Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in dru^e tuje drfcave 4 K 60 vin ) Posamezne številke se pro-===== dajajo po 10 vin. =====
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spi«! in dopisi se pošiljajo: UredniŠfu „Domoljuba", Ljubljan .Kopitarjev ulice
št 2. Naročnin«, reklamacije in inserati pa : Upravmštvu .Domoljuba", Ljubljana, ===== Kopitarjeve ulice it 2. -
Sten. 6.
tf Ljubile nI, dné 6 februarja 1908.
Leto ü l.
Občinsko poto.
Kar so žile v človeškem telesu, ki se po njih pretaka kri, so železnice in ceste v gospodarskem življenju. Ceni vsakega blaga, ki ga kupiš, moraš pridejati stroške, ki jih imaš za prevoz od tam, kjer je doma, do tam, kjer se porabi. Ravno tako moraš od vsega, kar prodajaš, odračunati stroške, s katerimi jih spraviš na trg, da dobiš pravo ceno. Potemtakem si toliko na slabšem, kolikor bolj si oddaljen od železnice in kolikor slabšo cesto imaš. Železnice niso enakomerno razdeljene in tudi ni pričakovati, da bi kdaj prišli do tega. Zato je pa popolnoma upravičena zahteva, da morajo biti železnice tako zidane in se mora tako gospodariti ž njimi, da se same nosijo, ker sicer morajo s svojimi davki plačevati za železnice tudi tisti, kateri so pravzaprav na škodi pri tem. Ceste so pa lahko enakomerno razdeljene. In to je, na kar hočemo v današnjem članku opozoriti svoje bravce. Zdaj imamo državne, deželne in okrajne ceste in občinska pota. Ključ, po katerem naj spada kaka cesta v eno imenovanih vrst, ni določen. Slučaj, sreča odločuje. In tu imamo potem često čudne zaključke. Cesta od Ljubljane do Logatca je n. pr. državna, od Logatca do Idrije deželna in od Idrije do Goriške meje zopet državna. Kdo to razume? Razloček med deželnimi in okrajnimi cestami je tudi težko umljiv. Največja krivica se pa godi občinskim potom. Za oskrbovanje državnih, deželnih in okrajnih cest je preskrbljeno; občinska pota imajo sicer v občinskih odborih svoje gospodarje, toda največkrat je popolnoma nemogoče, da bi občina iz svojega mogla popraviti in upravljati potrebna pota. Zato so pa taka, da se Bogu usmili. Sempatja da deželni zbor kako podporo, a kaj pomaga, če se pot po-
pravi, če pa ni nikogar, ki bi redno skrbel, da se popravlja.
Tu je treba odločnega koraka. V državni zbornici je lansko leto dr. Krek po-vdarjal, da so vsa pota od vasi do vasi potrebna z ozirom na širšo javnost in ne samo na posamne občine. Kmet ne prideluje svojega blaga samo za svojo občino, marveč za širši trg, in zato mora zanimati deželo in državo, kako naj spravi, kar je pridelal, v denar. In v tem oziru so ceste prva potreba. Zato sodimo: sprejeti se mora načelo, da je najmanj dežela dolžna sprejeti vsa občinska pota, ki vodijo od vasi do vasi, v svojo skrb. Kam jih prišteje, ali med deželne, ali med okrajne ceste, je drugo, postransko vprašanje. Občinska pota naj ostanejo samo tista, katera vežejo občinarje s svojim posestvom, — poljska ali gozdna pota in nič druzega. Dežela je izdala že mnogo denarja za vodovode. Vse prav; toda potrebne ceste so po naši sodbi prva reč. Zlasti hribovski kraji so v tem oziru silno na slabem. Kaj jim pomaga tudi bližnja železnica, če takorekoč ne morejo do nje.
»Kmečke zveze« imajo tu mnogo lepega dela. Po svojih zaupnikih v posameznih krajih naj preskrbe, da se bo lahko za celo deželo naredil načrt potrebnih cest. Stalo bo to; to je res, toda ta denar bo plodonosno naložen in bo ustvaril podlago za daljni gospodarski napredek. Na Kranjskem imamo sedaj deželnozhorske volitve; naj se pri volivnih shodih ne pozabi na to vprašanje. Uspešna rešitev je samo potem mogoča, če se izpelje, kar smo na-svetovali. Seveda bo treba stavbni urad izpopolniti in preurediti. Za taka dela pa I moramo dobiti krepko, ljudsko večino. Prej ne bo boljše. S. L. S. ie edina, ki se more od nje pričakovati tudi v tem oziru resno in temeljito delo. Komur je na tem, da se to zgodi, bo po svojih močeh tudi
pripomogel, da zmaga. Ko bi Ie ne bilo teh liberalnih kurnikov pi naših mestih.
Boj S. L. S. za splošno in enako volivno pravico za deželni zbor ima največji pomen za gospodarsko povzdigo cele dežele. Zdaj so imeli večino združeni liberalci in Nemci. S. L. S. se ne more spuščati v nobene zveze. S tistim trenotkom bi ponehala, ko bi hotela s pomočjo take zveze priti do veljave. Edino združeno, zavedno ljudstvo je njena moč in ž njim bo gotovo tudi kmalu zmagala.
Političen presiti
VLADA IN KRŠČANSKI SOCIALCI.
Razni krščansko-socialni poslanci izražajo vedno večjo nezadovoljnost z obstoječo vlado. Znano je, da sta prišla v ministrstvo dva krščanska socialca, eden izmed teh je dr. Gessmann, ki je sicer minister, a brez določnega delokroga, brez ministrstva. Še ime ni gotovo temu ministrstvu. ki se bo ustanovilo, ne ve se, ali bi se imenovalo delavsko ali stavbno ministrstvo. Drugi vzrok nezadovoljnosti krščanskih socialcev je to, da imajo kot politična stranka vezane roke in vsled tega mnogo manj vpliva. Ministrski predsednik Beck bi rad ta nesporazumljenja poravnal, pa je v zadregi, ker ne ve. kaj bi pravzaprav podredil novemu ministrstvu. Roko imajo vmes tudi socialni demokratje, ki po svoje vplivajo na Becka, ki nikakor ni gluh za njihove nasvete. Krščanski socialci so Beckovi vladi naznanili, da so z njim nezadovoljni in da utegne stranka celo svoja dva ministra pozvati, naj odstopita. Beck se je nato spustil v pogajanja in krščanskim socialcem obljubil več važnih koncesij.
TRGOVINSKA POGODBA S SRBIJO.
Pogajanja o trgovinski pogodbi med Avstrijo in Srbijo so malone končana. 7.c ie določeno, koliko mesa se bo smelo uvažati v našo državo. Nekateri poročajo, da bo smela Srbija uvažati vsako leto 60.000 do 70.000 prešičev in 15.000 do 20.000 goveje živine. Vendar prav verodostojno to poročilo še ni. Ne moreta se pa zediniti glede kraja, kje naj preiščejo živino, predilo jo smejo uvesti k nam. Avstrija zahteva, da to store naši živinozdravniki v Bel-gradu, Srbija pa zahteva Zeitiun. — Po sklenjeni trgovinski pogodbi odstopi srbski ministrski predsednik Pasič. Sledi mu radikalno min. Protičevo ali Nikoličevo.
NOVA VOJSKA MED JAPONCI IN RUSI.
Japonska se v Mandžuriji ob sibirski meji hitro oborožuje. Zadnje dni se govori o rusko-ameriški obrambeni pogodbi. Rusija zadnji čas ni držala križem rok na Daljnem Vzhodu. Ojačiia ie Vladivostok in ima v Vzhodni Aziji veliko vojaštva. Japonci merijo Mandžurijo, nakupujejo živila, živino, ribe in konserve. Osobito veliko japonskih ogleduhov je v cisikarski. harbinski in vladivostoški okolici. Na sibirski železnici so pomnoženi vojaški transporti. Z druge strani se pa poroča, da so se poostrile razmere med Kitajsko in Japonsko radi iužno-mandžurske železnice. Kitajci hočejo namreč zgraditi novo železnico, a Japonci ne pripuste, ker hočejo obdržati del južne Mandžurije. Rusi spor pazljivo zasledujejo. V Transbajka-liji so opozorjeni ruski rezervni častniki, da naj bodo pripravljeni v Irkutsku. Iz južne Rusije nameravajo odposlati Rusi v Transbajkalijo dva armadna zbora. Iz Odese se pa poroča, da odpošljejo Rusi na kitajsko mejo takozvano železno brigado.
VOJSKA MED TURČIJO IN PERZIJO.
Obmejni spor med Turki in Perzijci dobiva nevarne oblike. Poveljnik turških čet Frič paša je pozval perzijskega princa Firmana. da naj zapusti Savčubulak, češ. da je turška last. Ker je pripravljenih 12 tisoč Perzijcev, da zasedejo turško mejo, je naznanila turška vlada perzijski, da ji napove vojsko, če se to zgodi. Turški vojni minister je ukazal poveljnikoma turških armadnih zborov v Erzinžanu in Bagdadu, da naj hitro odpošljeta vojaštvo na turško-perzijsko mejo.
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM. — KRALJ KAROL IN PRESTOLONASLEDNIK UMORJENA.
Novica, ki je prišla v nedeljo iz Lizbone. glavnega mesta Portugalske, je pretresla ne ie vse vladajoče kroge, ampak tudi vsa ljudstva. V soboto so namreč anarhisti ustrelili ustrelili portugalskega kralja Karola In prestolonaslednika, kraljevega sina pa močno ranili. Do tega je pa prišlo tako-ie:
Na Portugalskem že delj časa ruje republikanska stranka, katera teži za tem, da naj ne vlada v državi en sam človek, kakor Je bilo to doslej na Portugalskem, ko so imeli kralja (nočejo monarhije), am-
pak vsa oblast naj bo v ljudstvu, ki bo samo svojevoljno nastavilo za upravitelja države, kogar bo hotelo, in ki bo moral iu mogel storiti le to, kar bo ljudstvo hotelo (hočejo republiko). Tako gibanje, ki je naperjeno predvsem proti kralju, je hotel seveda kralj in vlada na razne načine zadušiti. Nad 300 republikancev so zaprli, v Lizboni je patruijirala vedno vojaška straža po ulicah, ki je razganjala z revolverji oborožene tolpe po mestu, prepovedala ie vlada vsak shod republikancev, časopisje je bilo pod strrgim nadzorstvom in časniki nfso smeli prinašati ničesar, kar bi upor še bolj netilo. Mnogo časnikarjev, ki so se zoper to pregrešili, so zaprli. Revolucionarji pa so med tem delovali dalje. Zlasti Lizbona je dobila opasno lice. Sicer se jim ni posrečilo pridobiti vojaštva zase, a bili so že toliko organizirani, da so upali doseči svoj namen tudi tako. Prvi krvavi korak so storili v soboto.
Ko sta se kraljica s svojo rodbino vračala v kraljevi grad, je na Trgovskem trgu naenkrat skočilo proti vozu devet z karabinarji oboroženih mož, ki so oddali
Umorjeni portugalski kralj Carlos.
45 strelov na kraljevo rodbino. Kralja Karola so zadele tri kroglje; bil je na mestu mrtev. Prestolonaslednik je dobil tri kroglje v glavo in je le malo časa še živel. Kraljev sin Manuel je zadet v roko in čeljust. — Eden izmed častnikov, ki Je spremljal kraljevi voz, je takoj pričel streljati na napadalce in je enega ubil. Tudi policija je streljala in enega ustrelila, enega pa prijela. Prijeti napadalec se je v zaporu obesil. — Po celem mestu je silno ogorčenje nad anarhisti. Eden ustreljenih napadalcev je Francoz, drugi Spanec. — Na prestol pride sedaj kraljevi sin Manuel. Ali ie pa s tem revolucija že ustavljena, in ali se bodo republikanci zadovoljili z že prelito krvjo, je pa drugo vprašanje.
Podrobno poročilo o napadu.
L i z b o n a , 3. febr. V vozu sta sedela na eni strani kralj Karol in kraljica Marija Amalija, na drugi strani pa prestolonaslednik Ludovik Filip in infant Manuel, ki je star 19 let. Ko je zavil voz na Arzenalsko cesto, so voz obkolili napadalci. ki so pričeli streljati s karabinci, katere so imeli skrite pod suknjo. Kočijaž je uda-
ril po konjih, a bil je sam ranjen. Policisti so potegnili sablje. Več policistov se je vrglo na napadalce. Sodijo, da se je udeležilo napada 20 oseb. Kralj se je vozil v odprtem vozu, vsled česar so napadalci lahko merili na kraljevo rodbino. Po napadu je vse bežalo. Priletelo je vojaštvo, ki je zasedlo vse dohode. Kraljevo truplo ie bilo oblito s krvjo. Kraljico so spravili takoj v posteljo. Vojaštvo je imelo zaseden trg, kjer se je izvršil napad, do pozne noči. Zaprli so vsakega, ki se je nahajal v bližini napada. Ministrski svet je prepovedal vse shode, ker so se bali, da se proglasi republika. Oblastim v provinci so brzojavili. da ne smejo dopustiti nikaklh shodov in da naj nastopajo po potrebi z orožjem. Sodijo, da so napadalci španski in francoski anarhisti.
Svarila llzbonske policije niso naznanili rajnemu kralju.
L i z b o n a , 3. febr. Predno se je peljala v soboto zvečer kraljeva rodbina iz vile Viciosa v Lizbono, je javil službujoči častnik višjemu dvornemu maršalu, da poroča lizbonsko policijsko ravnateljstvo o obsežni zaroti proti kraljevi rodbini in da hočejo zarotniki napasti kraljevo rodbino. Policija je že zaprla več oseb. Višji maršal se naproša, da naj ostane kraljeva rodbina na vsak način v vili Viciosa in da naj se ne pelje v Lizbono. Kralja naj pregovore, da nai odgodi vožnjo v Lizbono. Višji dvorni maršal pa ni hotel kralja obvestiti. češ. da je kraljeva rodbina, osobito pa kraliica, zaradi zadnjih dogodkov duševno zelo potrta in da ne more prevzeti odgovornosti za poročilo.
Ministrski svet.
Lizbona. 3. febr. Ministrstvo je imelo kmalu po umoru posvetovanje. Odredili so velike vojaške priprave. V mestu je vse tiho. Po trdniavah in v Ječah Je zadrtih veliko oseb. Policija je zaprla nekai oseh. pri katerih so dobili bombe. Govori se. da so zapleteni v zaroto tudi vojaki. Bivši minister Alpoin je moral dati častno besedo, da ne zapusti svojega stanovanja. Zaprt je bivši poslanec, mornariški častnik Furtado. V lizbonskl okolici so prijeli več republičanskih voditeljev.
Lizbona po napadu.
L i z b o n a . 3. febr. Po napadu Je izgledalo mesto, kakor da bi umrli vsi prebivalci. Zaprli so vse trgovine, kavarne, gostilne. Po mestu Je patruliralo vojaštvo.
Umor se obsoja.
Lizbona. 3. februarja. Liberalci in konservativci obsojaio umor enodušno. Uradni razglas odre'a 4mesečno žalovanje po celi deželi. — Vse ie odločno za to. da se monarhija ohrani.
Kraljica obolela.
P a r i z , 3. febr. Kraljica Amalija leži. Obolela le na živcih. Med napadom Je krila s svojim telesom sina. a po napadu je omedlela. Zavedla se ie šele čez eno uro. Včeraj je tresla kraljico mrzlica. Oovo-rila je zmedeno. Zdravnike skrbi njeno zdravstveno stanje.
Proklamacija novega kralja Manuela.
L i z b o il a, 3. februarja. Kralj Manuel jc izdal sledečo proklamacijo: Podli in zločinski napad na mojega očeta in brata na-# polnjuje moje srce z žalostjo. Tolaži me zavest, da ljudstvo obsoja zločin, ki nima zgleda v celi zgodovini. Ustava me določuje za naslednika kralju Karolti. Zasedam prestol z zagotovilom, da bom deloval Ic v biagor domovini tako, da si bom zaslužil iu pridobil ljubezen ljudstva. Ščitil bom katoliško vero in varoval ustavo. Obdržal boni sedanje ministrstvo, ki mu popolnoma zaupani. Lizbona, 1. februarja 1908. Manuel II., kralj. Proklamacija jc od vseli ministrov kontrasignirana.
Mimi orsunlzocUo.
Telovadskl dan na Jesenicah.
Po skušnji za popoldanski nastop je bilo skupno kosilo, po istem pa takoj od-borova seja Zveze telovadnih odsekov. Iz zanimive te seje nam je poročati o sledečih važnih sklepih: Napravil se je cel načrt za delo v tekočem letu. Ta načrt obsega naslednje važne točke:
I. Izlet v V e 1 e s o v o.
Določilo se je. da bodi ta izlet dne 15. marca t. I. Vabljeni bodo vsi odseki in dolžnost naših mladeničev je. da se že zdaj pridno pripravljajo. Izlet ima namen, da prvič ko bomo skupno nastopili v novih naših uniformah, javno manifestiramo. da smo sinovi naroda, ki posebno časti Devico Marijo in da smo si nebeško Kraljico zbrali za svojo zaščitnico. V Ve-lesovem, v tem vedno pomladnem lepem kraju slovenske naše domovine se nahaja Marijina božja pot. Za letos smo si zbrali ta kraj za naš izlet, drugo leto pa pollicino kam drugam. Imamo pa združeno s tem izletom pripravljeno še neko presenečenje za naše mladeniče, o katerem pa za danes še molčimo. Obenem bomo priredili v VeleSoveHi tudi javni shod naše mladine in ako Bog da srečo, bo na tem izletu nastopil prvič tudi pevski zbor Zveze telovadnih odsekov. Upamo, da bo to lep dan, zato mladeniči na noge! Pripravljajmo se!
2. Javna telovadba v Ljubljani.
Kakor lansko leto meseca majnika priredi ljubljanski odsek tudi letos tretjega dne tega meseca v Ljubljani javno telovadbo, h kateri bo povabil za sodelovanje tudi nekatere druge odseke. Na tej javni telovadbi bodo ljubljanski in telovadci nekaterih drugih odsekov polagali račun o svojem delu od lanskega leta. Ljubljanski vaditeljski zbor izdeluje podrobni načrt za to telovadbo ter bo vse odseke pravočasno o podrobnostih obvestil. Olavno je sedaj, da se odseki po navodilih učiteljev prav pridno vadijo.
3. Zvezni prapor.
Sklenilo se je dalje na Jesenicah, da si vsi odseki skupno nabavijo ličen, preprost prapor, pod katerim se bodo zbirali
pri svojih javnih nastopih in manifestacijah. Povdarjalo se je, da naj bo prapor sicer preprost, toda nosi naj znake našega stremljenja in ciljev. Ta zvezina zastava naj bi se blagoslovila povodom
4. Zvezne javne telovadbe
ki bode 16. dne avgusta t. 1. v Škofji Loki. Olasom poslovnika Zveze telovadnih odsekov so vsi odseki obvezani, da pošljejo na Zvezne javne telovadbe svoje telovadce. Tako naj bo ta javna telovadba v Škofji Loki prva, na kateri bodo nastopili vsi telovadci vseh odsekov. Zvezni vaditeljski zbor vzame tudi za ta javni nastop prav kmalu v roke predpriprave. Dela bo ogromno, toda upamo, da bodemo častno zmagali, ako nas bodo odseki z navdušenjem in delom dovolj podpirali. Načrt v velikem si mislim sledeče: Dopoldne sv. maša na prostem. Po maši blagoslovljenje Zvezne zastave, potem skupno kosilo. Popoldne javna telovadba na prostem, zvečer pa malo veselice. K temu največjemu našemu dnevu v letošnem letu bodemo vabili tudi vsa naša izobraževalna društva. Upamo privabiti kakor lansko leto na Je-senicc tudi Štajerce. Korošce in Ooričane.
