Naročnina mesečno 15 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo me« t o. Izključua pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Izhaja vsak dan i|utraj razen ponedeljka lo doava po praznika. = Urednlitvo In apravai Kopitarjeva 6, L|nbl|ana. g 1 Redaziooe, Ammlnlstrazlooai Kopitarjeva 6, Lubiana. i ! Telefon 4001—4005. 1 Concessionaria escluslva per la pubblicita ed estera: Unione Pubblicita Italia Abbonamenti: Me.e 15 Lire; Estero, me-t« 20 Lir«, Ediziooe domemca, anno 34 Lire. Estero 50 Lire, C. C fj Lubiana 10650 per gli abbo-namenti' 10 349 per 1« inserrioni. Filiale: Novo me« t o. di provenienza italiana na S. A„ Milano. II Bollettino No 660 i da guerra colpite Eiel Medsterraneo II nemico ha perduto 40 automezzi e due batterie II Quartiere Generale delle Forze armate comunica: II nemico che si era infiltrato con forze non rilevanti a Oriente di M a r t u h n ha perduto una quarantina di automezzi e due batterie. Le nostre formazioni aeree inlnticahil-mente hombardano e mitragliano gli elementi nemiri che ripiegano. Due aerei sono stati ahbnttuti dalla no-stra caccia, quattro da quella germanica, un altro apparerchio inglese, costretto atl attera-re, e stato catturato. Nel Mediterraneo orientale, nono-sfante le condizioni atmosferiche decisamente sfavorevoli, un nostro sottomarino ha avvista-to fin dal tardo pomeriggio del giorno 21 e 1'csplorazione aerea ha seguito per la intera giornata del 22 un importante convoglio forte-mente seortato, diretto a Malta. Squndriglie di aerosiluranti partivano a massa dallo diverse basi in succcssive ondate contro le forze navali nemiche. I nostri aviatori, superando con magnifi-co slancio gli intensi sbarramenti di fuoco e le cortine fumogine delle unita di seorta, i por-tavano nU'attaceo alle piu brevi distanze di lancio e colpivano ripetutamente na vi da guerra c da trosporto. Una nostra forza navale nel pomeriggio di ieri riusciva a raggiungere nel G o I f o d c 11 a S i r t e la formazione inglese che cor-cava di sottrarsi al eombattimcnto coprendosi con nebbia, e le infliggcva nuovi danili che saranno precisati. Importanti aliquotc delPaviazione tede-sca hanno violentemente attaccato gli aero-porti di C a'V c n e z i a e d i Lucca, scon-volgendonc gli apprestamenti e le attrezza-turc: due velivoli sono stati distrutti in ducli aerei c sette al suolo. Vec angleških vojnih ladij potopljenih v Sredozemlju Covražnik je vzhodno od Martube izgubil 40 oklepnih vozil in dve bateriji Glavni Sfan italijanskih Oboroženih Sil i dobro zavarovan konvoj objavlja: *«_i»« Sovražnik, ki se je z znatnimi silami pretolkel vzhodno od M a r I u b e , je izgubil kakih 40 oklepnih vozil in dve bateriji. Naše letalske skupine so neulrudljivo bombardirale in s strojnicami obstreljevale umikajočega se sovražnika. Naša lovska letala so seslrelila dve letali, nemška pa štiri; neko nadaljnje angleško lelalo je moralo pristati in je bilo zajeto. V vzhodnem Sredozemlju je kljub odločno neugodnim vremenskim razmeram neka naša podmornica pozno popoldne 21. marca zasledila, neko izvidniško letalo pa celi dan 22. marca zasledovalo važen in usmerjen proti Malti. Iz različnih oporišč so odšle skupine tor-pednih letal ter so v zaporednih valovili napadale sovražne pomorske sile. Naši letalci so z velikim zanosom premagali gosli ognjeni obroč, ki so ga bruhale sovražne ladje, prišli v napad prav blizu na streisko razdaljo ler ponovno zadeli vojne in prevozne ladje. Včeraj popoldne se je neki naši pomorski enoti posrečilo v S i r I s k e m zalivu dohiteti angleško ladjo, ki se je morala potegniti iz boja in se je zavila v gosi oblak dima ter ji prizadela novo škodo, ki je bila ugotovljena. Pomembni oddelki nemškega letalstva so silovilo napadli letališči Ca Venezia in l.ucca, kjer so bile zadele letalske naprave in oprema: 2 letali sla bili sestreljeni v zračnem boju, 7 na tleh. Rim, 23. marca. AS. Včeraj so italijanske letalske sile. ki delujejo v Sredozemlju, napadle sovražni konvoj, ki sc je skušal približati Malti. Skupine torpednih letul so v zaporednih valovih napadle 6ovrnžne ladje in jim zadale veliko izgube. Ena kri/arka in nek 10.000 tonski parnik sta bila potopljena. Dve drugi vojni ladji in več trgovskih ladij je bilo zadetih in hudo poškodovanih. Po napadu se je moral sovražni konvoj razpršiti in del ladij sc je moral obrniti nazaj. Rim. 23. marca AS. Angleška admiraliteta sporoča, da se podmornica »P 38« ni vrnila in jo je smatrati za izgubljeno. Proslava ustanovitve V Rimu js liktorska mladina v navzočnosti tajnika Stranke proslavila svoj praznik — Tajnik Stranke Duceju Pred 23 leti dne 23. marca 1919 je Mussolini na trgu San Sepolcro v Milanu zbral okoli sebe vse tiste, ki so nosili v sebi upanje in vero v preporod Italije, in v tistem trenutku se je sproiil neizprosni in vseskozi dosledno izvedeni boj proti komunizmu in boljševizmu. To je bil dan, ko se je začela velika, nova doba v zgodovini Italije in italijanskega naroda, kajti ta dan se je začela odločna in zmagovita borba za nov obraz prerojene Italije; ta dan pa ni samo rojstni dan italijanske borbe proti pogubnemu boljševizmu, ampak je tudi veliki dan, ico se je zažgala osvobodilna plamenica velikega evropskega in svetovnega boja tistih narodov, ki hočejo svojo rast in svoje zdravje braniti proti pogubnim nazorom in vplivom komunizma. Ko se je la dan Mussolini s svojimi sansepol-eristi zbral na trgu v Milanu, je bil on prvi politik sveta, ki je doumel in spoznal, kakšna nevarnost grozi svetu s strani komunizma. Kar je Mussolini započel s svojimi tovariši pred 23 leti, to je nato izprevidel ves svet, v zadnjih mesecih pa se je v znaku Ducejevih načel dvignil skoraj ves svet proti komunizmu, ker je uvidel, da je boljševizem največji sovražnik Evrope. Ko je pred 23 leti Mussolini s svojimi san-sepoleristi razvil mlade vrste fašizma za pohod proti boljševizmu, je Evropi in vsemu kulturnemu svetu Mussolini in z njim vsa Italija izkazala ogromno zaslugo. Pod Mussolinijevem vodstvom se je tedaj začela velika doba evropske in svetovne obnove, začela se je velika in nepretrgana vrsta zmag, ki vodijo v sedanjem boju človeštvo do njegove največje in najpomembnejše zmage, to je do totalne zmage nad boljševizmom. Mussolinijevo delo je največji porok za končni in svetli uspeh tistega dela, ki so ga sansepoleristi započeli dne 23. marca. V zarji tega dne se Italija dviga v blesku istega ideala, kakor se je proti njemu usmerila pred 23 leti, ko se sinovi Italije s svojimi zavezniki bojujejo za zmago načel kulture in civilizacije proti I komunizmu in boljševizmu. Rim, 23. marca. Za 23 letnico ustanovitve bojnih fašijev. s katero je Mussolini na trgu San Sepolcro v Milanu začel svoj zgodovinski boj zoper komunizem, boj, čigar svetovni pomen je docela razviden šele danes, za to obletnico je včeraj v Rimu bila prva izmed vrste določenih proslav. Proslavo jo otvoril veličastni zbor GIL-a. Slovesnosti se jo udeležil tajnik stranke, ki je pregledal 150 bataljonov mladine, razporejene na prostoru med vilo Glori in med Parioli. Vrste mladine so zavzemale ogromen prostor, ki je nudil pravcati pomladanski videz. Ljudstvo iz prestolnice jc prihitelo enodušno občudovat mogočni prizor, lako da je bila vsa flaminijska mestna četrt polna tisočev in tisočev ljudi in številnih zastopstev. Tajnik stranke je prišel na Viale Tiziano, kjer se je ob 10.30 začel mimohod. Prihod Eksc. Vidussonija so pozdravile trobente, nato je sprejel poročilo zveznega podpoveljnika o zbranih silah. Zatem pa šel vzdolž vseh prvih vrst zbrane mladine ter tako prehodil dva kilometra dolgo pot. Spremljali so ga: dva podpoveljnika, generali iz glavnega stana GIL-a ter zvezni tajnik. Nato jc šel na častni oder, kjer so med drugimi dostojanstveniki bili: jeruzalemski militi, minister za narodno vzgojo, poveljnik armadnega zbora in poveljnik mestne obrambe. Sedeži na odru so bili določeni za pohabljence iz sedanje vojne, ki so sc v družbi številnih ranjencev tudi udeležili slovesnosti. Odlično mesto je bilo namenjeno rodbinam padlih vojakov. V pričakovanju mimohoda se je tajnik stranke tovariško pogovarjal s tistimi, ki so dali prijeinljiv davek za domovino. Mimohod mladine je spremljalo kar največje navdušenje. 