
Med nedavnimi političnimi ocenami afer »Vič-
javnost niso prišle, je bilo mogoče zaslediti tudi zgornjo. Na videz je pomirjujoča, dejansko pa
jiteljev na raven nekakšnega otroškega prepira,
blatenja prizadeti. Hvala za tako moralo.
»Gričarjevega poročila«, za slovenske veterane ostajajo dejstva, ki so nesporna. Udeležba v vojni za Slovenijo postaja sredstvo za politično in osebno (!) uničevanje nezaželjenih ljudi in nasprotnikov. To je eno izmed bistev dogajanja, ki pretresajo Slovenijo. Kakšno je znanje tistih, ki očitajo desetdnevni vojni njeno kratkost? Kaj pa slavna šestdnevna arabsko izraelska vojna 1967. leta, ki še vedno velja za enega vrhov sodobnega in uspešnega vojskovanja? Očitajo nam, da je premalo naših padlo. Pozitivni ljudje bi
smrti, sklicevanje na število mrtvih za veličino neke vojne je znak psihične bolezni, ne normalnosti!
jih je bila pripravljena žrtvovati za njen obstanek, ki jih je pripravljena celo kriminalizirati? Zakaj? Zgodovina ne nudi podobnega primera. Kdo so tisti, ki blatijo osamosvojitelje? »Jugoslovenarjem«, ki čedalje bolj dvigujejo glave in jim eden osrednjih slovenskih časopisov v sobotnih prilogah namenja cele strani, tega ne gre zameriti.
Sedanje dogajanje v Jugoslaviji jim je spodrezalo kakršnokoli podlago za resno vztrajanje na teh pozicijah. Obstajajo le še iracionalne, ki pa so verjetno že doslej prevladovale. Ne, ti niso problem. Leta 1990 se je veliko Slovencev udeležilo referenduma za samostojno Slovenijo s figo v žepu. Mnogi izmed njih so pač sledili navodilom tedanjih svojih družbenopolitičnih organizacij. Mnogi izmed njih so
paničnim obnašanjem in celo begom v tujino med desetdnevno vojno. Mnogi izmed njih so danes na zelo odgovornih mestih: od diplomacije do uglednih znanstvenih in javnih služb. Tudi med njimi so mnogi dobri Slovenci in državljani in so danes iskreno na strani slovenske države. Na isti strani so tudi opor-tunisti, ker jim to »nese«. Ti »vetrogončiči« so bili in bodo vedno na »pravi strani«.
Največji nasprotniki osamosvojiteljev - veteranov so tisti, ki se bojijo za privilegije, ki so jih imeli v prejšnji državi in prejšnjem družbenem sistemu. Ne gre le za materialne privilegije, čeprav tudi teh ne gre podcenjevati, gre enostavno za takšne, ki so jim bile že v naprej zagotovljene določene službe in pozicije, bili so v posesti »naprednosti«,«pameti« in »družbenopolitični primernosti«. Ti ljudje enostavno ne sprejemajo konkurenčnosti in različnosti, ki jo prinaša demokracija. Ti ljudje še vedno poznajo le »naše« in sovražnike oziroma izdajalce. Enostavno ne razumejo, da smo vsi državljani enakopravni, da imamo enake človeške in državljanske pravice, tudi »jugoslovenar-
ji«. Zato kriminalizirajo vsakokratno opozicijo ( vedno se silijo v vladne stranke) in tudi osamosvojitelje - veterane. Slednji imajo neko prednost, ki je pač oni nimajo in se čutijo tako ali drugače ogrožene. Decembra lanskega leta me je zbodla izjava neke starejše gostje znanega obmorskega hotela za posebne goste, da
več pravic. Kolikokrat slišimo, da desetdnevna vojna ni bila nič, čeprav ne morejo iz II. svetovne vojne v
Medvedjek. Take primerjave se mi upirajo in z njimi
enostavno niso primerljive, zato je že tudi patološko
vse je dovolj slave, blato pa najbolj pade na tistega, ki
slovenskih veteranskih organizacij skrajno previden. Da, če so res zgolj veteranske. Če pa so dejansko še v bistvu nekdanje DPO, ki sprejema v članstvo ljudi, ki so bili med II. svetovno vojno dojenčki in otročički ali
plemstvo?). Človek se lahko zamisli ob izjavi znane-
ga pisca zgodovine NOB, ki pa ni zgodovinar, da je Pungartnikova izjava zgolj nekoliko nerodna, ne pa
Dogodki ob aferah »Vič-Holmec« in »Pungartnik<• in ob številnih utišanih, so za veterane vojne za Slovenijo
zastavljenih in naj od te države, ki jih je bila pripravljena žrtvovati, ne pričakujejo ničesar. Ne priznajo nam niti temeljne človeške pravice, to je pravice do dobrega imena. Očitno nas lahko vsak blati in ponižuje in nič se mu ne zgodi. Samo, da je naš! Na dogajanje v parlamentu niti ni treba spominjati. Ni potrebne odločnosti v državnih vrhovih, tudi večina
presenečeni, če bo »Aksentijevič« resnično dobil najvišje državno priznanje za zasluge za slovensko osamosvojitev. Očitno ga mnogi v vladajočih krogih in nekaterih strankah čutijo za veliko bolj svojega, kot

LJUDJE ZA VSE REŽIME
Menjava oblasti leta 1990
Leta 1990 smo se odločili za demokracijo in samostojno Slovenijo in v glavnem ga ni več med nami, ki bi mu še prišlo na misel, da bi se sluča-
jeno na nosilce teh procesov, saj se je že večkrat pokazalo, da niso bili pravi in bi bilo bolje, če bi bil to kdo drug.
Sicer pa, kaj se gredo ti veterani-slovenska samostojnost je rezultat neustavljivega zgodovinskega procesa
varnostnih aktivnosti v letih 1990-91. Take moramo spomniti, da se nič ne zgodi samo. To potrjujejo primeri tistih narodov, ki že leta samo čakajo ali pa se
Nesamostojna obletnica samostojnosti
Dogajanje in spominjanje se še posebej zgosti konec vsakega decembra. Takrat zgoščeno poteka božično-samostojnostno-novoletno praznovanje. Praznovanje obletnic samostojnosti se kar nekako izgublja v siceršnjem miklavževo-božično-novoletnem slavju. Tudi inventure osamosvojitvenih dosežkov v
leta. Dodatni razlog za neopaznost praznovanj obletnic samostojnosti je tudi neposredna datumska združenost z božičnim praznovanjem. Podvojeni dan državnosti
dnevom samostojnosti. Veljalo bi razmisliti o prenosu poudarka na 25.6., dan državnosti, kar bi praznovanje izločilo iz drugih praznovanj in mu dalo jasnejšo identiteto. To bi lahko poudarili še s prenosom dela prostega dne iz 26.12. na 26.6., ko je pravzaprav postalo jasno, da z osamosvojitvijo resnično mislimo
Praktično dojemanje oblasti
Kar nekaj pa se jih le najde, ki obletnice samostojnos- ^ ti in državnosti klub podvajanju očitno praznujejo oz. jim glasno pritrjujejo. Ob nekaj tistih seveda, ki to počnejo po uradni dolžnosti in tistih, ki se iskreno upirajo izginjanju enkratnega v večnosti. Človek pomisli, da so ti očitni in glasni »praznovalci« tisti, ki so od menjave oblasti imeli kakšne koristi. Poglejmo, kdo so
oblasti, daje od nje pač treba imeti čim več koristi, je tudi odgovor na vprašanje, kdo je imel največ koristi od zamenjave oblasti lahko naivno enostaven. Največ koristi naj bi tako imeli tisti, ki so se za to zavzemali.
Ne tvegajte
No, pa ni bilo tako. Največ koristi je imela skupina ljudi, za katere lahko uporabimo že uveljavljeni izraz "ljudje za vse režime". Izraz zveni grobo, vendar primernejšega enostavno ni. Osnovna značilnost ljudi za vse režime je dejstvo, da se izogibajo tveganjem.
projekte, za katere ni vnaprej jasno, če bodo uspeli. Večina je za red
Oblast pred letom 1990 je imela rada ljudi za vse režime. Pravzaprav je temeljila na njih. Njenih prav-
oporečnikov je oblast lahko krotila samo s posredno
iti vsaj podporo potrebnim spremembam sistema.
Bilo bi preveč tvegano. Saj veste, služba, napredovanje, itn. Raje so posredno podprli oblast s stališčem, da nekaj reda pa le mora biti.
enostavno, torej zgolj s podpisom, zavzeti za njihovo izpustitev. Mislite, da se med 100.000 slovenskimi
Seveda ne. Število 100.000 je na prvi pogled celo
demokracijo pa majhno. Kje za vraga so bili vsi ti ljud-
Ti zoprni Židi
Dati svoj čitljiv podpis na nekaj, kar lahko nekoč pride
obveščevalni službi? Lepo vas prosim, ne pričakujte tega od mene! Da, zares. Občutki podpisnikov so bili
občutke prihranili. Ko odpelje tovornjak prve Žide iz ulice, je treba molčati, sicer bodo še tebe, če boš zoprn.
Tudi slepi so videli
V letih 1990-1991 je bilo nešteto priložnosti varnost-
spremembam. Spremembe so takrat tudi dobile jasen
cilj je bil tako jasno razviden, da se nihče ni mogel enostavno narediti neumnega in reči: "Ah, saj nisem
bili čim dlje od operativne izvedbe tega jasno razvid-
povsod, samo tam ne, kjer je kazalo na grmenje. Tvegano, pravno nejasno, napeto stanje je pravzaprav trajalo dve leti. Maja 1990 je del slovenske TO zavrnil izročitev orožja federalni armadi. Od takrat naprej je
nasprotju s federalno zakonodajo. Vsakodnevni kršil-
jasno določljivi. V primeru policijskega posega ali vojaške zmage federalne strani bi se glede na kasnejše očitne zglede drugod sploh dogajalo marsikaj. Za
pa se dve dolgi leti izpostavljati nevarnosti aretacije
Zaporni nalogi so rumeneli
Nevarnost federalnega vojaškega in policijskega posega se je zmanjšala šele decembra 1991 s premirjem na Hrvaškem. Takrat je odpadla nevarnost, da bi zlom Hrvaške ponovno ogrozil tudi Slovenijo in da bi kdo potegnil iz predala zaporne naloge, pisane po maju 1990. Dokončno je nevarnost ugasnila maja 1992 s sprejemom Slovenije v OZN. To je pomenilo
zagotovila v okviru sistema kolektivne varnosti. V tem času je, kot četrta, iz federacije izstopila še Bosna in Hercegovina, s čemer je federacija tudi praktično prenehala obstajati. Dolgih štiriindvajset mesecev je torej trajalo vse skupaj. Zaporni nalogi so dokončno
Na upravnem organu za obrambo v Škofji Loki smo poleti 1991 z začudenjem ugotavljali, da vojne,
Kaj vse nujnega se ni takrat dogajalo po škofjeloških podjetjih in pri zasebnikih. Saj boste vpoklicali koga drugega, kajne! Ker bi tistih drugih prehitro zmanjkalo, smo se postavili na stališče, da mora biti vse, tudi nevarnost, enakomerno porazdeljena med vse, ki
Sladka je domovina
Danes je slovenska državna samostojnost vsesplošno priznana vrednota. Njeno zagovarjanje ni več tvegano, ampak celo zaželjeno. Ljudje za vse režime so še iz prejšnjega režima mojstri v hvaljenju trenutno vsesplošno priznanih vrednot. Tudi sedaj so med prvimi. Za takrat, ko je grmelo, pravijo, je škoda, da so bili prezrti in niso bili poklicani zraven. Oni bi se bili sicer že izkazali. Saj so vendar že od nekdaj tako rekoč goreli za spremembe. Navzven se to žareče gorenje sicer ni videlo, kar pa ne pomeni, da ni bilo tako. Ja, prav res, oni bi se bili zares izkazali. Pravzaprav bi bili verjetno celo boljši, kot so bili siceršnji udeleženci. Kako smo to lahko zdržali
Če ljudje za vse režime česa zares niso prenašali, potem je bila to tista, hm, Jugoslavija. Ampak prej se je to težko povedalo naglas, saj razumete, kajne. Ker jih že med grmenjem in vsem, kar je temu celo leto predhodilo in celo leto sledilo, ni bilo zraven, pravijo, da čutijo, da morajo vsaj zdaj biti dvojno goreči pristaši samostojnosti. Škoda, da delavci na obrambi nismo že od pomladi 1990, še posebej pa poleti 1991 vedeli za te ljudi, zares škoda.