5. Druge prireditve.
Sklenjeno je bilo. odsekom priporočati, da prirejajo v letošnjem letu prav pridno krajše peš-izlete, h katerim naj vabijo sosedne odseke. Drugače pa naj mladeniči v naših odsekih posvete vse svoje tnoči našemu in društvenemu delu. Opozarjajo se tudi na »Čebelice«, ker izleti, uniforma, to vse zahteva tudi materijelno žrtev.
6.	Zvezni pevski zbor.
Brat Zabret nas le presenetil pri od-
borovi seji s čisto novim predlogom. Predlagal je namreč, da naj se po zgledu drugih inozemskih mladeniških organizacij ustanovi lasten pevski zbor, v katerem naj bi bili združeni vsi oni mladeniči, ki so pevci. Lepa misel je bila sprejeta z navdušenjem. Pa pevski zbor si mislimo sledeče: v vsakem odseku naj bi se združili mladeniči pevci. Ti naj bi si zbrali svojega pevovodjo, ki naj bi po navodilih Zveznega pevovodja podučeval mladeniče v onih zborih, ki naj bi se peli pri skupnih nastopih. Za zveznega pevovodjo je bil izvoljen za našo organizacijo navdušeni jeseniški kaplan brat Kogej. Kako lepo bo, ko se bo pri skupnih naših nastopih glasila iz zbora mladeničev slovenska pesem, ki nas bo navduševala ali povzdigovala duha k Bogu. Bratje, na delo! Vsak odsek naj razmotriva takoj to vprašanje!
7.	M 1 a d e n i š k a himna.
Hočemo jo! Lastno pesem hočemo, ki
bo izražala naše hotenje in naše prepričanje. Zato bo Zvezni odbor po sklepu zadnje seje razpisal nagrado za besedilo in skladbo.
8.	Poročila odsekov.
Pri seji so se z zadovoljstvom vzela na znanje poročila zastopanih odsekov. Iz poročil smo spoznali, da odseki v organi-zatoričnem, iz seje načelnikov pa, da tudi
v tehničnem ozlru prav pridno delajo. Ponovno priporočamo vsem odsekom, da širijo med svojimi člani prav pridno naš list »Domoljub« in da v istega tudi marljivo poročajo.
Po seji se je vršila v dvorani društvenega doma javna telovadba, o kateri bodemo poročali prihodnjič. Odseke prosimo, da ta poročila o načrtu dela prav pridno razmotrivajo in da se takoj lotijo dela. Saj le v delu je naše življenje in le v delu nain je zagotovljena bodočnost. Vsako delo pa mora biti speljano po gotovem načrtu. Pa tudi navdušenja ne sme manjkati!
Iz odsekov.
Jesenice. Občni zbor telovadnega odseka se je vršil obenem z občnim zborom »Katoliškega delavskega društva« dne 12. januarja 1908, ob pol 8. uri zvečer v »Delavskem domu«. Podpredsednik Janez Krivec, ki je vodil zborovanje, je posebno pozdravljal člane odseka in jih bodril k vztrajnosti. Tajnik društva in telovadnega odseka br. Karo! Cuk je poročal o delovanju odseka v letu 1907. Iz tega poročila je razvidno, da je odsek tekom svojega obstanka zelo napredoval in da se vsestransko izpopolnjuje. Na občnem zboru se je izvolil tudi nov odbor za leto 1908. Izvoljeni so bili za odbornike: Zen Makso, Bernard Nikolaj, Brtoncelj Franc in Janez ter Cuk Karol; za namestnika pa: Brezar Alojzij in Klinar Janez. V svoji drugi letošnji seji je novi odbor izmed sebe volil za načelnika Maksa Zen, za tajnika pa Karola Cuk. Predsednik odseka Je predsednik društva, sedaj Janez Krivec; blagajnik je tudi društveni blagajnik Janez Vidmar. — Telovadci jeseniškega odseka telovadijo v treh vrstah. Vaditelj prve vrste je Nikolaj Bernard, njegov namestnik Franc Bertoncelj; vaditelj druge vrste pa Janez Brtoncelj. namestnik Janez Klinar.
Kamnik. Naš telovadni odsek kaj lepo napreduje. Vsak teden zahaja k telovadbi redno 19 bratov telovadcev. Lansko leto smo priredili nam v prid gledališko predstavo, kar se je izborno obneslo. Pridobili smo si do sedaj tudi že precej podpornih članov. »Čebelice« in naraščaja do sedaj še nimamo, a slednjega vpeljemo v kratkem. — Pridružilo se nam je nekaj krepkih fantov iz Podgorja, ki redno prihajajo k telovadskim vajam, ne brigajoč se za to. da morajo prekoračiti tri četrt ure dolgo pot do Kamnika. To nas izredno veseli. Le tako naprej! Na zdar!
Št. Vid nad Ljubljano. V nedeljo, dne 19. pr. mes., smo imeli zanimivo predavanje. Brat Puc iz Ljubljane nam je zelo poljudno razložil razvojni pomen telovadbe. Iz tega lepega predavanja smo spoznali, da ta stvar ni nova, ampak da so si že stari narodi krepili mišice s telovadbo. Zato pa smo sklenili to staro navado mladi fantje krepko gojiti v svesti si, da tudi v današnjem mehkužnem času ne škoduje spretno in čilo telo. — Bratu predavatelju pa lepa lvala, želimo ga še večkrat videti. — Gospod kaplan V. Zabret je daroval telovadnemu odseku 50 kron. Ker je ta gmotni prispevek, povrhu truda in skrbi, ki ga ima omenjeni gospod z odsekom, bi-Iježimo to s tem večjo hvaležnostjo.
Listek.
Sreča in vera.
(Tirolska povest. — Reimmichl.)
(Dalje.)
6. Skrivnost Amerlkanca.
Ko je Cilka prebrala pismo, je pričela krčevito ihteti. Nato je šla s pismom v čumnato k stricu Šimnu. Stari mož je presenečeno pogledal jokajočo ženo in vprašal:
' »Cilka, kaj ti je? Ali je kaka nesreča?«
Podala mu je pismo. Med branjem se je Amerikanec — tako so ga nazivali ljudje — zmagoslavno nasmehnil in rekel:
»Mhm, zdaj postaja Goričan ponižen. Vedel sem že zdavnaj, da bo prišlo tako — ampak tako hitro, tega ne bi verjel.«
Mlada žena je tedai dvignila proseče roke proti starcu in ihtela:
»Stric, ljubi stric, bodi tako dober in pomagaj! Ti moreš pomagati — ti moraš pomagati!«
Amerikanec je prijel Cilko za roko in ji govoril tiho:
»Saj veš, dete moje. da mi je vedno pri srcu tvoja sreča. Koga pa imam na
svetu, ki bi zanj skrbel, če ne tebe?____
Zdaj ti hočem razodeti nekaj, toda le pod dvema pogojema: prvič, da nikomur, prav nikomur ne zineš besedice o tem, kar bova govorila, in drugič, da se popolnoma ravnaš po mojih nasvetih. Saj ti želim samo dobro, in tudi vem, kaj je zate dobro, ker sem že mnogo izkusil na tem svetu. — Torej, Cilka, ali hočeš izpolniti moje pogoje?«
Ona mu je odgovorila hvaležno :
»Vem, da mi hočeš samo dobro. Popolnoma ti zaupam in obljubim vse, kar želiš.«
»Tako je prav, ljubo dete,« jo pohvali starec. »Zdaj govoriva dalje. Glej, naravnost veseli me. da pri Goričanu — poka. Že zdavnaj je bila moja želja, da se razdre to luteransko gnezdo in se zopet vrne v našo dolino sreča in vera. Dozdaj ni bilo mogoče . . . zdaj, ko se je pričelo podirati tam gori, bom pa že poskrbel, da pome-temo pošteno s krivoverstvom.«
»Stric!« zakliče Cilka.
»Poslušaj me, Cilka! . . . Tam gori bo kmalu zapel boben in — iaz bom kupil Goričanov dom. Za nobeno ceno ga ne pustim. In potem ga bom podaril tebi, Cilka, toda le pod tem pogojem, da ga ne odstopiš nikoli svojemu možu. — Saj pozneje ga bo tako podedoval otrok, in posestvo in hiša ostane v družini.«
»Stric, ljubi stric, kako si dober!« je jokala Cilka in poljubovala od veselja starčevo roko. Amerikanec pa je nadaljeval :
»Ce se tvoj mož resnično poboljša, potem naj se le vrne k tebi in naj nosi ime gospodarja. Toda posestvo je tvoje, in samo tvoje.«
Cilka je bila neizrečeno srečna.
7. Še enkrat zapeljivcl.
Nekega večera je našel župnik Gori-čana čisto samega, ko je klečal v zadnjem kotu hiše božje in jokal. Stopil je bližje k njemu, potrepal ga z roko po rami in vprašal:
»Kako je s teboj, Goričan?«
»O moj Bog,« vzdihne Jurij, »težko je človeku, ako ima na vesti tako hudobijo. Našega Gospoda sem izdal — kakor Judež! Saj mi Bog skoraj odpustiti ne more.«
»On ti je že odpustil,« mu zagotavlja župnik; »skesanemu da Bog svojo milost; dobri pastir zapusti devetindevetdeset zvestih ovc in gre za eno samo izgubljeno.«
Hvaležno je Ooričan pogledal župnika, nato pa mu je rekel:
»O, gospod župnik, iz srca rad bi se vrnil v Cerkev Kristusovo, v občestvo vernikov, danes rajše kakor jutri! — O, prosim vas, vsprejmite me zopet!«
»Le nekoliko potrpljenja še, Jurij!« odvrne dušni pastir. »Preveč si še udan čuvstvu. in marsikaj se more v tvojem srcu še razjasniti in utrditi, — toda moli in
vztrajaj!--O Veliki noči, ko vstane
Gospod od mrtvih, boš tudi ti obhajal praznik veselja.«
Jurij je vztrepetal pri teh besedah v veselem razburjenju.
Odslej je prihajal še pogosteje v cerkev, najrajše takrat, ko je bil čisto sam. Tedaj je pokleknil pred oltar Matere božje in molil tiho in prisrčno.
Dobil pa je štirinajst dni pred Veliko nočjo pismo od pastorja Kreninga iz Vaj-maria, ki mu je pisal, naj pride prihodnji ponedeljek v Rajheg na pogovor. Gre se za njegovo posestvo, ki bi ga bilo morebiti še mogoče rešiti dražbe.
Jurij je postal silno razburjen, ko je prebral pismo. Čutil je precej, da ga hočejo luteranski zapeljivci še enkrat dobiti v svoie kremplje. Ne bi šel — toda premagala ga je misel, da bo morebiti še rešil svoj dom sramote. Sklenil pa je za trdno, da se glede verskih stvari ne uda tujim gospodom niti za pičico.
Napotil se je torei v ponedeljek v Rajheg in se sešel v krčmi »Pri levu« s na-storjema Kreningom in dr. Liškejem. Oba gospoda sta prisrčno in veselo pozdravila Goričana.
»Gotovo se boste hudovali nad nami.« pravi dr. Liške, »da smo vam odpovedali posoiilo.
Jurij gleda mračno v tla in ne zine besede.
»Radi bi vam pustili kapital,« nadaljuje pastor, »ko bi bili plačevali vsaj obresti. — Vaše posestvo, se mi zdi, gre hitro rakovo pot.«
»Zakaj pa ste me silili, naj zidam novo vilo,« odvrne Jurij nejevoljno. »Obetali ste mi celo povodenj gostov, hribolazcev, in cele eore zlata — bilo pa ni vsega skupaj ničesar.«
»Ce bi bili pametno krčmarili. bi vas ne goljufale naše oblitibe. Samemu sebi pripišite krivdo!« povdari dr. I.iške. »Vendar hočemo vse še enkrat spraviti na pravi tir, ako se boste udali našim predlogom.«
»Kakšnim predlogom?«
»Dali vam bomo poslovodjo, kateremu se bodete morali v obrtnih zadevah popolnoma podvreči. Dalje zahtevamo od vas, da hrabro delujete za razširjenja čistega evangelija in naše luteranske vere.«
»Tega ne morem,« odvrne Juri odločno.
»Zakaj ne?« vpraša pastor Krening; »ali so vas zopet Rimci zadrgnili v svoje mreže? Nočete torej nič več držati z nami?«
»Za luteranstvo ne ganem več niti z mazincem.«
»Saj ste vendar luteranec po veri.«
»Bil sem žalibog — pa le po imenu — zdaj je, hvala Bogu, minilo to.«
»Kaj, vi ste se vrnili k Rimcem?« kriči dr. Liške.
»Še ne,« odvrne Goričan, »toda o Veliki noči mislim storiti to. Torej, z Bogom, gospodje, z vami nimam ničesar več opraviti.«
»Ampak mi imamo še marsikaj opraviti z vami,« se razjezi dr. Liške; »le počakajte še nekoliko in poslušajte! V naših rokah ste in zvedeli bodete kmalu, da imate še marsikaj proračunati z nami.«
»Ne razumem vas,« dé Jurij presenečeno.
»Vaše premoženje Je veliko manjše kakor vaši dolgovi, in čaka vas zato kazen v ječi,« pravi dr. Liške škodoželjno.
Goričan obledi. Nato pravi s tresočim glasom:
»Saj ste mi denar naravnost vsilili — veliko več, kakor sem vas prosil . . . Rekli ste, da storite vse to iz ljubezni do bližnjega, iz krščanske ljubezni. — Zdaj dobro vem. kaka je ta vaša ljubezen. S prevaro in zvijačo ste me pahnili v nesrečo — fej! — Dobro si bom zapomnil, kaj pomeni ljubezen pri krivovercih.«
Dr. Liške vstane in sramoteč Goričana odpre vrata. Jurij odide. V sprednji sobi zapazi svojo ženo Cilko in mlado Ro-žlinko. Obe sta bili na neki božji poti in sta si nekoliko odpočili v gostilni. Jurij, ki je bil že prej tako razburjen/ni zdaj vedel. kai bi storil. Stonil je k Cilki in Ji ponudil roko. Toda Cilka je videla že nrej v sobi dr. Liškeja in zadelo jo je to kakor z nožem v srce. Prepričana je bila, da je vse sedanje Goričanovo vedenje le — hlimba in hinavščina. Zato je poeledala Jurija z zaničljivim pogledom, sunila njegovo roko od sebe in se obrnila proč.
Jurij se je ves potrt oootekel proti vratom.	(Dalje prlh.)
V Lurd!
Zanimivo je življenje sv. Katarine. Kakor vsi italijanski svetniki, ima tudi ona tisto izvanredno posebnost, da se kaže velika svetost in neizmerna ognjevitost v vsem njenem življenju. In ravno ta sveta ognjevitost, ki sega že prav čisto do meje, je napravila italijanske svetnike velike, če pomislimo samo na sv. Frančiška Asiška-
ga. To pač odgovarja italijanski ognjeni ; in vročekrvni naravi. — Sv. Katarina je živela pred dobrimi 400 leti in je bila iz plemenitega rodu Fiesco di Lavagna (iz tega rodu sta bila tudi papeža Inocenc IV. in Hadrijan V.). Ze kot mlada deklica bi najraje sledila svoji starejši sestri v samostan, toda stariši so jo omožili z nekim lahkomiselnim in zapravljivim plemičem, vsled česar je bila Katarina silno nesrečna. Po smrti moža. ki je zapravil vse premoženje, se je posvetila popolnoma postrežbi bolnikov v bolnišnici Pammatorie. Njen zgled je posnemalo mnogo bogatili in plemenitih Genovčanov in pod njeno oskrbo se je povspela bolnišnica, ki je bila dosedaj silno zanemarjena, do izredne višine. 'Io se je posebno pokazalo ob času kuge, ki je divjala v Genovi skozi 23 let: takrat je našlo na tisoče bolnikov v tej bolnišnici požrtvovalne in ljubezni polne postrežbe.
Sv. Katarina je bila visoke, vitke postave in zelo lepa. V notranjem duševnem življenju se je tako odlikov^.i, da se ji je zdelo nemogoče, da bi mogel človek Boga razžaliti .Nekaj posebnega v njenem življenju, da je bila v adventnem in postnem času sv. obhajilo edina njena hrana. Ogledali smo si tudi njeno celico: strine stopnjice, kakor v kako klet, majhna, ozka sobica z malim okencem pod stropom; nizek stol in bič, to je pa bila njena skromna oprava. Tu je preživela visoka plemkinja večino svojega življenja v postu, zatajevanju, trpljenju in postrežbi bolnikom ter je s tem storila sama brez plačila več dobrega na svetu, kot store dandanes vsi oni, ki kriče, da delajo za blagor ljudstva in zraven obrekujejo katoliško cerkev, ki je po njihovih mislih vzrok vseh žalostnih družabnih razmer. Cerkev pa molči in dela, dela neumorno in vztrajno.
Ko smo prišli zopet na ulico, je vladalo po ulicah najživahnejše dopoldansko življenje. Ljudje so tekali, kakor bi se vsakomur neizrečeno mudilo in tudi mi smo bili prisiljeni stopiti malo hitreje, da nam ni stopal zmerom kdo na pete.
Šli smo čez najživahnejši in menda najlepši trg v Genovi »Piazza Deferrasi«. No, živahen je pač ta trg, a da bi bil kaj posebno lep, do tega zaključka nisem mogel priti kljub najskrbnejšemu prizadevanju. Nekaj lepih hiš, kakoršnih se dobi po vseh velikih mestih, par moderno urejenih prodajaln, popravljena in neokusno predelana palača nekdanjih doždov, na kateri se pa zdaj svetijo napisi raznih poštnih, telegrafskih itd. uradov: to je trg z vso svojo lepoto. Tudi na stolni cerkvi, ki stoji nekoliko nižje, se pozna, da Genovčani niso bili kljub svoji trgovski izvedenosti in vernosti nikdar veliki umetniki ter da so bili z malim zadovoljni. Stolna cerkev sv. Lovrenca stoji na malem klancu, obzidana na dveh straneh s hišami, tako da bi človek komaj vedel, da je to kaka cerkev, ko gre mimo nje. Le od vhodne strani, kjer je precejšen trg, si jo človek lahko ogleda od daleč. Vhod, ki se svetlika v krasnem črno-belem marmorju, je res zelo lep, a sicer cerkev ne napravi posebnega vtisa na gledavca. Notranjščina Je sicer zelo
čedna, a vidi se, da je bila že enkrat prezi-dana in vsled tega precej izgubila na svoji krasoti. Nekaj posebno dragocenega in lično izdelanega pa je v levi stranski ladiji kapelica, kjer so shranjeni telesni ostanki sv. Janeza Krstnika. Baje so dobili Ge- I novčani telo sv. Janeza v Palestini v srednjem veku, za časa križarskih vojsk, ko so posodili svoje ladje križarjem, ki so šli v boj za sveto deželo proti Turkom. Kapelica je zagrajena z marmornato ograjo in ženske morajo še danes trpeti za greh Herodiadin, ki je bila kriva Janezove smrti, da ne smejo v kapelo pogledat telo sv. Janeza.
Ko smo si ogledali cerkev in kapelico sv. Janeza, smo imeli slovesno sv. mašo in mnogo radovednih Italijanov se je ustavilo ob zidu ali za kakim stebrom sredi cerkve ter poslušalo naše petje.