150 bataljonov rimskega GIL-a jc šc enkrat nudilo krasen prizor ponosa, reda in sile. Pred oboroženimi oddelki so korakale ženske skupine, tudi čudovito ubrane v smislu resnega vojnega zbora. Te skupine so granitni sklopi notranje fronte in so nosile znamenja različnih strok, od zdravstvene pomoči do pomožnih del, pri katerih se udejstvujejo. Na čelu moških vrst so korakali bataljoni pripravnikov za kolonialno službo, vrste športnikov ter oddelki kolesarjev. Za njimi so prišlo osup- ljive kolone mušketirjev iz Balille, med njimi posebni oddelki vojnih sirot; zalem oddelki za mo-torizacijo, skupine planinskih in mornariških, letalskih in konjeniških pripravnikov. Popolna in ncposnrmljiva organizacija liktorske mladine se je razgrnila v izrazu vse svoje sile in skladnosti. Ko so hodile mimo njega mladinske vrsle, je tajnik stranke iztegnil roko po rimsko. ZastaTe. mil katerimi je bil škrlatni prapor fašIstoTskc zveze iz prestolnice, so se sklonile v pozdrav, živahni trnhentaški oddelki pa so dajali takt bojnemu koraku. Ljudstvo ni moglo zadrževati svojega navdušenja in je pogosto izbruhnilo v navdušeno odobravanje, na čast mladini, ki jc znala proslavili rojstvo odrešitve domovine in sveta z obredom svetle lepoto ter jasne pomembnosti. Ti vzkliki so oh koncu pregleda dobili še večjo gorečnost v skladnem in navdušenem kriku »Duce, DucoU Rim, 23 marca. AS. Ob obletnici ustanovitve fašističnih bojevniških skupin je Tajnik fašistično Stranke izročil Duceju naslednjo poslanico: »Duce! Preteklo je 23 let od dneva, ko ste v Milanu na trgu Sv. Groba zagnali prvi bojni krik proti boljševizmu in njegovim zaveznikom, liberalizmu in demokraciji. Vaš glas jo bil kronan z zmago. Današnji dan pomeni začetek nove dobe v zgodovini svela. Danes se že svetlika oh bojiščih, kjer jo trda vojna zajela celi svet. Nova revolucionarna Evropa Osi in trojne zvezp jo odločena dokončno zlomiti reakcionarno sile. v katerih so družijo judovski bogataši, da bi izkoriščali narode. Duce! Ž isto vero in pogumom kakor takrat, se zbirajo okoli revolucionarnih zastav veterani in liktorska mladina na ta dan. posrečen domovini, in dvigajo proti Vam svoja srca ter svo je orožje 'in vidijo v Vašem imenu zagotovilo, da bo požrtvovalnost in veličina, pridobljena v zmagi, prinesla socialno pravičnost.« Berlin, 23. marca. AS. Rimski dopisnik »Volki-scher Beohnchiert poroča o obletnici ustanovitve borbenih fašijev ter navaja Mussotinijeve besede z dne 23. marca 1019, ko je sprožil idejo, ki mora odslej prevladovati celokupno italijansko narodno življenje. List poudarja, da je Mussolini oltsodil krivični versaillski mir, ki je vseboval kal za nov svetovni spopad ter je napadel Zvezo narodov, ki predstavlja le koristi bogatih držav proti koristim revnih. List nato tudi omenja Ducejevo izjavo o boljševizmu, ki je že takrat jasno predvidela tesno zvezo med mednarodnim bogataštvom ter Moskvo. ► 11-4 ura za Japonska želi, da bi bila Avstralija neodvisna in svobodna — Novi napadi na Novo Gvinejo in Avstralijo Tokio, 23. marca. AS. V tokijskih krogih poudarjajo. da je Avstralija zdaj v zelo težavnem vojaškem in gospodarskem položaju. Vojna je omejila izvoz in silno zvišala vojne izdatke. Poleg tega pa sc ie spor med stranko »Zedinjene Avstralije« (stranke konservativcev) in med Delavsko stranko, ki predstaviia opozicijo, hudo zaostril. Prva je vedno težila za sodelovanjem z Veliko Britanijo, druga pa se je vedno zavzemala le za narodno delovanje. Po 1. 1939 so imeli voditelji stranke Zedinjene Avstralije večjo moč, ko so glede obrambe Singapoo-reja in težavnega ameriškega posega docela računali na angleško pomoč. Ta naj bi po njihovi sodbi zavirala japonsko prodiranje. Zato Ka vzhodu sovražnik povsod odbit - Včeraj so Sovjeti izgubili 54 letal, zadnji teden pa (3? tankov Hitlerjev glavni sfan, 23. mar. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na polotoku K erču so izpodleteli nadaljni sovražni napadi. V kotlini D on ca so nemške silo odbile težke rttske napade, ki so jih podpirala letala in tanki. Na srednjem odseku so bile uničeno sovražne sile, ki so bile odrezane od svo.iih zvez. Pri tem .ie imel sovražnik v dveh dneh poleg številnih ujetnikov več tisoč mrtvih in je zgubil 15 tankov, 31 topov in drugo vojno gradivo. W Von Papenov obisk v Bolgariji Solija. 23. marca. AS. Nemški poslanik v Turčiji v. Papen je na poti v Berlin včeraj dopotoval v Sofijo. Sla postaji sta ga sprejela načelnik pisarne v bolgarskem zunanjem ministrstvu ter bolgarski poslanik iz Ankare, ki je zdaj tudi v Sofiji. Papen )e včeraj ostal v bolgarski prestolnici ter obiskal predsednika bolgarske vlade Filova in zunanjega ministra Popova. Nemški poslanik je danes odoo-toval v Berlin. Sofija, 23. marca. AS. Bivši bolgarski vojni minister Lukov objavlja v listu »Zora« članek, v katerem razpravlja o položaju na različnih bojiščih. Poudarja, da imajo na širnih frontah vsepovsod pobudo v rokah države trojne zveze. Obupni boljše-viški poskusi za zlom nemških črt, pri čemer so se Rusi okoriščali z zimo, so docela spodleteli. Stafford Cripp6 ne bo mogel rešiti angleškega položaja v Indiji. Države trojne zveze 6o Vsepovsod Tudi na ostalih oddelkih vzhodnega bejišča so bile nemške četo uspešne v obrambi sovražnih napadov kakor tudi pri lastnih napadih. Pri letalskih napadih je bilo uničenih nad 300 sovražnih vozil vseh vrst ter 23 vlakov. Včeraj so Sovjeti zgubili 54 letal. V času od 15. do 22. marca je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 137 sovražnih tankov. V S o v e r n i Afriki so sc angleško sile, ki sn 21. marca prišle vzhodno od Martube, zopet umaknile. Pred severno afriško obalo so nemške letalske skupine potopile v smelem napadu na angleški, s pomorskimi silami dobro zavarovani konvoj 0000 tonsko ladjo. Dvo nadaljni ladji sta bili zadeti z bombami in sta se ustavili. Na Malti so nemška lovska in strmoglavska letala bombardirala letališke naprave. 7 angleških letal je bilo uničenih na tleh, 2 pa sestreljeni v zračnih bojih. v napadu in to z vsemi svojimi ogromnimi zalogami ter s 6vojo porazno tvarno in moralno premočjo. Bolgarsko ljudstvo je pa tudi trdno združeno v notranji tronti ter brezpogojno zaupa v zmago 6\ojih velikih zaveznikov. so pomnožili pomoč Angliji in z njo sodelovali pri varstvu pomorskih poti ter ji poslali vojaški ckspedicijski zbor. Od sedmih milijonov prebivalcev jc v Avstraliji okrog enega milijona mož sposobnih za voiaško službo. Iz teh so izbrali ckspedici jski zbor nekako 250.000 mož, ki so jih poslali na bojišča v Afriko, na Srednji vzhod in na Mala jo, čeprav je bila večina prebivalstva jasno proti temu. Po zlomu odpora pri Singapooreiu in v Holandski Indiii je položaj Avstralije zdaj porazen. Avstralski ckspedici jski zbor se je zavoljo hudih izgub močno skrčil in pomorske poti so avstralskim ladjam čisto zaprle. Vrh vsega tega so se prepričali, da je angleška pomoč samo lep sen. Amerika pa da nikdar ni imela tolikšnih sil. da bi jamčila varnost Avstraliji. Danes Avstralci uvidijo potrebo, dn morajo sami skrbeti za svojo obrambo. Politično delovanje Japonske glede Avstralije ne teži za ozemeljsko osvojitvijo. Japonski je le do tega, da bi to deželo spravila iz težkega položaja, v katerega io ie pognala vladna stranka, ter da bi ji vrnila svobodo in ji pomagala do pravega dela in reda. Tokio, 23. marca. AS. Agencija Domei je izvedela iz Ilongkonga, da je na potu na Kitajsko pošiljka ameriških bombnikov v smislu dogovora, že davno podpisanega v Washingtonit med ameriško vlado in Čangkajškovi m predstavnikom. V Čungkingu so v skrbeh za ta letala in po vseh letali-ščih poizvedujejo, če kaj vedo o njihovi usodi. Bangkok, 23. marca. AS. Cripps je prispel ročajo, da je bil ustanovljen vojni