//letnik 21, številka 02, junij 2015 43 mo zagotavljati tudi v prihodnosti. Priza- devanja za ohranjanje njihove populacije bodo usmerjena predvsem v ohranjanje skupinskih prenočišč in zadostne ponud- be hrane, t.j. rib, značilnih za muljasto in peščeno morsko dno. Delavnice, ki je potekala 23. aprila 2015 v prireditvenem prostoru e-Kavarna PiNA v Kopru, se je tokrat udeležilo 11 gostov. Od številnih povabljenih deležnikov z najrazličnejših področij je dogodek tokrat pritegnil predvsem predstavnike ohranja- nja narave in ribištva, t.j. Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gozdar- stvo, kmetijstvo in prehrano, Zavoda RS za varstvo narave, Agencije RS za okolje, Mestne občine Koper, Občine Piran, Luke Koper, ribogojnice Fonda ter društva Mo- rigenos. BR, UK _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 15// Posvet na temo naravi in pticam prijaznih elektrovodov V četrtek 21. maja 2015 smo organizira- li posvet »Varstvo narave in umeščanje elektrovodov v prostor«. Razumevanje te tematike je pomembno tako z vidika postavitve elektrovodov kot varstva na- rave in zahteva specifično znanje, ki ga različni deležniki med seboj redko izme- njujemo. Zato smo na posvetu, ki smo ga organizirali skupaj z družbo ELES, pred- stavili različne vplive, ki jih imajo lahko daljnovodi na ptice in naravo, primere presojanja vplivov na ptice, poglavitna vprašanja s strani sistemskega operaterja visokonapetostnega omrežja in tehnič- ne rešitve za preprečitev smrtnosti na srednjenapetostnem omrežju. Predstav- nika mednarodnih organizacij BirdLife International in GermanWatch sta pred- stavila tudi tuje primere dobrih praks in priročnik, namenjen izboljšanju transpa- rentnosti in komunikacije z javnostjo pri umeščanju daljnovodov v prostor. Posvet je odlično uspel. Udeležilo se ga je 60 udeležencev iz več kot 15 organizacij, že na samem posvetu pa smo naredili prve zaveze k nadaljnjemu reševanju problematike smrtnosti zaradi električ- nega udara. S predstavniki Elektro Lju- bljana smo se dogovorili za sestanek, na katerem bomo identificirali prioritetna območja za sanacijo daljnovodov, na Ministrstvu za okolje in prostor – Sek- tor za varstvo narave pa so ponudili or- ganizacijo sestanka na to temo z vsemi elektro-distribucijskimi podjetji. Posvet je bil organiziran v sklopu projekta Best- grid, gradiva pa so na voljno na naslovu: http://ptice.si/2015/05/posvet-narava-in- -elektrovodi02/ TM _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 16// Svetovni dan ptic selivk Namen svetovnega dneva ptic selivk, ki so ga prvič obeležili leta 2006, je poudariti pomen postavitve energetskih tehnolo- gij na način, ki preprečuje, zmanjšuje in blaži učinke na selitvenih poteh ptic in njihove življenjske prostore. Letos se je svetovni dan praznoval 9. in 10. maja, in sicer z različnimi izobraževalnimi pro- grami, predavanji, opazovanji ptic in iz- leti, obiski pticam prijaznih energetskih infrastruktur, likovnimi razstavami in drugimi javnimi prireditvami. Tema le- tošnjega dneva pa je bila »Energija, prija- zna pticam«. Več najdete na spletni strani (www.worldmigratorybirdday.org). PVV 12 V ornitološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije je pod inventarno številko 1 (stara inv. št. 1) evidentiran dermoplastični preparat samice rjavega jastreba (Aegypius monachus). Ptica je bila ustreljena 28. maja 1878 pri Veli- kih Laščah, muzeju pa jo je podaril velikolaški župnik M. Frölich. Čeprav je rjavega jastreba med slovenske ptice uvrstil že znameniti ku- stos Henrik Freyer v svojem pregledu vreten- čarjev na Kranjskem iz leta 1842, pa je vendarle muzejski primerek prvi pri nas nedvoumno dokumentirani rjavi jastreb, zato se obravna- va tudi kot prvi podatek pri nas. Preparat je še vedno dobro ohranjen in je edini primerek te vrste v muzejski zbirki, ki pa ni razstavljen, pač pa je shranjen v muzejskem depoju. Kasneje, leta 1909, je bila pri Dolenjskih Toplicah ustre- ljena še ena, tokrat mlada ptica, ki je bila po- tem shranjena v prirodopisni zbirki gimnazije v Novem mestu. Ta primerek ni nikoli prišel v muzejsko zbirko in se zelo verjetno do danes ni ohranil. Večina dragocenih preparatov ptic iz slovenske ornitološke preteklosti, ki so prišli v šolniške zbirke, je namreč propadla, oziroma so jih pri šolskih inventurah preprosto vrgli v smeti. Med njimi so bili tudi primerki iz zbirk nekaterih velikih ornitologov, na primer zna- menitega mariborskega ornitologa dr. Othmar- ja Reiserja. foto: Ciril Mlinar-Cic IZ ZBIRK PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA SLOVENIJE Rjavi jastreb // Al Vrezec