Popoldan smo se vsedli na vozove in se peljali po velikih in dolgih ovinkih proti pokopališču, ki je menda tako lepo, da se že radi tega izplača iti pogledat Genovo. Cesta je šla počasi navkreber, razgled se je odprl na širno morje in pristanišče, v katerem je bilo vse živo manjših in večjih ladij, ki so se zibale nalahno na morski površini. Množica ljudi je švigala po pristanu, delavci so polagali igraje s parnimi stroji velikanske zaboje v veliko trgovinsko ladjo, ki je stala sredi med drugimi, mogočno in veličastno; na koncu je odhajala druga ladja, ljudje so stali na krovu in mahali z robci, drugi pa so opazovali z daljnogledom to bujno množico, ki je nemo gledala na odhajajočo ladjo; prazno mesto so napolnili čolni, ki so zdaj dohajali, zdaj zopet odhajali in se globoko nagibali na desno in levo. Z male lične ladje so stopali potniki, postrežčeki so nosili velike kov-čege iz nje, mornarji z modrimi jopiči in čepicami so letali po njej hitro kakor v zadregi ter vpili vse križem. Visoko je pljuskalo morje ob stranico ladje in solnce je odsevalo v njem zdrobljeno v milijon koscev. — Genova je odlično trgovsko mesto, ki je že v srednjem veku uspešno tekmovalo z Benetkami, katero izmed njih bo imelo prvo besedo na Sredozemskem morju.
Cesta se je vila vedno bolj navzgor, mesto je deloma ležalo pod nami, deloma pa se vzpenjalo v velikanskih krogih po lenih gričih, ki segajo prav do morja. Take krasne in divne lege nima zlepa kako mesto kot Genova. Nekoliko se lahko primerja z mestom Curihom v Švici. Menda so Genovčani silno ponosni nato in naziv-ljejo raditega svoje mesto »La Superba«: Ponosno mesto.
Prevozili smo staro mestno zidovje, ki se je semintja še ohranilo, in pred nami se je odprla ljubka otožna dolinca. Po pobočjih samevajo bele, lično zidane hiše, široka cesta se vije navzdol po bregu ter vodi k pokopališču, ki leži deloma v dolini, deloma pa se vzpenja po griču navkreber. Tiho je bilo povsod, samo po klancu navzdol se je začulo peketanje konj in iz mesta je zašumelo včasih močno in nerazločno, kakor silni morski valovi v neizmerni daljavi, ko se vzpenjajo visoko in divje ter padajo zopet razpršeni v mi-
lijon kapljic z veliko močjo v globoko žrelo, ki se je naredilo pred njimi. Včasih pa včasih se je oglasil kratek in oster žvižg iz pristanišča, šum je prenehal za hip, da je zabučalo zopet silnejše in močneje. Počasi smo vozili po zložnem klancu po griču navzdol voz za vozom, umazani in le za silo opravljeni otroci so stali ob vhodih stanovanj oziroma votlin, ki so napravljene v cestnem obzidju; gledali so nas s svojimi velikimi očmi topo in nemo, kakor bi se zgodilo nekaj neizrekljivo žalostnega, česar pa oni ne morejo povsem umeti. Ljudje so stopali počasi in s težo po klancu navzgor, solnce jim je pripekalo v obraz, potne srage so jim stale na čelu in se mešale z gostim cestnim prahom, ki se je visoko dvigal ob naših vozovih. — Kraljestvo mrtvih! Tisoči in tisoči Ge-novčanov je že hodilo tu svojo zadnjo zemeljsko pot; naveličali so se silnega šuma, ki vlada na oni strani griča in si zaželeli mirnega in tihega počitka v tej dolinici.
GLAVNO ZBOROVANJE ZAUPNIKOV »SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE«.
Deželnozborske volitve so pred durmi. Več volivnih okrajev ie na svojih lastnih zborovanjih in posvetovanjih že na jasnem glede složnega in enotnega postopanja pri volitvah. Ker pa stopa »S. L. S.« v volivno borbo kot enotna zastopnica našega slovenskega ljudstva na Kranjskem, z jasnim programom političnim in gospodarskim, ki ga hoče z združenimi močmi tudi izvesti, zato se je odločil osrednji volivni odbor »S. L S.«, da skliče
glavno zborovanje
zaupnikov »Slov. Ljud. Stranke«, dne 10. februarja 1908, ob 9. uri dopoludne
v veliki dvorani hotela »Union« v
Ljubljani.
DNEVNI RED:
1.	Politični položaj in deželnozborske volitve. — Poroča dr. Iv. Šusteršič.
2.	Gospodarski položaj in deželna uprava. — Poroča dr. Evgen Lampe.
3.	Kandidature za deželnozborske volitve.
4.	Slučajnosti.
Osrednji volivni odbor »Slovenske Ljud.
Stranke.«
Dr. Ivan Šusteršič m. p.
načelnik.
Zaupniki, prihitite v obilnem številu na ta važni shod, ki naj dvigne moči in veljavo naše »Slovenske Ljud. Stranke.«
Še vedno ie čas za naročevanje »Domoljuba«. Prosimo vse somišljenike, da pridno razširjajo naš list. število naročnikov je zelo naraslo, tekom par tednov nam bo mogoče natančno povedati, za koliko smo napredovali. — Ne pustimo ležati »Domoljuba«, ko smo ga prebrali v kakem zaprašenem kotu, posodimo ga svojemu sosedu, ki si ga morda ne more naročiti.
trr>_r~u<* « i 'n* * * ■ « « ^ ^^
Razgled po domovini.
internino učiteljstvo povsod enako nastopa, zato pa vedno boli izgublja ugled In ve» Ijav«» pri ljudstvu. Štajerski liberalci, ki mi doživeli pn /adnji volitvi v savinski d» lun /.i deželni /Ihh t.iko sramoten pora/, se sedaj iz-prašujeio med sclnij. kai je pravzaprav v/r«»k takega iHira/a. Prišli s« do zaključka, da je največ kriva na i/gubljeni bitki strast liberalnega učiteljstva. lo hoče šolsko obiskovanje do It«, leta ta/siliti, i/raža želio se po večjih šolskih palačah, vs.ik duhovnik mu je »iar«, ki no sine več v solo, in kdoi noče svojega duhovnika sovražili, je -i.uški podrcpmk«. Naše ljudstvi» se ie kmalu nasitilo i.ikili zincr-lani ni se je «»brillio do kmečke /veze. kjer jc del«» in ne samo zabav Ijanje. I ibeialno uči-teljstvo vidi s.inio sebe. vis«»ke plače iu krasne šolske palače, skrb in o/ir ua kmeta pa ostane i.a strani. I:i to liberalno učiteljsivt» je najbolj agitiralo 7,t Zdolscka. /a to ie motal propasti! l udi ua kranjskem nastopajo v prvih v rstali /«»pei S. 1 . S. liberalni učiiel i. Neprestan»» j«» blatij«» po sv«»iciu časopisju, «lasi bi morali vedeti, da um lx> ta stranka rezala k i tilt l'udì na Goriškem so najstrupenejii na-sproiiuki »s 1.. S.- ravno liberalni učitelji. Ni čuda. da so napredki med licenci p«> mnogih k i.tuli tako slabi.
Socialnodcinokraškc l.i>i. Na sv. inisi-lon v \ elik«»v ec bi bil imel priti znani pridigar l-.itei M»cl i/ Dunaja. a je vsled bolezni «>d-l*»vcdal m prišel ie drugi pridigar. \ social-ileinoklaškem listu Arbeiierw illc« ie pa ua-niki.it i/sel «i«>pis i/ \ eiikovca, v katerem i a padajo politične ptidigc lutia Mieln.i pri lllisijouu. lil P. Abel niti iti bil tla liiisijonu. I oka/. da si s<\. demokrati kai i/mišljujcjo napade ua duh« \iuke
Stari «»Kinski odbor na N rhniki je glasom «»dlok.i c ki delilne vlade / dne 23. ian. I^tVs s: : Jo : župan«»in .Iciovšckotn \ icd ra/-luišvon koitusa:'cm « :nicnovan g. Matija IVvk.f. ix»scst: k im \ rluiiki Niegtmm svetovalcem pa gosp k.i:oi Mayer lil g. Josip I enaičič.
S. I. S. na Goriškem c nastav la za pn-liodme de.Vir., Krške volitve v ev kandidatov .'a spU->;-.o m:. , K>do kandid rali drž. I», sla; e* l'or.. .*U:a\ .s d:. frecci) in advokat \:'W'\C K s so dosedaj
.CiVC Ka:.d:da:<
urc-
ÌXV..1-
di. Pavlete -aupmki postav goroč.i. ;voicsoi a ;:c-I'i:..i. :i:.vitu k'.an-uča. Mihae... . ego r Lanata l>- tv hud. kei nastop ag:a: ... «":a'.srščekova ji s»vi-lilllftil stranka skupno. Nah<2 upa na muli«» mu lepo se raiviìaxCa S. L. S. kmetje. dol
vam .-'..isti . !' \ > ;v. ; j,	s,
I.iio sv Os .:'.Y.V k. s.	\as	\ iš ..
liubtH» n s»v>t; cv. s. rs	>	;išr. . dc-
ClmvK' ss v> :v ;. s sc	s .'V s	i .:
imi Sp«xlnicm Štajerskem. Iivoljtn < hd \Jojz
lerg'av. " .	v \ >:. .is "vi w
glave. k»»*t «\1 vaše š s: , s" csl vaše <*v.. ugleden in spoštovali kmet. I« kaj Jtf pčsafi liberale «* uent r- volitvah - »Sarocr L.st« ic za p» sai toic »«Viknto une^croo s\\>* (k>-Nvko Oby.il.na C s. - i-	t;-.	J - -, ;
ka M v CCBQ srar,v»io siov cr.skc^a r«jvs3a štajerskem. Dm 23. or. 1906 < čm v ;g«\k v.i,i št.ieisših >1o\ì;kc-. . iar. ne sramote.* ša'v>, kiud-c v postav tiHv.a kaiid data. ; vei so vccuk. v ü \«vli .. in rato «ih psit.es	t
i sink.ii» kuwtavzan. ncur-.ncij. nr^^su. Nitrljn- To more vs.ikcmu	<\iprit
»Vi KneJ*. vaš.; č.«s: vaše poisen e
nos zahteva, da se vsak z ogorčenjem obrne od stranke, ki tako nizko sodi o vas, da s studom v rie od sebe list. ki vas takti nesramno blati pred svetom! Ce pa se bi še našli ljudje iucd našimi kmeti, ki še vedno hlapčiijejo tei protikmečki in ljudstvu sovražni stranki, je lo v resnici večna sramota za slovenski kmečki stan!
Romar]! v Lurd, ki so že poslali uprav-ništvu »Slovenca« svoje priglasnice, prej-nio te dni poštne položnice za plačilo potnih stroškov v smislu prvega oklica. Seveda se še vedno prejemajo nove prijave, dokler ne poteče določeni rok za zglaše-vanje. Rdeče priglasnice lailiko preskrbi tudi upravništvo »Domoljuba«.
u HcKiinjc pri Cerknici. V nedeljo. Jo. ian. l»i» litanijah so cerkniški liberalci v gostilni pri Viku« sklicali volivni shod ter z lepaki ljudi vabili nanj. Ostali so popolnoma santi (kakih devet imi številu). Niti eden naših volivcev se iu dal speljati na led. Liberalci hočejo zlorabiti g. Marcita, dasi se je ta sani odpovedal kandidaturi. Liberalci, ki so bili sprejeti v kmečko zvezo. izkušaqo na vse načine med našimi volivci napraviti zmešnjavo, a ne ho šlo.
n kako jc liberalna kmečka posojilnica v št. Petru za kmeta! Prig«»dil se je sledeči slučaj: Neki kmet jc na prigovarjanje liberalnih agitatorjev šel iskat posojila k liberalcem. Se-v eda ga je bil gotovo ves odbor vesel, češ, c vsaj eden. čeprav Ic za -'00 krone. Posojilo sc uiti je dovolilo m izplačalo tudi polovico. Po drugo polovico pa jc hodil kakih 14 dni, pa ic nič ni dobil. (Znamenje, kako so gospodje zal«»-/iiu / denarjem.) Naenkrat dobi poziv, da naj se /glasi. On pride, pa namesto da bi mu blagajnik izplačal tistih borih sto krone, ga pa začne obkladati z ne prav lepimi priimki: češ, da še gosp<»dar iti, da je lump, da hoče posojilnico goljufati itd. ud. Casi pa. da si je pustil kmet \so reči, posebno «xl tacih kot je blagai-nik kmečke posojilnice v št. Petru, so pa ?e da\ no minuli, zato zahteva kupno pogodb«» s s«»diiiiskini sklepom, katero je prej odboru iz-i«»čil kol i»«»trdilo. da jc posestvo prepisano na u ega. nazaj in gre narav itosi k s«^diščti v Postojno. \ Postojni so ga potolažili, da naj bo g!edi svoje Inši-e le brez skrbi, da .ic res njegova. glede gospodov pri posojilnici pa so mu naročil. če ne /nani brati, naj gredo pa še v šok1 nazaj ! ko pride kmet i/ Postojne, se .g asi pr »stari, posojilnici, kjer dobi takoj ves dei.ar n napravijo mu vknjižbo (razun ss-.cnov ) br\2 \ s^vili str«>ško\. Se\ eda je takoj npnMÉn ves denar, povedal jc tudi -, kar sc "iu jc naročilo v Postojni, če rv> sa	št pa ne vč. Kmetje občine
š: Pete-' r. >r.:c raprednjakc same. na; sami sa- ~ sS: Vas hočejo pa le vloviti. iz ■ s;	k nonJrvah! Lažejo, da ic pri
i? >:roš\cv r. da so obresti manjše. • š< t r-ag^iv Št*i>š*ov jc in d /goraj otne-i i.Tae; c i vo JO kron — pa še ni nič »i« ds't.a hrar. -.icj in pos«>j(lnica pa > -i -i >u .-.brest, napravlja vknjiž-•< sansa f.: .'* trt posestnikom na roko in rd»i «m..: ju ra:	c do nje. kar «ki-
*?sr»: 3*-.:->-ar.»e tekom I.' let. zato sc >i :t št i pr^botejt. ^efià i»;iiar 1? P-ifarskega se nam piše: ttl tv eòe- je Ni \ eiik požar v cir-«--»'ši- rasi Peec>ma e rciaìa hiša in gospo-^arsii	štjun gospodarjem. — štiri
:: -Eii-r.ci so ~ti.mt večji del vasi. Težavna je
bila rešitev konj. ki nikakor niso hoteli zapustiti hleva, v katerem se jc gospodar hudo opekel.	„ ,
Sestra graškega Škota zgorela. 80 let stara sestra graškega škofa dr. Schusterja se je tiščala preveč zakurjene peči. Vsled tega se je ženski vnela obleka. Dobila ie take ope kline, da je tekom ene ure umrla.
Poizkušen samoumor. \ bližini I rsta seje položil pred brzovlak državne železnice .13 let stari delavec Janez Jerina iz Logatca, ki je prišel peš iz Gorice v Trst. Jerino pa brzovlak ni povozil, žel. stroj ga je porinil v stran, da ic Jerina padel v jarek. Pri padcu si je Jerina zlomil nogo.
Povečanie kolodvorov in pomnoiltev skladišč se izvrši med gradnjo belokranjske železnice pričenši pri Grosupljem, v Novem mestu in Kočevju.
Samoumor gostilničarja. Pretekli teden « poludne se ic v Spodnji Šiški št. 15 v kleti obesil 55letni gostilničar Anton Celare. Zdravniška izjava pravi, da se Jc možu zmešalo.
Četrti kočijaž v Trstu napaden. Iz Trsta poročajo: Poznali smo. da se ie vršil zopet napad na kočijaža blizu Pcvina. Takrat se pa napadalcu ni posrečilo umoriti svojo žrtev. Ob kakih okoliščinah se ie vršil napad, nam šc ni znano; vemo le. da ie kočijaž težko ranjen in da je znal povedati, da je napadalec, ki je zbežal, njemu dobro znan čevljar iz Trsta. Isti da je bil elegantno oblečen, radi česar se domnev.% da ie bil identičen s prejšnjim napadalcem kočijažev. Tržaška policija obv eščena o tem napadu, je storila takoj korake za arctovanjc. toda zaman. Konstatirala ic le. da dot čncga čevljarja ni več v Trstu, kar še N»lj potria suni proti njegovi osebi. Policija drži vso stvar zcl<» tajno. Dobili smo še drugo poročilo, ki pravi: .Mietili mlinar Peter h'urlan iz Prvačinc se ic 29. ni. m. vračal na svojem vozu. obloženem z žaklji iz Nabrc-žinc domov. Mlizu Pcvina je prisedel k njetnu na voz neki Laudali. Ji »letni čevljar, ki je pa mlinarja kmalu nato ustrelil v hrbet, nato pa pobegnil. Mlinar ic opasno ranjen. Itnel ie s sv boj ->i«i K. kar je I.audan najbrž vedel. Morilec najbržc vseh štirih kočijaž.ev je čevljar Scmulič iz Breitovicc na Krasu
»Vera ie zasebna stvar!« To je že staro geslo liberalcev, socialistov iu tudi naših mož nove gospodarske stranke. S tem hočejo reči. da se ne vtikajo v zasebno življenje posameznikov : a v javnost vere ni treba vlačiti. A koliko je vredno to geslo, nam dokazuje sledeče: Voditelj italijanskih socialistov Sacco se ie v nekem turiiiskcm listu izrazil sledeče 0 križu m verskemu pouku: »Cenili nam bodo egiptovske (!) figure (hoče reči: križ?) Centu kos lesa? Upamo, da zmagamo pri prihodnjih volitvah. I k »I j Iv» kedaj. zahtevamo sedaj: Proč s križi ter s kraljevimi slikami iz šol! Država ix»d|»ira duhovnike: «-»boji so naši sovražniki. Zato d«»li / monarhijo (s kraljem) in doli z dn-hovniki!« l ako govore očitne rdečkarji. liberalci r>«> »Slovenskem Narodu« ravno to zahtevajo, pristaši nove gospodarske stranke, ki love sedai kaline p«» prijazni ribniški dolini imajo tudi na svoji /.astavi rek. da jc vera zasebna stvar. Ob volitvah se delajo zlasti žjc te stranke /a dobre m verne katoličane, po volitvah bodo pa /opvt vrgli krinko z obraza m videli bomo stare librale«, kakor-šni so bili «>d nekdaj.
Vedeli »mo dobro, da bodo prišli tudi ob teh volitvah na dan razni »neodvisni kandida-tic., ki se bodo branili un vse pretege libora-
lizma. Še pri vseh volitvah v zadnjem času so zrastii kar iz tal taki možje. Nekaj nerazsodnih volivcev so vedno vjeli na ta lim. Naj-brže se jim posreči tudi sedaj. Dvomimo pa, da bi mogli ti neodvisniki ali kakor se imenujejo pristaši gospodarske stranke pridobiti za se kakega pametnega moža S. L. S., ki le nekoliko prebira naše časopisje. Gospodarska stranka je ravno tako protiverska in liberalna, kakor je »Narodova«. Načelnik njen je liberalni advokat dr. Ravnikar, v odboru strankinem so sami mladi liberalčki. Na deželi nimajo nikjer drugje zaslombe nego v ribniški dolini in še tu samo v Dolenji vasi, Sodražici in Loškem potoku. A pristaši te nove stranke so znani že iz prejšnjih dob kot pristni liberalci. Zato ne more noben kmečki volivec z mirno vestjo oddati svoje glasovnice za kandidate te stranke.
Tridneven kmetijski tečaj na Grmu priredi vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu od 10. do 12. februarja t 1. Pouk se bo vršil vsak dan od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne in bo združen s praktičnimi razkazovanji. Pouk bo brezplačen in se ga more udeležiti vsak odrasel kmetovalec oziroma gospodinja. Dopoldne se bo poučevalo o času potrebnih vprašanjih iz kmetijstva popoldne pa o kmetijskem zadružništvu. Natančneji spored bo naslednji: V ponedeljek, 10. februarja : dopoldne od 9. do 12. ure: pridelovanje krme, setev detelje in trave na njivah, naprava novih travnikov, uakup deteljnega semena. Popoldne od 2. do 4.: Zadružništvo, kmetijske nakupovalne zadruge. V torek, 11. februarja: dopoldne od 9. do 12.: živinoreja, reja in krmljenje molznih krav, goveji hlevi. Popoldne od 2. do 4.: živinorejske zadruge s posebnim ozirom na pre-šičorejske in perutninarske zadruge. V sredo. 12. februarja: dopoldne od 9. do 12.: mlekarstvo, prodaja svežega mleka, ravnanje z mlekom, izdelovanje presnega masla. Popoldne od 2. do 4.: mlekarske zadruge. — Kdor se želi udeležiti tečaja, naj to naznani vodstvu šole po dopisnici. Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu. dne 22. januarja 1908.