Tisti, ki so bili zgolj normalno goreči pristaši samostojnosti takrat, ko je bilo to potrebno, za dvojno gorečnost nimajo časa. Za njih na nek način vojna še vedno traja, tako kot vietnamski sindrom. Glede na sestavo enot in prebivalstva in zelo različne poglede na uporabo oborožene sile lahko rečemo tudi, da je šlo za posebno
nje ulice. Španija proti Španiji, Slovenija proti
Nobena oblast ni imuna na ljudi za vse režime, potem ko se konsolidira. Tako nezapleteni in uporabni so. Ti seveda, glede na koristi, ki sledijo, na uporabo komaj čakajo. Dvoreznost uporabe teh ljudi je v tem, da pravzaprav skrajšujejo rok trajanja določene oblasti. "Di si bia..."
posameznikov velja, da so nekaj vredni tisti, ki znajo odgovoriti na vprašanje, kje so bili takrat, ko je grmelo. To je visoko povedano in bi kdo lahko označil tudi za veteransko napihovanje. Veliko bolj plastično, prepričljivo, vsakodnevno in razorožujoče vse povedno
grmilo..." Saj res, kje ste že bili? Outsider-ji
No, vsakdo ve zase. Slovenski film Outsider nas je to spraševal za maj 1980. Glavna junakinja ni hotela teči v obvezno smer levo. Ubežala je vojaški straži, zavila na nasprotni vozni pas in tekla proti smeri prometa. Naš človek za vse režime ni zavil na nasprotni pas. Bil je doma, ko je televizija prenašala njegov pogreb. Spoštljivo. Morda ni imel orosenih oči in teže v želodcu, gledal pa je vseeno. Tako se pač spodobi. Kar nekaj ur je trajalo. Ja, ja, dolgo je tega, pa se ne bi več
Evharistija
Gorenja vas v Poljanski dolini ni kakšno leglo titois-
kljub temu v njej vladala smrtna tišina. On je bil
modrikastem odsevu televizijskih zaslonov na okenskih steklih. Roke sem si še bolj zabil v žepe.
Poštna uradnica me je zgroženo pogledala, ko sem rekel, da bi plačal eno položnico. Ker nikoli ne veš, s kakšnimi »provokatorji« imaš opravka, sem jo skušal
Sloveniji popolnoma v nasprotju z današnjim vzdušjem velik problem to, kar je opisal že Cankar v svojih Hlapcih. Ob menjavi oblasti namreč ne veš, kaj bi storil z zaprašeno sledjo snete slike na steni. Zagotovil sem ji, da jaz tega problema takrat ne bom imel. To bo problem tistih, ki danes gledajo pogreb. Cankarjevi Hlapci so sploh zelo dober priročnik za razumevanje tranzicije. Sodobni avtorji takih priročnikov so imeli v njih dober zgled. Iti dol
Doživeli smo torej zamenjavo oblasti, po dveh letih
ZASLUGE VETERANOM
Veteran: V letih 90/91 ste službovali na Sekretariatu za obrambo občine Krško. Kako se spominjate dogodkov teh dveh let?
g. D. Lah: Priznati moram, daje bil to čas hitrih sprememb in dogodkov, za katere večina v Sloveniji ni vedela, da se sploh dogajajo. Predvsem dogodki v letu 1990, ki so, na področju vojaške (obrambne) orga-
transparentno razglašali. Slovenija je svojo osamosvojitev, sicer izvedeno že s plebiscitom, poskušala in morala zavarovati tudi z neko določeno obliko vojaške organiziranosti. Ti dogodki so bili istočasno tudi ^
ki smo bili takrat aktivno vključeni v priprave, da razmisli in ugotovi, ali je pripravljen ter sposoben,
do učinkovite realizacije.
Veteran: So ti dogodki izpolnili vaša pričakovanja in kako posledice vidite danes?
g. D. Lah: V času priprav smo vsi, ki smo bili
o tem, kako zaupane naloge kvalitetno opraviti in
oz. o možnih oblikah izvedbe agresije na Slovenijo. Ne
vojaških razmer, smo živeli v prepričanju, da takratno
drastičnem ukrepu - oboroženi agresiji. Sočasno pa je
napovedovali, da se zgodba slovenske osamosvojitve ne bo končala samo na »politične polju«. Dogodki po 25. juniju 1991, niso bili več veliko presenečenje, ampak so bili že pričakovana sprožitev mehanizma.
imeli odgovora je bilo le, kdaj se bodo mehanizmi
Veteran: Koga iz vodstva ZWS ste si najbolj zapomnili in po čem ?
ega nastajanja, saj sem bil eden od udeležencev ustanovnega zbora v Cankarjevem domu. Moji začetki poznavanja organizacije torej segajo v čas samega
aktivnega udeleženca vojne za samostojno Slovenijo, vredno spominjati in zapomniti. Vendar pa so taki
nalog, zaupane vloge vodij. Najbolj izpostavljeno je
gotovo ime predsednika Združenja veteranov vojne za Slovenijo g. Srečka Lisjaka, potem g. Drago Bitenc in še veliko posameznikov, ki so bili v začetnem obdobju
di življenjskega dela preusmerili na druga področja. Veteran: V Sloveniji sta danes dve veteranski organizaciji, ki združujeta veterane iz leta '91-ZVVS in
g. D. Lah: Glede na to, da je v vojni za samostojno
ice) in da so se borili zoper agresorja z ramo ob rami, sam ne vidim vsebinskih razlogov, ki bi narekovali, da
Poudariti pa moram, da je to odločitev o kateri mora-
er in sprejeti ustrezno odločitev. Vsekakor pa taka
nikakor ne potrebuje, kot se je slikovito izrazil g. Bitenc, generalni sekretar v ZWS, botrov od zunaj. Veteran: Sprememba zakona o vojnih veteranih je v drugem branju. Vlada je vložila amandma odboru za zdravstvo, družino in socialne zadeve predlagala
dodatka na 55 let ? Zakaj?
g. D. Lah: Po predlogu zakona o spremembah in
predlaga črtanje prvega in drugega odstavka 6. člena temeljnega zakona o vojnih veteranih, kar pomeni, da
dodatka kot edinega izrazito socialnega prejemka vojnega veterana, v celoti odvisnega od premoženjskih in socialnih razmer upravičenca in i\jegovih ožjih
it s črtanjem starostnega pogoja za priznanje pravic po zakonu o vojnih veteranih, približno 35.000 do 40.000 potencialnim vojnim veteranom iz vojne za Slovenko
tudi že omenjene pravice do veteranskega dodatka, ki bi nekaterim mlajšim vojnim veteranom, glede na
slabše premoženjske, socialne in zaposlitvene
vprašanja ter destimulativno vplival na njihov interes
jo za zaposlitev.
ka vojni veteran, ko dopolni 55 let starosti ali je pri njem nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti, izenačuje pogoj za priznanje pravice do veteranskega dodatka vojnih veteranov s pogoji za priznanje pravice do invalidskega in družinskega
invalidnine po zakonu o vojnih invalidih. Tudi vojni
vojnih invalidih izpolnijo starostni pogoj za priznanje invalidskega oz. družinskega dodatka pri 55 letih starosti, pred tem pa le v primeru trajne popolne izgube delovne zmožnosti.
Veteran: Veterani iz NOB-ja so veteranske pravice lahko koristili takoj po koncu vojne. Ali menite, da so
zaradi kateregakoli razloga manj vredni ? g. D. Lah: Zakon o vojnih veteranih, ki je pričel veljati s 1. januarjem 1996, v svojem 2. in 3. členu opre-
v 5. členu tudi določene pravice vojnih veteranov. Na podlagi teh dejstev, ne moremo govoriti, da bi bil kdorkoli v nekem priviligiranem položaju. Sam sem prepričan, da bistvo problema izhaja i: sistemskega financirarya društev Financiranje veteranskih društev i namreč potrebno urediti na enakopravnih osnovah, ne glede na politično pripadnost ali ideološko orientacijo.
ustrezno urediti s sprejemom posebnega sistemskega zakona, ki bo uredil načela, način in postopke financiranja vseh organizacij, društev in združenj, ki izhajajo iz naslova t.i. »vojnih zakonov«. Veteran: Boste vi predlagatelj sprememb oz. tega zakona?
g. D. Lah: Pred pripravo takšnega zakona je potrebno opraviti celovito razpravo o vlogi in pomenu društev in države pri izvajanju in uresničevanju posebnega družbenega varstva omenjenih skupin prebivalstva ter načinu participiranja države pri izvajanju tega varstva.
Veteran: V kakšnem časovnem razponu lahko pričakujemo takšen proračunski zakon? g. D. Lah: Takšen zakon se da pripraviti razmeroma hitro, saj v vsebinskem smislu, ni pretirano zahteven. Vendar pa je predhodno potrebno odgovoriti na nekaj vprašanj: ali se bodo proračunska sredstva zagotavljala za delovanje organizacij in društev v celoti, torej vključno z zagotavljanjem materialno-tehničnih in organizacijskih pogojev za delovanje organizacij ali pa samo za izvajanje dejavnosti, ki predstavlja javni interes; ali bo država financirala vsa društva na tem
tus društva v javnem interesu in tako dejavnost tudi izvajajo; ali se bodo sredstva za delovanje zagotavljala tako v državnem kot tudi v občinskih proračunih in v kakšnem razmerju? Predhodno usklajeni odgovori na navedena vprašanja lahko bistveno vplivajo na časovno obdobje sprejema takšnega zakona. Veteran: Zadnja vojna za samostojno Slovenijo se še vedno kaže kot samo 10-dnevna vojna, ki naj to dejansko ne bi bila. Bi bilo res potrebno več tisoč mrtvih in
priznala vse pravice veteranom vojne za Slovenijo? g. D. Lah: Viktor Hugo je nekoč dejal, da se uspeh
Yutllandu, pa je eden od njenih protagonistov izjavil,
da se je vedno moral spominjati, da bi lahko vojno pripravi in organizaciji obrambe Republike Slovenije izgubil v enem popoldnevu. Ne glede na to, koliko pred vojaško agresijo, potrebno priznati status in žrtev je zahtevala vojna za samostojno Slovenijo in ne pravice vojnega veterana. Gre za člane predsedstva glede na to, koliko časa je trajala, je povzročila veliko Republike Slovenije ter člane republiške koordinaci-
zla, strahu in v kolikor v tistem času, ne bi bili orga-	jske skupine in podskupine, ki so to dolžnost opravl-
nizirani tako kot smo bili, bi se le-ta lahko končala v	jali v času vojaške agresije na Republiko Slovenijo ter enem dnevu s tem, da bi bil končni učinek popolnoma organizatorji MSNZ, ki so do izdaje ukazov bivše JLA drugačen. o razorožitvi TO RS dne 17.05.1990 do začetka vojaške Veteran: Vam je znano, kakšne pravice imajo vet- agresije na RS dne 25.06.1991 opravljali dolžnosti erani (zadnje vojne) na Hrvaškem? organizatorja MSNZ, ne glede na to, ali so bili v času g. D. Lah: Ko se je pripravljal slovenski Zakon o vojaške agresije na RS še vključeni v oborožen odpor vojnih veteranih, so se opravljale določene primerjave ali ne. Po drugem odstavku tega člena je vojni veter-z ureditvijo s posameznimi evropskimi državami. an tudi oseba, ki je po nalogu organizatorja MSNZ v
Primerjale so se rešitve z Francijo, Avstrijo in	obdobju od 17.05.1990 do 26.06.1991 neposredno izva-
Nemčijo, niso pa se primerjale rešitve iz Hrvaške,	jala naloge NZ (pripadnik MSNZ), med katerim je
Rešitve so v posameznih državah različne, v pripravi	šteti hrambo orožja, streliva in drugega vojaškega
samega zakona pa se je v Sloveniji težilo, da bi se	materiala v ilegalnih prostorih oz. lokacijah ter izva-
najboljše rešitve poskušalo uporabiti v našem zakonu,	janje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti za
seveda z maksimalnih upoštevanem lastne speci-	cilje obrambe in varnosti Republike Slovenije,
fičnosti. Pravice borcev prostovoljcev izvirajo v fran-	Veteran: V zadnjih mesecih so javnost pretresale t.i.
coski zakonodaji iz medvojnega, povojnega in novejše-	afere Vič in Holmec, parlamentarna preiskovalna f
ga obdobja. Največji poudarek je dan zagotavljanju	komisija v javnost še ni podala rezultatov, celo sodišča
njihovih pokojninskih pravic, bodisi s podelitvijo čina	so oproščala obtožence, za katere je vsem veteranom
(t.im. asimilacijski čin), ki ustreza funkcijam članov	jasno, da so leta '91 delovali proti naši državi in
odporniškega gibanja, ali pa zagotovitvi ugodnejših	plebiscitu. Vaš komentar?
pokojninskih pogojev za upokojitev. Poleg tega se jim	g. D. Lah: Z afero Vič-Holmec seje ukvarjala interna
zagotavljajo nekatere denarne ugodnosti in ugodnosti	preiskovalna komisija MNZ, t.i. »Gričarjeva komisija«,
na področju zdravstva. Iz posebnega varstva prosto-	ki je s svojim delom tako rekoč zaključila, glavne ugo-
voljcev odpora so izključene osebe, ki so bile obsojene	tovitve je že podal tudi generalni direktor policije g.
zaradi kolaboracionizma.	Podvršič in istočasno tudi predlagal določene ukrepe
Avstrijska zakonodaja šteje osebe, ki so se z orožjem	ministru za notranje zadeve. Po dosedaj znanih
ali neoborožene borile za neodvisno in demokratično	podatkih in ocenah naj bi šlo za »spopad« ali neso-
ureditev Avstrije proti idejam in ciljem nacional-	glasja znotraj MNZ. Afera Vič-Holmec je namreč pre-
socializma od 05.03.1933 do 09.05.1945, kot žrtve boja	rasla v afero MNZ, katere glavni dosežek je ta, da je
za svobodo in demokratično Avstrijo. Tem in nekater-	policija dodatno izgubila na ugledu in izgubila tudi
im drugim kategorijam (žrtve političnega pregona) se	del kredibilnosti. Skratka tisti, ki so bili kreatorji
zagotavljajo posebne ugodnosti na področju poko-	notranjih intrig, očitno niso razmišljali o negativnih
jninskega in invalidskega zavarovanja, pri	posledicah, ki jih s svojim načinom dela lahko
vzpostavitvi in podpiranju eksistence, pri dodelitvi in	povzročijo policiji in v skrajnem primeru tudi državi,
oddaji stanovanj, gradbenih zemljišč ipd., na področju	Kajti najslabše za državo in njene institucije je, da ji
obveznosti plačevanja davkov in pri zagotavljanju	ali jim državljani ne zaupajo ali ne verjamejo več.