svet za obrambo Avstralije brez Angležev. V vojnem svetu so general Mac Arthur. ameriški letalski poveljnik letalski general Brett, ameriški admiral, načelniki vojske ter ministrska predsednika Avstralije in Nove Zelandije. Bangkok, 23. marca. AS. Iz Camberc se je izvedelo, da so japonska letala napadla mesto C athcrine na važni vojaški cesti kakih 300 km južno od Darvvina. . Bangkok, 23. marca. AS. Radio Dclhi iporo-ca. da je bilo v Lahoreju /liorovanje indijskih muslimanov. Predsednik zborovanja je izdal oklic na vse Indijce, naj bodo enotni v pogajanj:!) z angleškim odposlancem Cripp«om. Izdelali so tudi načrt, kako bi bili boljše zaščiteni interesi indijskih muslimanov. Lizbona, 23. marca. AS. Iz Melbournca v New Dclhi. po- Proslava fašističnega jubileja v Ljubljani Ljubljana, 23. marcu. Fašisti, ki bivajo v Ljubljani, so zgodovinski dan 23. marca proslavili s posebno značilnimi slovesnostmi. Ob 10 je Zvezni tajnik podal poročilo voditeljev fašija v Ljubljani, voditelje pa mu je predstavil tajnik tega fašija. Zborovanje je bilo v dvorani /a prireditve v Fašističnem domu in se ga je udeležilo mnogo tovarišev s tajnikom Alesanijein na čelu, ki je pri prihodu Zveznega tajniku dal povelje za pozdrav in poročal o zboru. Zvezni tajnik Orlandini je po povelju za pozdrav Duceju podal voditeljem navodila in se z njimi posvetoval o vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo fašija. Po poročilu so voditelji in skupine fašistov spreml jali na sedež Dopolavora Oboroženih Sil prapor fašija, kjer je bila kmalu nato spominska proslava zgodovinskega dne, in sicer je govoril od Stranke določeni govornik tov. Bonsembiante. Pred to slovesnostjo so se najvišje oblasti v pokrajini z Visokim komisarjem, Poveljnikom Armadnega zbora. Narodnim svetnikom Ronsemhiantejem, poveljnikom divizije in drugimi uradniki in častniki na čelu podali na železniško postajo, kjer jih je pričakoval Zvezni tajnik, Nadzornik in Tajnik Dopolavora, fašisti in tovarišice Ženskega fašija in 1 kjer so odprli okrepčevalnico Dopolavora Oho- I roženih Sil. V opremljeni dvorani so se za to dobrodelno napruvo zbrali zastopniki raznih vrst orožja. Po pozdravu Kralju in Duceju, ki ga je poveljeval Narodni svetnik Bonsembiante, so vojakom razdelili okrepčilo. Ob It.10 je v navzočnosti vseli navedenih oblasti in vseh fašistov in fnšistk, ki so v Ljubljani, bila v veliki dvorani sedeža Dopolavora Oboroženih Sil slovesna proslava zgodovinskega dne in je govoril Dino Bonsembiante. V svojem govoru je poudaril, da se tn dan letos proslavlja v ozračju zmagovite vojne. Govornik je podal obsežen okvir zgodovinskega razdobja, ki gre od začetku vojne 191? do 25. marca 1919 in je z. jasno učinkovitostjo poveličeval protikomunistično in protidemokrnt-sko poslanstvo, ki je vedno vodilo bojevniški fnšij. Z izjavami, ki jih je Benito Mnssolini prebral nn Trgu Snu Sepolcro, je zatrjeval nepomir-ljivost med boljševizmom, ki je organizirana oblika tatarskega barbarstva, in civilizacijo, ki se je rodilu v Rimu. Tn dan pa je tudi velik zaradi tega, ker je položil idealne temelje za novo Evropo in prižgal plamen totalne revolucije, ko je znstnvil zahtevo po svobodi nn svetu in obsodil nasil je zlata in boljševizma. Ob koncu proslave so bile prirejene prisrčne manifestacije za Duceja in fašistično Italijo. Japonski admiral o anglosaksonskih načrtih v Vzhodni Aziji Tokin, 23. marca. AS. Admiral \Vakamura, ki velja za priznanega japonskega pomorskega strokovnjaka, je v marčni številki revije »Tajsojo« objavil Članek o morebitni protiofenzivi Anglije in Zgroženih držav. Po njegovem mnenju laka proti-ofenziva ni mogoča. Angleži in Amerikanci bi se kvečjemu lahko zatekli h kakemu gverilskemu vo-jevanju. Japonski sovražniki bi radi pospešili vojno proizvodnjo. Vsekakor pa Združene države ne bodo dosegle svojega cilja, določenega za lelo 1934, namreč 125.000 lelal in 18 milij. Ion ladjevja. Združene države niso pripravljene za vojno in lahko govore le o načrtih. Toda več let bo moralo preteči, preden bodo lahko te načrte uresničile. Sovražnik bo skušal organizirati obkolitev Ja- ponske, ki bo šla v obliki obroča od Havajskega otočja preko Avstralije v Indijo. Toda tudi to je le pol>ožna želja, ker Avstralija in Indija že zdaj ne moreta dobiti več pomoči ne od Anglije, ne od Amerike. Kar se tiče želje o zopetnem zavzetju Guama in Filipinov ter neposrednega napada na japonsko otoke, pravi admiral, da je to nemogoče, ker je bilo glavno ameriško brodovje uničeno že decembra pri Pearl Harbourju, ostanek pa je komaj dovolj za obramlio Združenih držav samih. Poleti bi sicer Amerikanci lahko napadali Japonsko s podmornicami in letali z Aljaske, toda nimajo dovolj oporišč, |>oleg tega pa je Aljaska tudi predaleč od J«|x>nske. Sicer pa je Japonska tudi dovolj pripravljena za napade od 6evera. Madžarski poslanec pred vojnim sodiščem Budimpešta, 23. marca. AS. Na zahtevo predsednika generalnega štaba madžarske vojske je dala pristojna parlamentarna komisija dovoljenje za sodni postopek proti poslancu Suetu, ki je obdol-žon razširjanja in izdajanja protidržavnih letakov. Obdolženi poslanec bo prišel pred vojaško 6odišče. Potniški promet v Nemčiji Berlin, 23. marca. AS. »Zwdlf Uhr Blatt« prinaša danes proglas propagandnega in prometnega ministra, naj se nemško civilno prebivalstvo spomladi vzdrži nepotrebnih potovanj po železnicah. Potovanja bodo dovoljena le v primeru l>olezni. Kdor bi nalašč ravnal proti tem ukrepom, je lahko kaznovan z internacijo. Proglas končuje s pozivom, naj nemško prebivalstvo misli na to, da so železnice potrebno v tem trenutku vojaštvu. Novi odloki o živilskih obrokih v Nemčiji Berlin, 23. marca. AS. Od 6. aprila dalje bodo v Nemčiji nekoliko zmanjšani obroki hrane, zlasti kruha, maščob in mesa. Tedenski obrok kruha bo za navadne polrošnike zmanjšan za 10%, obrok maščob za 20% in obrok mesa za 25%. Skoraj neizpre-menjeni so obroki kruha in maščob za otroke, dočim pa je obrok mesa tudi za otroke zmanjšan za 12%. Obroki dodatnih nakaznic za težke in najtežje delavce so zmanjšani za 15%. Glede teh zmanjšav piše »Volkisrher Beobachter«, da je treba napeti vse si.le ne samo v Nemčiji, ampak v vsej Evropi za povečanje proizvodnje živil. Bolj kakor kdaj mora prebivalstvo dali svoj delež. Kadar l>o končana velika borba za velikanske prostore na vzhodu, bo rešeno vprašanje prehrane ne samo za Nemčijo, ampak za vso Kvropo Delo za izrabljanje teh pokrajin je že v tekli, jasno pa je, da v par mesecih ne more obroditi velikih sadov. Uspeh se bo čutil gotovo že s prihodnjo žetvijo. Milas so bombardirala angleška letala Rim, 23. marca. AS. Agencija Reuter poroča, da je angleško poslaništvo v Ankari dobilo od angleške vlade sporočilo o uspehu preiskave glede bombardiranja turškega kraja Milas. Preiskava je pokazala, da so te bombe zaradi obžalovanja vredne pomote vrgla angleška letala, ker je bila tista noč zelo temna in vremenske okoliščine zelo neugodne. Neljubi dogodek se je primeril v uoči na 15. marec in je bila povzročena škoda. Angleški poslanik je še enkrat izrazil obžalovanje v imenu svoje vlade zaradi te pomote ter dejal, da želi Anglija škodo povrniti. Angleške oblasti pa bodo storile vse, kar je mogoče, da se izognejo ponovitvi takih dogodkov. Račun med Španijo in Francijo Madrid, 23. marca. AS. V španskih političnih krogih zelo živahno razlagajo članek uradnega glasila francoske vlade »Tempsa«. Članek vsebuje nekako predložitev francoskih računov Španiji in omenja, da je Francija človekoljubno sprejela 500 tisoč španskih rdečih beguncev. List »Arriba« pa odgovarja na la izvajanja in pravi, da se je francosko človekoljubje pokazalo v tem, da so Francozi sprejeli Ruse, z njimi pa pokradeno špansko bogastvo ki ni bilo nikdar vrnjeno. Vrnitev teh beguncev v Španijo je ovirala prav Francija, ki jih je uporabljala kot meso za topove v boju zoper Nemčijo. Španija, nadaljuje list, bi prav lahko docela osvetlila zadevo z rdečimi begunci, zakaj pokazalo bi se, da se francoska odgovornost za to stvar ne omejuje samo na nekdanjo vlado ljudske fronte, kakor so v Španiji dozdaj plemenito verjeli. Tedaj bi Španija bila tista, ki bi morala predložiti strahoten obračun glede mrtvih, glede pohabljenih ter glede španskih mest in vasi, ki so bile uničene. To je tako imenovana francoska človekoljubna pomoč za španske komuniste. Gajp&daMtvo Kmečko zavarovanje v Bolgariji Poročali smo že, da je v Bolgariji vlada uvedla za kmete obvezno pokojninsko zavarovanje z« starost. V zvezi s tem ukre|>om je je omeniti tudi, da je bilo nedavno uvedeno obvezno zavarovanje proti toči. To zavarovanje nadomešča doslej od primera do primera p!a-čevano državno |>odporo. Zavarovanje proti toči naj krije 60% donosu žita na poškodovanem ozemlju in 50% donosa drugih kultur, možno pa je tudi zavarovanje višjega odstotka poleg zakonito predpisane premije. Višina prispevkov je določena po vrstah kultur in predelih države. 