Pozor, možje, pri občinskih volitvah! iz nekaterih krajev slišimo, da se učitelji ljudem vsiljujejo v občinski odbor. Tukaj treba pozornosti in previdnosti. Kakor vam je znano, so po večini ljudski učitelji liberalci in naj-strastnejši nasprotniki kmečke ljudske stranke. Takih naši pošteni krščanski možje gotovo ne bodo volili v občinski odbor. Mnogi učitelji pa so tihi liberalci, ki ne kažejo zunanje mrž-nje do duhovnika in naših mož, hodijo v cerkev, so tu in tam celo organisti, pa so naročeni na vse liberalne, brezverske liste, a na nobenega poštenega krščanskega. To so hinavci ali strahopetci, in taki tudi ne sodijo v občinski odbor. — Se drugi so pa pravi prefri-ganci. Do zadnjega časa so bili še naročeni na bogomrzki »Slovenski Narod«, ki je oblatil vse, kar je poštenemu Slovencu sveto in drago, sedai so si pa morda naročili celo »Slovenca« in »Narod« opustili — prav so storili in pametno; vendar pa se jim ne sme tako hitro zaupati: tudi takih nikarte voliti — še sedaj, lahko pa, če bo treba, čez tri leta, ako pokažejo v tem času, da so se res spreobrnili in so zvesti pristaši prave, to ie Slovenske Ljudske Stranke! Torej, pozor!
Imenovanje. Kakor poročajo nemški časopisi. je presvitli cesar imenoval vlč. gospoda župnika in duhovnega svetnika pri Devici Mariji v Polju Matija Kolarja za kanonika in stolnega dekana ljubljanskega stolnega kapi-telja.
Duhovske izpremembe na Štajerskem.
Prestavljen je frančiškan o. Krizogon Tišler od sv. Trojice v Nazaret. — Župnijo sv. Bolfenka je dobil č. g. kaplan Jožei Vodošek. — V po-
koj je stopil č. g. Franc Snirečnik, župnik v Št. Ilju pri Velncju. — Nevarno je obolel župnik iz Kamnice č. g. Janez Wolf.
Zaupni shod deželnozborskih volivcev iz trebanjskega, litijskega, žužemberškega, vi-šenjskega, radeškega in mokronoškega okraja se je vršil pretečeni ponedeljek pod predsedstvom dr. Šusteršičevem v »Unionu«. Zaupniki so postavili za kandidata: župana Vehovca iz Žužemberka, župana Košaka iz Grosupljega ter stolnega vikarja dr. Evgen Lampeta iz Ljubljane.
V mestnem okraju Kamnik, Radovljica in Tržič so ponudili zaupniki »S. L. S.« kandidaturo radovljiškemu okrajnemu glavarju g. Detela. G. glavar je sprejel kandidaturo in nastopi kot samostojen kandidat.
Kranjski deželni predsednik g. Teodor Schwarz je postal baron. Pretečeni teden so se mu poklonili zastopniki uradov ter mu ča-stitali k visoki odliki.
n Na dopis učitelja Mercine v obskurnem »Notranjcu« na strani 28. IV. letnika izjavljam, da nisem s stvarjo, ki mi jo podtika Mercina, v nobeni zvezi. Mercina se mi namreč ne zdi tako važna oseba, da bi se ž njo sploh bavil v javnosti. V tolažbo mu bodi poveaano, da nisem v zvezi s prav nobenim dopisom, ki so se sploh kedaj v kateremkoli listu tikali njega. Obenem izjavljam, da ne bodem na napade v »Notranjcu« nikdar več odgovarjal. — Na Go-čah, dne 1. februarja 1908. — Anton Bezeg, učitelj.
iz ljubljanske okolice.
Spodnja Hrušica. Gospodarski shod, ki bi se bil moral vršiti na svečnico, se bo vršil pozneje. Predavatelj ga je moral zavoljo ra/.iiciiih ovir odpovedati, kedaj bo sedaj, boste kmalu izvedeli.
Preluknjan cilinder ali polit, pogreb na Vrhniki. Ne bi pisali o tem, da ni stvar tako zanimiva in podučila. Kar Vrhnika stoji, se še ni doigrala taka igra v javnem življenju, kakor se je doigrala na Vrhniki ravno pred par tedni. Ne vemo, kako bi jo imenovali, ali žaloigro ali veseloigro. Zdi se nam. da je oboje. Kot komedija se je igrala, kot žalo-igra doigrala. Ako si nekdaj prišel na Vrhniko, si povsod slišal ime Jelovšek, Špehar, Špehar! Zdelo se je, da je Jelovšek nekak polbog vsega vrhniškega človeštva. In prav to je tudi bil. Iz preprostega kaprola pri pšelar-.iih je postal vrhniški župan, predsednik kraj-nega šolskega sveta, predsednik okrajnega cestnega odbora, predsednik zdravstvenega sveta, deželni poslanec, cerkveni ključar itd. itd. Sploh: kjer je bilo treba čemu predsedovati, je predsedoval Jelovšek. A nekaj je Jelovšku manjkalo — politične značainosti. Danes je ta-pljal prijazno po ramenih priprostega kmeta, danes je poljubljal kaplane, — jutri pa se je šel klanjat zagrizenemu sovražniku prvih in drugih slovitemu Heinu ter mu vedno pošiljal polne košare najboljših jedil. Hein je slastno jedel, Jelovšek pa si je isti čas sam kopal grob. On bi bil lahko še marsikaj postal. Koliko naklepov za prihodnjost je imel v svojem širokem na vse strani odprtem srcu! Železnico vrhniško podaljšati čez hribe in doline do Idrije, to je bila njegova zagotovljena gotovost. In danes? danes je on tuj stranki, ki ga je posadila na konja, zato pa je tudi tujec na Vrhniki. Dvakrat je sklical zadnje dni občinsko sejo, dne 15. in 20. januarja, pri kateri je hotel doseči vsaj še častno občanstvo, a vselej so ga pustili njegovi lastni pristaši na cedilu, tako, da se je od 34 odbornikov udeležilo seje samo 17, kljub temu da so somišljenikov iskali calo z vozovi. Dasi je predpust. so se pa-
metni ljudje vendar enkrat morali naveličati te čudne komedije. Mož je izgubil vse časti. Ostal je samo še ud okrajnega šolskega sveta, za katerega se je pa sam predlagal. Jelovšek je politično hiral, vrhniški notar Komotär pa mu je hotel biti zadnji čas zrdavnik, a prišel je prepozno. Četudi je Jelovšku in njegovi liberalni stranki povsod iskal pomoči, je vendar moral Jelovšek izhirati na politički starosti. In ko so dne 20. januarja Jelovškovi prijatelji po nesklepčni seji stali na trgu pred cerkvijo sv. Lenarta, je ravno v zvoniku zazvonilo mrliču, in nekateri so dejali, da zvoni Jelovše-kovi umrli slavi. Ne njegova prijaznost, ne Heinovi zajci, ne navdušenost njegovih pristašev ga ni mogla rešiti, ker danes zmagujejo le načela, in samo trdna in prava načela. Ko bi mu bil notar Komotar dal ta prašek pravili načel, pa bi bil Jelovšek ostal in notar bi bil dobil diplomo politiškega doktorja in bi volil celo v prvem razredu, dočim sedaj voli v drugem. A sedaj je prepozno. — Isti večer 20. januarja je Jelovšek primoran podpisal svoj politiški testament in se je odpovedal svoji županski časti in drugi dan se je poslavljal od vi iin skih uradov ter nosil kot politični mrtvec svoje lastne »parte« liste okoli. Storil je kakor se godi pri Turkih. Ce turški sultan hoče koga obesiti, mu pošlje prejšnji dan ^leno vrvico, češ : Obesi se sam, če ne te obesim jutri jaz. Tako je storil Jelovšek. Ker je vedel, da bo razgnan stari občinski odbor, zato je prejšnji dan odstopil rajši sam. Da bi bil to storil pred pol letom, bi s tem pokazal vsaj pi-čico odločnosti in samozmage, a če prisiljen stori ta korak zadnjo uro, to ni več znamenje junaštva. — Dne 21. jan. pa so hoteli Vrh-ničanje izvoliti Jelovšku naslednika v osebi možatega Fr. Tršarja ml., a Jelovškovi politični dediči so to preprečili z odsotnostno ob-strukcijo. In tako so pokazali, da niti njim ni volja rajnega slavnega Jelovška sveta, ki je nekoč dejal :Ce jaz ne bi bil župan, bi bil najsposobnejši Tršar. Gospod komisar jim pa je pri zadnji volitvi zapretil, da dež. vlada in dež. odbor razženeta stari vrhniški občinski odbor z Jelovškoin vred. S tem bosta zapela libero na grobu Jelovškove slave. Tako mine svetovna slava, ostane pa preluknjan cilinder. — Jelovšek je bil tepen z ravno isto šibo, s katero je nekdaj tepel vrlega rajnega župana Le-nasija. Od vse slave mu ni ostalo dri'zega, nego zaslužni križec, ki mu ga je preskrbel svoje dni dunajski Hein, a ta križec le naznanja mesto, kjer je — grob Jelovškove slave. In ko stojimo ob tem grobu, se nas nehote loteva neki neodoljiv elegičen duh, ker se vesela komedija končuje s tako žalno tragedijo. Kaj bo na tem grobu zrastlo, bomo že poročali.
g Preska. Pretečeno nedeljo, dne 19. m. m. smo imeli društveni shod, in obenem je imelo naše izobraž. društvo svoi peti redni občni zbor. Na shodu nam je predaval državni poslanec g. J. Gostinčar o delovanju našega državnega zbora: O nagodbi ter nje nasledkih v gospodarskem oziru, o predlogu socialnih demokratov glede draginje živil ,ter o raznih vzrokih draginje. Gospodu poslancu Gostinčarju smo za njegovo poljudno predavanje jako hvaležni. Iz poročila društvenega tajnika na občnem zboru povzamemo glede društvenega delovanja v pretečenem letu sledeče: Društvo ie priredilo skupno s tukajšnijm delavskim društvom več shodov z raznimi predavanji. Štiri shode pa je imelo naše izobraževalno društvo samo zase; na teh shodih so nam predavali razni gospodje o sledečih predmetih: Dr. A. Ušeničnik: O framason-stvu. G. J. Brajec: O krivih naukih večne materije in stvarjenju sveta. G. dr. E. Lampe: O razmerah in življenju na papeževem dvoru. G. dr. J. Gruden: O avstro-ogrski nagodbi. Društvo ie imelo v pretečentm letu tudi ra-
zne zabavne prireditve in sicer: štiri veselice z dramatičnimi predstavami in petjem in deloma tudi z godbo. Napravili smo dva izleta na Brezje in na Šmarno goro. Udeležilo se je tudi društvo s svojo zastavo in deputatami raznili slavnosti 111 enakih prireditev naših bratskih društev po deželi, kakor: slavnosti lUletniee izooraževalnega društva sv. Jožeia v 1 ržiču. cb blagoslovljenju društvene zastave v Idriji, otvoritve delavskega doma na Jesenicah, blagoslovljena društvenega doma v Mengšu itd. Iz poručila društvenega blagajnika je razvidno, da društvo tudi v gmotnem oziru ni nazadovalo. Ko*se je nato izvolil in ob enem sestavil odbor, je društvo imenovalo svojim častnim članom g. drž. poslanca Uostinčarja in g. dr. t. Lampcta. Navzoči so temu imenovanju enoglasno in navdušeno pritrdili, zavedajoči se. da imata ravno ta dva gospoda za razvoj naše organ zacije sploh, zlasti pa v našem društvu posebne zasluge, za kar se jima tem potom najtopljcje zahvaljujemo in upamo od nj.h še nadalne naklonjenosti.
g Črnuče pri Liubljaui. Z razširjanjem poštenega krščanskega časopisja vršimo naravnost apostolsko delo. — si pisal vrli »Domoljub« v svoji številki letošnjega letnika vabeč na obilno naročbo. Gicj. odzvali smo se prijaznemu povab.lu — vpisalo se je ob začetku tega leta 20 novih naročnikov, tako. da jih je sedaj vseh zapisanih v »nabiralni pol « »Do-moljubovih« skupnih naročnikov 50 — brez onih. ki so še posebej naročeni. Za našo nekaj veliko župnijo lepo število! Ljudje so začeli uv devati jjotrebo in korist dobrega berila. Kako dobro došcl. naravnost potreben nam je pa še ta priljubljeni list ob času kakih volitev. Lansko leto. ob državnozborskih volitvah. pride v nekem nam bližnjem kraju po svojemu stanu odličen gospod v neko hišo, nagovarjat za liberalnega kand data. Ker gospodarja ni bilo doma. odreže se žena: »Veste kaj. gospod, pri nas beremo »Domoljuba« in »Slovenca«, nam bosta že ta dva povedala, koga moramo voliti.« — Ob ravno tem času državnozborskih volitev je tudi k nam. v našo župnijo »priirčalo« nekaj listkov z napisom liberalnega kandidata, toda gospodarji, ki pridno berejo naš list. odkazali so tem vsilicn-ccm prostor v — ognju. Slava jim! Končno dostavljam željo, naj bi se sedanjim naročnikom pridružilo še mnogo novih. V tem smislu naprej Crnučani!
Gorenjske novice.
Bohinjske novice.
g Zimski čas je najbolj ugoden za izobraževalno delo! Pri nas smo s pomočio našega g. kaplana Fr. Stcržaja ustanovili izobraževalno društvo »Savica«. A. dragi člani, vedite, da samo z ustanovitvijo delo še ni končano, ampak komaj začeto. V društvu se vsi skupaj vzdignimo proti alkoholu, ki je največja rak-rana v naši fari. S tem bi dosegli polagoma, da bi izginila podivjanost oni mbdeničev in mož. ki že od samega alkohola ne vedo. kai je prav. kaj ne. Na delo kličem vse pošteno misleče fante in može!
g Pofestnlki. sezite po znanstvenem kmetijskem berilu, ki bo vas učilo in budilo k dobremu in zglednemu gospodarstvu, ker gotovo je nevednost vel ko kriva, da si ne moremo svojih posestev zadosti izkoriščati. Dobra volja. samopomoč ter strokovna veda bi mogoče rešila posestnike iz sedanjega opasnega položaja. Res so začeli javni zastopi veliko delati v prid kmetijstvu, pa to ho le malo pomagalo, ako se ne bodo posestniki prijateljsko združe-
vali in delali za samopomoč. Kaj bi nam pomagale dobre postave in še tako delavni in za dobro vneti poslanci v parlamentu, če bomo pa sami roke križem držali in klicali. Bog .nam pomagaj! Pregovor pravi: Pomagaj si sam. potem ti bodo ik)g in dobri ljudje pomagali! A pred vsem ne pozabimo, da ie v združevanju moč! Ni dvoma, da bi tudi naše kmetijstvo ne začelo proevitati, ako bomo le umeli ter bomo varčno in vztrajno delovali v svojem poklicu.
g V nedeljo, dne 19. januarja je priredila
tukajšnja požarna bramba tombolo pri Ivanu Korošec, posestniku v Cešnjici. Bilo je mnogo zabave.
Tujci — In promet. V nedeljo dne 26. januarja, se je pripeljalo z vlakom ob desetih do 30 Tržačanov. ki so že preje naroč.li vozove. da si ogledajo Bohinj. 12 sani je bilo treba preskrbeti. Gostiln čar Ažman jih je dobil in tujci so si lahko s sani ogledali krasoto Bohinja. Zanimivo je gledati gospodo, ki ie v mestnih, lakiranih čreveljčk h morala v bregu stopiti raz sani. Kar po vseh štirih so morali tuintam v breg. No. pa sai so se smejali! Niso videli snega, nimajo ga. nam ga pa bo za volijo lesa posebno v obronkih, v par dneh primanjkovalo.
Bohinjsko jezero zamrzuje polagoma. Varno pa še ni. V enem tednu bo pa. Ljub telji drsanja in dričanja, le blizu, pa ne samo lta-liijani. tudi Slovenci, ob nedeljah v prekrasni Bohinj !
Nesreča. Pretečeni teden se je ponesrečila 3letna hčerka trgovca Antona Cesar v Jereki v Bohinju. Sedla je na domače, n;zke sani. ki jih rabijo otroci, ter se spustila sama po bregu doli. Sani so ponesreči priletele v drevo in deklica se je zelo nevarno pobila na kolenu.
Izobraževalno društvo »Savica« v Srednji
vasi v Bohinju priredi devetega svečana ob pol četrti uri popoldne igro »Novi zvon na Krtinah« in ponovi prizor »Kmet in fotograf«. Gostie dobro došli!
Mesto obolele gospodične učiteljice Jerice Bizjak je prišla v Bohinj gdč. Franja Bedenk iz Cerkelj.
Iz kamniškega okraja
Moravške novice. — Na veselico? Moravški liberalci bodo priredili 9. svečana »veliko« veselico. Razposlali so že t soč vabil. tudi klerikalci smo jih dobili in sicer po pošti. Dobiček je namenjen v korist Ciril-Meto-dove družbe. Ker se o tej družbi in liberalni veselici po moravški dolini mnogo pripoveduje. spregovorimo še mi par besed.. Naši liberalci so sfrčali zadnji čas nad stranke. Pol leta je že. kar je pravil »Pongretov oča«. da nad strankami plava, a mi nismo verjeli. Zdaj se je pa dvignila v »luft« cela liberalna garda in nad strankami, kjer prebivajo liberalci, se čujejo tužni vzdihi po edinosti. Smemo Ii na to kaj računiti? Prav nič! Liberalci so spoznali svojo slabost, uvideli so. da so ničle, niso zmožni ničesar storiti. Radi bi pridobili novih moči, jeli so razmišljati. In zasvetilo se jim je v glavi. Aha. veselica bo prava stvar, povejmo da bo vstop za liberalce in klerikalce, in ljudstvo bo vrelo skupaj in občudovalo lib. požrtvovalnost za dobro stvar. Ljudstvo jih bo kovalo v zvezde, ker podpirajo družbo, ki nosi ime svetnika. No. seveda, ko bi bilo ljudstvo tako zabito, ko bi ne poznalo liberalccv in Ciril-Metodove družbe. Obo:e poznamo v pravi luči. Ciril-Metodova družba v Ljubljani je popolnoma v liberalnih rokah, iz koicga odbora so pahnili naše može in katero vodijo zagrizeni liberalci. Toraj se razume, zakaj družbe ne bomo podpirali. In zato tudi ne gremo na liberalno veselico, ki bo najbrž slabo obiskana.