popolnega zdravstvenega varstva.	Veteran: Kje in kdo so po vašem mnenju politične ali
Nemška zakonodaja ureja predvsem področje varstva	druge sile, ki imajo težnjo izničiti prispevek
svojih vojakov, vojaških invalidov nemških vojnih ujet-	posameznic in posameznikov v vojni iz leta 90/91, s
nikov in poravnavo nacional-socialističnih krivic v sis-	tem pa ovirati delo ZWS ?
temu socialnega varstva žrtev vojne.	g. D. Lah: Prispevka vseh struktur državljanov, organa obrambo so se pričele mnogo prej, kot je za status	ne da zanikati. To je bilo tedaj nedvomno domoljubno veterana določeno v Zakonu o vojnih veteranih. Kdaj	in pogumno delo, takrat razumljeno tudi kot državl-bo ta status priznan tudi članom Maneverske struk-	janska, pri mnogih celo poklicna dolžnost. Vendar pa ture narodne zaščite oz. ali bo po vašem mnenju spre-	je potrebno pri tem opozoriti tudi na dejstvo, da bi jet predlog iz druge(2) obravnave oz. ga podpirate?	lahko pretirana širitev pravic, ki bi presegala vsebin-g. D. Lah: Novi 3. člen ureja status vojnega veterana	ski namen zakona o vojnih veteranih, v javnosti celo osebam, ki sicer niso opravljale vojaške dolžnosti v	ogrozile moralno vrednost statusa vojnega veterana, vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času	Zato je, po mojem mnenju, izredno pomembno, da se od 26.06. do 18.07.1991, kar je pogoj za priznanje sta-	veteranskim organizacijam omogočijo normalni pogo-tusa veterana po 1. členu zakona, vendar jim je zara-	ji za delo in funkcioniranje, le-te pa se morajo obračati di pomembnosti njihove dejavnosti in aktivnosti pri	k svoji vsebini in svojemu namenu ter na ta način

Veteran: Kdaj bomo torej Veterani vojne za S lahko ponosni na svoja dejanja v letu 90/91? g. D. Lah: Ponos je nekaj, kar človek nosi Dejanja, ki so bila izvedena v pred in med \
PRAVNI NASVETI
V V reviji "Veteran vojne za Slovenijo" sem zasledil vaše pravne nasvete. Zanima me Vaš odgovor na naslednje vprašanje: Imam status veterana vojne za Slovenjo. Star sem 56 let in sem prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje od 28. decembra ^ 1998. Mesečno prejemam cca 65.000 SIT finančne podpore s strani zavoda, žena pa je brez dohodkov. Imava samo katastrski dohodek 3.400,00 SIT. Kakšni so pogoji za pridobitev veteranskega dodatka, če mi pripada in kako se izračuna? Najlepša hvala za odgov-
Izračunavanje upravičenosti do veteranskega dodatka je v pristojnosti upravne enote, kje»" imate prijavljeno svoje stalno prebivališče. Veteranski dodatek je kot pravica vojnega veterana opredeljen v členih 8.-12. Zakona o vojnih veteranih, Ur.l. RS. št. 63/95. Odmera je odvisna od tega, ali na družinskega člana dosegate določeno višino dohodkov. Svetujem Vam, da se pisno obrnete neposredno na Upravno enoto - pristojni
V osamosvojitveni vojni sem bil s sklepom Izvršnega sveta občine Idrija imenovan v vojno poveijeništvo za družbene dejavnosti kot vodja poverjeništva. Dodeljena mi je bila tudi osebna oborožitev. Oboje je razvidno iz dokumentov, ki jih prilagam. Na mojo zahtevo mi je Uprava za obrambo Nova Gorica -Izpostava Idrija, izdala člansko izkaznico vojnega veterana. Upravna enota Idrija, Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve, pa mi je z odločbo mojo zahtevo zavrnil. Na odločbo sem se pritožil 18/2-1998, vendar do danes nisem dobil odgovora. Kopije pritožbe nimam, vendar sem se pritožil glede na 1. člen zakona, ki pravi, da je vojni veteran tudi tisti, kije na podlagi odločitve pristojnega organa vključen v oborožen upor. Odgovora na pritožbo ni . Sprašujem vas naslednje:
1. Ali mi pripada status vojnega veterana v celoti (vpis
sedaj ne bom navajal, nezakonito ali še celo kaj hujšega?
3.	Kaj naj naredim z izkaznico vojnega veterana?
4.	Ali naj odstopim zadevo varuhu človekovih pravic?
5.	Ali je smiselno sprožiti upravni spor - glede 1. člena
ni pozitivnega odgovora. Vendarle, če te organ,
smiselno vendarle ta dikcija člena morala zagotavljati
vsem zakonom o upravi pa zavlačujejo z odločitvijo. V smislu posredovanja in odgovora lepo pozdravljeni.
Mirko Kostanjšek
Odgovor:
Iz dodatno prejete dokumentacije je razvidno, da gre
za obrambo Idrija ste prejeli člansko izkaznico Združenja veteranov vojne za Slovenijo, kar ni enako
ZVVS je članstvo v društvu, ki deluje v skladu s
enote Idrija za pridobitev statusa vojnega veterana, zoper katero ste se po Vaših navedbah pritožili. Prvi nasvet je ta, da od drugostopnega organa (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve) pisno zahtevate izdajo odločbe o pritožbi, ker je že preteklo več ko 60 dni od pritožbe. Ko boste prejeli pisno odločbo, imate pravico do upravnega spora, če se z odločitvijo ne boste strinjali. V kolikor Vam drugostopni organ ne bo odgovoril, lahko spor sprožite neposredno zaradi molka upravnega organa. Na Ustavnem sodišču v tej
odločitev prvostopnega organa še ni dokončna, prav tako bi veijetno Ustavno sodišče konkretni primer ne bi obravnavalo kot kršitev z Ustavo zagotovljenih temeljnih pravic in svoboščin.
stev v času vojne za Slovenijo od 27.06.1991 do
07.07.1991 opravljal dežurstvo z vozilom ULT 160, kot Odgovor:
tankovskih ovir, v vojaški knjižici pa nimam tega stautsa vojnega veterana. Svetlem Vam, da stopite vpisanega. Dobil sem samo člansko izkaznico od do pristojnega odseka za obrambo na Upravni enoti, i Slovenijo. Zanima me, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče.Tam pisno kako ne morem postati član veteranov, čeprav sem bil zahtevajte vpis udeležbe v vojni v vojaško knjižico. V kolikor vpisa ne boste dosegli, imate pravico do pritožbe zoper negativno odločbo Vrh Vojteh upravni organ-Ministsrtvo za obran
ZDRUZITEV - KDAJ?
Td
I Slovenijo v letih 1990-1991 je pojmovala enovito -L organizacijo, ki bi združevala aktivne udeleženke in udeležence iz vseh sodelujočih struktur ter tudi v u predstavljala podobo takratne
Stanje, ki je nastopilo v praksi po ustanovitvi dveh ločenih veteranskih organizacij iz enega obdobja smatramo kot nenaravno in nesprejemljivo. Bistvo kvalitete takratne organiziranosti je bilo izraženo ravno v povezanosti vseh razpoložljivih potencialov, vodstvo pa združeno v okvir skupnih koordinacij. Zaradi navedenega je edino logično, da se obe organizaciji združita v enovito krovno veteransko organizacijo udeleženk in udeležencev priprav in vojne za Slovenijo iz let 1990-1991.
Na podlagi navedenih dejstev je predsedstvo Združenja veteranov vojne za Slovenijo na svoji 6. seji alo problematiko povezovanja z drugi-
iskim
v Slov
idimo svoje delovanje v okviru skupne iženk in udeležencev priprav in vojne za Slovenijo 1990-1991, ki bi jo tvorili na enakopravnih osnovah dve osnovni komponenti -ZWS in SEVER. K povezovanju se pristopi fazno, kar pomeni, da bo morebitno združevanje oziroma povezovanje z drugimi veteranskimi organizacijami v Sloveniji mogoče šele po predhodni združitvi ZWS in SEVER.«
Sočasno Vas seznanjamo, da smo se odločili slavnostno obeležiti z državno prireditvijo 10. obletnico nastanka obrambno varnostnega projekta MSNZ, ki bo 17. maja 2000. Menimo, da bi bilo zgodovinskemu spominu na ljubo, da bi to prireditev organizirali in izvedli skupno v okviru enovite organizacije in bili skupaj, kot smo bili pred 10 leti, ko je bilo potrebno obraniti našo domovino.
Predsedstvo ZWS
islednji sklep, ki bo predstavljal na i
ZWS OD USTANOVITVE NAPREJ
(8. DEL)
Kolikšna je cena lastnega spoštovanja veterana vojne	Živimo
za Slovenijo in člana ZWS? Je mogoče, da nekdo, ki	rani d.
se je zavestno odločil izpostaviti lastno življenje, po	pa je p
nekem času za ceno morda upokojitve, položaja v	ali laht
tem zanika svojo odločitev v usodnem času, ter začne nanese početi tisto, kar počno oni, ki jih ni bilo zraven oziro- Sloveni ma so osamosvojitvi odkrito nasprotovali? Ali pa je bil Povejmi morda vstop v ZWS samo fasada za prikritje dru- tisti, ki gačnih gledanj na dogodke ter lajšanje lastnih slabih lovažuji občutkov? Na ta vprašanja si bo moral marsikdo sam odgovoriti prej, preden mu bo nekdo postavil neprijetno vprašanje. Slednje pa se bo zagotovo zgodilo, saj Slovenci nismo taki, da bi dopuščali drugim, da se kitijo z našim perjem, mar ne? Koliko afer Holmec in Medvedjek bo še potrebno, da si bomo pogledali v oči in v lastnih vrstah naredili red? Dragi prijatelji, med nami so tudi taki, ki so člani ZWS
£
s blatijo
;, kdo
a tolei
e ? Če je, potem
lami, ki tako početje če že n Ui vas je še kaj takih, ki s
¡poročite to voljo na sedež ZWS, da bomo v tako priljubljeni« strokovni službi vedeli, za koga delamo, '.c in ali za ljudi, ki so soustvarjali samostojno in neodvisno 1 oči Republiko Slovenijo ali za take, ki se samo pod okril-med jem črede upajo blejati, ko jim kak pastir naroči kaj in išjih kdaj in želijo biti pomembni v svojih sredinah.
posamezniki pri uveljavljanju »lastnih interesov« (ki jih prikazujejo kot interese sredine, iz katere prihajajo), diskutirajo brez moralnih in etičnih zadržkov ter brez kakršnegakoli spoštovanja do drugih. Kako si sicer pojasniti odstop dveh članov predsedstva (eden predsednik komisije za SFO) v zelo kratkem času ? Kako je mogoče, da lahko o sredstvih pobrane članarine za leto 1998 diskutira nekdo, ki v letu 1998 sploh ni poravnal članarine in se dela norca iz vseh
moralizira na Glavnem zboru nekdo iz sredine, ki se sploh ni sposobna sestati.
Dostave vročih informacij o raznih grozotah v ZWS
saj kažejo na karakter in osebnost člana(ov) ZWS, ki se ukvarjajo s tem športom. Po vsebini zapisov v
So pa v funkciji poskusa deskreditacije ter poskusa
^ odločitev organov ZWS je bolje, da se izpiše iz ZWS.
so tendence posameznih sredin po deskreditaciji
»motnje« nastale zunaj ZWS in jih nekdo kot poslušen kuža prenaša v našo organizacijo. Zelo sem počaščen, da nam nekateri pripisujejo tak pomen, pa
dejstvo, da ravnamo pravilno. Vendar, kar je res, je
pripravi na sedežu v Ljubljani. In za trud ter potrpežljivost se sodelavcema javno in iskreno zahvaljujem !
Ko sem v predzadnji (šesti) številki samo bežno omenil lokalno politikanstvo, ki se že kaže v ZWS, so bile reakcije nekaterih izredno burne. Povzel sem nekat-
gospodje-tovariši, dejansko je prisotno politikanstvo, ^ pa če si Vi to želite priznati ali ne. In želja po lastni pomembnosti tudi, da ne bo pomote. Članstvo resnično ni obveščeno, kaj se dogaja na sejah predsedstva ZWS in še kje.
od delcev mozaika, s katerim se meri odzivnost in homogenost veteranske populacije. Nič ni bila izjava
Vrednostno omalovaževanje vojne za Slovenko je bila iztočnica za nasprotovanje določbi zakona, ki bi vsem veteranskim organizacijam dale enako izhodišče glede financiranja. Nekateri glasnejši člani ZWS pa vseeno
bilo sprejetje stališč glede povezovanja z ostalimi veteranskimi organizacijami. Na kratko - prvotno se bomo povezovali z združenjem Sever. Ko bo ta proces
zarije iz vojne za Slovenijo 1990-1991, bo mogoče razmišljati o morebitnih nadaljnih povezovanjih. Potrebno je razlikovati med povezovanjem in sodelo-
vanjem. ZWS sodeluje z vsemi veteranskimi organizacijami doma in v tvyini, ki jim je skupen patriotizem
katerimi imamo skupne temelje ter skupne interese -tako v času kot tudi v denarju.