40% premij plača zavarovanec, 60% pa se krije iz posebnega državnega sklada, ki se osnuje pri nosilcu zavarovanja, t. i. pri zavarovalnem oddelku Bolgarske kmetijske in zadružne bunke (ta banka ima organizacije po vsej deželi v vsaki iiosiimeziii občini). Temu skladu je dula država enkratni znesek 250 mili j. levov v obliki 5.5% državnih obveznic, nadalje mu doteka vsako leto 20% zemljiškega davka, del presežkov, ki jih doseže ravnateljstvo za izvoz žita, del sredstev pa bo pritekel iz zvišanja davka na cigarete (ki je liiil zvišan za 25—50 levov pri kilogramu), nadalje je uvedena posebna davščina na vino in slivovko. Računajo, da znaša letna škoda zaradi toče s«mo pri zrna-stih kulturah okoli 100 milij. levov. švicarske gospodarske skrbi Nedavno je dal predstavnik švicarskega zveznega gospodarskega urada nekaj podatkov o težavnem gospodarskem položaju v Švici, iz katerih posnemamo po nemških listih: Proizvodnja domačega premoga je sicer narasla že na 12.000 ton mesečno. Že doslej podvojena sečnjo lesa bo še bolj povečana, kakor tudi proizvodnja električnega toka. Dovoz surovin je zelo majhen. Pomanjkanje bakra je dovedlo do tega, da so morali biti bakreni novci zamenjani s cinkovimi. Nedavno je bila racionirana tudi potrošnja cementa. Število brezposelnih je znašalo pred vojno povprečno 53.000, leta 1941 je padlo na 9000, ludi v zadnji dobi, ko ie bila nezaposlenost največja, je znašalo največ 23.000, Za kritje potreb je treba povečati domačo proizvodnjo. Površina orne zemlje je narasla za 33.000 na 310.000 ha, tako da bo Švica imela sto-tisoč ha več orne zemlje kot med prejšnjo svetovno vojno. Računajo pa še na nadaljnje povečanje kmet. površine na 500.000 ha. Izredno se onaža pomanjkanje ladijskega tovornega prostora. Švici je namreč Anglija dovolila samo 114.000 ton ladijskega prostora, kar je za Švico odločno premalo. • Zapora netipizirnnih tekstilij. Službeni list v Rimu objavlja zakonski dekret, s katerim je od 14. marca dalje proglašena zajKiru nad neii-piziranimi tekstilnimi izdelki. Znjiora velja zu grosiste ter producente. Ti morajo v 8 dneh prijaviti svoje zaloge svojim strokovnim organizacijam. Nadalje velja zapora tudi za nekatere vrste tehničnih tekstilnih predmetov, kot n. pr. tkanine za čevlje, prsniki, tkanine za podloge, vreče za žveplo, žito itd. Obenem so potrjene zdaj veljavne cene za tipizirane tekstilne proizvode. Iz dalninlinskega gospodarstva. Poročali smo že, da je dalmatinski guverner izdal odredbo, po kateri je uvedeno nadzorstvo nad poslovanjem denarnih zavodov v Dalmaciji. V zvezi s to odredi*) je bila odrejena likvidacija številnih podružnic denarnih zavodov, ki so obstajali v Dalmaciji. Likvidacija teh podružnic je poverjena trem italijanskim bankam, in sicer Banea di Naj>oli, Banca di Roma in Dalmatinski eskontni banki s sedežem v Žari. V zvezi s tom je začela v Splitu iposlovati jKidružnica Banca di Roma. v kratkem pa bosta odprti j>o-družnici v Kotorju in ftibeniku. S tem se bo izvršila prilagoditev dalmatinskega bančnega sistema razmeram, ki so v Kraljevini. Reorganizacija japonske zunanje trgovine. Iz Tokija poročajo, da se je izdelal reorganiza-cijski načrt za zunanjo trgovino, po katerem bi lahko samo še 30% od obstoječih 2500 izvoznih in uvoznih tvrdk bilo upravičenih delati posle z deželami jenovega bloka. Načelno bodo lahko prišle v j»oštev za zunanjo trgovino samo tvrdke, ki so imele nnd pol milijona jenov letnega prometa pred izbruhom vojne v vzhodni Aziji. Dvojno in postransko delo v Nemčiji. Ministrstvo za delo v Berlinu je izdalo navodila, po katerih je tudi tedaj potrebno posredovanje oziroma dovoljenje delovnega urada, kadar hočejo delavci izvajati dvojno tjelo. Če se pri takem dvojnem delu upoštevajo najvišji delovni čas in predpisi o mezdah in ne ovira delo delovnega uspeha v drugi ali prvi službi, potem Iz Hrvatske Šel hrvatske državne propagande na obisku v Berlinu in Bratislavi. Načelnik hrvatskega državnega propagandnega urada, dr. Rieger, se je prejšnji teden mudil nekaj dni v Berlinu. Na poti domov se je ustavil tudi v Bratislavi, kjer je bil sprejet pri slovaškem notranjem ministru Machu. Ustanovitev ljudskega vseučilišča v Zagrebu. Pod vodstvom hrvatskega državnega vseučilišča je bila v Zagrebu ustanovljena ljudska univerza, ki bo prirejala popularna znanstvena in kulturna predavanja tako v Zagrebu, kakor v ostalih hrvatskih mestih in krajih. Vpostavitcv rednega osebnega in blagovnega prometa med Hrvatsko in Romunijo. S 1. aprilom bod med Hrvatsko in Romunijo vpostavili redni osebni in blagovni promet, ki se bo razvijal preko madžarskega državnega ozemlja. Zastopstvo hrvatske vojske in ustaikih organizacij, ki sc je udeležilo slavnosti ob priliki tri-letnice obstoja slovaške republike v Bratislavi, je te dni obiskalo tudi Ružombcrk ter je položilo vence na grob pokojnega voditelja slovaškega naroda, Hlinke. Povečana proizvodnja v hrvatskih gospodarskih obratih. Minister za obrt ter veleobrt in trgovino, dr. Toth, je izdal naredbo, s katero je prepovedal vsem hrvatskim gospodarskim ustanovam in obratom odpuščanje, premeščanje ali sprejemanje novih delovnih moči. Vsaka sprememba obstoječega deanskega stanja je vezana na prehodno odobritev pristojnega ministrstva. Naredba, s katero je minister dr. Toth prepovedal sleherno motnjo v sedanjem obratovanju hrvatskih gospodarskih in industrijskih podjetij, zasleduje samo ta cilj, da se v vseh teh ustanovah poveča dosedanja proizvodnja. Meseca junija bodo v Zagrebu velike slavnosti. Meseca juniia bo minilo 700 let, odkar je madžarski kralj Bela IV. proglasil mesto Zagreb za kraljevsko svobodno mesto. To obletnico bodo v Zagrebu dostojno proslavili ter so v ta namen že imenovali posebne pripravljalne odbore. Zakonska odredba o ustrojstvu hrvatske vojske. Poglavnik je podpisal zakonsko odredbo o ustrojstvu hrvatske voiske. Po tej odredbi obsega hrvatska oborožena sila, domobrance, ki se dele na kopenske, letalske in pomorske edinice ter ustaško milico. Orožništvo je določeno za izvršilni organ vojske, katere vrhovni poveljnik je Poglavnik. Vojaška služba je splošna in obvezna med 19. in 55. letom starosti. Za oficirje celo do 65. leta «tarosti. Vojaška služba traia dve leti, za pomorske letalce šest let. za specialiste pa 12 let. Opozorilo hrvatske državne banke. Hrvatska državna banka sporoča, da je znižala eskontno mero od 5 na 4%, za posojila pa od 6 na 5 in pol odstotka. Iz Srbije Izvajanje uredbe o delovni službi v Srbiji. Pred kratkim je stopila v veljavo uredba o obvezni delovni službi v Srbiji. Po določilih te odredbe bodo vse ohvezance delovne službe v Srbiji klicali letno dvakrat na odsluženje predpisanega roka. Prvi rok je določen za 1. april, drugi pa za 1. ok-tober. Podaljšanje plačilnega sporazuma med Srbijo in Madžarsko. Med srbsko in madžarsko državno banko je dosežen sporazum o podaljšanju roka plačilnega sporazuma do V) julija t. 1. Zvišana cena električnemu toku v Belgradii. Belgrajska mestna olvčina je v zadnjem času zvišala cene za električni tok. Elektrika za