Sicer pa se bo Ciril-Metodova družba bore malo opomogla, če jo bodo podpirali moravški liberalci, ker so se šele zadnji čas ogreli zanjo, odkar je v liberalni oblasti. Pa še takrat kličejo na pomoč uboge klerikalce. Stvar se nam zdi vsekakor smešna. Ni še dolgo, kar je vladalo med liberalci silno bahanje: »Mi smo mi, mi liberalci«, so kričali in »gospa Neža« je prav.la časih, kako iletno so se imeli na veselicah, ker klerikalcev ni bilo zraven. I Danes pa stoji liberalna stranka pod nami po-1 nižana — nekdaj nas je zaničevala, sovražila ; — a sedaj nas vabi k sebi na zabavo. Liberaj-cem svetujemo, naj ne »farbajo« preveč s Ciril - Metodovo družbo, ki v sedanjih rokah tega imena ne zasluži. — Ali bo poštni urad prestavljen? Pred par meseci je moravška poštarica marljivo pobiral podpise za premestitev poštnega urada, iz Moravč na Trzcn. Liberalci so ji šli pri tem vrlo na roke. Ti ljudje ne pomislijo kako neprijetno bi bilo za Moravčane. ako bi bil poštni urad prestavljen; več jim je za osebno prijateljstvo, kakor pa da bi se skupno postavili za važno krajevno stvar. Brez premiselka so oddali svoje podpise poštarici. ki ie vložila prošnjo za premestitev na kompetentno mesto. Nanjo I stavi baje krasne nadc. Poštar ca sanja o »novi pošti« na Trznu. kjer je vse tako krasno, fino. izborno. V Moravčah je pa tako tužno.. Stanovanje je neugodno itd. Tako nekdo toži v »Narodu« ter zraven dostavlja: »Brez dvo-I ma se bo prošnja ugodno rešila.« Ker župan-' stva v moravški dolini proti premestitivi odločno protestirajo in imajo nabranih veliko več j podpisov kakor poštarica. smo mnenja, da pojde fioštarici »trošt po boršt«. Poštni urad pa ostane v Moravčah, kakor je b 1 in tako mora biti. — Ljudska hranilnica in posojilnica vrlo napreduje. Liberalci še vedno fantazirajo, da bo posojilnica propadla. To veselie jim privoščimo. — Posestniki na Lim-barski gori so baje nejevoljni, ker se jim je za odškodnino proti toči razdelila tako majhna podpora. Marsikdo je bil mnogo prizadet, dobil pa je prav malo. drugi je zopet več dobil, das; je imel manj škode. Toda dragi, tega ni krivo županstvo I Tukaj odločuje glavarstvo, ki površnemu opisu orožnikov ra.ie veriarne, kakor pa županstvu. Seveda se godi posestnikom radi tega krivica, a kaj more županstvo zato. Prošnje v takih slučajih so navadno bob v steno.
Iz kraniskesra okrpja.
g V Cerkljah je c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju prestav lo občinske volitve na 10. in 11. dan sušca. Učitelj Lapajne bo imel zdaj še dovolj časa za izbiran;e kandidatov v občinski odbor in bo lahko še večkrat otrokom razlagal, kaj je klerikalec in kaj liberalec. Mi opozorimo s tem šolske oblasti na Lapajnetovo poduče-vanje. da se ne bo kdo izgovarjal, da ni vedel kako in kai. Mi starši zahtevamo, da se naši otroci nauče kaj koristnega, ne pa Lapajne-tovih budalosti.
g V Kranju je imel v ponedeljek, dne 27. prosinca nek Babičev fantek iz cerkljanske fare ter lesni trgovec Hajnrihar iz Selc in mlekarski prekupec Kuralt iz Šenčurja zaupni shod liberalne stranke. Na shod so bili vab-l:eni le najožji somišljeniki s pismenim povabilom in niso pustili nikogar brez vabila na shod. ki ie bil na »Novi pošti«. Liudie. ki so zvedeli za ta shodek. so zbijali prav umestne šale. ker so se tej trojici nekmetov tresle hla-čice. da bi jim shoda ne razbili. Bilo ie okrog dvajset možicev. ki so začudeno gledali, ko so jim Babičev fantek. Kuralt in Hainrihar razlagali. kako naj bi se združili vsi liberalci in tako nasprotovali plodonosnemu de!u »Kmečke I zveze«. Začudeno smo gledali, kako je moral
oče Habič pri shodu navzoč poslušati take oslarije svojega fantka. Na shodu se ni zgodila nobena posebna nesreča.
Iz rabili krajev Gorenjske.
g Izobraževalno društvo v Radovljici
imelo je v nedeljo 26. m. m. svoj VI. letni občni zbor. Iz poročila povzamemo: Koncem leta 1907 je imelo,društvo 42 udov; knjižnica je štela 327 številk, med letom pa se je izposodilo 238 knjig 27 izposojevalcem. Sprejem-kov je bilo K 24089, izdatkov K 158 69, prebitka torci K 82'20. Telovadni odsek šteje 16 članov, ki priredijo dne 23. februarja društvenim članom in prijateljem predpustno veselico s petjem, igro in tamburanjem.
g Iz Gorij pri Bledu. — Pred kratkim smo imeli občni zbor našega »Bralnega društva«. Obširneje poročam o njem, kot tudi o društvenem delovanju v preteklem letu enkrat prihodnjič. Društvo ni spalo, delalo je precej ž.vahno. — V nedelio, dne 9. februarja priredi naše »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« zabaven večer. Na sporedu je: Svira-nje na gosli in citrc. prepevali bodemo dva venčka narodnih pesmij. enega od Pr. Kimov-ca, ki ga bo pel ženski zbor. drugega pa od Al. Mihelčiča, ki ga bo pel mešani zbor. nato se bo pa prednašala veličastna skladba Ant. För-sterja: »Naše gore«, za mešan zbor. Končno še igramo »Svojeglavno Minko«. šaloigro v treh deanjih. Za enkrat dosti! Le pridite, ne boste se kesali. Vsega bo dosti, tudi smeha! Začetek ob šestih zvečer. — Pred nekaterimi dnevi je bil pri nas ogled za razširjenje naše šole v štirirazrcdnico. Res je to nujno potrebno, ker so šolski prostori, posebno v prvih štirih oddelkih, prenapolnjeni. Sklenilo se je, da se šola razširi v štirirazrcdnico. to pa vsled razmer šele z letom 1909 v jeseni. Nekateri so delali na to. da bi se zidala nova šola zunaj na polju, ločena od cerkve. K sreči pa ta predlog ni bil sprejet, kar ie tudi popolnoma pametno, čemu šolo vleči vun na polje, ko ima tu tako krasen in prijazen prostor. In tu bo šola le razširjena, tam pa bi bilo treba zidati novo: koliko mani stroškov, na vsak način je boljše, da stoji šola tu kier je: ie boljše za ljudstvo, za cerkev in za duhovščino. — Na Bledu se je zasnoval konsorcij. ki namerava vpeljati na Bledu električno razsvetljavo, isti se že pogaja z g. Jakobom Zutnrom v Vintgariu. da bi mu dovolil po njegovem svetu napeljati potrebne naprave.. Zcle namreč dobiti v reki Radovni v Vintgariu potrebnih močij za elektrarno. Ali bi ne bilo umestno, da bi se ta novodobna razsvetljava še k nam gori v Gorje potegnila in še kam drugam? — Malo, da se ni zvrnil v reko Radovno v nedeljo, dne 26. januarja nek mož iz vasi Radolne. ko se je peljal gori po ozki poti. ki gre ob reki Radovni v vas Krnica. Belo ie ledeno, pot ozka. voz se je zasukal in se prevrnil doli proti reki. k sreči pa obstal na neki planjavi ob bregu. Konju se ni nič zgodilo hudega, mož pa je padci pod voz in se precej hudo poškodoval, pa je upati, da bo okreval. Bil je previden. — Naša požarna hramba ie priredila tombolo: kot čujemo. se je ista dooro obnesla. V kratkem nas bržkone razveseli z dramatično predstavo. — »Domoljubov« prihaja v našo župnijo nad 120. za našo faro gotovo zelo vel ko. znamenje, da ljudstvo rado bere. Tudi brez »Slovenca« nismo. Saj ie »Slovenec« sam pokazal kot vzor naročnikov vrlo družino Žumrovo. Prihaja jih vsak dan redno 12, sobotnih pa več. — Pred par dnevi pogorela je znana Pikonova hiša na Blejski Dobravi. Kako ie nastal ogenj, ne vemo. Naša požarna bramba o ognju ni dobila nikakega obvestila.
Dolenjske no>ice.
Iz litijskega okraja.
d Kmečkim volivcem litijskega okraja!
Važno za ves okraj! V nedeljo popoldne po litanijah bo v društevni dvorani posoiilniške hiše v Sinartnem volivni shod. Pridejo se predstavit in razvit svoj program kandidatje S. L. S. Zato pridite v obilnem številu volivci iz litijskega okraja, da spoznate svoje može. Vsled kratkega časa ne bo volivnih shodov po posameznih župnijah. Torej v nedeljo v Šmartno!
n St. Vid pri ZatičinL Umrl je tukaj v £a-gorici g. Jožef Zore. brat ljubljanskega posestnika in trgovca z moko. gospoda Zorca. Naj v miru počiva!
n Konj pri Litiji. Za občino Konj se je vršila dne 23. januarja volitev župana. Izvoljen je bil g. Marko Dernovšek, gostilničar in posestnik na Savi, vrl in vnet pristaš S. L. S. Slava mu!
n Šmartno pri Liti,i. Lep dan je bil za litijski okraj dne 2. februarja. Prišel je med svoje volivce priljubljeni naš poslanec gosp. Franc Povše. Skoro dve uri je svojim mnogoštevilno zbranim volivcem poročal o državnem zboru in svojem delovanju. Priporočal je tudi kmečko zvezo, ki se je ustanovila. Ciospod dekan je prebral pravila »Kmečke zveze« in nato je bila volitev. Za načelnika je bil enoglasno izvoljen posestnik g. Alojzij Kotar. Prišli so možje tudi iz Javorja, Št. Lamberta, Save, HotiČa itd. lipamo, da bo »Kmečka zveza« vrlo delovala, ker bo imela v g. Fr. Povšetu vnetega zagovornika njenih teženj. Bog daj najmlajšemu društvu živahnega delovanja I
d V Zatičini ie umrl skoro nenadne smrti posestnik in mlinar Franc Lampret. Par dni pozneje se je vrnil iz Amerike njegov brat Ignacij, ki p"a ni več dobil brata, katerega je pred letom zdravega zapustil doma. — V naši fari je preveč gostiln. Ljudje tožijo o slabih časih, a denarja za gostilne je vedno dovolj. Tudi žganja se precej popije. — V neki gostilni se jako pridno pleše. Ne vemo, ima li dotični gostilničar licenco za ples ali ne. Za enkrat zamolčimo ime tiste gostilne. — Število »Domoljubov« se je za nekoliko naročnikov pomnožilo, a še vedno k to število, okoli 60, za našo faro premajhno. Berimo in izobražuj-mo se, da ne bomo zaostajali za drugimi fa-rami.
d Iz litijske okolice. Tudi litijska davkarija ne sme tako delati, kakor bi se jej ravno zlju-bilo. O tem jo je podučilo finančno ravnateljstvo v Ljubljani, in sicer tako-le: Nek posestnik je prijavil pismeno davkariji v Litiji kuho žganja za dva dni, to je od 29. do 31. oktobra leta 1907. Davkarija mu je pa določila za kuho čas od 10. ure 30. oktobra do 10. ure 1. novembra. Dotični posestnik je pa vendar toliko veren katoličan, da 1. novembra, to ie na zapovedan praznik Vseh svetnikov ni hotel kuhati in je kuhanje tudi ustavil po preteku prvega dne, to je ob 10. uri 31. oktobra. Poslal je prijavno boleto davkariji nazaj s prošnjo, da se mu za en dan preveč vplačam znesek vrne. ali pa določi za isti znesek kak drug dan kuhati žganje. Davkarija pa ni hotela storiti niti prvega. niti druzega. ter tako preveč vplačani znesek kar pridržala. Ker se je prosilcu zgodila krivica, je vložil pritožbo na finančno ravnateljstvo v Ljubljani s prošnjo, da isto zaukaže davčnemu uradu v Litiji, da mu preveč vplačani in pridržani znesek vrne. Finančno ravnateljstvo je vso zadevo natančno preiskalo in tudi prošnji ugodilo. Zaukazalo je davčnemu uradu v Litiji pridržani znesek vrniti, kar se je tudi 2e zgodilo. Mislimo, da si bode davčni urad v Litiji to dobro zapomnil in da se
ne bode nikdar več upal kar sam od sebe določiti kuho žganja na zapovedani praznik in si preveč vplačanega zneska pridržati.
d Iz Javorja pri Litiji. Tudi naša mala gorska farica napreduje, sicer ne veliko, nekoliko pa vse eno. »Domoljuba« letos prihaja več kakor prejšnja leta, par »Bogoljubov« in tudi več »Glasnikov«. Liberalnega časopisa še ne poznamo. — Organist in cerkvenik g. Anton Rus je z novim letom zapustil svojo službo zaradi onemoglosti. Saj je pa že opravljal to službo nad 40 let, pri nas nad 29 let. Farani ga seveda zelo pogrešamo, posebno sedaj, ko sploh nobenega nimamo. Prišel se je eden ponujat pred novim letom in ie bil sprejet, a še predno je nastopil službo, so ga zaprli. — Pre-tečeno leto je bilo 12 rojenih, umrlo jih ie 9, poročena sta bila dva para. —Dne 5. januarja smo imeli dnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Počastili so nas s svojim prihodom premil. g. knezoškof. Spovedovali so g. knezo-škof v soboto pozno v noč in v nedeljo zjutraj od tretje ure do ene ure popoldne. Ob 10. uri so imeli sveto mašo in pridigo. Omenili so, da so zato prišli, da vidijo, kako se tudi v hribih časti ta dan Najsvetejše. Ta dan je prišla počastit Najsvetejše tudi visoka družina vojvode Pavla Meklenburškega, ki stanuje sedai v bližnjem gradu Vagenšperk. Nismo Javorci še zadnji, ker nas posetujejo tako visoki gosti!
d V Polšniku je minulo leto smrt bolj gospodarila kakor pa rojenice. Rojenih je bilo le 28. mrličev pa 33. Med temi sta bila dva utopljenca. Zgubili smo tudi dva Radeckijeva vete-ranca, Boštjana Gruma lani, letos pa Matijo Žitnika. Kako uneta sta še vedno bila za vrlega vojskovodjo. Še enega imamo, namreč Ga-šparja Dobrovoljca, ki pa še čaka odpoklica pred najvišjega poveljnika. Pri nas bomo letos prvikrat še bolj slovesno obhajali novo vpeljani praznik Marije Lurške, kakor se je to do zdaj godilo. Imeli bomo 9., 10. in 11. februarja tridnevnico in slovesnost bode tudi v nedeljo potem. Komur ni mogoče iti v Lurd, naj pride iz istega namena letos k Mariji Lurški v Polšnik, pa bode tudi dobro in Mariji posebno všeč.
d Iz Stange. Pretečeno sredo se je M. Skubic (Kovanek iz Štangarskih Poljan) ponesrečil. Peljal se ie iz Litije od notarja s sinom domov — kjer so pismo delali. Na cesti proti Smartnemu pade iz voza. Lno kolo mu ie šlo črez glavo, eno pa črez život. Prepeljali so ga takoj v Ljubljano v bolnišnico. Res, nesreča nikoli ne praznuje. — V Božiču smo imeli v cerkvi na oltarju sv. Antona pušč. prav lepe nove jaslice. Prav lepe podobe smo dobili v katoliški prodajalni za 90 K- Jaslice in drugo olepšavo je pa prav čedno naredil naš dijak K. Sparhakek in organist. Vse je bilo naravno ljubko, res čedno. Da so jih Uudje radi gledali — posebno še otroci — se ume. Zima je precej huda. pa zdrava. Nimamo še nobenega mrliča. — Ko se je leta 1881 nam ubil veliki zvon. ki je tehtal le 16 starih stotov, smo dali narediti tri nove zvonove — enega smo starega obdržali. Veliki zvon zdaj tehta nad 28 starih stotov. In zdaj imamo tako lepo harmonično ubrane zvonove, da jih vsak domačin in romar z veseljem posiuša. Za zvonove so tudi farani, in nekateri dobrotniki precej prispevali, po 15, 20, 40 goldinarjev. — Za novo šolo se nihče nič ne zmeni. Vse je tiho. Dvakrat je bil ožji ogled, pa še prostora nimajo. Ga noče nihče dati. Naj bi farani spoznali, kako modrq je ravnal pred leti g. župnik, da je sezidal lepo cerkveno hišo, kjer je zdaj šola. Otrok v šoli je pa silno veliko — okoli 100 skupaj. Lani Je tudi sezidal blizu cerkve novo hišo E. Vozelj, kateri majo mak» prodajalnico. Saj po petrolej nI treba hoditi v Litijo. — Na »Domoljuba« in »Bogoljuba« jih ie tudi precej naročenih.
Iz Zagorja.
z Zopet dva ponesrečenca, linega ie stroj nekaj pritisnil v Kisovcu pod zemljo. Bil je premalo previden pri tako nevarnem delu. Ze parkrat so ga morali svariti, pa ni dosti pomagalo. Sedaj je pa le naletel. V endar ne preveč. Drugi pa je prišel v čistilnici premoga med kolo. Udrla se mu jc neka deska. K sreči se tisto kolo vrti le počasi, zato poškodba ni velika.
z Požar je nastal dne 29. januarja v novi čistilnici za premog, ki je vsa pogorela. Le zi-dovje ie ostalo. Ljudstva ie bilo takoj vse polno skupaj, pa niso imeli s čim gasiti. Potok Medija teče sicer ravno za voglom čistilnice in ima veliko vode, pa kaj, ali nai mečejo vodo s korci na ogenj? Po dolgem času, ko je bilo že skoraj vse v ognju, so pripeljali brizgalnico
—	menda e bila nekje založena z drvmi — zdaj bi pa skoraj nihče ne znal gasiti. Mnogi so se trudili, a dosegli so le toliko, da se ogenj ni širil dalie. Nekaterim se niti pomagati ni liubilo. Na strani so stali_ in norce brili. S silo so jih tirali orožniki skupaj, a sila ne pomaga dosti.
Sreča v nesreči je bilo vreme, ki se je ravno popolnoma umirilo, tako da ni bilo nič vetra. V veliki nevarnosti so bila steklarska stanovanja in skladišče, ki je polno slame.
Požarne brambe Zagorje še sedaj ne premore. Kdo je kriv? Zadnji »Domoljub« pravi, da imajo soc. demokrati velika usta. Res je to. To vemo posebno mi Zagorjani dobro. Naš dični Cobal ie šel tudi gledat požar in — agitirat zase. Pravil jc ljudem: »Kolikokrat sem že pri občini predlagal, naj ustanove požarno brambo, pa zastonj.« Cobal pa sam dobro ve, da so tisti, ki so to predlagali, bili ravno od njega tako osovraženi krščanski socijalci, in da so tudi ž.e hoteli gasilno društvo ustanoviti s pomočjo — o groza — gospodov kapelanov. In tisti, ki je najbolj nasprotoval, jc bil ravno
—	Cobalov Miha. On je sicer majhen, pa ima velika usta.
Možje, stopimo skupaj in napravimo tako potrebno gasilno društvo, ki naj pomaga vsem enako. Zato naj bo tudi društvo popolnoma nestrankarsko.