Ne boste verjeli, koga so predstavili gospodu Clintonu,
vojnih veteranov Republike Slovenije? Samo gospoda Dolničarja, predsednika ZZB NOB. Samo, on je bil na Brdo povabljen zaradi zadeve » ameriški padalci« v drugi svetovni vojni, da ne bo kdo kaj drugega mislil. Udeleženci vojne 1990-1991 seveda tega ne razumejo,
govoru mislil na njih, ko je govoril o osamosvojitvi v letu 1991. Zakaj nista predsednika veteranskih
Približno tako sem se počutil, kot bi se pri krstu svojega otroka počutil nekdo, ko je župnik poklical soseda, naj kot oče pridrži dete in ne njega.
Še dve besedi okrog nesojene zunanje proslave ob Dnevu državnosti 25.06.1999. Tolikokrat že dolgo nisem videl Vladne palače, kot te dni. Vsaka čast podpredsedniku Vlade, da se je spustil v zadevo, čeprav so mu jo kasneje zablokirali kar v vladnih službah-neka služba za protokol se mi zdi. Eno je kot pribito -če bi se strinjal s predlogom, da sta govornika poleg obeh predsednikov veteranskih zvez tudi oba operativna nosilca MSNZ, bi proslava bila, pa čeprav ob svečah. Ampak tako hitro zbliževanje med Severjem in ZWS pa tudi ni na mestu.
Tega gospod podpredsednik ni predvidel, vendar je
burjo in hladen piš. Hvaležen sem gospodu državnemu sekretarju Lahu, da je Vlada upoštevala moj predlog in denar namenila za svojce padlih. Vsaj ena konkretna korist je bila od sprehajanja na Vlado in nazaj. Ostalo so pa tako nepomembni folklorni detalji... Kdor zna v treh dneh kljub 5,5 MIO SIT skupaj spraviti kvalitetno proslavo, vredno takega dogodka, kapo dol. Morda kakšen, ki bi bil plačan za tak projekt v višini 25.000 nemških mark, morda pa tudi tak ne. Veterani smo bili teden dni prej pripravljeni izvesti kvalitetno proslavo, vednar takrat »še ni bilo denarja«. Bo pa naslednje leto pravočasno, so rekli. Tole sem zato zapisal, da bomo lahko pokazali, da nismo pozabili na obljube.
Tako je bila samo proslava v CD. In mladi borci so se
nizacij 1990-1991 sta si v enem dnevu uspela priboriti karte za prvo vrsto. Protokol ju je namreč v začetku postavil v deveto vrsto. Tri leta sta dobivala karte za prvo vrsto. O ti stari, zlati časi...
Drago Bitenc, dipl.iur. generalni sekretar ZWS
VETERANOV DOPISNIK
DOBRO STE OPRAVILI FANTJE
i odbor ZWS Dolenjske ji
Borut USENIK,
iniciativnega odbora
V zadr\jih nekaj letih sm priča vrsti deskreditaci;
bojev za osvoboditev Ri leta '91. Dobro se spomni
o bili le

poskus obtožbe predsednika ZWS Srečka Lisjaka za vojna hudodelstva, afera Vič in Holmec in nenazadnje sončenje in poležavanje teritorialcev na
in policistov bo naslednji v nizu deskreditacij: Krakovski gozd, Rigonce, Trzin, Brnik, Škofye!? Kateri!? Osamosvojitveni izlet je žal terjal med teritorialci, policisti in civilisti žrtve v Sloveniji. Vojna v Sloveniji je
Dredstavljajo. Veterani vojne za Slovenijo dolenjske
iadu na Medvedjeku.
Albin GUTMAN, poveljnik TO Dolenjske 90/91
28. junya '91 je na
štaba za TO in koordinacijske skupine Slovenije seje po koncu bitke na kratko glasilo: » Dobro, dobro ste opravili fantje, tam na Medvedjeku! Četitamo!« Tako je bilo leta '91, kaj pa dandanes? Očitki, deskriditacije posameznikov-udeležencev vojne za Slovenko, enot TO, Policije in vojne za Slovenijo nasploh. Zato udeleženci vojne za Slovenijo, zlasti vsi tisti, ki smo na Medvedjeku resnično bili, protestiramo proti vseh neresničnim in žaljivim izjavam, zlasti ob izjavi »martinčkovanja na Medvedjeku«. Izraziti protest, opozoriti in pojasniti, smo dolžni vsem tistim, ki bodo nekoč prebirali zapise o
vseh ranjenih v bitkah, zaradi naših družin, nenazadnje so to dolžni sami sebi. Predvsem pa smo to dolžni storiti zaradi Franca URŠIČA, za katerega se je življenje končalo 28. junija '91 na teh pobočjih in zaradi vseh tistih, ki so v vojni za Slovenijo izgubili svoja življenja. < Slava jim, mir ter spoštljiv spomin. Pripadniki takratne TO Dolenjske, ki je vključevala občine Brežice, Črnomelj, Krško, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje, so v vseh bitkah, in teh na Dolenjskem ni bilo malo, dosegle pomembne uspehe in vse svoje naloge izpolnile, na kar smo lahko opravičeno ponosni. Medvedjek je bil naša prva večja bitka, v času, ko seje vojna za Slovenijo šele razplamte-vala. Tistega dne je bila to edina kolona JA, ki ni dosegla svojega cilja, tudi kasneje ne, kot tudi ne nobe-
spopadov pri Pogancih in Rigoncah do zadnje bitke na Prilipah. Za vse pripadnike TO in Policije je bil prvi oborožen spopad z jugo-armado neposreden in krut prehod iz vsakdana v boj, resničen boj in situacijo, kjer je bilo posameznikovo življenje izrazito ogroženo. Ogroženost lastnega življenja je bila tiste dneve prvič . doživeta z vso silovitostjo, kije značilna za boj, in ki se ji ni bilo mogoče izogniti. Vsak po svoje je takrat premagoval strah in izkazoval pogum. Toda, cilj je bil dosežen, naloga izpolnjena, boj s kolono pa zaključen v Krakovsem gozdu. Zaplenjena bojna vozila so bila takoj uporabljena v TO, danes pa jih srečate v enotah SV, prepoznate pa jih lahko po izrisanih bojnih znakih Poganci, Medvedjek in Krakovski gozd.
Eksplozije topovskih in letalskih izstrelkov so pokrila pobočja Medved-jeka. Nedaleč od tukajšn-
ljudje. Miru je bilo konec, začela se je vojna in naša » večja bitka. Sporočilo takratnega Republiškega
Srečko LISJAK, predsednik ZWS
Moralni pogum je najbolj spoštovana in iskana kvaliteta vsakega človeka, je dejal legendarni vojskovodja general Patt-
lokrat
e Slove
ka, pa so takšne iz
no nenehne gonje proti osamosvojiteljem, začelo se je z vračanjem poraženih
prodanih duš, ki so si umazali roke nad lastnim naro-
uspehov akterjev osamosvajanjem, opravičevanjem
knjig, članov in nato z raznimi aferami, od Haaškega sodišča in Rožne doline preko Viča, Holmca do današnjega Medvedjeka, da ne govorimo o vseh podtikanjih
zadnji aferi sta najbolj žalostni in zaskrbljujoči. V afero
Holmec j Medvedje!
vtkai
državr
RS

^ Sprašujem se, kje so meje človeškega razuma in
samostojnost, prvič v zgodovini Slovenstva. Verjetno so krvi in smrti. Zato jih pozivam: PUSTITE NAM SPOM-
.! Naš s
r ponc
Preder
nite naslednjih besed: » Boljše je blatno telo, kakor bk na duša!« Prav tako se zavedajte, da država, ki se ne t in ne spoštuje preteklosti, ima bedno sedanjost nikakršno bodočnost. Vedno bolj je zaslediti cinizem nastopih raznih predstavnikov vej oblasti in organe Govori se od 10-dnevni vojni, medijski vojni, premale ^ številu mrtvih, premajhnih razdejanjih in podobnih
sebki r

jonovljive
n projektu MSNZ 90/91 bilo potrebi la in poguma, daje iz tega projekti ki je, preprosto povedano, zmagala pop<
Davorin BRATUŠ, predsednik Združenj SEVER
Zadnjih nekaj dni sprašujem, kaj se dogaji
strani alp. Kolesa zgodi
bliskovito naglico. To, kar se je dogajalo veteranom II. SV pred nekjy leti, se
Najprej je javnost pretresla Bela knjiga, kije resnici na ljubo bila sestavljena v tujini, bolj skrb vzbujajoče so bile knjige znanih ali manj avtorjev, ki so v večini
90/91, razen svetlih izjem, pa so pisarye prinesle razdor, in obrekovanja. Analize v Združenju Sever so pokazale vedno enake zaključke, namreč, da si posamezniki žele pridobiti politične točke, na hrbtih nas-veteranov osamosvojitvene vojne. Brezpredmetno se nam zdi znova in znova povdaijati in dokazovati, da je bila v Slovenci leta '91 vojna dolga dolgih 10 dni. Tisti, ki smo jo doživeli na svoji koži, to vemo. Organizatorji MSNZ tudi vemo, kako temeljite so bile priprave nanjo. Štejem si v čast, da sem lahko sodeloval v pripravah na
morda dolga samo 10 dni.
Pred shodom so me prijatelji iz ZWS prosili, naj jih člani Združenja Sever podpremo. Ne bomo vas podpirali, ker za to ni potrebe. Skupaj smo bili včeraj, skupaj smo danes in ostanimo skupaj tudi jutri. Ne dovolimo, da nas najprej nekdo v jasnosti ožigosa, potem pa nas drugi hite braniti. To zmoremo tudi sami. Mnogokrat smo že dokazali, da znamo stati ponosno in pokončno. Na klevete in slabo izbrane besede, ki mečejo slabo luč ne samo na nas veterane, pač pa tudi na našo mlado državo, ne reagirajmo čustveno, kajti tisti, ki so nas oblatili, čakajo samo na našo napako. Bodimo strpni in prevdarni in z argumenti dokažimo nasprotno. Če smo
Pret
nihče
Slovenijo ni delal napak namenoma, pač pa v dobri veri, da dela prav. Znan pregovor pravi, da je po bitki lahko biti general. Očitno je to še lažje, če te v bitki sploh ni bilo. To imejte v m:
ni. Polagam vam na srce, ne igrajte n izbirajte besede.
listu, da je povedal le to, kar se je res: sam, bil sem na Medvedjeku prisoten od vsega začetka, ne morem z vso gotovostjo trditi, kaj vse se je dogajalo,
mesto kot prvi in po začetnih pripravah smo začeli zapirati prehod na Medvedjeku. Poslani smo bih z nalogo, da na Medvedjeku postavimo zaporo in preprečimo napredovanje kolone JA z borbenimi vozili proti Ljubljani. Začudeni pogledi domačinov, ki so odhajali na delo, ki so v ranih jutranjih urah morah peljati skozi zaporo, so kazali na to, da se ne zavedajo in ne vedno, da gre zares. Dokončno smo prehod zaprli, ko so delavci cestnega podjetja položili okoli 1500 kg eksploziva na
vozila in avtobusi, ki niso mogli več nadaljevati poti ne proti Ljubljani niti Novemu mestu. Prihod vojske na eni strani in vedno večja agresivnost šoferjev kamionov so situacijo pripeljali do te meje, da smo uporabili vso energijo za ohranitev mirne krvi, da ni prišlo do neljubih incidentov. Zelo budno so vsak naš korak na zapori spremljali tudi tuji novinarji, kjer smo dokazali stopnjo naše slovenske kulturne zrelosti. Razvoj dogodkov je tekel v smeri zaostrovanja z vojaško transportno kolono. Dobro se spomnim grožnje šoferja kamionov, kije grozil s pokolom naših fantov na položaju. Vroč poletni dan, deževna noč in stopnjevanje pričakovanja na spopad je vplivalo tudi na stopnjo borbene pripravljenosti. Ne glede na to, je naslednji dan po dveh neuspelih pogajanjih prišlo do oboroženega spopada med JA in TO, ki je na naši strani zahteval smrtno žrtev in 5 ranjenih. Nalet letal in njihovo raketiranje je dodalo še nove žrtve, kjer je padel domačin Velikega Gabra Franc Uršič. Ne glede na to, da so zaporedni letalski napadi povzročili umik teritorialcev z Medvecjjeka, koloni JA
Krakovskem gozdu. Osebno sem prepričam, da smo ter-itorialci s preprečitvijo preboja transportne kolone na tem pobočju v smeri Ljubljane, kljub težavam uspešno izvedeli zaukazano nalogo. Leta '91 smo branili Slovenijo, danes branimo Medvedjek.