razsvetljevanje stanovanj, hodnikov, hotelskih sob in restavracij je zvišana od 5 dinarjev na 5.50, odnosno od 6 na 6.50 dinarjev 7. državno trošarino, ki znaša 1 dinar za kilovatno uro. Cena za električni tok za pogon strojev se je zvišala od 2.50 na 3 dinarje. Za pol dinarja se je podražil tudi termični tok. Belgrajski Rusi so dobili svoi tednik. Bolgr,Tiska ruska kolonija, ki ie nrecoi številna, ie dobila pred kratkim svoje glasilo. Vodstvo kolonije je pričelo izdainti tednik »\ovi put< Znana Capkova brošura v srbskem prevodu. V Relgradu je pred dnevi izšla v srbskem prevodu znana brošura Karla Cnnka »Zakaj nisem komuniste. Brošura je vzbudila v Srbiji precejšnje zanimanje ter ljudstvo pridno seča jx> njej. Predlog m pospeševanje 7nanstveneea udei-stvovanja med Srbi. Znradi poživitve in pospeševanja znanstvenega udeistvovania med Srbi. ki ie po vojni skoraj popolnoma prenehalo, belpraisko >Novo Vreme« v svoji kulturni rubriki mod drugim prndlngn tnd; ustanovitev posebnih Vukovih. Teslinih in Cvijičevih medalij 7.a znanstvene zasluge. je treba tako delo [Kispeševati. če so delavci zajiosleni na več krajih, jiotem skupni delovni čas ne sme presegati 60 ur na teden pri moških in 56 ur na teden pri ženskah, in sicer to praviloma, dovoljene pa so severla izjeme. Prva hrvatska stedionica v Zaarebu je zvišala glavnico od 95 na 21X1 milijonov kun. Zveze med Anglijo in Japonsko1 Prvi angleški državnik, ki je angleško javno mnenje opozoril na nevarnost osamljenosti, v kateri je Anglijo živela po krimski vojni (po 1856), je bil Joe Chamberlain3. Najbrž jc bil tako jasnega pogleda zaradi tega, ker je bil iz meščanskega rodu. Ni bil tako težak in sani vase zaverovan, kakor veliki liberalni politiki in veleposestniki iz konservativne stranke, ki so bili neizmerno ošabni. — Tak ošabnež jc bil na primer lord Salisbury, ki sc je nazadnje zagrizel v fatalizem, kar jia je tudi en« oblika ošabnosti. Z nasmehom se je Salisbury predajal teku usodnih dogodkov, dasi ga je včasih zaskrbela naraščajoča slabost Anglije. Ob ,/oc Chamberlain koncu vladanja kraljice Viktorije jc bilo 1 lz revije »Poj>oli«, pisec članka Manlio Lupinacci. ' Joe Chamberlain (1856—1914) je bil angleški politik. Svojo življenjsko pot je začel najprej kot industrijalec in je kmalu igral vodilno vlogo v industriji Birminghamu. Leta 1876. je bil izvoljen za poslanca liberalne stranke, otl leta 1880—1885 pa je bil minister za trgovino v vladi liberalnega voditelja Glad-stonea. V Irtu 1886. sc je ločil otl Gladstoneu /urutli razlik v irskem vprašanju in je ustanovil svojo liberalno unionistično stranko. S svojo skupino sc je nato priključil konservativni stranki. V letih 1895—1903 jc bil minister za kolonije v tretji Sal:sburyjevj vladi. Kot kolonialni minister je položil temelje za tako imenovano angleško imjieriulno politiko in zato njega imenujejo tudi očeta angleškega svetovnega imperija. Iz politike je bi! i/.ločen 1. 1906., ko je pri volitvah zmagala liberalna stranka. Njegova sinova sta bila Austen Chamberlain ki je bil dolgo vrsto let po svetovni vojni angleški zunanji minister, in pa Neville Chamberlain, ki je bil predsednik angleške vlade ob izbruhu druae svetovne vojne. mnogo vzrokov te slabosti in mnogo razlogov je tičalo ravno v angleškem organizmu, prav mnogo pa jih je slonelo tudi na ustanovah izven Anglije, ki so pa bile močnejše kakor pa angleški politik. Glavni vzrok angleške slabosti pa je bil najbrž ta, tla je Anglija imela le majhno vojsko, ki je bila organiziruna po načelu prostovoljstva, kontinentalne evropiske velesile pa so imele velike armade. Lord Salisbury je pisal kraljici Viktoriji, »da angleška diplomacija pri svojem delu ne more računati na veliko oporo, ker so tofiovi angleške mornarice daleč zunaj na oceanih.« Kadar bi šlo za obrambo otoka, tedaj bi nikdo ne mogel dvomiti o koristnosti močnega angleškega brodovja. Ko se je Anglija v Afriki zapletla v bursko vojno, je samo angleško brodovje zman jšalo sovražno razpoloženje proti Angliji v evropskih prestolnicah in zavezniške države Nemčija, Avstrija in Italija so se morale omejiti samo na to, da so predsedniku Kriigerju v Južno Afriko zunanji ministri i>oslali nekaj tolažilnih izjav. Toda Anglija ni živela samo v Angliji, ampak je bila jKivsod j>o svetu, kjer je bila nameščena kakšna angleška posadka, ali pa je angleška banka imela kakšno svojo podružnico, velika trgovina ali podjetje pa svoje zastopstvo. Ta Anglija ipa je imela 6voje meje tudi na suhem. Ko se je lord Salisbury poslavljal kot državnik, so bile za Anglijo najbolj nevarne njene meje na Kitajskem. Proti angleškim koristim v »nebeškem cesarstvu« je ravno ob tem času Rusija zbirala ogromne sile, ki so poprej grozile Angliji v smeri proti Dardanelam in čez Himalajo. Ruska politika 6e je v svojem sovraštvu do Anglije izživljala tako, da bi izhodne točke za napad na Anglijo raznesla čim dalj proč od same Anglije, prav tako pa tudi od tistih središč, kjer bi angleška diplomacija v sosedstvu mogla računati na kakšno pomoč. Na Daljnem vzhodu je angleška diplomacija našla samo to, da je angleške koristi skrivala za načelo o »orlprtih vratih«, to se pravi, da si je Anglija skušala zgraditi nekak moralni »kitajski zid«. Kamniti »kitajski zid« ni bil trden, še manj odpornosti pa je pokazal tn angleški moralni »kitajski zid«. Rusija je zasedla Mandžurijo in se je utrdila tudi v Port Arturju. Grof Witte je bil sicer pristaš zmerne 6truje v carski vladi in ni bil za kakšne vojaške pustolovščine, pa vendar ni prikrival svojega naziranja, češ da je razmah Rusije na Kitajskem čisto nekaj naravnega. Grof VVitte je rad pokazal svojo roko, in 6icer precej široko pest, na zemljevid Kitajske in poudarjal, da morajo pod roko zakrite severne kitajske pokrajine prej ali slej priti v okvir ruskega imperija. — Kitajska je na Daljnem vzhodu začela tedaj igrali isto vlogo, kakor jo je v Evropi ob koncu 19. stoletja igralo slabotno in bolehno turško cesarstvo. Obstoj Kitajske je bil odvisen samo od tekmovanja med nameni velesil, ki so vse hotele Kitajsko razdeliti, pri tem pa so se bale, rla si v tej tekmi med seboj ne bodo mogle prisvojiti najboljših deležev. Na jirvem mestu je zaradi svojega zemljepisnega položaja in zaradi bližine ruske vojske v Sibiriji bila Rusija; zarntli velike oddaljenosti in zaradi tega, ker ni imela na razjiolago armade, je bila Anglija na drugem mestu. Lord Salisbury se je trudil, da '-i ohranil »status tjuo« na tn način, da bi Anglija in Rusija sklenili posebne dogovore. Pogajal se je v Petrogratlu in v Berlin u, tla bi dobil poroštva za načelo »o odprtih vratih« na Kitajskem. Ko pa je Petrograd prekršil svoje obveze v Mandžuriji, je nemška vlada izjavila, da ima take obveze, tla mora meniti, da Mandžurija ni več last Kitajske. Možje, ki so po Salisburyju prevzeli vodstvo angleške zunanje jiolitike, so morali v drugih sistemih iskali način o tem, kako bi si zavarovali »otljirta vrata«, ki so dejansko bila odprta sumo za kozake. Chamberlain je nekaj časa predlagal načrte o zavezništvu, in sicer v okviru trojnega zavezništva, ko bi se naj Anglija zvezala z Ameriko in Nemčijo ali pa z Japonsko in Ameriko. Sprejel bi tudi zavezništvo v dvoje, in sicer-z eno otl teh velesil. Večkrat je grešil v tem, du je menil, da je toliko storiti tisto, kar je bilo dejansko težko, lako je grešil v j>onudbah Ameriki, ki je bila tedaj tudi proti Angliji, grešil pa je tudi v ponudbah Nemčiji. Ko pa je zagovarjal zavezništvo z Jajxinsko, je dokazal samo svojo veliko razumnost. Skujino angleško in jujionsko nasprotovanje Rusiji jc bilo tolikšen temelj za razumen sporazum, da sta se obe vladi ob sklenitvi sporazum« vpraševali, zakaj tfl sporazum ni bil sklenjen že poprej, (Dalje^ Veličasten pogreb akademika Jaroslava Kiklja Večtisočglava množica je v nedeljo s svojo udeležbo obsodila zločinstvo komunizma — Pretresljiva molitev ljubljanskega škofa ob grobu muče- nika Katoliške akcije Ljubljana, 23. marca. Ljubljanske Zale so doživele preteklo