Iz ribniške doline
d Ali sta Rus in Merhar liberalca? Rusovo glasilo je silno užaljeno, ker dopisniki našega časopisja nazivljejo Rusa in Merharja kot liberalca. Oglejmo si jih nekoliko, kakšna sta in v kaki družbi se nahajata, potem gotovo ne bo nihče dvomil, celo nedolžna »Nova Doba« ne, da sta pristna liberalca. — Ivan Rus uganja liberalno politiko, odkar je zapustil šolske klopi. On je paša Loškega potoka, zlasti Travnika, ki ie doslej na njegov komando pri vsakih volitvah liberalno volil. Skoro ga ni bilo zadnji čas liberalnega shoda, na katerem ne bi bil Rus razkrival svojega liberalnega srca. Sedaj ko se poteguje za kočevske glasove, vleče se v prvi vrsti za liberalne. Pred malo časom je bil še največji nasprotnik Kočevcev ter za časa zadnjih občinskih volitev delal slovenskim Dražanom zoper nemške razne rekurze, imel ondi shod ter storil vsemogoče korake zoper nje. Danes je ves Auerspergov, ker je ta nem. liberalec. Mržnja do katoliško mislečih poslancev mu je tolika, da soobčanom svetuje, naj se nikar v kaki važni zadevi ali s kako prošnjo ne obračajo do njihovega državnega poslanca Jakliča ali dr. Susteršiča, ampak do nemškega liberalca kneza Auersperga. Vsem nam je še v spominu, kako je pred kakimi petimi leti na Tavčarjevem shodu v Ribnici blatil slovensko duhovščino, tako, da je celo po mnenju navzočih liberalcev prekosil samega dr. Tavčarja. Ker do danes še nismo slišali ali
čitali, da se je Rus spreobrnil, ga z vso pravico smemo še danes smatrati za liberalca. Kaj naj rečemo o Merharju? Ker nima takega govorniškega daru. kakor si ga Rus doniišlju-jc in se nekoliko manj sili v ospredje, kakor njegov sokandidat. zato se o njem ne more toliko pisati. Znano pa ic o njeni, da jc bil v dobi, ko še ni pobelil sneg njegove glave, ko mu je pristojal šc po vsej pravici gotovo častni naslov »lepi Nace«, liberalec. Večkrat si je želel biti liberalni kandidat, ker pa je bilo proti ranjkemu Pakižu težko nastopiti, zoper Viš-nikarja, ki je bil itak liberalec, pa ni smel, ni mogel doseči take časti. Po Klunovi smrti se ga ie polastila tolika želja po poslanstvu, da je za kratek čas preskočil v katoliški tabor. Toda le za prav kratek čas, kajti kakor hitro so minule volitve in ie kot protikandidat Viš-nikarjev ostal v manjšini, postal je zopet stari liberalni Nace. kar je ostal do današnjega dne. Ker ie, kakor smo spoznali na zadnjem shodu v Ribnici, precej občutljiv, zato imejmo usmiljenje ž njim in ne razkrivaimo drugih znakov, ki bi nas šc bolj potrdili o njegovem liberalizmu. — Da sc pa še bolj prepričamo o liberalnosti obeli kandidatov, poglejmo še botre, ki so na volivnem shodu njihovima kandidaturama kumovali. Ali ni predsed. shoda Kljun hud liberalec? Ali ni podpredsednik hajdiga, v čegar hiši je v Sodražici od nekdaj trdnjava liberalcev, v kateri so se vedno vršili liberalni volivni shodi. liberalec? Ali ni bil Ste-fančič ravno zaradi svojega liberalnega mišljenja od liberalnih učiteljev izvoljen v okrajni šolski svet? Saj vsaj nihče ne bo trdil, da Viš-nikar in Schiffer nista liberalca? Celo Hoenigmann, ki je predlagal Rusa in Merharja za kandidata, je po ribniški fari znan kot strasten liberalec. V taki družbi se nahajata Ivan in Nace, taki možje bodo šli zanju v boj, taki jima ploskajo po shodih, potem naj pa še kdo reče, da nista liberalca; saj je vendar šc vedno v veljavi pregovor, ki se glasi: Povej mi s kom občuješ in povem ti, kdo da si. Naj se torej generalni štab ne jezi, če somišljeniki Skivcnske Ljudske Stranke svojih glasov ne bomo oddali takima kandidatoma; imamo že dva druga izbrana, Jakliča in Bartoia, moža, ki sta vsekdar in povsod kazala katoliško prepričanje in sta vedno pripravljena z obema rekama podpisati program naše stranke, stranke, ki je katoliška, narodna in vneta za pospeševanje blagoslova slovenskega ljudstva. Takim hrani ribniška dolina svoje mandate.
Belokranjske novice.
d Drago ženitvanjsko pismo. V številki 5. z dne 30. januarja t. 1. smo objavili poslano nam poročilo, da je bilo v Metliki napravljeno neko ženitvanjsko pismo, ki je stalo nič manj kot 265 K 94 vin., beri: dvestopetinšestdeset kron 94 vinarjev. Naš dopisnik je še dostavil: »Cas bi vendar že enkrat bil, da se notarijat podržavi«. Z ozirom na to notico smo prejeli naslednji popravek: »Ni res, da ie bilo v Metliki napravljeno neko ženitvanjsko pismo (seveda pri notarju), ki je stalo nič manj kot 265 kron 94 vin., beri: dvestopetinšestdeset kron 94 vin.« -- Oton Ploj, c. kr. notar v Črnomlju in notarski namestnik v Metliki. Opomba uredništva: Obžalujemo, da smo v naglici objavili poročilo, katero ne odgovarja dejstvu, kakor nam svečano zatrjuje gospod notar. Gotovo mora biti kaka pomota, zato prosimo našega g. dopisnika, da nam stvar pojasni, ker nikomur nočemo delati krivice.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Loškega potoka. Bolezen obiskuje našo faro letošnjo zimo zelo pogosto, zlasti nad otroke se je spravil ta neljubi gost. Škr-
latica, davica in dr. morilke se oglašajo v naših d nižinah in odnašajo mlada bitja v grob. V več hišah so imeli v malo dneh po dva mr-lička. Radi nalezljivih bolezni smo imeli šolo 14 dni zaprto. Da bi nas vsaj že kaj kmalu zapustila ta dva neprijetna gosta - bolezen in smrt!
d Volitev se bliža, tudi pri nas v naSi tari imamo moža. ki misli na stol deželnozborskega poslanca. Pa za tega se mi ne bomo potezah, ampak se bomo držali zvesto stranke, ki smo se jc dosedaj. Slovenske Ljudske Stranke, m glasovali za može. ki se drže njenega jasnega in določnega programa. Ta stranka govori in pa tudi dela za kmeta. Za kandidata naie fare pa se ne moremo navduševati. Prav žal! pa kar ne gre in ne gre!
d Na Kumu je bil dne 21. t. m. prvi romarski shod, katerega so se krščanski romarji udeležili v obilnem številu. Pri nas se prav pridno ženijo, kakor ni pri nas navada. Sedaj jih imamo že pet parov in pravijo, da jih bo še nekaj.
d Iz gregorske okolice. Influcnca se pojavlja skoraj v vsaki hiši, posebno nadleguje našo mladino. — Zima je letos pri tas prav ugodna, skoraj brez snega in hudega mraza. — »Domoljubov« prihaja zopet letos nekaj nad 50 iztisov; lansko leto se ie usiljeval tudi nekam 1 »Notranjček«, pa ga je odnesla burja nazaj proti Krasu; hodil se je gret tudi en »Gorenjec«, pa menda se je večkrat segrel v peči. A letos sta izginila ter njihova mesta zastopa vrli »Domoljub«. Se vedno pa se usiljuje neki list naših »mladih« in tudi ta se brez usmiljenja vrača nazaj, ker naši kinetski možje se ne dajo zapeljati nikomur, ki je proti Slovenski Ljudski Stranki.
d Iz Male Slevce pri Velikih Laščah. Tifus je sedaj pri nas ponehal. Izmed 30 oseb, ki so bile bolne na legarju, jih je umrlo 6. — Minuli teden je umrl 88-letni J. Zabukovec Borov-ščak, zavedal se je do zadnjega dneva, čital je »Domoljuba« in druge knjige, a vedno brez očal — ker je bil čvrst in krepak, je še pre-tečeno leto kosil travo s kosci vred. Naj v miru počiva!
d Iz Strug. Več »Domoljubov« kot druga leta prihaja letos v našo faro, zlasti pa se v tem odlikuje jedna vas, kjer so jih letos naročili za polovico več kot druga leta, kar je lepo in hvale vredno. Mnogo prometa Je letos pri nas, vlačijo se z gore bukovi pragovi za železniški tir ter odpeljuiejo dalje na postajo, marsikak krajcar se pri tem zasluži. — Davek od psov ie sklenil pobirati občinski odbor. Mnogo pasjih mrcin bode moralo vsled tega izgubiti svoje življenje, kar pa ne bode občini posebno na škodo.
Z Mirne. — Novo hranilnico in posojilnico bomo imenovali v medsebojnem občevanju »mlin«. Reči se mora, da naš »mlin« dobro melje. Prvi mesec obstanka se je premlelo na njegovih kamnih 15 tisoč in 43 kron 36 vin. Moram pa popraviti besedo, ker ta mlin ni več starega »modija« na kamne, ampak je na železne valjarje. In trdni so njih tečaji, ker to so naših mož železni značaji. Odbor se je sestavil tako-le : gospod Mihael Strah, načelnik, g. Ant. Sular iz Trbinca, podnačelnik, Anton Kocijančič, župnik, tajnik in blagajnik, Anton Šular iz Mirne, Anton Mostar iz Skrjančega in Jožef K afe rie iz Sela: odborniki. Kedaj pa naj se prinese v »mlin?« Vselej v petek popoldne od 3. do 6. ure. Pa tudi iskat hodite takrat. Ce bo kedaj drugače, vam bo »Domoljub« že povedal. — Pred enim letom se je zasnovala »Čebelica« na Mirni. Nanesla je lani precej medu, ■namreč tisoč, osemsto 97 kron. Prometa je imela pa 3647 K. Obresti se ie pripisalo skupno 25 kron posameznim vlogam. Najmanj se je vložilo deset vinarjev. Kdo bi bil pred Ic-
toni verjel, da bodo ti vinarji narasli v goldi-ita rje. Pa so. Iz malega raste veliko. — Pri-liodiijo nedeljo, 9. t. m. bo v naši župniji »večna molitev«. Obajala se lx> v proslavo 501 etilici: lurške Matere božje tridnevniea od 7 do 9 t. ni., kojo bo vodil gospod P. Lovrenc Ge-IK.'l iz Zatičine. V nedeljo pa pride še en spovednik. Mirnei, ta dan pa vsi pridite v cerkev. — 1. t. tu. opoludne so mirno Mirnsko ozračje stresli močni streli diiiamitiiih patron. Pričel ie »Untcrnciilar« gospod Lazar pri novi železnici zopet delo, ki je počivalo od Božiča sem. Čudno se nam j«; zdelo, da niso delal; ob ugodnem vremenu, kakor jc bilo letos v januarju. Danes je pa žc začelo snežiti. — Za dovozno cesto lia Mirnski kolodvor se nihče ne zmeni. Pri komisijskem ogledu dne 27. maja 1. 1. je obljubil gospod novomeški okrajni glavar baron Rchbali, da ne bo dovozna cesta občine uiti vinarja stala. Qospod glavar, mi se zanašamo na Vašo besedo. — izgubil se. je 50 let stari fant Kolenec iz Migalice št. 2. Hodil je svoj čas po Ogrskem, po Slavoniji iu drugod. Kdor bi vedel zanj, se prosi, da sporoči to vest ali župneinu uradu na Mirni ali pa njegovi materi Julijam Kolenec, ki silno želi Se enkrat videti svojega »izgubljenega sina«, predno uinr-ie. Poštne stroške dobi vsakdo povrnjene.
d Stari in mladi liberalci so se dne 26. januarja zbrali v Cenetovi gostilni v Ribnici, da določijo dva moža, ki naj bi pri deželnozbor-skili volitvah 21. februarja propadla. Zborovali so takole: Ker so vedeli, da v ribniški fari sami ne bo kaj prida žetve, zato so pri sestavi predsedništva shodu popolnoma prezrli Rib-iiičane in niso niti enega volili v predsedništvo. Tisti maloštevilni zaslepljenci iz ribniške fare, ki so na shod prišli iz prepričanja, so torej takoj v začetku shoda od svojih liberalnih priia-ttljev dobili klofuto: liberalna gospoda se še zmenila ni zanje, ampak ie v predsedništvo volila enega iz Dolenjevasi, enega iz Sodražice in enega iz Velikih Lašč; vsi trije pa so seveda ,kmetje brez kinetskih žuljev'. Zborovalcev ie bilo na koncu kakih 150 z natakaricami vred, v začetku jih pa še toliko ni bilo. Zelo pomenljivo jc, da si nekateri možje niso upali na shod naravnost skozi vhodna vrata Cenetove gostilne, ampak naokrog čez dvorišče. Trška gospoda je bila do malega vsa na shodu; ko bi nc bilo te iu pa Nacetovih stalnih oštarijskih gostov iz Prigoricc, bi ti ljudje še zborovati nc mogli. Iz devetih vasi ribniške fare ni bilo na shod niti enega človeka! Pač je prvi govornik gospod Rus iz Potoka po pravici začel svoj govor z besedami: »V začetku tega zborovanja smo vsi nekako žalostni in poparjeni I« C) Kusovem in Nacetovem govoru bi bilo škoda izgubljati dosti besed. Kar sta povedala dobrega, in tega ni bilo baš veliko, sia posnela iz programa »S. L. S.«, drugo je bilo pa zabavljanje na »Slovenca« in hinavsko prilizova-nje. Čudeži se godci Tisti Rus. ki je pred par leti pri Arkotu govoril o »farških plenicah«, isti mož je ua tem shodu delal poklone »prečastiti duhovščini« in Nace ie ponavljal za njim, kakor učenec za svojim učenikom: »Spoštujem prečastito duhovščino! Moj oče je bil katoličan, iaz sem katoličan, v sveti katoliški veri hočem živeti in umreti!« Samo »amen« ni rekel, drugače je bila pa to prava pravcata »pridiga«, jc dejal neki mož. Nekdo drugi je pristavil: Ko bi ne bil šel na shod. bi bil morebiti volil Načeta, zdaj ga pa ne bom; ti ljudje preveč obetajo. — Gospoda, ki se sicer tako rada norčuje iz vere in je ni dosti videti v cerkvi, še manj pa pri spovednici in pri angelski mizi, je hvalila pobožne Nacetove in Rusove besede, ploskala in klicala »živio«. Ostudna hinavščina! Navzoči gospod kaplan Orehek iz Ribnice, videč to nepopisno licemerstvo, je hotel gospodo malo" poskusiti, če je njeno
spreobrnenje resnično. Stavil je tri vprašanja: I. Ali je bil Nace zmiraj pri eni stranki? 2. Ali je doslej žc kaj storil za kmeta? 3. Ali je bilo doslej njegovo življenje brezmadežno? — Ko-ii.aj pa je gospod kaplan končal tretje vprašanje, so navzoči pobožni liberalci planili proti njemu, kričali in divjali, da je bilo groza. »Dol s farjem! Ven s farjem! Ven vrzite sa-kramensko farško dušo!« Gospod kaplan pa je < stal miren; bržkone je mislil na Zveličana, ki so ga Nazarena vun vrgli, ker jim jc očital neodkritosrčnost. Kako se jc naglo izdala ta liberalna pobožnost! Naenkrat so bili pred nami v svoji pravi obleki: kot besni sovražniki duhovščine, cerkve in vere. Pobeljeni grobovi! Shod je bil s tem nastopom gospoda kaplana vsled divjanja libcralcev pravzaprav razbit; klavrno, kakor se je začel, se je tudi končal. Živela resnica! Navzoči kmetje pa so tukaj imeli dobro šolo, kje ie odkritost, kje pa laž in prikritost!
d Št. Lorenc ob Temenici. Deželni odbor je dovolil mlekarni v St. Lorencu podporo 400 K za napravo poslopja. Kljub vsemu na-sprostvu jc doseglo načelstvo ta lepi uspeh. Do sedaj še ni dal deželni odbor nobeni mlekarni podpore. Glavna zasluga gre 'državnemu poslancu Povšetu in grofu Barbo, deželnemu odborniku. Bodi s tem obema gospodoma izrečena srčna zahvala. Tudi Kranjska hranilnica jc dovolila mlekarni 300 kron podpore, kar ie nekaj novega pri našem mlekarstvu. Tudi tukaj je posredoval grof Barbo. Državno podporo kmalu dobimo. Naši nasprotniki pričakujejo željno propada mlekarne, mi se pa veselo razvijamo in delamo. Povsod tudi pri najbolj uglednih osebah najdemo vsestransko podporo in pomoč. Da je mlekarna tega vredna, kaže nieno delo. Samo meseca januarja jc imela 21.500 litrov mleka, kar je za začetek prav veliko. Naši ljudje, ki so se poprej bali zaradi hujskanja in laži nasprotnikov, sedaj z zaupaniem pristopajo, ker vsak vidi, da dobi od krav trikrat toliko, kakor poprej. Cim več nas bo, tiin bolje bo šlo. V nedeljo 9. februarja priredimo občni zbor mlekarn. Predaval bo g. Legvart, mlekarski nadzornik iz Ljubljane o živinoreji, mlekarstvu in perutnina rstvu. Povabljeni so vsi naši prijatelji iz Čateža. Dobrnic, šentvidski sosedi in iz Trebnjega. Tudi vse gospodinje pridejo lahko zraven, ker bo gospod nadzornik tudi zanje marsikaj zanimivega povedal. — V Stepami vasi je umrla Lužarjeva mati Ana Zore v 89. letu, mati župnega upravitelja na Novi Oselici. Bila je vzgledna žena. Nekaj dni pozneje je umrla gospodu sestra Katarina.
Liberalno izobraženost sta pokazala v nedeljo 26. januarja zvečer Fric Puppis in Karol Gostiša, (po domače Mihovi) ko sta — baje brez povoda —- skoro do smrti pobila vrlega mladeniča Jožefa Jerina iz Martinihriba. Oba sta morala še isti večer v luknjo.
d Hranilnica in posojilnica v Ribnici je imela januarja meseca čez .302 tisoč prometa. Tako je prav, gospodarji! Oklepajte se zavoda. ki je Vaš!
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Zlata poroka. Dne 30. januarja je bila v Vipavi zlata poroka. Zlatoporočenca sta bila Franc in Frančiška Premeri, po domače Dre-delnova. Slovesno je pritrkavalo, ko sta šla ženin in nevesta — #ba še čvrsta, čeprav sta poročena žc 52 let — v cerkev, pritrkavalo je pri zahvalni pesmi in pa ko sta zlatoporočenca
zapuščala cerkev. Poleg svatov se je zbralo v cerkvi veliko ljudstva. Dekleta Marijine družbe so prav lepo pele pri celi slovesnosti. Bil je gotovo vesel dan za zlatoporočenca in njune petere žc odrasle otroke. Bog pa, ki je ohranil poročenca do te pozne dobe, naj ju čuva šc nadalje in jima da videti še mnogo veselih in srečnih dni.	^ hJtM
n Kmetijsko izobraževalno društvo se baje snuje v Vrhpolju Za botra mu jc, kakor čuje-mo, slavnoznani Punčuh. Delovalo bo baje tudi proti alkoholu za abstinenco. Dobro, samo nekaj se nani zdi čudno. On, ki misli biti predsednik društva, je kmalu po razgovoru o ustanovitvi društva tako razgrajal v neki gostilni, da so morali poslati po njegovo ženo. da ga je spravila domov. Ljudje pravijo, da tak ni za predsednika abstinentov. Mi pa rečemo, da je tak kakor nalašč za to, kajti društvo bo v svojem predsedniku imelo kar pred nosom najlepši zgled, — kakšno ne sme biti. Zato pa novo društvo z veseljem in polni sladkih nad — pozdravljamo.
n Mleko se je podražilo pri nas na Vipavskem in sicer kar za štiri vinarje pri litru, tako da sedaj stane liter 16 vinarjev. Pravijo, da so zato poskočili, ker je seno tako drago. Vse je torej dražje: meso, mleko, delavci, samo viri dohodkov se nc množe. Zares lepa prihodnjost se nam obeta, če pojde tako dalje; morali bomo živi pod zemljo — ali kaj ? !