Tone KRKO VIČ,
nik MSNZ 90/91
Bilo je že toliko povedanega in pojasnjenega, da je vsakemu pravemu »mart-
Slovenijo, ki smo ga družno bili slovenski vojaki in slovenski policisti v
In tako je bilo povsod po Sloveniji. Če to kakšni gnidi ni ali noče biti jasno, se mi ne zdi nič čudnega, kajti ta žival slavi bolj po zanikrnosti kot bistrosti in tudi njena
Odkrito pa si moramo priznati, da smo si za marsikaj
prizvokom rahle naivnosti, češ da vse slabo ne meri k najhujšemu. Temu ni tako, saj so stvari pripeljane tako daleč, da zahtevajo bistveno zahtevnejši pristop. Očitnejši so naslednji primeri:
slovensko osamosvojitev se tako rekoč ne obeležujejo in ni zaznati interesa države in njenih institucij, da bi se le-ti obeležili, kot se spodobi
-	učno vzgojni programi vojaških šol in vojakov na služenju vojaškega roka zelo pomanjkljivo in površno
kljub temu, da so priprave in vojna za samostojno Slovenijo z vidika čistosti motivov in stopnje doseženega dejanskega cilja najsvetlejši in najuspešnejši politično-vojaški projekt MSNZ v vsej narodovi zgodovini
-	ob dnevu Slovenske vojske je predsednika ZWS protokol posedel v četrto vrsto, ampak nismo tako nori, da
-	na vodilnih mestih v SV je prava redkost najti nekoga, ki je bil aktivni udeleženec priprav in osamosvojitvene
Prišel je čas, ko tako ne gre več naprej, vse tolerance dopustnega so izčrpane. Dovolj nam je zaničevanja nas in našega boja za samostojno Slovenijo. Smo na dobri
jskega Združenja Sever v enovito organizacijo, ki bo našo moč krepko povečalo. Odločni koraki v tej smeri so se pokazali na Holmcu in so vidni tudi danes. Stopimo skupaj, kot smo znali to naredili leta 90/91 in uporabimo vsa demokratična sredstva ter pomagajmo udejani-ti projekt demokratične Slovenije, v kateri bomo imeli veterani-udeleženci priprav in vojne za Slovenijo 90/91 takšen položaj, ki nam napram našim zaslugam tudi pripada.
Vinko BEZNIK,
nizaciji MSNZ 90/91
Spet seje ponovilo, politika se je, kot že neštetokrat, vtaknila v nekaj v
jasna neznosna lahkotnost, s katero govorijo o dejanjih leta 90/91, ki so odločala o usodi slovenske države. Ponovim naj le osnovno dejstvo: naša vojna je trajala od maja 90 do oktobra 91. Čeprav je bil le kratek čas obeležen z oboroženimi spopadi, je bil tudi
valna in kontra-obveščevalna vojna ter celodnevne
ritem.... Življenje v neprestani napetosti je v vseh nas pustilo globoke rane, ki so včasih lahko hnjše kot rane krogel ah šrapnelov. Do vseh teh, posebno pa do tistih, ki so v tej vojni izgubili svoja življenja ali tvegali takšno
¡r jih obsoditi. Osebno pa n občutljivost na nekatere n
emišl-	Spoštovani g. Milan KUČAN-predsednik RS iene v Spoštovani g. Janez PODOBNIK- predsednik DZ RS eni na Spoštovani g. dr. Janez DRNOVŠEK - predsednik vlade
¡krbeti	RS
Slovenska samostojnost je dragocena dediščina vsem našim naslednjim rodovom. Izbojevana z voljo ljudi leta '91 nam omogoča živeti v svoji demokratično državi Sloveniji. Žal je v zadnjem času vse več primerov, ko se z negativnih izhodišč odpirajo vprašanja o osamosvojitveni vojni za Slovenijo leta 90/91. Je vojna sploh bila? So v spopadih z JA pripadniki takratne TO in Policije napačno odločali in delovali ?
Zadnji primer o martinčkovanju na Medvedjekuje izrazit primer tovrstnih ravnanj posameznikov, ima pa še večjo težo, saj so bili očitki izrečeni v DZ RS s strani poslanca ob razpravi o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih. Zato vsi udeleženci zbora na Medvedjeku i;
delovanju TO in Policije v vojni za Slovenijo, ki žali vse tiste, ki so leta '91 z orožjem branili komaj rojeno sloven-
Pričakujemo, da boste z svojim ugledom in položajem podprli naša prizadevanja, da se dogodki tistega obdob-
pozabljer,
KOMU JE NAMENJEN KLUB UGODNOSTI ?
K .t veteran vojne za Slovenijo in reden bralec llasila Veteran sem se odločil, da vam tudi am napišem nekaj vrstic in upam, da tole moje pismo ne bo končalo v enem izmed košev za
glasilu. Ob prebiranju zadnje številke glasila sem zasledil, da ste v sodelovanju z uredništvom glasila in podjetjem za marketing Media boom d.o.o. uvedli novo rubriko "Klub ugodnosti" v kateri lahko podjetniki
nakupe izdelkov. Vsekakor bi rad pozdravil takšno odločitev, vendar pa ne morem mimo "ugodnosti", ki
nam jo ponujate v zadnji številki glasila skupaj s podjetjem "KROJ" d.d. Ljubljana, in sicer zadeva naročilo in nakup svečane obleke veteranov vojne za Slovenijo. Osebno se mi zdi sramota in upam, da se bodo z mano strinjali tudi mnogi drugi veterani, če bodo imeli možnost seznaniti se z mojim pismom, seveda če ga boste objavili, da se takšen oglas sploh pojavi v glasilu, saj se mi zdi nesprejemljivo, da bi si veterani morali sami kupovati nekaj, za kar bi po mojem mnenju morala poskrbeti država ali pa morda
izvedbo tega. Kot sem lahko prebral v glasilu je "Klub ugodnosti" kot ga imenujete, namenjen izključno veteranom, ki bi lahko kupovali ceneje in z določenim odstotkom popusta, zato se verjetno zavzemate tudi vi, pa nikakor ne morem mimo cene za svečano obleko, ki znaša 39.220,00 tolarjev in načinom plačila 50% ob naročilu in 50% ob prevzemu. Zato se upravičeno sprašujem ali se nismo prvi postavili po robu tistim, ki so nas hoteli podjarmiti, pri tem pa so nekateri
in ali ne bi bilo normalno, da bi nam svečano obleko podarila v zahvalo za naše minulo delo, ki smo ga opravili častno in pošteno. S solzami v očeh se spominjam leta 1991 in vseh stvari, ki so se takrat zgodile vendar opažam, da so mnogi na tisto poletje že pozabili, prav tako pa so pozabili tudi, da nismo vsi veterani finančno enako močni, da bi si lahko privoščili nakup, kot nam ga ponižate, saj smo tudi takšni, ki smo odvisni od socialne pomoči, ki znaša skromnih 17.000,00 tolarjev na mesec, in bi prav tako z velikim ponosom kdaj oblekli svečano obleko, ki si jo pa žal ne moremo privoščiti. Kot sem lahko zasledil v odprtem
obleke kupujejo"1 taki, ki z vojm/za Slovenijo niso imeli nič skupnega vendar pa imajo denar ali pa poznanstva, kot je pri nas to že v navadi, saj se pri nas vse dobi z denarjem, seveda, če ga imaš. Na koncu tega pisma si želim le eno, kot sem že orne-
:ahtevc
člar
jskih si
:ačetku,
;akar s
objavilo v srčno zah-
OBČNI ZBOR OZVVS RIBNICA
Območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo Ribnica je v petek, 16. aprila '99 pripravilo redni letni občni zbor, ki se gaje udeležilo 120 veteranov iz občin Loški potok, Ribnica in Sodražica, med gosti pa so bili tudi g. Drago Troha iz Ministrstva za obrambo-izpostava Ribnica, predsednik pokrajinskega Združenja WS Ljubljana-okolica in gen. sekretar ZWS g. Drago Bitenc.
odborih prišlo do bistvenih orgai predvsem z večjo samostojnost, z lastno organizacijsko strukturo in lastnim finančnim poslovanjem in odgovornostjo za uspešno delo. Vse to predvidevajo pravila Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ribnica, ki jih je sprejel iniciativni odbor za ustanovitev OZVVS. V tretjem členu statuta je tudi
povezuje in je član Zveze veteranov vojne za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Zbor je tako postavil novo organizacijsko strukturo, izvolil nove člane predsedstva, nadzornega sveta in častnega razsodišča, ter seveda predsedstvo oz. predsednika, kjer je bil v ponovni mandat potrjen g. Peter Levstek, za podpredsednika izvoljen g. Lado Orez in sekretarja g. Borut Kozina. Predsednik območnega odbora g. Peter Levstek pa je podal poročilo o aktivnostih v preteklem letu in med drugim poudaril, da je Območni odbor v preteklem letu reševal vse tiste bistvene zadeve, ki so izhajale iz programa, ki so si ga zadali na lanskem občnem zboru. Hkrati ugotavlja, da so bile aktivnosti praktično v celoti realizirane, z izjemo pohoda po vrhovih Velike gore. Organizirali pa so tudi izlet na Koroško, kjer so si ogledali najpomembnejše pomnike državnosti prve slovenske organizirane državne tvorbe, to je knežji prestol in Gospo Sveto. Izlet, ki je sicer imel predvsem namen seznaniti se z našo zgodovino, je bil seveda tudi turistično prijeten, saj so si poleg navedenega ogledali nekatere res zanimive turistične točke Koroške.
Slovenijo Ribnici so presegli števil« 200. Večina nji hovih članov, izpolnjuje pogoj tudi pridobila
3redsednik ¡tek je še izpostavil sstrsko t
Reorganizacija društva, po mnenju predsednika, ne bo bistveno spremenila dosedanjega dela, zahtevala pa bo večjo in boljšo organiziranost, saj bo potrebno samostojno opravljati vsa finančna dela, predložiti zaključni račun itd. Tudi zaradi tega so na Ministrstvo za obrambo naslovili vlogo za dodelitev pisarniškega prostora, v katerem koli od prostorov, s katerimi na območju občine Ribnica razpolaga ministrstvo, pripravljeni pa so se povezovati tudi z Združenjem častnikov, saj frekvenca dela omogoča uporabo istega prostora.
R. Zorko
12 ODPISANIH ?
Skupina dvanajstih pripadnikov TO v sestavi Janez Lobe, Jože Može, Lado Hočevar, Robert Kastelic (1), Stane Duh, Robert Kostelic (2), Milan Brulc, Franci Grmovšek, Bojan Šmajdek in Vlado Preskar (preminul) že dalj časa opozaija, da so si s sodelovanjem in aktivnostmi v Krakovskem gozdu leta '91 zaslužili tudi bojni znak »Krakovski gozd« in ne le priznanje »Obranili domovino«
Petek, 28.06.1991
Območni štab TO je vpoklical rezerviste, kot voznike vozil BOV-3. V glavnem smo se zadrževali okoli stavbe območnega štaba TO Novo mesto in čakali na nadaljna navodila. Nismo dobili ne uniform druge vojaške opreme, popoldne pa smo bili odpuščeni domov z ukazano, naj se zadržujemo doma, da bi se po potrebi lahko v najkrajšem času vrnili. Sobota, 29.06.1991
V	jutranjih urah smo bili zopet vpoklicani, pridružil pa se nam je še prostovoljec Martin Grubar. Prejeli
^ smo uniforme, vendar pa nobenemu ni bilo dodeljeno orožje. Okoli poldneva naj bi odšli na Medvedjek, a so tik pred odhodom ukaz preklicali. Nedelja, 30.06.1991
Izvajali smo stražo. Orožje nam je bilo dodeljeno samo za čas straže. Ponedeljek, 01.07.1991
V	zgodnjih jutranjih urah (okoli 3 ure zjutraj) nam je bilo sporočeno, da gremo v Krakovski gozd, odkoder naj bi odpeljali vozila BOV-3, ki naj bi jih JA mirno predala.Vsi smo od poveljstva zahtevali orožje, vendar nam kljub temu ni bilo dodeljeno. V Krakovski gozd smo torej odšli brez vsakega orožja. Po maskiranju vozila nas je poveljnik razporedil ob prvo barikado izpod nadvoza lokalne ceste Rimš-Zaloke. Bili smo oddaljeni okoli 200 m od zadnjega vozila JA, kasneje pa nas je poveljnik premaknil bližje koloni JA na oddaljenost približno 100 m od vozil. Poveljnik je za dalj časa odšel, zato sva Lado Hočevar in Martin Grubar odšla nazaj proti nadvozu, prečkala avtocesto in se po
drugi strani priplazila skoraj na čelo kolone JA, ter se skrila pod most ob potoku. Od tam sva opazovala, kaj
vozila. Nekaj časa nisva zaznala nobenih premikov sovražnika, kar se nama je zdelo zelo čudno. Po cest se je z zadnjega dela kolone pripeljalo vozilo, v
ter major jugo-vojske Prodanovič, ki je poveljaval koloni JA. Oba sva se vrnila po isti poti ter Janezu Lobetu, najvišjemu po činu, poročala o videnem. V popoldanskih urah se je vrnil tudi poveljnik, ki je bil ves živčen, zaradi česar mu vojaki nismo več zaupali. Tik pred večerom smo poveljnika pregovorili in se vrnili na območni štab ter zahtevali orožje. Orožje
poveljstvom, poveljstvo enote je prevzel Srečko Murn.