nedeljo tako velik obisk, kakor ga v njih obstoju ie ni pomniti. Večtisočglava množica je prišla počastit spomin mučenika Jaroslava Kiklja in pospremit mlado žrtev na njeni zadnji poti. Že od treh popoldne naprej je bila cesta od Ljubljane do Zal napolnjena z dolgo vrsto množice, ki je vedno bolj in bolj naraščala. Nazadnje je bil prostor pred avlo in okrog nje na Žalah tako natrpan, da je bila množica prisiljena, postaviti se zunaj Zal vse do pokopališča. Med odličnimi gosti, ki so se pogreba udeležili, so bili: ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki je tudi opravil cerkveni obred, šef kabineta, viceprefekt dr. Bisia, zaupnik vseuč. organizacije inž. Carra. vicekvestor Ferrante, župan dr. Juro Adlešič, bivši ban dr. Natlačen, generalni vikar lgn. Nadrah, rektor univerze dr. Milko Kos, dekan teološke fakultete dr. A Odar, člani stolnega kapitlja, profesorji univerze, celotno osebje uradništva listov »Slovenca«, »Slovenskega domač in »Domoljuba«, veliko število akademskih starešin kot zastopniki vseh vrst poklicev, množica akademikov, akade-mičark in srednješolcev, poleg tega pa še zastopstva raznih katoliških organizacij ter končno nepregledna množica vseh ostalih. Ob štirih je škof dr. Rožman začel obrede, nakar je povzel besedo pokojnikov tovariš g. Mam, uradnik OUZD, ki je v ganljivih besedah prikazal vzorni lik svojega tovariša iz vrst Katoliške akcije. Ta lik je bil tako čist, tako lep in svetal, da je ob njegovi lepoti zločin »osvobodilne fronte« še toliko grši in toliko bolj obsojanja vreden. Poudaril je med drugim misel, da njegova smrt po mnenju odličnih duhovnikov ni daleč od prave mučeniške smrti. — Za njim je spregovoril zastopnik akademikov, g. Felicijan, ki je orisal vso tragiko Kikljeve smrti in zopet obsodil zločinstvo osvobodilne fronte, ki ubija cvet slovenske mladine. Tozval je ljubljansko javno mnenje, naj vendar že enkrat obsodi zločinstva, ki jih vrši peščica dobro skritih ljudi in s tem pošilja nad narod neizmerno gorje. Poudaril je tudi, kako grdo na-tolcujejo komunisti nedolžnega Kiklja šc celo po smrti, češ da je bil zadnja dva meseca ovaduh. Kako podla je ta izmišljotina, dokazuje najbolj dejstvo, da so komunisti sklep o njegovi smrti razglasili v svojem glasilu že 19. decembra. Po obeh govorih je zbor ljubljanskih bogo-slovcev zapel žalno pesem, nakar se je razvil ogromen sprevod proti pokopaliču. Hladna spomladanska sapa je dihala preko poljan, toda srca vseh navzočih so se topila od žalosti za kruto pohoje-nim življenjem mladega slovenskega fanta, oči tolikih in tolikih so bile zalite s solzami, ki jih je izvabila velika bol za toliko zgubo in gnev nad zločinstvom samozvanih sodnikov in rabljev. Ob grobu je spregovoril sam škof dr. G. Rožman besede, ki jih prinašamo spodaj; še ena pesem in še slovo tovariša, in hladna zemlja je zasula mučeniško truplo, ki bo tukaj počakalo vstajenja in sodbe, pravične, nepristranske zanj, grozne za storilce tolikega zločina. In glej. čudo! Komaj je zemlja zagrnila telo Jaroslava Kiklja, že se je odtrgala iz prsi tisočev pogrebcev pesem, ki pa ni bila več žalna, temveč zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo«. Pesem, ki je možna samo na grobu mučenca. Pesem, ki hvali Roga, ker nam je dal mučenca, čistega ko kristal, ko jagnje nedolžnega. Govor ljubljanskega škofa Večni Bog, čigar »modrost z močjo sega od kraja do kraja in vse koristno urejuje«, sprejmi našo molitev, ki ti jo pošiljamo od lega svežega groba: Zahvaljen bodi, Gospod, za prvega mučenca, ki si ga blagovolil dati naši Katoliški akciji, ker si nam s lem dal poroštvo blagoslovljenega uspeha. Zahvaljen bodi za prelepo dušo našega Jaroslava, ki si jo z vsakdanjim angelskim kruhom ohranil v bleščeči lepoti svoje milosti med vsemi boji viharnih mladih let. Zahvaljen bodi za vso ljubezen in radost in za svetal zgled, ki si ga izžarjal iz njegove duše med vse, katere si pripeljal v njegovo družbo. Zahvaljen bodi, Gospod, da si njega in njegovega tovariša Frančka, ki lu zaeno počivata, priličil svojemu Sinu, našemu Odre-šeniku, krivično obsojenemu, kruto umorjenemu, osramočenemu in še po smrti okleve-lanemu. Verujemo, da dopuščaš to zaradi lega, da jima moreš nakloniti vso brezmejno blaženost, ki jo je Jezus obljubil: »blagor vam, kadar bodo vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih.« Zahvaljen bodi za največjo milost, ki si mu jo skazal, da si mu dal popolno vdanost v nedoumljive sklepe tvoje svele volje, da je zagroženo mu smrt pričakoval z veseljem in s hrepenenjem po nebesih, kakor čaka ženin na poroko. Zahvaljen bodi za la košček zemlje, ki je posvečena z njegovo nedolžno, od bratske roke prelito krvjo. Zahvaljen bodi za to svetišče, ki ga nam puščaš v tolažbo in upanje. Prosimo le, ponovi tudi zdaj, kar si tolikokrat storil v zgodovini svojega kraljestva, da bo mučeniška kri vnetega apostola Katoliške akcije vzbujala vedno številnejše in vnetejše vrste mladih apostolov, ki bodo ob svetlem zgledu našega mučenca v moči ev-harističnega kruha živeli s Teboj povezani močno nadnaravno življenje, pripravljeni na vse žrtve, v veliki ljubezni do Tebe in v očiščeni ljubezni do svojega naroda, da bo zaživela mladina, ki ne bo iskala rešitve v nemoralnih zablodah brezbožnih voditeljev, ampak v Tvojih postavah in v Tvoji volji. Pravični Sodnik, ki si maščevanje sebi pridržal, rotimo Te, maščuj se za nedolžno prelilo kri. Maščuj se tako, kakor si maščeval kri svojega prvega mučenca Štefana, da si spreobrnil preganjalca Savla v svojega najgorečnejšega apostola. Gospod, maščuj se nad neznanimi samozvanimi krivičnimi sodniki, nad brezvestnimi morilci in nad vsemi, ki od strasti zaslepljeni njihove zločine podpirajo in odobravajo in še po smrti lažnive klevele v opravičilo zločina širijo, ma- Poslanica škofa dr. Gregorija Rozmana V nedeljo je bila po vseh ljubljanskih cerkvah prebranr poslanica, ki z verskega stališča obsoja zločinstva »osvobodilne fronte« in vsako sodelovanje z njo Ljubljanski škof je dal v nedeljo, dne 22. marca, po vseh ljubljanskih cerkvah prebrati sledeče opozorilo: >Že drugič v enem tednu je morilčeva krogla ubila katoliškega akademika na ulicah našega mesta. Drugič jo bilo uničeno življenje mladega dijaka, ki ni nikomur žalega storil, ni nikogar izdal, ni sebo ne nikogar drugega prodal, ki je v vzorni ljubezni služil Bogu in svojemu narodu in zato jemal nase težke žrtve. Zakaj je neki skrivni sodni zbor obsodil ta dva sinova slovenskih mater na smrt? Zakaj se je dvignila bratska roka zoper njiju? Ne v zaščito narodove koristi, ne v blagor ljudstva, ne za lepšo njegovo bodočnost, ampak da dosežejo svoje brezbožne cilje, ki so narodu v časni in večni pogin. Bratomor je vnebovpijoč greh in temu grehu se pridružuje še drugi, ko se skuša z lažjo omadeževati svetla čast obeh mučenikov. Vsak kristjan in zaveden Slovenec mora take zločine obso- jati kot greh pred Bogom In zločin pred narodom. Soudeležuje pa se na teh grehih vsak, ki jih odobrava in s kakršno koli pod]>oro jmniaga, da 60 morejo vršiti. Ko obžalujemo nedolžne žrtve in sočustvujemo z obupanimi starši teh žrtev, in ko obsojamo to vnebovpi joče grehe, prosimo Boga, ki vidi nedolžno prelito kri, naj opere s slovenskega naroda madež i)ratomornega boja, naj omehča srca morilcev, da v kosanju rešijo svoje duše večnega proklelstva. Molimo za duše ubitih žrtev, da najdejo v Bogu mir in večno blaženost in da sprosijo od Boga milost, da bo njihova mučeniška kri seme novih navdušenih kristjanov med nami.