Iz raznih krajev Notranjske.
u Volivni shod bo v Št. Petru v nedeljo, dne 9. februarja popoldne ob 3. uri v posojil-nični hiši. Somišljeniki S. L. S. pridite v prav obilnem številu. Povabljeni ste tudi iz sosednih občin Slavina, Smihel, Košana, Zagorje!
n Čudna naravna prikazen. Ako zreš iz košanske doline proti Št. Petru, prideš do prav prijazne vasice Hrastjc. Vasica je, čeprav majhna, vendar čedna. Posebnost pri tej vasi je to: akoravno čez to vas močan »sever« piha, vlada vendar med prebivalci mokrota. Res mora biti to, saj je tako povedal mogočen župan tc vasice, ko je tožil, da je samo on še liberalec, drugo pa že vse mokraško!
n Iz Hruševja. Prostovoljno gasilno društvo v Hruševju priredi v nedeljo, dne 16. februarja t. 1. predpustno veselico s petjem, šaljivo igro in šaljivo pošto v gostilniških pix>-storih gospoda Petra Doiinca v Hruševji. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, se preplačila prav hvaležno sprejemajo. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
n Kmečke občine Logatec-Posto,ua. Nekateri liberalci so bili tako nesramni, da so zlorabljali ime gospoda Jakoba Maroita iz Zerov-nice in ga priporočali kot kandidata, četudi je cerkniški zaupni shod S. L. S. soglasno in z iskrenim priporočilom g. Jakoba Marolta samega postavil kandidatom gg. dr. Z trnka iu Franca Drobniča. Tudi »Slovenski Narod« se je polastil te stvari in je priporočal g. Marolta, seve na željo cirkniških liberalcev. Vse tc spletke so bile preveč prozorne, da bi bile mogle napraviti kako zmedo v vrstah naših zavednih notranjskih mož. Zmagonc sna notranjska armada S. L. S. se ne da ne umazali, ne oslepariti. Kar se pa tiče gospoda Jakoba Marolta samega, je isti poslal vodstvu S. L. S. pismo z dne 30. t. m., v katerem jasno m točno ožigosa postopanje takozvanih »prijateljev«, ki ga spravljajo v napačno luč s tem, Ua ga skušajo usilievati za kandidata. Gospod Ma mit slovesno izjavlja, da je on za kandidata S. L. S., gg. dr. Žitnika in Fran Drobniča. Ta dva bode on sam volil in za ta dva ba agitiral, kakor je še vedno v najhujših borbah moško in odločno agitiral za Slovensko Ljedsko Stranko. G. Marolt z ogorčenjem odklanja početje liberalcev, ne mara in ne prtrebc.ie njihovega
priporočila. Liberalci naj liberalca volijo — naši bodo pa svoje volili. Tako zahteva politično poštenje in tako se bo zgodilo dne 21. februarja tudi v Cerknici.
n »Notranjec« priporoča stareja fanta Ctt-čeka iz Knežaka za kandidata. Znani liberalni učitelj Ccsnik, katerega Knežani prav dobro poznajo, -kako gori za kmeta, ga je priporočil na liberalnem shodu v Postojni. Sedaj prinaša »Notranjec« iz raznih krajev, kakor iz Trnja pri Št. Petru, iz Pivke, iz bistriške doline ^dopise, kateri izvirajo iz pen sa liberalnega Ces-nika, v katerem opisuje Cučeka. Ljudje se smejajo komediji, ker poznajo Cučeka, da je stal vedno v vrstah liberalcev in da se je prelevil sedaj v »neodvisnega kmeta«. »Notranjec« se širokousti kakor ob zadnjih državno-zborskih volitvah, da bodo zmagali »neodvisni kmetje«, a zavedni možje bodo že pokazali tej cunji tudi sedaj, da ne marajo za njen liberalizem prav nič. Cuček nai le verjame »Notra-njcu«; 21. februarja bode ležal na tleh kakor je dolg in širok. Naša kandidata pa sta: dr. Ignacij 2itn;k in Franc Drobnič. katera živi Bog!
n Kdo nastavlja kandidate na Notranjskem? Znani zagrizeni liberalec Cesnik. ki je pristaš svobodne brezverske šole. katera bi rada krščanski nauk odpravila iz šole. Ali je torej prporočljiv za poslanca človek, katerega je napravil za kandidata tak človek, kakor je Cesnik. Kakor proč s Cesnikom. tako proč tudi s Cučkom!
Pro ? Pncolotf označi
Bi podlagi točnih preiskav zdrav tek za najmogočnejšega zbnjevalca sekretorsnih želodčnih iivcev. Prav odlično pa zbnjajo tek, krepe Želodec in olajiajo bolečine prave Bradyjeve Želodčne kapljice. Pospeiuje|o opravila prebavnega dela, alast do jedi, odstranjaio teksnemo dobrobit ikodljivo napenjanie, čezmerno tvorile» kislin, telesno zaprtje. Želodčne bolečine Ia drugo motenje prebave. Dobi se v lekarnah O Brady, l'karnmr, Duna) i, Fieischmarkt 1M7, rszpoiilja lest steklenic za K i —, tri dvoj-aate steklenice za K 4 M) franko.	2,1
Narava nudi človeštvu pomoč s tem, da mu daje v raznih boleznih olajšujoča sredstva. Izmed najboljših sredstev, kar jih dobivamo iz morja, je ribje olje. ki ima pa zopern okus. V obliki »Scottove emulzije« je pa ribje ol:e okusno in lahko prebavljivo z vsemi zdravilnimi lastnostmi v višji meri. kakor v zopernem ribjem olju. Scottova emulzija mora biti v vsakem gospodinjstvu. Naprodaj je v vseh lekarnah.
Doječe matere
ki same hranijo svoje male, dobe presenetljivo hitro novih moči in veselja do življenja s Scottovo emulzijo.
: Scottova emulzija :
je slastna, pospešuje tek in prebavokrap< zdravje
in jači ves organizem. Obenem vpliva tudi najugodnejše na mal»ga dojenčka, ga dela rožnatega in jedro vitega, dvojno veselje za ljubeče starSe.
Cm Urini steklenici Ì l 80 t
roitveaim zaakom	_ .,
aa SCOTT-«* način. Dobi m v vseli lekarnah.
Jasno glavo!

ŽITNE CENE.
Cene za 100 kg. Pšenica domača.......24'-
rž............i°7:
Oves...........7"
Ajda, črna.........
Ajda, siva.........
Proso, rumeno........leproso, belo.........
Ječmen..........
Fižol, rdeč.........
Fižol, kos..........1°'"
Fižol, mandalon.......15'-
Trgovina s travnimi semeni Franc Kastelic
v Kandiji pri Rudolfovem.
Uljudno naznanjam,dasemotvoril popolno urejeno	4
trgovino s travnimi in deteljnimi semeni
ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g V Rohrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmet. družbe v Rudolfovem.
Vsa semena so preiskana glede ka-Ijivosti in čistote po c. kr. semenski pregledovalni pos'aji na Dunaju, tako, da jamčim za oboje.
Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem točno izvrševati, in ostajam z odličn*m spoštovanjem
Franc Kastelic.
ClahninS v razvoju ali pri učenju za-
aiaooini, otUI1 otpoolf ter »iabo.
krvni, otožni, nsrvozni. utrujeni, lahko vzburljivl In zgodaj oslabeli odrasli rabijo z velikim uspehom dr. Nominala Haematogen.
Slaet ss vzbudi) duftevne in «alssns moòi ss dvigmejo, vss iivóevje ss ejsòi.
Zahtevajte izrecno pristni dr. Hommel-o« Haematogen In ne dajte ti usiliti nobeno izmej mnogih ponarejanj. Dobi se v lekarnah. 2170 6—13
Josip Polau
Ljublana, Stf. Petra casta
poleg .HOTEL LLOYIV._
■»• _	_ špecerijskega
Trgovina b|,fla in *P»
rita na debelo in dronno- Založena popolnoma s «eiint blagom pod nizkimi cenami. Eksport doma ega brinievca, hru-
éovea in jagodovca. Prodaja aemenakeoa Hiola pravega ribničana. 282 12 — 1
Vsi zdravniki
priporočaio ,,Feeoiin" milo, ker po uporubi tega vse brad vice in gubice na obrazu, ogr I, pege, rdečiia na nosu
itd. brez sledu izginejo .	----
in ktr je , Feeoiin" zajedno na|bo!|e toaletno milo za dnevno uporabo. „Lovacrin"-milo |e najboljše sredsivo za čiščenje in gojenje las. ter najbolje sredstvo, da postaneio lasje lepi. prepreči izpadanje hs, plešo in bolezni v glavi, napravi lase goste in mehke. — Cena „Feeoiin '- ozir „l.ovacrin"-milu i 1 kom. K 1- , 3 kom. K 2 50, 6 k o in. K 4 ,12 kom. K 7— Po'ilja M. Feith Nachf., Dunaj, VI., Marl-Mlferst ass 45. Dalje se dobi v mnngih drogetljah. parfume-rijah in lekarnah države.	283 1-1
Filipa Neusteina
- poslajena	—
odvajalne krogljice
(Neusteinove Elizabetne krogljice).
Pred vsemi drugimi podobnimi Izdelki Imalo prednost te krogljice. prost« - takih ikodi|lvlh rimati i vporabljajo te z ra^večllm uipehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajaioče, kri čisteče, nobene zdavilno sredstvo ni ugodneje ia obenem povsem neftkodljivo, da bi preprečilo
zaprtje
Izvor premnogih bolezni. Radi poalalene oblike |lh radi ulivaio ludi otroci
Šk-'Wca s 5 krogijlraml stane 30 vin, ovo| z S ikatljicami. torej ' 0 kroglilc. stane le 2 K. Če se polli. naorei K 2 45, «e polije Iranko I ovo|
f 1111*11 n I Nu'no « 'veri pred JVU MU I nonarrlanll Zahirvaite .Filipa Nruttelnn odvnlalne kro*l|ic»" P-lstie le. fr nosi vsaki Ikstifa In nsvdlio nalo zak.-n'lo varstveno znamka v rudeče-črn.m tisku ..Sv Leopold" In p"d Is .Filip Neu.trin, Anotheke" Nate trgov, aodnij zavarovane embalale morajo Imeti naio tvrdko	10 4
Filipa Neusteina lete irna pri sv. Leopoldu
J otip Janko
urar « Kamniku
22 1	Velika nlica
priporoča veliko zalogo tep n h in stenMkih ur, budilnic. verižic. prstanov, uhanov, broéev, kakor tudi vsakovrstnih očal, p«> selo nizki ceni. — Popravila, tudi oajteiavnqjsa, zvràim vestno pod poroAtvom.
20.000 metrov
osla likov
10—30 m dolgih, najllnejiih, popolno brez napake, obeljeni, primerni za najlinejio teleano ali posteljno perilo
Rumburika In battat -tkanina . , . ........po 24 kra|c. meter
Cetir za domaču obleko, blure, predpasnike, olroike oblek Iz-
borna kakovost, lepi netil vzorci ........... 18'/, , .
Kannvaa za posteljne prevleke, zajačeno parlino, gosta kakovost,
tivahne barve 80 cm iiruk..............24 .
i*>................35 . ;
Rjuhe b ez iiva, I m dolge. ISO cm ilroke.........90 . ,
Kuhiujske briaače, l.bov vzorec............ '8 , ,
Brisače za posodo, rdeče karlrane............10 . „
tka*n*lca° .V'pü.'tlö EMIL FUCHS, Nachod I.
Najmanj te pollila S kg za poskulujo — ca 4' metrov. Neuga|a|o{e M vzaint radevolje nazaj; vzorkl le prlioie le zavoju za poa.uinjo.	247
Siro/in
Radi izbornega okusa ga tudi otroci radi uživajo.
Pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, škrofulozi, influenci
predpisujejo Siro >n „Roohe' it«v hI orofoaoril ia zdravniki. SIrolla libuljékje tek ter po* eiuja redilnost teles«.
Ker se ponujajo manjvredna ponarejanja, zahtevajte vedno: Izvirni zavoj „Roche".
F. Ho*f«ttann-La Roche A Co.
Basel in Dunaj lll/l, Neulinggasse 11.
e f t
Mi
„Roche
Dobi se na zdravn. predpl« v lekarnah à K 4'— steklenica.
DfllVI IU uunaj ■■■/■» muniujno« mm*
llustr. bro&ure H II. o boleznih «sled prehlajenja zastonj in franko.
Okolu 100 000 komadov v rabi, 5!etno jamstvo, osem dai na poskus.
S'Hev St. II, nallln. aollntkn trebrn - |ewlo. l',votlrl brušena z ok-a-ienrm drlalom, kot kaie •I ka v okrajni gatulil, K 2 SO. Š' 32. I la toda ".»olla. K 3'- Š*ev 'S. lata. toda 1 ,vo<laK 1-80. Št.870" Sfrnlm.ffladklm dr»a|etn.'.votla KI-50 B Iraka prtprav. v polltlr.nl leseni omarici z zrcalom, ae zapre In vsebu|e: britev, lermen. Soplč. posodico in inflo. K 4 20, S 50. z varnostnim glavnikom 60 v več. — Nikak rlzikol Ako ne ug.Ja. denar nazaj I
Poitlja po povzetju svelovno-znana tvrdka
Hanns Konrad, c in kr. dvorni zaližnik, Most (B flx^ štev. 1140(Češke).
Glavni cenik a 3000 slikami na zahtevo zaatonj in franko. 2;0 lo 1
Odlikovana semenska trgovina in umetno vrtnarstvo	216 10 2
Alojzija Korsike v Ljubljani.
Edina na Kranjskem strokovno urejena semenska trgovina na debelo in drobno 6 vrst pese, 10 vrst detelje, .16 vrst trave. Čistih trav in več vrst travnih zmesi, priporočenih po poljedelj. listih, mnogovrstna krmilna, zeienjadna in cwet> lična semena, vsa preizkušena; za dobro kaljivost se jamči.
Tu se tudi izdelujejo ftopki in venci, sveži in suhi, s trakovi in napisi, in vsi v to stroko spadajoči predmeti po najnižjih cenah. Cenovnik za leto 19o8 se dobi brezplačno. Za obila naročila se priporoča z od ičnim spoštovanjem
Aloidi Korsika.
Sanatogen
Od nad 5000 profesorjev In zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveževalno sredstvo 85 6 -3
: Jačl telo krepi flvce
Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co., Berlin S W.4H. Olavno zastopstvo C.Brady, Dunaj 1. Fleischmarkt 1.
IKlnnoa krepkega, 14 do 16 let. starega vaienca, sprejme takoj Ivan Vrtaeni«,
pekovski mojster, Ljubljana, Karlovska c. 30. 176 2
pozor! CitaJ I pozor I
Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavo>ti, težkem dihanju, a-tmi, — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. ■e Delovanje Izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako post za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali Ce se posije denar naprej. - Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. Jurišiča, lekarnarja v pakracu it. 65 (Slavonl)a).
Izjava.
Podpisani lesni trgovec iz Podkraja št 23 izjavljam, da Franc Srebot iz Vodic štev. 12, kateri nekod po Dolenjskem trguje s hrastovim lesom, ni več z menoj v zvezi, ter nisem več zanj odgovoren niti plačnik.	242
Podkraj, 20. januarja 1908.
Ivan Sajovio.
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
Kongresni tri St 19 registrovana zadruga t omejenim poroštvom K0n$f£Slll tTj ft. II
sprejema hranilne vloge vsak	JL3\a °L
delavnik od 9. do 12. ure	' ^
to je, daje za 200 kron 9 kron 60 vinar, na leto.
DruCe hranilne knjižice se »prejemajo ka« tate* Jener, m * M m 4» «brestova* preklada, dentei davek plača kraallaiee eeaaa. —— Najsl«wne|le prWka aa Mt**.
Kanonik JL delen I. r., predsednik.	«Ad	podpredsednik

e:
Slaven, Slaven
ker òuva prtenino,
vsled bleščeče beline, ki jo dobi prte-nini,
Slaven ^ker ne do'3' prlen'na po praniu ppB*

«
kakega duha,
er je zelo poceni I ~ hrani mnogo časa
je^S 85
SläVCn *,'Cer	poceni in se pri pranju pri«
161 16-2
##pm/M
%

Absolutno neobhodno potreben je za vsako dobro ure« jeno gospodarstvo. — Pazi naj se na zgorajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker |je isto brez vsake vrednosti. — Dobiva se v trgovinah z drogeri-jami, kolonijnlnim blagom in z milom.
v;
Engros pri L. Minlos,Dunaj, 1 Mölkerbastei 3
Z~J
Ako ka= šljate,
Se ste hripavi, zaslezeni ali nahodni, ako težko dihate in se ponoči potite, Je potrebno v Vafto korist, da rabite zaupanja vredno sredstvo. Kot tako se hvali Halépi.jev lipov medeni airup (Rp. : Svr. thibae 300 rt) Njegov učinek pri kaSlju, hripavosti, zaslezen)u, teiki sapi, katanh, pomanikaniu teka, nočnem potenju itd. se sploSno priznava. Vzorčna steklenica 3 K, velika steklenica 6 K, 3 steklenice franko 15 K po povzetju ali če se poAl)e denar napr»J. Glavna sa-loga za Avstro Oersko: Lekarna pH „apostolu", Budim-pe&ta, Joaefaring 64/46	2t94 20-3
Potor, kmetie« In dekleta I
V moji lekarniiki praksi, katero Izvriujem te tei 26 lei, poel«filo ie ml je. iznajti ua»bol|lf sredstvo za rast laa, to |e Kapllor It. II. liti dela je. da poitane|o lasje goatl dolgi In odatra nluje prhljaj (luskine) na glavi Cena (franko na vaako pto) |e : 1 lonclč 3 K 6n v, 2 iontka 5 K. Treba, da si vsaka cibiteli aarytl. — Prosim, da ae naroČi •amo od mene pod naslovom -P. lurliič, lekarnar, Pakrac it.65, Slavonija. Denar se puilje n- prej ali a poitnlm povzetjem
b >73«
za župne urade
so vedno v zalogi v „Katol. bukvami".
Kašelj
naglo umiri, razkroji siez in lajša izmeček priatni » »
Karolinodolski
Davidov čaj.
1 zavoj 40 vinarjev. Edina izdelovaiulca :
: Lekarna pri : „Češki kroni",
Praga, Karolinov dol.
Dobiva ae v lekarnah ali direktno, te se poèt|e
80 vin. (2 zavofa) Zaloga v Ljubljani : Lekarna .prt zlatem orlu",
Jurčičev trg. Pozor pred ponarejanji. Vsak zavitek ima tvrdkoi In podpis A. Ferkl.
Najcen. nakup feikega posteljnega perja
S kg nov , dobrega, sivega, skubljenega , brez prahu K 9 40 i boljši K 11 801 5 kg dobrega napul belega K lO-i belo, mehkoK23-50; 5 kg snežnobelo, mehko K 28 -. K 30 -, K 34 -, K 36 t 5 kg sneinobel. ne-oskublj K 23*- , K 26--, K 20--I puh siv a K 3-40, bel i 4'—40, snržnobel i K 5-80 in K 6-40 pol kg. Poilljalev franko po povzetju, Sme se zamenjati in nazaj vzeU proti povračilu poštnine. Pri naročilu se prosi za natančen naslov. IVANA POLATSCHEK Janovttz a. d. Angel 16 ^^jrljttatovujjitlko^^
Kdor ne doseže v,peha dobi denar naza|. Sloviti pospcSevatelj brade	233 1—I
Rapid
profesorja Meunler, Pariz učinkuje čudovito na raat brk pri mladih In (tarili. -,Rapid' le a atallita ee-daaje vede najboll. izdelek
na sveta. Pristen le na prodal pri Kosmetischer Versand, Dun Novo-meito itev. 38 po povzetju v tubah za K 2, 3 in 4 (poita posebej.) Doza za poskuinjo K 1 10, franko proti vpojiljaivl denarja v znamkah Oosp. L. F. v Oradcu pISe: Zahvala za IVaie Izborno sredstvo. Poprej so me zasmehovali, sedaj mi pa zavidajo
Izdelana poatclja

ta idelsfa
Intelai Prav iabraaapal-atea*. Par-alca aH bla-ilna, ISO ca dalga IIS ca •Iraka K IS—, K IS—, K is la K IS*— S asetra dalga, 140 ca »Iraka K 14-—, K IS—, K 1S—, K II -. Zglavnlk SO etn dala, ia cm ilrok K 3—, K 9 JO Ia <S 4-—, (s cm dolg, TO cm ilrak K 4 40 In K S-60. Trdclujem tudi po kakrinlkoll dragi meri. J-delal modrocl Ir lime za I po-stello K 27• boli« K M—. Pollila h poštnine prosto pa povzetju od K tO— naprc|. Za-men|s ali naza| se reame proti povrnitvi potnih stroikor 4-1
Benedikt Stemel, Lobei 110
»H Pini aa Caikm, issa
Tkanje
revmatlške bolezni
?