V zgodnjih jutranjih urah smo se vrnili v Krakovski gozd. Ustavili smo se pod kozolcem pri neki kmetiji. Poveljnik nas je prebudil nekaj pred četrto uro zjutraj. Po dekonzervaciji orožja smo odšli v Krakovski gozd in zavzeli položaje v bližini poveljstva. Okoli pete ure zjutraj je prišlo do zadnjega poziva jugo-vojski na predajo. Nekaj minut kasneje se je pričel bojni spopad, ki pa je trajal slabo uro. Zatem je v gozdu nastala mrtva tišina. Kasneje smo opazili kar nekaj vozil, ki so iz Krakovskega gozda skozi Rimš odpeljala v smeri Krškega. Poveljnik Srečko je poskušal priti v stik preko radijske zveze s poveljstvom, vendar mu ni uspelo, k^jti nihče se na njegov klic ni odzval. Zato smo se postopoma umikali proti cesti Rimš-Krško. Še preden smo uspeli priti v bližino domačije Račičevih,
je poveljnik Srečko zopet poskušal zaman priti v stik z poveljstvom. Enoto je z vozili premaknil preko Sel pri Raki in Radulj do gozda nad Bučko, kjer je bila šentjernejska enota, ki je tudi sodelovala v bitki. Izvedeli smo, da so vse enote dobile ukaz za izmik iz gozda, zaradi možnosti letalskega napada. Takrat
Po telefonskem klicu iz vasi Bučno smo se premaknili
Sreda, 03.07.1991
Zgodaj zjutraj se je naša enota zopet morala vrniti v Krakovski gozd. Prišli smo prvi, preiskali teren ter najprej naleteli na mrtvega vojaka JA, ki je ležal ob cesti, nato pa še na mrtvega oficirja JA, ki je bil popolnoma izgorel v kupoli prvega vozila. V tistem predelu Krakovskega gozda so bila štiri bojna vozila (BOV-3), so bila videti v zelo slabem in grozljivem stanju. Nekaj minut kasneje je prišel poveljnik Klisarič in posebno opozarjal na možnost letalskega napada, miniranja vozil ali posameznih predmetov. Skočil sem v prvo vozilo in ga poskušal spraviti v tek, kar mi je uspelo pri drugem, tretjem in četrtem vozilu. Zvezati sem moral električno napeljavo, ker je bila popolnoma potrgana, napumpati gume, popraviti in pregledati sklope, ki so potrebni, da bi se bojna vozila lahko
odpeljala na varno. Grubar je v tem času pregledoval vozila v notranjosti. V drugem vozilu je našel osebno opremo izgorelega oficirja ter v drugem in tretjem vozilu petnajst avtomatskih pušk. Nato je poveljnik Klisarič ukazal, naj v najkrajšem času vozila premaknemo v Novo mesto. Do Šentjerneja smo omenjena bojna vozila upravljali Janez Lobe, Vlado Preskar in Lado Hočevar. V Šentjerneju je poveljnik Klisarič kolono ustavil ter ukazal, naj se ostali vrnejo v
vrnem v Krakovski gozd, saj je slišal, da sem usposobil ta tri bojna vozila. Prispeli smo v Veliko vas pri Krškem in se ustavili pri nekem kozolcu, ker smo imeli od tam dober pregled na avtocesto. Poleg naše skupine, so tam bili že drugi pripadniki TO, tako da jih je bilo vse skupaj okoli 40. Potrebno je bilo ponovno priti do bojnih vozil (BOV-3), ki so bila na avtocesti. Poveljnik Klisarič namreč ni bil prepričan, če je sploh še kdo v teh vozilih, saj so bila bojna vozila del kolone, ki je imela bitko v Krakovskem gozdu in se je prebila skozi barikado. Od vozil, ki smo jih usposobili prej, so bila oddaljena okoli 1500m, na popolnoma brisanem prostoru ceste Drnovo. Vsi skupaj smo se približali bojnim vozilom, vendar zaradi velike nevarnosti in tveganjem, pred možnostjo letalskega napada, mini-
vozilih, smo se do vozil pognali le najbolj hrabri: poveljnik Klisarič, Hočevar, Grubar in Kastelic. Sam sem vozila tehnično pripravljal za odhod, Grubar in Kastelic pa sta vsa vozila pregledovala. Šele začeli smo z delom, ki ga je prekinil alarm za zračni napad. Vrnili smo se v zaklon in ob preklicu nevarnosti zračnega napada nadaljevali z delom. Ker je na cesti bilo še osem bojnih vozil sem zaprosil poveljnika Klisariča za pomoč pri svojem delu, saj so tu bila vozila poškodovana, največ namerno s strani sovražnika, ki je vozila zapustil in poskušal pobegniti peš. Pozno popoldan, ko so bila vsa vozila pripravljena za odvoz na varno, razen osmega, ki je bilo preveč uničeno, da bi ga usposobili, je enota-skupinica vsa ta vozila pre-
civilna policijska enota iz Šentjerneja. Uro kasneje smo dobili ukaz za premik v Novo mesto. Četrtek 04.07.1991
Enota je bila popolnjena z novimi rezervisti, poveljst-
dne smo se vsi pospešeno usposabljali v vseh vlogah na bojnih vozilih: voznik, polnilec, merilec in poveljnik
NI KLONIL KUMA STOLP
DA, BILO JE RES, A SKORAJ NEMOGOČE JE BILO VSE TO VERJETI,
KO BES JEKLENIH ORLOV PARAL JE NEBO, KO OD GRANAT GRMEČIH NI KLONIL KUMA STOLP. DA, BILO JE RES, BIL TO JE TON PEKLENSKE ODE. JEČAL ZVONIK IN SVETE NEŽE JE OLTAR
S temi besedami, dela pesmi »Pot v samostojnost« avtorja Mihaela Gosaka- trboveljskega rudarja, je g. Jože Čibej-predsednik OZVVS Zasavje, v soboto, 19. junija na Kumu v tamkajšnji Planinski koči pozdravil udeležence vojne za Slovenijo 90/91 ob 8. obletnici obrambe oddajnika na Kumu. Na njej je v kulturnem programu nastopil študentski mešani pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Blaža Rojka in g. Bogdan Barovič z recitalom pesmi Franceta Kožarja «Kriki pod zemljo«, slovesnosti pa sta se udeležila tudi podpredsednik ZVVS g. Tone Krkovič in poveljnik enot TO Zasavja '91 g. Matjaž Piškur. Predsednik OZVVS Zasavja g. J. Čibej in poveljnik enot TO Zasavja '91 g. M. Piškur sta že dopoldan obiskala domačijo g. Ivana Starine, pripadnika voda TO KS Dobovec, ki je bil najhuje ranjen v letalskem napadu v petek, 28. junija '91 ter materi izročila
»Te besede nas popeljejo v tisti čas, v leto 1991, v dva najlepša meseca v letu v
ravnali.
Dostojanstvo
domoljuba,	Mama že osem let skrbi za srna
d o s t o j a n s t v o	Ivana, ki je prikovan na posteljo.
nas vseh smo	Foto- R■ z
učili, da smo Slovenci miroljuben narod, "r hlapcev ", kot je dejal naš pisatelj. Res je, da r imeli velikih vojskovodij in velikih vojaških z
svojo odločenost, da postanemo gospodarji na svoji zemlji. To zgodovinsko dejanje je bilo storjeno s plebiscitom v decembru 1990 in razglasitvijo suverenosti Slovenije v juniju 1991. Pogumno smo branili svojo odločitev v vojni, kije sledila. Bila je vojna. Tako kot borci za severno mejo, partizani v narodnoosvobodilni vojni, tudi mi nismo vedeli, kako dolga bo ta vojna. Toda zbrali smo moralni pogum, ki je najbolj spoštovana in najbolj iskana kvaliteta vsakega človeka ter odšli v vojno. Pred nami je bil neskončen čas. Nihče ni vedel kaj bo jutri. Danes to vemo«, je med drugim dejal g. Čibej.
R. Zorko
Tako tudi odbor območnega združenja Ruše ni opravil naloge, ki bi jo moral, v letu 1997 in 1998 nismo sklicevali letnega zbora članov iz enostavnega razloga, ker vam nismo imeli kaj bistvenega povedati."
Ob 5-obletnici slovenske državnosti 1996 so Ruški veterani sodelovali v pripravah in izvedbi občinske proslave, katere organizator je bilo vodstvo občine. Istega leta so posamezni člani odbora v mesecu juliju in avgustu obiskali večino domačij na celotnem našem področju, pri katerih so bile med vojno za Slovenijo nastanjene enote teritorialne obrambe ali pa so pri njih imeli tajna skladišča. Teh domačij je na njihovem področju nad 40 - od Ruš, Smolnika, Lovrenca, Selnice, Gradišča in Duha na Ostrem vrhu. V letu 1997, po mnenju g. Sračnika, iz že navedenih lbnejših
aktiv
iodelov
OBČNI ZBOR ZVVS RUŠE
Po treh letih manj uspešnega delovanja se je na letošnjem aprilskem občnem zboru zbralo 45 od preko 150 članov OZVVS Ruše. V začetku so enoglasno sprejeli poslovnik zbora ter potrdili delovno predsedstvo ter izvedli volitve v organe OZVVS Ruše, kjer so bili v 15-članskem predsedstvu izvoljeni: za predsednik g. Tone Sračnik. za podpredsednika g. Kristijan Mravljak in za sekretarja g. Aleksander
Poročilo o delu društva za obdobje 1996-1999 je podal ^ predsednik g. Tone Sračnik, ki je orisal 3-letno delo in potek postopkov za reorganizacijo društva s težnjo registracije kot samostojne pravne osebe ter se kritično opredelil do delovanja sedeža predsedstva ZVVS.
g. T. Sračnik: "Ustanovljeno območno združenje je bilo le kot oblika in metoda dela ZW Slovenije, to pomeni, da nismo bili samostojno društvo in tudi ne pravna oseba. Nismo imeli svojega statuta oziroma pravilnika in članarino smo plačevali direktno na naslov ZVVS v Ljubljano. Že ob samem formiranju smo dvomili v uspešnost dela, vendar smo upali, da bodo vsaj Pokrajinski odbori ZVVS prej ko slej postali pravne osebe in bomo lahko preko njih uspešno delali. Kmalu smo spoznali, da taka organiziranost ni ne miš ne ptič, saj nismo imeli pravega pregleda nad članstvom, še manj nad plačano članarino, zbirali smo prijavnice in jih posredovali naprej do Pokrajinskega odbora, od tu pa naprej na ZVVS v Ljubljano. Na nivoju ZVVS v Ljubljani so se vseskozi
Slovenije.
g. T. Sračnik: "Navzoči smo bili na vseh sejah, zborih in letnih konferencah, tako na nivoju pokrajine kot ZVVS in tudi tvorno in aktivno sodelovali, v prvi vrsti pa vneto, dosledno in argumentirano zagovarjali in dokazovali, predlagali in tudi zahtevali, da se območna združenja čimprej formirajo in registrirajo kot samostojne pravne osebe s statusom društva, saj organiziranost združenja kot pravna oseba samo na
. Koni
-eteklei
letu 98 le dosegli, da se Združenje veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana preimenuje v ZVEZO, območna združenja pa se ustanovijo in registrirajo kot društva,
vah ali v neposrednih vojnih aktivnostih v vojni za ohranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije in to v obdobju od 17. m^a 1990 do 26. okto-
na Pohoiju, Ruše in Selnica, članstvo v združenju pa
ustanovnem^ zboru ZVEZE veteranov vojne za Slovenijo tudi podpisali pogodbo o povezovar\ju v Zvezo W Slovenijo, s katero se določajo medsebojne
OZVVS Ruše je v soorganizaciji z OZSČ Ruše decembra '98 izvedlo tudi proslavo ob 30-letnici TO, istočasno razvili tudi svoj društveni prapor, g. Tone Sračnik: "Z namenom, da naše člane in vse tiste, ki so bili aktivni udeleženci v enotah TO vojne za
niziranostjo in možnostjo direktnega plačila članarine, smo v začetku meseca februarja organizirali
kljub temu pa smo sprejeli v združenje v tem letu 16 (šestnajst) novih članov. Pri plačevanju članarine za leto 1999 je prišlo do določenih nesporazumov. Že na
pobirali sami, oziroma jo lahko naši člani nakažejo s položnico direktno na naš žiro račun in to iz razloga, ker je to tudi normalna pot za samostojno društvo, mnogi člani pa le te niso več plačevali v Ljubljano, ker
tudi seznanili z dopisoma v mesecu novembru 1998 in tudi letos v februarju. ZW Slovenije pa nas je prehitelo in vsem našim članom poslali položnice za plačilo članarine. Tako je do sedaj 64 naših članov
nas, kar pomeni, da je le to za leto 1999 do zdaj plačalo skupno 112 članov. ZW Slovenije nam je pripadajoči 80% delež članarine tudi že nakazalo na žiro
seznanjalo članstvo o načinu in času plačevanja članarine. Člani, ki so brez lastnih dohodkov ali preje-
jo pa seveda o socialnem stanju predložiti potrdilo
že nakazala dotacijo za I. tromesečje, župan občine Lovrenc na Pohorju nam je zagotovil, da nas bodo gotovo upoštevali pri delitvi sredstev, od občine Selnica ob Dravi pa še nimamo konkretne informacije." V predsedstvu OZVVS Ruše želijo, da delo združenja kar najbolj aktivno zaživi, saj se vključujejo v društvo vsi tisti, ki so v pripravah, še bolj Pa v dneh vojne za Slovenijo, znali najti pravo pot in ravnali na vseh
R. Zorko
VSEM UDELEŽENCEM VOJNE STATUS VETERANA
Predsedstvo OZVVS Ruše je med drugim razpravljalo tudi o vprašanju, kako v bodoče vzpostaviti čimbolj neposreden odnos s članstvom in se odločili, da kot obliko in metodo dela ustanovijo občinske odbore v vseh treh občinah, predsedstvo pa je že evidentiralo člane omenjenih odborov, ki so jih na zboru tudi izvolili.
g. T. Sračnik: "Zadovoljni smo lahko tudi, da smo uspešno rešili prostorski problem za delo našega združenja. V dogovoru z OZSČ Ruše si delimo pisarno v kletnih prostorih v Ulici Ruške čete 3 (bivši samski dom) v Rušah in imamo tako zagotovljene osnovne
območju, smo Občinske uprave tudi seznanili z registracijo in našo organiziranostjo ter poprosili za dodelitve finančnih sredstev, kjer nam je Občina Ruše
Območno združenje Slovenijo Gornja Radgona, to delile za območje občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ima v svojih vrstah 217 članov. Radgonski vojni veterani so eni bolj aktivni v
prav na tamkajšnjem območju bilo v letu 1991 veliko vojnih dogodkov. Radgonski vojni veterani so se sešli na letnem zboru v gasilskem domu v Gornji Radgoni v soboto, 22. maja. Res je, daje bila udeležba nekoliko skromnejša od pričakovane, vendar pa je sam zbor uspel. Tokrat so ponovno izrekli številne kritike na račun države oz. na račun neurejene zakonodaje okrog priznanja statusa veterana vojne za Slovenijo 1990-91. Ob tem je bil celo izrečen stavek »Država je nam borcem po vojni največji sovražnik«. Kot že nekajkrat, so tudi tokrat poudarili zahtevo, da se vsem ^ udeležencem osamosvojitvene vojne, ne glede v kateri
ana. Do sedaj je ta priznan izključno udeležencem, ki so bili v vojaški sestavi. Po mnenju udeležencev zbora, pa si ta status, še posebno na radgonskem območju, zaslužijo številni drugi, ki so sodelovali v vojni. S to svojo zahtevo so do sedaj že nekajkrat opozorili številne dejavnike v slovenskem prostoru, ki so tako ali drugače povezani s spremembami zakonodaje. S temi opozorili bodo nadaljevali tako dolgo, dokler ne bo prišlo do spremembe zakonodaje. Sicer pa so iz tokratnega zbora na številne naslove, med drugim celo samemu predsedniku države Milanu Kučanu, protestno noto o izjavi poslanca Državnega zbora g.Cirila Metoda Pungartnika, ki je z izjavo o udeležencih bitke na Medvedjeku, žalil prav vse veterane osamosvojitvene vojne. Predstavniki radgonskega združenja so se nato naslednji dan, v nedeljo 23. maja, udeležili tudi protestnega shoda vojnih veteranov, ki je bilo na Medvedjeku prav zara-
v letu 1991 na radgonskem območju ne bi šli v pozabo, je bila imenovana posebna devet članska komisija, ki je v okviru Zgodovinskega društva Gornja Radgona opravila posebne zapise. G.Zdravko Stolnik, ki je tudi
da ne gre za analizo dogodkov vojne na radgonskem območju, pač pa le za kronološke zapise. V tem gradivu, ki obsega že veliko strani, je preko 1.600 najrazličnejših podatkov. Kaže, da bodo s temi zapisi v
nadaljevali. Želijo namreč ohraniti zapise in pričanja o dogodkih v letih 1990-91. Same analize o vsem tem pa bodo delali pozneje, kajti sed^j je po nekaterih strategijah, za to še prezgodaj. Sicer pa bodo lahko izvedli analize takrat, ko bo za to čas, tudi iz sedaj zbranega in zapisanega gradiva. Radgonsko Območno
Zato so na v tokratnem zboru zadolžili vodstvo, ki mu predseduje g.Franc Žemljic iz Črešnjevca, neumorna ^ sekretarka pa je ga.Silva Kuzma, da pristopi k uresničitvi te zamisli. Ob tem pa je potrebno poudariti, da so na zboru mnogi razpravljavci izrekli vodstvu
je bil tudi predsednik radgonskega pododbora policijskega veteranskega društva Sever g.Stanko Sakovič in menil, naj bi na radgonskem območju prvi v Sloveniji pristopili h krovnemu združenju veteranov vojne in pod-odbora društva Sever. Obe združenji pa morata hkrati skrbeti za boljši položaj članov, saj nekateri njuni člani živijo že na robu preživetja. Poleg tega je še poudaril, da se v sedanjih občinskih strukturah pozablja na pomen udeležencev osamosvojitvene vojne in tako se dogaja, da se udeležencev te vojne niti več ne vabi na občinske svečanosti. Menil je tudi, daje nujno potrebno vsem, ki so tako ali drugače sodelovali v vojni, za prispevek dati določena priznanji» ja. V okviru združenja Sever si prizadevajo, da bi v Radencih naj prišlo do postavitve določenega obeležja v spomin na osamosvojitveno vojno. Navzoči veterani
so izvolili tudi nekatere nove organe, samega statuta pa še tokrat niso mogli dokončno sprejeti, saj pričakujejo, da bodo do konca junija dobili v ta namen posebna navodila s strani slovenskega veteranskega vojnega združenja.
Franci Klemenčič
GRANATA 23 MMP3-M78
Nvseh sedem številk vaših, naših, mojih glasil VETERAN. Zajel sem obdobje od meseca maja 1996 vključno z aprilom 1999 in sklenil sem, da izraz-
im svoja razmišljanja, v tem obdobju objavljenih
predvsem tam, kjer se z določenimi prispevki nekje ne strinjam.
VETERAN, št. 2/96, članek: »Združenje veteranov ali
Osebno me zanima, kako tisti sodniki iz Celja tako na splošno živijo in kako jim gre danes pri poslu, biznisu? Kaj pa zdravje? Jugoslovanska armada ni bila sovražna vojska?! Da te »prime«! Pričo imam, hvala nebu, hvala zemlji, asfalt in zemlja sta »skakala« meter visoko v zrak, 15 m od naju, ko je pasji sin z letala streljal dol. Celjska gospoda to pač ni zaznala. Nič videl, nič slišal! Kapo dol, res! Ne, čevapčiče nama je dol metal, tako, malo za malico iz prijateljstva, bi rekel. Dokažita? A mislite, da se je nama pilot predstavil? Da je tako malo »zabremzal«, odprl okno, pa rekel: »Malico vama
Čačka!«. No, na ta »topli« pozdrav še danes hranim
granato 23 MM......., pardon, gospoda celjska, na
»čevapčič«! No, hudič nas ni zadel in to je dobro. Kdaj pa so pošiljali tudi malo manjše čevapčiče, npr. 7,62 MM, pa sem jo spet dobro odnesel in lahko povem, da kar lepo zapiska, ko prifrči, posebno, če frčijo eden za
VETERAN, št. 2/96, članek: »Ponosne in legitimne
Na drugo vprašanje Veterana, član takratne republiške koordinatne skupine odgovori v smislu: »...da, ko je dal predsednik države zeleno luč«. Če bi vprašanje bilo
Nedvoumno je to: PLEBISCIT! In seveda formalna razglasitev NEODVISNOSTI! Torej že drugo noč pred tem čudovitim dogodkom sem s puško v roki bil pripravljen, tam nekje v jarkih. Čakal naj bi na zeleno luč? Takrat, če bi bilo potrebno, sploh ne bi čakal na nobeno »lampo«, tudi na predsednikovo ne. Res ne! In končno,
za vsak slučaj »sam pr'tisn«, »kaj bi čakal, da mi bog mal'co pošlje«? Skatka, na jasna vprašanja, v tem
preveč je prisotno nekakšno izmikanje, neodločnost, samo neki zakoni, členi, podčleni in globalizacije. Še vedno sem pri istem članku seveda. Tudi odgovor na
»bi bil revolten ..., izraža dvojnost ....V javnosti smo se pojavili takrat, ko se nam je zdelo...«. No dobro, a ta
Ali je še kot sekretar pristojen za vojne veterane in
tavno ne razumem nekaterih zadev. Če je omenjeni še
enkrat direktno večkrat postavi za nas veterane. Zapis g. Renata Zorka. Zapisalo se mu je: ••. . .da sem »prekleta« generacija...«. Gospod Zorko, zakaj pa »prekleta«, prosim lepo? Veste, mi smo izvrstna in
VETERAN št. 3/97, članek: »Veterani pri predsedniku Državnega zbora »
Gospod Srečko, verjemite mi, da je tudi omenjeni bil lahko ponosen, da je bil lahko z vami in upam, da je tudi bil! Tam, kjer je zapisano (stran 5): »...še enkrat zahvalimo za sprejem in vzpodbudne besede...«. Takole bi mogoče: res, iskreno lepo in prav, pa vendarle vse preveč je takšnih ali drugačnih vzpodbudnih besed. Čakam na konkretno akcijo Vlade Republike Slovence glede našega, mojega veteranstva in to čim preje, hudiča, pišemo že leto 1999, pa nas še vedno, kar naprej vzpodbujajo, a se vam ne zdi gospod Srečko, poveljnik moj? Kdo je mene vzpodbujal leta 1991, ali vas in ostale? Nobeden, samo šli smo tam, v grabne in na barikade itd. Samo šli smo, pripravljeni umret in nekateri so žal tudi umrli, padli. Greš, malo te je strah, opraviš posel in če imaš srečo preživiš in živjo! Mi smo svoje delo opravili v »desetih dneh«, nekateri bi pa še kar »mjavkali«, stokali, »cvilili« in celo zavirali naše
VETERAN št. 3/97, članek: »Čas bo združil veterane« Ha, tudi tu mi situacija nekako ne »špila«! Častni član ZWS meni, da je bilo leto 1991 in desetdnevna vojna zanj »literarno obdobje«. Čudovito, ni kiy! Samo to. Na osrednji proslavi ZWS, 26. oktobra sem bil tudi sam in razganjalo me je od ponosa, res pravi občutek. No, pač častnega člana ZWS pa nekako ni zadovoljilo. Skratka močno obžalujem, da ni bil kdaj z menoj med vojno in verjemite mi, da kasneje ne bi imel občutka, da je preživel nekakšno »literarno obdobje«, res ne! Listam naprej, stran 13. Pravi g. Milan V. Smolej o
zgodovina sama! Ne bo šlo g. Smolej! Malo bo potrebno
ostane še kaj malega za zgodovino, pa nič hudega. VETERAN št. 4/97, članek: Ali res hočemo leta 1999 biti povabljeni v Nato?
Poglejte prijatelji, tu je avtor članka, kar dodobra naložil voz in za moj okus mnogo preveč. To ni dobro in tudi lepo ni! Zame je naša Slovenska vojska najboljša na svetu, imam jo rad in NAŠA JE! Moja je! In zelo sem ponosen nanjo in neskromno bom pribil: »Tudi jaz sem jo delal in naredil!« Da ne zna artikulirati potreb in zahtev itd.? Zna, zna! Že malone v začetku 1992 ali 1993 je zelo dobro artikulirala potrebe in zahteve in t.i. »ostali del« je tudi upošteval zakonitosti delovanja vojske, pa je »zakokodakalo« pred Parlamentom. »Dajte nam masla, ne topov!«. Približno tako nekako. Pa sem tuhtal, zakaj maslo? In dognal, da bi npr. vsak vojak dobil zavitek masla, pa če bi bila situacija kritična, se namazal z njim »tam«, da bi manj bolelo. Vojaško gledano se mi zdi boljše, da imaš »ror«, pa še manj boli, kajti streljaš ti, ne on!
VETERAN št. 6/98, članek: »30 let teritorialne obrambe«
Pravi pisec: »...nas skrbi, kje smo danes...«. No, brez skrbi, brez panike prijatelji, smo v naši svobodni in samostojni Sloveniji, izbojevani, kot veste leta 1990-91
z odločnostjo pripadnikov Maneverske strukture narodne zaščite, TO, Milice, prostovoljcev ter ostalih obrambnih struktur.
VETERAN št. 6/98, članek: »Družina-celica družbe« Žal mi je, da moram temu zapisu, ker me je nekako ganil kot veterana, vseeno malce oporekati. Žal, vojak nima izbire pri temu poslu. Prva njegova dolžnost je, da
zmore, mora ubrati ustaljena pota. Uniforma je »sveta« in pod nobenim pogojem se je ne sme izpostaviti v javnosti. Res je, pritiski fizični in psihični, so lahko zelo veliki, pa vendar vojak mora to zdržati. MORA! Družina? Seveda trpi, razumem, vem to, vem pa tudi, da ima vojak dve družini: vojsko in dom! Žal, tako je to, kajti vojak je to vzel v zakup! Če ne zmore dveh družin, se pač mora odločiti samo za eno! VETERAN št.7/99; članek: »Gospodarji na svoji zemlji« Tu je med ostalim bilo zapisano tudi: ».. .na »foro« naših bivših bratov...« (?) Oni nam niso bili »bratje«! Oni so
daš, sinu pa moraš, hočeš nočeš in mi smo jim tudi ** izredno ljubeznivo dsgali. In če smo jim kdaj dali mogoče malo manj, pa so nas pokradli, in kaj hočemo, »sinovi« pač. Pardon, razbojniki pač. VETERAN št.7/99; članek: »Tam, kjer smo doma« Ja, gospod Renato, kaj pa če nas hočejo »naši« prodat Hrvatom? Mislim tisto glede zemljevida Slovenije. Ne vem od kod to vaše čudenje, zadeva je vendarle jasna! Če pa to ni to, potem bi bilo pa potrebno, kakšnega ali kakšne malo okrog »kepe«! Pomislite, komaj sem zemljo obranil, pa mi jo že hočejo ukrasti. NE BO ŠLO! VETERAN št.7/99; članek: »Tam, kjer smo doma«
Andrej! Naj se trese! In prav je tako! Vsak izmed nas
pa spregledali vaš objavljeni članek, hudiča vendar? Bojevniki ne smejo spregledati ničesar! VETERAN št.7/99; članek: »Nesporen in časten« ^ Izredno ostro je začel pisec članka, Veteran številka 01161-09«! Poglejte, prelistal sem vse dosedaj objavljene številke mojega glasila in prav nikjer nisem opazil t.i. »konfuznosti in petelinjenj«! Zasledil pa sem nekje nepokončnost, razočaranje, jezo, ogorčenja, pričakovan-
bomo veterani končno dobili od države to, kar nam gre. Preprosto, kaj ne? Pisec članka mi v nadaljevanju razlaga, me poučuje o preteklih rečeh in mi postavlja npr. nekakšne trditve, katere so zanj seveda, absolutna resnica itd. Na koncu celoten prispevek zaključi z: »Ali bo res potrebno ponovno izmeriti terminološke in simbolne vrednote slovenskega naroda?«. Pisec članka bi
jevalno in skoraj posmehljivo govori in piše o »nižjih«!