Zoltan-mazilo.
Steklenica 2 K, izvzemli porto. Pošilja dvakrat da dan po polti
:i lekarna Zoltän! n
Budimpešta. It 5
Zaloga v Ljubljani:
» Emil Leustek —
lekarna, Resljeva cesta štev. 1
Pozor!
Beri!
Najceneje in najbolje sukaaao, modno, platneno in mnnufakturno Maga za letno dobo, se kupuje v novi trgovini pri
|VAN gAVNIK-U
KRANJU Glavnem trga.
I : pri
Besenčanu
Nevestam in ženinom se pri nakupovanju posebno priporoča ta nova trgovina.
Istotam se dobiva tudi donsafta Štajersko rudeče in belo vino po nizkih cenah. 109
tifone r se 5Prcime tak°i> kl 'm® zadostno UVCIlCk šolsko naobrazbo in je poltenega rodu ter da ima veselje do trgovine, pri tvrdki Slavoj Jenko-dediči, trgovina z mešanim blagom v Podgradu v Istri.	213 2-2
Lepo, Cisto puronovo perje kg 1K
kokoSje perje, kg K —-56; gosje perje kg K 2.50: gosji puh kg K 10" vse izvrstno, lepo suho, razpošilja po brzovozni pošti-ali povzetju Pran Pod-lipnlk, trgovec, Brčka Bosna.	200
SenOinSlama
vseh vrst sc dobi pri üsli 4-3
Viljema Löwbeer
Dunaj, II./3, Gredleratraaee IO.
Priložnostni nakup!
Namesto.....gld. IC»—
samo...... „ 1*78
30.UQ0 komadov prodanih
stane lepa „Gloria * arebrna a plombo 36 urna anker-remontoirna iepaa ura,
prima kolesje z lepim glavir. okrovjem s sek. kazalcem in lepo pozlačeno ali _ posrebr. verižico z obeskom, natančno idoča za samo I gld. 75 kr. 281 1-1
Dalje ponujam pozlačeno, 36 urno. (veleprlraa Švicarsko kolesje) remont, oro tlepo pozlačeno veriilco za Bamo 2 SO gld. L a vsako uro triletno pismeno jamstvo. — Po povzetju polllja
Izvoz ur KOHANE Krakov it. 48.
Za a*an|a|o{« deaar aazaj Masel M aarotUl p« dvakrat.
Horbabap-jev podfoafornato-kieli
apneno-železni sirup.
Ta Je že 38 let uveden, zdravniško) preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo) za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje s!ez, pomiruJe;, kašelj in vzbula slast, Pospešuje prebavo in reditev.n Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vin. več za» zavitek.	C?
Sarsaparilla - sirup.
je že 33 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. — Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena steklenici K 170, po pošti 40 vin. več za zavitek.	265(1 a
Edino izdelovanj« in glavna razpoiiljatev : Dr.flßllmOniHKKl fetali „ZW BürillllßrZijRelF, DUHAJ, Vll.il. Kolscrslrnise 73—75.
Vzalogl je še pri g«, lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Nov. Meitu, Reki, Sovodnju, St VHa, Trbižu, Trstu, Vellkovcu In Voliperku.
Kašliajoče osebe opozarjamo na oglas o Thynomel Scillae, to je izdelek, katerega zdravniki radi priporočajo.
Zdravje in lepoto pospešujeta Feeolin in Lovacrin, ki se dobivata pri Ml. Feith-u, Dunaj VI., Mariahilferstraße 45, in skoro po vseh lekarnah.
Sarsaparllla-sirup ie že 33 let uveden kot izborno odvajalno sredstvo. Cena steklenici K I'70. Dobiva se v dr. Hellmanovi iekarni na Dunaju VII., KaiserstraRe 73 in skoro v vseh drugih lekarnah.
Izdelovanj« Tleh pred meto» za zdravilstvo, po-eebno	2193 12-3
k i I n i h
(brüh)
pa sov
za moAkc, žensk« in otroke natančno po meri.
Pri poétnih naročilih se mora naznaniti, ali je kila na deani ali levi ali pa na obeh etraneh in nje velikeat.
Za gg. zdravnike velika malo g a kirurg, in medie. inrtrUtneniov in aparatov, kavčuk" predmetov, elaoHinih nogavic itd., <4 vanje doroev
L PI0TR0WSKI, Sv. Petra cesta
Levčeve hiša it. 32, LJubljaaa.
m
neka trat. w aeralo .krha* vare.aH »ra« .■aka a.anago,
k« aa pa taj lahko mil ta di najaanjla rau raavtje t ■ala kri., tatto ozdravljiv, raao ta 40 lat M j« Ia-kazal. bmUbo vlaine mazil., tak. im.ovaao praika Cobi.«, alatila ko» zJLaealjiv« .rad.», za ebvaM. T. vzdržuj, ran. (lata, .bvarij. iata. oiajlaj. ra.tj. U bolečina, kladi in paapatoj. zac.lj.aj.
— BaipoillJ. M v»ak Caa. —— 1 patio. 70 tU., pol palic« 60 vinarja.. Proti pradpiatUa E SI« m poti j «j« 4 polio«, aU K T-- 10 paüfl pottain« pro. to aa vaako pMtajo avatro-
«frak« aonarkij«. Vri d.ll ambalaX. im.J« a a k o a I to d.ponov.no varatveao znamke.
Glavne zaloge
I. FRAGNER, L kr. dvorni tfobavltel]
lekarna „pri Črnem orla*' i, Mali ctraaa ; egei Neredove al. COS.
UW T Mtruk intn-Opika, v U«.
Qui m doki pri «. lakarjik : 8. rioesU, D. pl. Traktat?, ■ lirtiti<kll|n, J. aar*-
2172
Pri zobozdravniku. Kmetu računa zobozdravnik 2 K, ker mu je izpulil zob.
»Kaj, toliko naj plačam«, pravi kmet, »saj ste hitro naredili. Moj sosed mi je zadnjič računi! le 30 vinarjev, pa mi ga ie eno uro pulil.«
H IF.Odda se takoj ali o av. Jurju
jsluzba organista
na OvsiSah v zvezi s cerkvenlško službo na podružnici ČeSnjica. Prednost Imajo oženjeni rokodelci ali taki, ki imajo veselje za poljedelstvo.	285
Župni urad Ovsifte, p. Podnart, Oorenjsko.
K. A. Kregar.
Čevljarskega učenca
Išče Franc Zupane,' čevljar v Bodeščah, pošta
Bled.	214 2 1
Zdrutone tovarne ca volitino lopet izključno po aeni okroglo MMi
. vojaSkih kocev za konj«
■a ceno Ia *ld. MO komad ia «Id. HI u
par (6 parov franko na doia) naceraoot aa ieetaike konj. Ti debeli, traja« irpeiai keoi a« topli hat koiuhovlaa, teauoahri, okoli 180«00 «a veliki, torej lahko pokrijejo oele«a keaja.
— Razločno pisana naroČila, ki ae ievrie le pe povzetju ali če se denar poilje naprq), uj ae perejo na	2S14 S ftteiner-jeve komisijsko razpoSiljalnlc* združenih tovarn za koče DaaaJ, II, Taboretraase 27 9. Ceniki na lejjo saatoaj in franko. - Za mmgjm-
Joče ae savetan vrniti naprej podaal émm. Mnogoštevilna priznanja in naroOU ao Mh eéc kobilarne v Radavcu, Komarao in Brody, tupeika
Postrežba točna I	Nizke cene I
Priporočam gg. čevljarjem in p. t. občinstvu
nŽ° trgovino ae usnjem
in vsemi čevljarskimi potreb, ftòinami v Ljubljani av. Petra
oeata 2, nasproti cerkve frančiškanov.
Izkušal bom, da z dobrim blagom in nizkimi cenami zadovoljim vse c. odjemalce in prosim obilnega obiska.
2844 52-5
Za vedno!
Nav-Vork la L.ndo. niita prizanašala aW «VI»». ■ki Mlini ter j« velika t.varaa «rebrnim prlriijena.
oddati v». iv.|o aalogo zgolj proti malha«., pia ralfc w>H PMbhftm MB IzvrtM U .al.(. t* raj vHbaw ikMi predai «t« U prati
jeil. delavnik IF olili
Ita. C-M la dea: « keaid« mbljW aiatsab a
JKFSTžss»
U k.m amar p«. nihil tavalk !
______	lile;
1 kam amar. pal. ertkra« ia|cmalalca ia |.ko; 1 kam. einer pal. trabraa zajemalnlca za «laka; • kam aag Viktoria (alle ca podklad. ; 3 kom efeztnik namlzoik «veinik.v; 1 kom. cedilnik ia taj ; 1 kom. najfln. «Ipalnica za «ladkor.
42 komadov iknpaj «am. gli. trU. Viab teh 42 predmetov le popre) italo cid. 40 ter jih je mod sedal dobiti p. tej minimalni caal
S d. 6 00. Američaniko pai. irabro je znano, |a oz in ikozi bela kovina, ki obdrll bolo irtbra 25 lai, za kar ie garantu)«. V najbolj!! dokaz d. leta lai*rat ne temelji na nlkakrinl alcparljl, tavanjem se s tem javno, vaakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadrila zneiek In naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da il omilil I. kraino garnitura, ki j« poaebno prikladna kol pea-
ianitevenjtkalin prllolnoctno dcrllo-
kakor tudi ia vaak» bolj te |lip.lent«e
Dobiva a« edino la v
A. HIRSCHBERG-e
.kaportnl blil arner. pa«, arebnefa bi.C.
na Dunaji II., Rembrandtctr. 19 O. Telefon 14597.
Poiilja aa v provincia pr.tl povzetju, ali ie ie zneiek naprel vpollje.
Čistilni pretek ia njo 10 kr. Priatno la a zraven natlaajeno varatveao znamko (zdrava kovina) bvletek Iz pohvalnih piaem : S pat. irabrno garnituro lem jako zadovoljen.
-------dekan MarUsoe
> zadovolfca. Tomai Rož.ne, dekan Maribor Ekic. baronica Edeiibeim mi je najtoplcic prt-. poročila Vaio garaltnro, torci proaiai, putitile m> tako garnituro ca gld. 6 90.
Ko c i a r d, oktobra 1*04.
Ilona Tina, roj. grol. DegcaMd. Ker ta Vaia garnit. v gospodinj jako koriitna, proalm, da pallini ia ca» SI P.vcTnrl Preboldu
Or. éaall* lika. .kr. I. te*, zdrava*.
pomrljo Ia ozdravijo *
'AMPHOROMENTHOI
k VOST§EBAL.
Cena itckieni 80 vin. Dobiva ie v lekarnah ali direktno, ic ic vpollje K 1'80 12 steklenici) iranko pri edini izdelo-valnlci VoatFeb.l-ovI lekarni, Pr.g.-K.rollnin dol. Zaloga : Lekarna H. Mardetichllger, Ljubljani, Jurčičev irg.
par Pozor pred ponarejanji I >JtA M ,
Trgo*u • kìoMà k MF
Ivan Podlesnlk mL
LJvfcljaita, Stari trj »
iajjn»»g4;mitaiSIC5iaO«sgn«jemmi v«tiV^ nakrmi pervutj
. . tv 7\ * n«a, ^--K't
tói^astDpn^ Jr.Ceunig,
Ijubljana jgioXnfe-unccS.28
a ^vif i*t «mv EvotflSi» a^f, ' Hdixu
pismonoSa
«
ti N p prav liei obedne-n 4 krotnc> pelpot 20'minut ho » ir Radameli ra p,>«tajo ]«r$e-Menert. se snrejme pri po* t «e m uradu « Radomljah p-i Kamniku. Znanje S>ra-ri in r sjtvi se zahteva. Natančneje it :\t pri ravno te.n nradu.	2 I
5ifa in zemljišče
K napn-daj v Stari Loki it 42 pri Škrtji Loki. pdft cerkve. Vet se irve tRotam	212 3 1
v- ,
Mmirrr it*/t/c «Vifvr- rwi i/i t»	j*' iV'nwjr
. -Sinu	c ytc£xa
»• SJtLht/ivii XUvòvcrsk*
epr«i(ne)e aa deari ia
IJlal aaakepeikl.
Zastonj
2554
zahtevajte moj iluitrovani cenik o urah, zlatnini, srebrnml itd.
Dr. Heger, urar, Juvallr in gravar.
Oalck I.KapucInaka ul.4 (Slavon I
.Kmtmr* Vin" TrtUtmTmrh
aoajpnpi atDaj'-.t najceiajfa In o-> -bolj*» pai iiLjol-Ijaoe v aavarii. Amanke, kar
Dt dolgotrajni' Bü'r.i t alala p.' raaaife talaaaiaak. Di>t*ae(a paaradevaaja. d« pr»n,V.»uij» ia api n DeWaik	iuWI« m »J polj«. Fuiiki »o pr ..alvini, ira.m
lo aaalni; >«ij« vrni, 14 lai B.U11 la p.outiVa naiboljia. roju alla Jap la karta prafe* flavti laatcpalk	'»M 7«
BI?taji oJk.vi il Trata- si»,.atia II februarja; ti Btke : Caratarla ». februarja Ii Ltaar»<«la loaitania 7. m.rca. Maurelaiiia n febraana Par.aaaia K februarja
Andrej Odlaaek, Ljubljana. SlomAkove ulic« 26, poleg cerkve Srca Jezusovega
# Za 5 vinarji
ä man rnk preskrbeti prednosti pri sakapa blaga za obleko, kakortnlb ale« ri dobiti, kdor pro al po doplaakl ca vpo-aUter norčav pri veliki trfadal fera tj a Leohner * Oradaa, idczna kita. Ta a« ataaa nit, aa labaro pa lata rut najmodernejl« blago za damak« obleka Srno Ia barvano parlino blago, po-itdjnloo, okalord, I od an, aakao, tm vrata platno za parilo In poataljno optavo, la ■nofo drpfth predmetov, polet cenika o vseh vratab perila L i d. — Zlolno ri ■on vaak doma izbrati Ia potem kar najceneje Irrititi najboljši naknp. Mnogo bil naroča la celo vrsto let vaa s*o|e potrebščine la od tam, ker ao ae prepričali, da ima ta itrofo reelna trgovini pred otmf edino zadovo!|nost avojlh odjemalcev.
MM 12—
Dr. Iivics-ew mazilo za roke.
V rabi nedosetno, povzročitje netnoit in beline rok v 3 dneh. — Lonček I K 20 v.
JoteriatioBal" odstrani, maha
aefto in gotovo odstrani nepotrebne kocine v ohmi in j»o rokah. Steklenioa 6 K.
Razpotili* po porretio lekarn« pri ■aHji Ponaoaj, Budapest, Liizt Fe-renez-ter 20. Dobi ae v lekarnah in drogerijah-
i. krulrti p»4]atji aa a ■ ata o alak ■am*« I« allkaal* aa • ttklo	■
Aag.	i
Danajaka ceaU 13a. poicf/liov»'
aa Ml »«»«a preteriti «akarMlal la p a dan. abtiutn t a a ipn TC carhrralb okna, a aMitaf aHklarataa a ali illkaaa aa ,Itala Maatoaa* 4aL aapia.a okilro», HA. Itd -kan (sdì * — lagt railHso perctlaaaka Ia p>a*da ta aa«tt|t (*aHU< Ia aa-a, akrtialld p» ll|lli|» ca rld Ia prorafoal aa ia I a (protrala aa datritai ~ ale an • »(«ad a.
tao: n 10
Zahtevajte zastonj
in poitnine proato moj veliki, bogato ilustrirani glavni ka alog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih mklastih, srebrnih in zlatih ur in vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnin, glasbil, usnjalega blaga, kadilnih priprav po izvirnih towarniékih cenah.
Niklasta remontoarka ... K 3'— Sistem Koakopf patentna ura , 4.— švicarska, originalni sistem
Roskopf patent . . , Registrirana .Adler Koakopf* /JTirV^V ninljasta remont, na sidro . 7- — P -lins I\» Srebrna remontoarka ,Olo-V^iaui/llS na* kolesje, prosto . . . , 8"40 isaSŠpfel 1 Srebrna remontoarka, dvojni
'žinii	pokrov...........12'M)
1 Budilka............. 290
Kuhinjska ura......... 3- -
ScliwarzwaUiska ura.....2 R0
Ura s kukavico........ 8 50
Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. 04 3 Prva tvornica za ure » l»oetu
-	Jan Konrad	——
c. In kr. dvorni dobavitelj v Mostu èt. 9S6iČeSko).
16 letna deklica se takoj sprejme v
prodajalni z mešanim blagom. Žele se Šolska spričevala. Več se izve pri g. I». Ziherlu w Mokronogu.
291
Ceno češko posfplin perje
9 kg novera flkuh-Itanrffa K
O SO. holl-»tea K I], - belefa, akii mehkega, aknb-lleneea K I < ; K 24 anci-nohelatra, a ^Hkcga. akuMtcnc-»a, K io- ; IC UI -. Po»illa ia franko p »>H povzcHu Tudi ae tamrni-* .11 naeal vtamt proti pe vrnitvi poitnitl «troikov Pa- rdlkt Sachaal. Lobca IS«, o Piten, teèko."
•aabnl kredit aa airndnike, častnike, ■tltelle Itd. Samostoinl konzord|l za hranilnice In predujeme uradnltk. drnttva da|e|o po na|-zmernejiih pogojih tudi proti daljSIm odplačilom posojila na osebni kredit Potovalci izključni. Saltavi konzorcijev se povedo brezpl. pri oared-njeir vodstvu uredn. draltva, Dunaj, Wipp Une ariti asu 25. 2438 1
KAŠLJUJOČIM -
otrokom in odrašenim osebam
prlpliu|e|e zdravniki zelo nspeino
TH9M0NEL SCILLAE
kot iredstvo, kt odtrgava ilnz. Jo odvije, ki blati in potolaiuje krčeviti kalcij In ki ed-stranjuje dihalne teikočc. Stotine zdravnikov lo le ie Imenitno izrekli o hitrem učtnka-vanju tega iredstva, Thymomel idila«, Ml eilovikem kaliju In pri drugih vnteh kalija.
Vpraiajta, prosimo zdravnika I I steklenica <>M K. Po polti franke ar«« poSiljatvI 2*90 K i S steklenice pri paMjaK 7 K. 10 steklenic pri poill|etvl 10 R.
Izdalovml» Ia |ie*M lalefa
lekarna B. FRAONER-Ja
•4M c. kr. dvora. aalefatel(a M—1 -	Preia HI., AC M	»
Pobira n tkoraj r rtrnh /iterali.
Pozo» aa Ime tradttva, Izdalovatalja In aa rar-
itveno znamk«
Izdajatelj ta «trovami
i Dr. IfaaclJ thak.
Tiskala : .Katolllke Tlritarae*.