Res ne! Žal, to je zelo grdo! Že v daljni preteklosti je sila pomemben gospod in velik mislec, filozof Giambattista Viča, kot prvi podal temeljito kritiko racionalističnega
ga spoznanja sega tako daleč, kakor torišče naše dejavnosti! Tako torej g. Viča! Razumljivo je to, kaj ne? Pisec je v članku omenil tudi ZVEZDO in ji namenil,
oče jo je nosil na »miličniški šapki« in je bila velika,
razredu sem jo opazil na transparentu, ki je bil pribit na steno učilnice in z velikimi črkami je bilo zapisano:
narisati. Če je bila zvezda za pitagorejce in sed^j za pisca »magična«, mu to seveda ne oporekam, priznam pa, da jaz te čarobnosti ne čutim. Da pa ima nekakšen
prisotne zvezde. Je mogoče pozabil na zelo pomemben nikov. Zvezdo se da tudi še danes videti na raznih
se pod njeno senco veselili, žalostih, trpeli in žal tudi
Prijatelji, z zvezdo sem zaključil in ji pač rekel zbogom! Sam pa skrbno hranim in imam trikrat zaklenjene (da mi jih kdo slučajno ne ukrade) štiri embleme: OBRANILI DOMOVINO, KRAJEVNI EMBLEM VEZAN NA LETO 1991, VETERANSKI EMBLEM in
VOJSKE! TO JE MOJE! Na koncu bi veteranu številka
•merilcev« kvalificiranih ali pa nekvalificiranih je to
^ 1I0. Eden izmed prvih »merilcev« te vrednote je že takoj po končani II. svetovni vojni takrat nepomljivo slavjjen
v prikazu narodnih in družbenih takratnih razmer
Svobode naše jabolko je zlato Nam zakotalilo je v kri in blato
Vsi bomo blatni, ah, in vsi krvavi.
Rad bi opozoril, da sem ta zgornji izrek citiral iz ene odlične najnovejše knjige! Svobode naše jabolko nam zlato iz leta 1991 sije in žari v neizmerni lepoti. Sploh nam ga ni potrebno »glancat«, samo paziti moramo nanj, da nam ga kdo ne ukrade. Rad bi dodal tudi moje mišljenje na dva najnovejša dogodka. Holmec, Medvedjek. Tu komentar ni potreben, pač to so umazane zadeve, nevredne slovenskih sinov! Vem samo to, če bi še enkrat počilo, bi ponovno šel na barikade ali v jarke. Šel bi in čeravno bi
moral pasti tudi za takšne osebke, katere nosi ta moja domovina, moja slovenska zemlja! V mesecu maju 1999 meje tudi zabolel članek, ki je bil objavljen v DELU. Gospa Stanka Hrvatinova iz Smarij je objavila tole »modrost«: »Veterani vojne za Slovenijo,
Pa sem. Piše: »Ljudje, oglasite se, da ustavimo kaos in mitinge pritlehnih politikov!« Ga. Hrvatinovi bi rad rekel, da tudi, če bi »pritlehni politiki« bili organizirali ta dva shoda, bi prišel, pa ne zaradi le-teh, ampak zato, ker se ne pustim vleči za j...a ljudem, katerim seje zgodi-
gospodje, vaša vojna ...« Ja, gospa Hrvatinova, kaj pa to pomeni!? A, tako? Torej, to se vas ne tiče! Lepo! Torej, ta ne-vaša vojska vam pa je le dala samostojnost, ali ne? Ah vam je žal? Pravi še: »... je trajala deset dni in ni zajela vse Slovenije. Ni bilo množičnih pobojev, ni bilo beguncev in porušenih domov.« Kaj naj rečem na to? No, ja nekateri pridejo v starejšem življenjskem obdobju v »krizo« in nasprotno, nekateri še vedno ohranijo, kljub vsemu hudemu, vedrino duha. In končno, bog vedi, kaj je
nati večjega priznanja, kot svojemu očetu...« (torej med II. svetovno vojno). Rad bi ji rekel, da njenega manjšega ali večjega priznanja ne potrebujem, celo ne maram ga, kajti bilo meje tudi kot veterana 1991 kdaj strah, ampak šlo je. Ga. Hrvatinovi bi dal na njen prispevek komentar, pa se močno bojim, da me ne bi dobro razumela, ali pa me pač sploh ne bi hotela razumeti. Iskreno pa toplo bi ga. Hrvatinovi le priporočil, da naj kd^j prime za roke, kakšnega prapravnuka ali prapravnukinjo, če jih ima in če ji še zdravje dopušča, kar ji iskreno želim, pa naj jih
OBRANILI DOMOVINO, ali kaj podobnega in naj jim
uspelo. Žal. Pove naj jim, da so bili ti strički, veterani imenovani, sami »fejst fantje« in so še in če bodo nekdaj nekoč srečali, spoznali nekoga izmed njih, naj mu lepo, prijazno, toplo in čvrsto sežejo v roke. Končal bom z ga. Hvatinovo, ampak me vseeno hudičevo zanima, kako je lahko prepričana, da kot veteran in kot človek ne spoš-
Prijatelji, veterani 1991! Lahko smo ponosni na naše dobro opravljeno delo! Nagnali smo jih kot vole, saj veste:
dober občutek, če lahko glavo gor držiš! Spoštovani prijatelji, za konec tega mojega razmišljanja, si ne morem k^j, da ne bi citiral odličnega pisca knjige Slovenija, podoba evropskega naroda, ki je svojo odlično knjigo zaključil z naslednjim stavkom in »izmeril«: ŽRTEV TISOČEV, KI SO VERJELI V SVOBODNO SLOVENSKO DRŽAVO IN ZANJO PADLI MED VOJNO IN PO NJEJ, NI BILA ZAMAN. NAJ ŽIVI SLOVENIJA.«
Veteran 01716-02
IN MEMORIAM
V SLOVO ANTONU DEŽMANU (1945-1999)
✓
Življenje so neskončni trenutki nekje vmes, med začetkom in koncem. 21. maja smo se na Breznici poslovili od Antona Dežmana, župana občine Žirovnica, ravnatelja osnovne šole Poldeta Stražišaija na Jesenicah, velikega prijatelja otrok, posebno tistih, s posebnimi potrebami ter tudi veterana vojne za Slovenijo. ;nje Antona Dežmana iz Zabreznice v občini Žirovnica je bilo predvsem polno za druge, v društvu prijateljev mladine, v občini ali klubu večno mladih fan-adovljica. Veliko bolj kot zase je skrbel za »svoje otroke« s posebnimi potreba-n upam, da nam bo na tem delu Gorenjske uspelo uresničiti njegove ideje o bivalni n Dežman je bil dolgoletni pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slov« poleg vojaških opravljal tudi organizacijski naloge. »Svojo nacionalno zavest in d bej potrdil v časih osamosvajanja Slovenije v letih 1990 in 1991«, je ob slovesu d Stušek. »Anton Dežman je tedaj prevzel in odgovorno čuval orožje teritorialne ob
Tudi veterani vojne za Sloveniji v Območnem združenju veteranov vojne za Sle ni na njegovo delo in ga bomo ohranili v lepem spominu.
OZVVS Radovlji
V službi domovine
V	SLUŽBI NEROJENE DOMOVINE, TAM NA OKOPIH
ROŠKE CESTE, ZA DEBELIMI ZIDOVI, TAM BALKANSKI RDEČI VRAG UDRIHA Z BIČEM NAD SLOVENSKIMI SINOVI, A ZBIRA VOJSKA SE MATJAŽEVA TAM PRVI DAN MI MINE,
V	SLUŽBI DOMOVINE.
V	SLUŽBI KOMAJ ROJENE DOMOVINE, NA KONCU
TISOČ LET IZSANJANIH, SLADKO ME ZIBLJE PRAVLJIČNI OPOJ, MED SLUŽBO DOMOVINE.
V	SLUŽBI DOMOVINE PA ZJUTRAJ SANJE NEIZSANJANE
JEKLENI TRUŠČ, PEKLENSKI VRAG PREKINE ! MATJAŽA KRALJA PREBUDI, KI KLIČE NAS, K OBRAMBI DOMOVINE, ON VOJŠČAKE ZBERE VSE
V	SLUŽBO DOMOVINE.
V	SLUŽBI DOMOVINE, BOJUJE VOJSKA SE MATJAŽEVA OD MEČA NJENEGA OSTRINE, JEKLEN, PEKLENSKI VRAG
ZA VEDNO NAJ PREMINE, DA P
VEČNO BO GORELA, 51 DOMOVINE.
V SLUŽBI DOMOVINE ČAS ZA ČASOM MINE, NE SEN NITI OPOJ SLADAK GA ZDAJ VEČ NE PREKINE, NAPORNO JE A PRELEPO, ČE SI V SLUŽBI DOMOVINE.
Življenja izvir
idena, doba mračnjaštva, li oblaki, na zemlji pepel.
Sam v bitkah se blodnih bori, v duše puščavi čaka zore vstajenje, dan.
NAGRADNA KRIŽANKA
3. nagrada, obesek za ključe
Rešitve pošljite izključno h 5. avgusta 1999 »Veteran ZWS«, p
Nagrade prejmejo:
1.	nagrado hlačni pas ZWS prejme: gumbi Iztok Podbevšek, Peščena pot 4, 1210 Trebnje
2.	nagrado kravatno zaponko in manšetne gumbe ZWS prejme:
Janez Kos, Prvomajska cesta 4, 1270 Litija dopisnicah najkasneje do 3. nagrado obesek za ključe ZWS prejme: naslov: Uredništvo glasila Saša Planine, Župančičeva 30, 6330, Piran 109, 8250 Brežice

KLUB UGmms		1 11 11 1 1 / \ /
Vsem članom Zveze eterano SI		
NUDIMO v tovarniško razstavnem-prodajnem salonu, Celovška 224 v Ljubljani, UGODEN NAKUP UNITAS-ovih vodovodnih armatur z	CbB	Veterani imajo 10 % popust
		izdelkov.
125 LET SVETOVNE POSTNE ZVEZE
Pred 125 leti, natančneje 9. oktobra 1874, so predstavniki 22 držav podpisali Bernski sporazum (Treaty of
pošte Heinrich von Stephan, ki je v takratnem obdobju odločilno zaznamoval razvoj pošte, danes pa ga slavi-
abila pooblaščence iz Avstrije, Belgije, Danske, Egipta, Francije, Grčije, Italije, Luksemburga, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Romunije, Rusije, Srbije, Španije, Švedske, Švice, Turčije, Velike Britanije in ZDA. Pri pogajanjih s predstavniki omenjenih držav je Heinrich von Stephan sestavil načrt delovanja mednarodne poštne organizacije. Po štirih letih je članstvo v tej zvezi zelo naraslo, kar je leta 1878 privedlo do spremembe imena v Svetovno poštno zvezo (Universal Postal Union).
Vizija takratnih snovalcev svetovnega poštnega omrežja je postala stvarnost - pismo je bilo mogoče oddati na vsaki pošti, katere uprava je bila članica zveze. Podpisniki sporazuma so se obvezali, da bodo omogočili svoboden prehod pisemskih pošiljk čez ozemlje lastne države, kot tudi njihovo dostavo znotraj meja. Pošta Slovenije se kot sestavni del Svetovne poštne zveze vključuje v mednarodno izmenjavo v skladu z načeli in pravili, ki veljajo za mednarodne poštne storitve. Vsebina izdanih znamk ob 125 letnici potrjuje, da kljub tehnološkemu napredku poslanstvo pošte ostaja in se nadaljuje v viziji modernega in učinkovitega poštnega podsistema svetovnega poštnega sistema.
Danes, po 125 letih, ostaja poslanstvo Svetovne poštne zveze kot specializirane organizacije Združenih narodov
janje kakovosti poštnih storitev so aktivnosti Svetovne poštne zveze usmerjene v posodabljanje storitev in postavljanje standardov kakovosti storitev, odpiranje predstavništev v državah v razvoju in permanentno kon-
troliranje poštnega transporta v svetovnem merilu, globalnega projekta Elektronska izmenjava podatkov upravami. Tem razvojnim smernicam sledi tudi Pošt
Svetovne poštne zveze.
področju tehnologije se je Svetovna poštna zveza lotila EDI, ki bo omogočal sledenje pošiljk tudi med poštnimi Slovenije. Izdajanje in prodajo poštnih znamk pa
Znamki ob 125 letnici Svetovne poštne zveze, z nazivno vrednostjo 30 in 90 tolarjev, ki predstavljata pismonošo preteklosti in prihodnosti, je oblikoval gospod Bronislav Fajon. 21. maja 1999 Pošta Slovenije daje uradno v uporabo še štiri znamke z motivi konj in znamko, s katero bo obeleženo Svetovno prvenstvo reševalnih psov -IRO 99.
mag. Štefan Jakovac