« S temi besedami predstavnika cerkvene avtoritete je dovolj jasno izražen protikntoliški značaj takozvane »osvobodilne fronte«. Za katoličane jo s tem določno povedano, da ie njihovo katoliško ■ prepričanje nezdružljivo s kakršnim koli sodelo-' vanjem s to organizacijo. ščuj se lako, da jim snameš mreno zablode raz zaslepljene oči, da zagledalo svetlobo Tvoje resnice in ljubezni in se iz preganjalcev Tvojega kraljestva spreobrnejo v Tvoje zveste služabnike. To bodi prvi sad mučeniške krvi! Gospod! Blagoslovi la prostorček, kjer počivajo telesni ostanki naših mučencev; daj, da bo nam in zanamcem to svet kraj, kamor bomo pobožno romali, da se ob spominu na njuno žrtev vedno znova napijemo veselja za žrtve, poguma za trpljenje, neuslrašenosti v boju za Tvoje kraljestvo, stanovitnosti in zvestobe do smrti in neomajnega zaupanja v Tvojo končno zmago. Se enkrat, Gospod, bodi tisočkrat zahvaljen za svojega zvestega služabnika Ja-ioslava, ki v Tebi živi na veke. Amen. Pomen in smisel ljudskih vremenskih pravil Kratka pravila v vezani ali nevezani obliki, nanašajoča se na vreme, zlasti na vremenske napovedi, ima vsak kulturni narod in brez njih niso najprimitivnejša ljudstva. Vrednost ljudskih vremenskih pravil je pač različna, odrekati jim vsako veljavnost pa nikakor ne smemo. Skoraj vsem je za podlago opazovanje naravnih pojavov, ki pa je često nejasno in nerodno izraženo ter v zvezi z izsledki drugih opazovanj pogosto napačno tolma-čeno. Od priprostih ljudi pač ne moremo zahtevati pravilnega opazovanja in opisovanja atmosfe-ričnih pojavov, katerih pravilno tolmačenje dela preglavice celo poklicnim vremenoslovcem. Kako natančno zna opazovati priprost kmet, razvidimo med drugim iz dejstva, da poznajo v severni Nemčiji kot ledene može Mamertusa, Pan-kracija in Servacija, katerih godovi so 11., 12. in 13. maja, v južni Nemčiji Pankracija, Servacija, Bonifacija, katerih zadnjega astimo 14. maja, naš kmet pa je tej trojici dodal še sv. Zofijo, katere god se praznuje 15. maja. Zračna struja, ki povzroča padec temperature v maju, prihaja namreč večinoma s severa in vpade v naše kraje en ali dva dni kasneje. Vsebinsko se dajo vremenska pravila deliti v tri skupine, in sicer: 1. v pravila, ki izražajo željo, kakšno naj bi vreme bilo ob tem in tem času; 2. v pravila, ki prav po domače ugotavljajo ta in oni naravni pojav, in 3. v pravila, ki vsebujejo vremensko napoved. Vremenska pravila prve skupine kot recimo: »Sušca sneg smodi, Travnov pa gnoji,« »Če sušeč prag okrog pometa, Nam dobro letino obeta,« v bistvu niso vremenska pravila, ampak poljedelski izreki. »Kralji se vrnejo Zimo obrnejo,« »Ko se Fabjan oznanja, Sok v drevesih že poganja,« »O kresi Se dan obesi,« so trije primeri za drugo skupino ljudskih vremenskih pravil, ki pričajo, kako dobro preprost človek pozna naravne pojave in kako lepo jih ume povedati. V tretji skupini najdemo splošna pravila, ki veljajo sploh za vsak dan, in pravila, katerih veljavnost zavisi od vremena določenih dni. Splošno znan je izrek, ki pravi, da se nam je nadejati slabega vremena, kadar lastavice nizko letajo. Lastavice love muhe in mušice. Te se že pred nastopom slabega vremena močno približajo zemlji, iz katere uhaja zaradi znižanega zračnega tlaka vse polno mikroorganizmov, 6 katerimi se hranijo mušice. — Očem priprostega človeka ni ostal neopažen pojav, da postanejo mnoge živali, zlasti ribe, nemirne, kadar se pripravlja k dežju ali celo k nevihti. Vzrok temu pojavu nam je iskati v tem, da se množina v vodi vsrkanega zraka izdatno zmanjša, čim se zniža zračni tlak. — Planinski pastirji dobro vedo, da se jim je nadejati slabega vremena, kadar silijo ovce na nižje ležeče pašnike. Ovčja volna je namreč higroskopna in ovčja koža kaj natančno zaznamuje porast relativne vlažnosti v višjih legah. Tudi pajke in razne žabe, zlasti rego, smatra ljudstvo že od nekdaj za kaj zanesljive vremenske preroke. Zanimiva je ugotovitev, ki trdi: »Kakršno vreme v petek, takšno na svetek (— v nedeljo).« To je v splošnem tako razumeti, da nam je vsak naslednji drugi dan pričakovati takšnega vremena, kakršno imamo danes. Da se gornji izrek nanaša na petek ter nedeljo in ne na dva druga dneva, je razumljivo, saj sta petek in nedelja v tednu najbolj izrazita. Zanimivo je, da kmet in meščan posamezne dneve povsem drugače ocenjujeta. Posledica tega je tudi različno ocenjevanje uradnih vremenskih napovedi. Napačna vremenska napoved za nedeljo, in to celo za velikonočno in bin-koštno nedeljo, močno omaje meščanovo zaupanje v vremenoslovje, četudi so bile napovedi za vse druge dneve še tako pravilne. Napačne nedeljske vremenske napovedi si meščan bolje zapomni kot pravilne, kar je psihološko utemeljeno v tem, da smatramo uresničitev pričakovanega dejstva za nekaj samoobsebi umljivega in da uresničitev lažje pozabimo kot neuresničitev. Isto, kar pomeni uresničitev ali neuresničitev nedeljske napovedi za meščana, pomeni za kmetovalca pravilna oziroma nepravilna vremenska napoved za delovne dni v tednu. Dnevi od 12.—14. maja so, kot že rečeno, godovi treh ledenih mož, ker imamo te dni pričakovati nočno zmrzal. Metereološko je tudi do-gnano, da se v maju zniža srednja temperatura, da je torej v tem mesecu kaj velika nevarnost nočne zmrzali in to tem bolj, ker atmosfera v tem času bolj propušča toplotne žarke kot poleti, relativna in absolutna vlažnost je mnogo manjša, višje zračne plasti pa so jako mrzle^ tako da je torej v jasnih nočeh izžarevanje toplote še prav posebno močno. Natančna raziskovanja so vsekakor dognala, da je verjetnost nočne zmrzali enakomerno razdeljena skozi ves mcsec maj, tako da zloglasni ledeni možje niso prav za prav nič bolj nevarni kot drugi majniški svetniki in svetnice. Da so odgovorni za mraz v maju ravno Pankracij, Servacij in Bonifacij, je vzrok ta, ker je bila v prejšnjih časih metoda v datiranju dogodkov pomankljiva in so datirali važnejše dogodke samo približno po godovih svetnikov v cerkvenem koledarju. Pravilo o ledenih možeh je torej le v splošnem pravilno. Hoče samo povedati, da nastopi v maju padec temperature in z njim v zvezi nočna zmrzal. Povsem doslovno tudi ne smemo iemati kmet-skih pravil: »Božični dnevi zeleni, velikonočni sneženi« ali »Če zime dolgo ni, kasno se še zglasi«. Ta pravila samo povedo, da sledi zimi brez pravega zimskega vremena mrzla pomlad, kar «e kaj pogosto zares tudi zgodi. Pripomniti ie, da pravila, ki prerokujejo iz božičnega vremena vreme o Veliki noči, niso nastala pri nas, ampak smo jih dobili od severnih narodov. Kakršno vreme na dan štiridesetih mučenikov (10. marca), takšno bo ostalo štirideset dni. Če tudi marsikdo ne verjame v to in smatra vse skupaj za praznoverje, «e vendar odločilnega dne s strahom ozira proti nebu. Štirideset dni nepretrgano kaipada pri nas še ni nikdar deževalo in zaradi slabega vremena na dan štiridesetih mučencev se nam nt treba preveč vznemiriati Po čem neki nai bi se vreme ravnalo na dan, ki ie, recimo, pri nas popolnoma suh in lep. v nekaterih drugih krajih pa deževen. Doslovno torej tudi tega pravila ni jemati. Ako pa to pravilo tako razumevamo. da povzroči močnejše deževje no vsej srednji Evropi med 10. in 31. marcem dal;iSo deževno in mrzleišo periodo, potem ie pravilo doka) resnično. Oeorfrabka lega srednie Evrooe je namreč taka, da bi ob tem času morali prav ti prav imeti vsako leto daljše d»ževje: da se to ne dogaja leto za letom, ampik le včasih, zavisi od vremenskih anomalij, ki jih povzročajo morski tokovi. Pri ne povsem doslovnl razlagi izluščimo Iz marsikaterega vremenskega pravila jedro metereo-loške pravilnosti. Vseknkor iih je med nlirni mnogo nerazumljivih, zlasti nejasna so ona, ki nimajo spložnorfa pomena in ki se nanašajo le na nekatere določene dneve, dasi imajo včasih tudi ta vsaj nekaj upravičenosti. Spremembe v količini raeioniranlh živil v Nemčiji. Za dobo od 6. aprila do 3. maja stopi jo v Nemčiji v veljavo nove spremembe v višini racioniranih živil. Zviša se obrok sira, nadalje dobi vsak potrošnik eno dozo kondenziranega mleka. Zmanjšajo pa se obroki kruha, mesa in masti za nekatere vrste potrošnikov. Iz Frankfurter Zeitung posnemamo nasledn jo tabelo količin racioniranih 5 vrt živil tedensko po novi odredbi (v oklepajih dosedanje količine)- kruh; otroci do treh let 900 (t 100). od 3—6 let 1200 (t 100). o (i 6—tO let 1700 (1700), mladina orl 10— 20 let 2600 (2600), normalni potrošniki nad 20 let 2000 (2250) gramov, nočni delavci in dal j časa delovni delavci 2600 (2850), težaki 3400 (3650) in delavci za najtežje vrste dela 4400 (4650) gramov tedensko. Mast: otroci do treh let 125 (t25), od 3 — 6 let 188 (188), od 6—14 let 266 (266), od 14—18 let 269 (301), normalni potrošniki nad 18 let 106 (269), nočni delavci 226 (289). težaki 306 (394). delavci pri najtežjih delih 575 (7381 gramov. Meso: otroci do 6 let 150 (250), mladina od 6—18 let 350 (400). normalni potrošniki nad 18 let 500 ( 400). nočni delavci 450 (600), težaki 600 (800) in delavci pri najtežjih delih 850 (1000) gramov. Vsi navedeni obroki veljajo tedensko. MLTMfžHI OBZORNIK Dve slovenski igri v Zagrebu 1. Stanko Cajnkar: Potopljeni svet. Dosedanje prireditve Slovenske kmečko-delav-6ke sloge in Slomškovega prosvetnega društva 60 imele pečat re6nobe, ki 6e zaveda, da tudi za razvedrilo ne smejo nuditi ljudem površne in zlagane podobe življenja. V vrsto najresnobnejših prireditev 6pada tudi Cajnkarjev »Potopljeni svet«, ki ga je 7. marca v režiji g. Davorina Petančiča uprizorila igrateka družina Slovenske kmečko-delavske sloge. »Potopljeni 6vet je drama iz 6odobne življenjske problematike, najvidnejšo vlogo v njej pa igra katoliški duhovnik dr. Pavel Velnar. Dr. Velnar je nadarjen in delaven mož, ki ima ostro oko in razumevajoče srce za duhovne in tvarne potrebe današnjega človeka. Svoje delo je začel kot kaplan v delavskem kraju in ga nadaljeval kot bogoslovni profesor, dokler ga nista njegov brezobzirni radikalizem in pretirana občutljivost pripravili do tega, da je obupal nad človeško družbo in dal slovo 6vojemu duhovniškemu poklicu. V razgovoru 6 škofom Velnar tudi jasno razkrije vzroke svojega odpada: »Razočaralo me je življenje onih, ki so odgovorni za krščanstvo. Svet, v katerem 6em živel, me je razočaral. Vera vanj 6e je porušila.« Seveda mu tudi nova služba in življenjsko okolje, v katero je prišei, ni moglo prinesti miru, sreče in zadovoljstva. Ko je potem v njegovo življenje 6topila še lahkoživa in uživanja željna Lilijana Oarnier, ki mu pač ni mogla nadomestiti prav ničesar, kar bi vsaj malo odtehtalo lepoto tega, kar je zavrgel, je bilo njegovo razočaranje še večje in bridkost še grenkejša. Moral je priznati: »Moje življenje je bilo lepo,, dobro in plemenito, V6e je bilo moje, ker sem videl v tem smisel katolištva.« V 6ilnetn dušnem trpljenju in zapuščenosti, ko 6e mu je v gluhih nočnih urah vzbujala vest in ko je daljna misel kakor glasovi zvonov iz potopljenega 6vela trkala na 6rce, je Velnar spoznal 6vojo usodno zmoto. In tedaj 60 začele v njegovi duši poganjati kali novega življenja, misel o vrnitvi je postajala vedno močnejša, dokler ni ob srečanju s prelepo Klarino podobo dozorel sklep: nazaj, domov, k Očetu! Iz pretresljivega doživetja ob nesrečni Vivinini smrti in iz Klarinih besed: »Hotela sem poljubiti roko. ki bo zopet delila blagoslov,« je določno nakazano, da bo Velnar po pridobljenih izkušnjah postal zopet duhovnik, izčiščen, izkušen in dober duhovnik. Končna misel drame, katero preveva rahla simbolika, ki jo Cajnkar 6ploh ljubi (n. pr. prelepa zgodba »V planinah«, ki 6e dvigajo nad nizkotno umazano in dolgočasno vsakdanjost) je, da lepe, čiste in urejene duše (Klara) prinašajo blaginjo 6ebi in drugim, plitve, sebične in neurejene (Lilijana, Vivina) pa uničujejo 6rečo 6ebi in vsem, katere srečajo v življenju. To miselno bogastvo, ki ga je Cajnkar podal v mojstrsko izbrušenem dialogu, 6em tudi jx>dpi-sani poudaril v kratkih uvodnih besedah pred igro. Prav tako je Petančič s svojo režijo hotel dati tej kabinetni drami, kjer je tako malo fabule in 6koraj nič zunanjega dejanja, čim preprostejšo obliko brez vsake teatralike. Do izraza naj bi prišla predvsem misel in iskren razgovor o najusodnejših vprašanjih, ki pretresajo in na katera 6i mora tudi dane6 resnoben in misleč človek dati odgovor. Glavne vloge so bile v rokah že preizkušenih igralcev »Lepe Vide« in »Magde«. Dr Velnarja je igral g. Viktor Kokalj, ki se je dobro vživel v stanje raz-mišljajočega in nesrečnega moža, ki v sebi nosi vso tragiko modernega človeka. Kokaljeva igra je bila tu in tam nekoliko preveč zadržana in zastrta, v glavnem pa zelo solidna, posebno njegov glas in govor 6ta ugajala. Rafinirano in blazirano Lilijano, ki 6e neomejeno predaja svojim čustvom in hoče 6amo ugodja in udobja, kakor roža, ki 6e obrača za soncem in pije njegove žarke, dokler jo obsevajo, je igrala gdč. Milena Zorčičeva. Zorčičeva je bila v začetku za spoznanje indisponirana, toda konec I. dejanja in njena igra v III. dejanju nam bo ostala v najlepšem spominu. Značilno vlogo površne in lahkožive Vivine je prikupno podala ga. Vera Lav-rihova in potrdila 6Voj U6peh, ki ga je dosegla v »Magdi«. Lepo igralsko nadarjenost je pokazala tudi gdč. Marija Jermanova, ki je umirjeno in prepričljivo podala Klaro Vigny, plemenito in globoko verno ter izobraženo dekle, ki je jx>doba prave ljubezni in žrtvujoče 6e nežne ženske dobrote. Značaj škofa Cirila, katerega je pisatelj izdelal z veliko skrbjo, je nekoliko medlo in neizrazito podal g. Tone Zorko. Premalo se je videla škofova resna volja, da reši svojega duhovnika in izpolni naloge, ki mu jih čas neizprosno nalaga. Škofovega slugo je ujx>dobil g. lanez Lavrih, brezposelnega delavca pa g. Ciril Križnič. Slovenska Kmečko delavska 6loga je tudi ob tej priložnosti izdala, lepo urejen spored (šl, 4j s člankom o pisatelju in njegovi drami. 2. Stanko Kociper: Šentjurjevski provizor. Ci6to drugačnega značaja kot »Potopljeni 6vet« je Kociprov »Šentjurjevski provizor«. TudiL-to je sicer drama o mladem duhovniku Antonu "Trpinu, ki je težišče igre, toda to je ljudska lgra^ v najboljšem in najlepšem pomenu besede. Zato je bilo primerno, da 6e je je lotilo Slomškovo prosvetno društvo, saj je ravno to društvo v času svojega desetletnega dela uprizorilo v Zagrebu največ slovenskih iger, med katerimi je bilo mnogo zares dobrih stvari; pridobilo si je tudi svoje občinstvo, ki je vedno cenilo društvene prireditve in 6e jih rado udeleževalo. Dejanje je pisatelj postavil v »revno šenfjur-jevsko laro«. kjer deluje mladi provizor A. Trpin, ki ima pri sebi svojo staro in 6lepo mater Ferono. Feroni pomaga mlado dekle Magda, katero je vzel provizor v župnišče iz hvaležnosti do njenega očeta Požganovega Franca, ki je podpi-al Trpina v dijaških letih, pozneje pa je s pravdanjem zapravil lep grunt. V Magdo se zagleda sosedov sin Dolinarjev Vanček, ki jo namerava poročiti. Toda ob košnji Vančka ubije strela in Magda ostane sama, pod srcem pa nosi otroka, ki je nedovoljen sad njune ljubezni. Nenadna in strašna Vančkova smrt in pa še strašnejša misel, da bo zaradi obdolžitve oskrbnika Lovreta, katerega je Magda odbila, padla sum-m3' j-3 ,e ofe niene(?a otroka provizor, je vzela Magdi zdravje, v njeno omračeno pamet pa se je zajedla misel, da mora otroka prikriti, da reši čast nedolžnega provizorja. Magda po porodu vrže otroka v potok in umre, preden je mogla komu povedati, kdo je oče njeneca otroka Užaijeni Lovro in razuzaam mogotec Korenjak razneseta po fari 6trasno obdolžitev o provizorju, proti kaieremu eo SMt&ne novice Koledar iorek, 24. marca: Gabrijel, nadangel; Simon, otrok; Latin, škof; Selevk, spoznavalec; Mark, mučenec. Sreda, 25. marca: Oznanjenje Marijino; Dula, mučenica; Dizma, spok., Kvirin, mučenec. Lunina sprememba: Prvi krajec: 25. marca: ob 1.01 uri zjutraj. Herschel napoveduje 6ončno vreme. Novi grobovi t Dr. Jože Marjetic Dne 19. marca t. 1. je umrl v Zagrebu v slovenskih in hrvatskih krogih dobro znani zdravnik dr. Jože Marjemu pa uspehi zaradi neugodnih razmer niso popolnoma ustrezali. Pač pa si je pri tem nabral mnogo dragocenih izkušenj v presojanju različnega položaja med Slovenci in Hrvati. Njegove sodbe o tem so bile jasne, odkrite in neustrašeno odločne. Za njegovo plemenito srce priča njegovo sočutno zanimanje zlasti za siromašne in zanemarjene ljudske plasti, ki jih je v neposrednem stiku pri svojem poklicnem delu skušal dvigati gmotno in duhovno. Ker so ljudje dobro vedeli, da za svoje delo ne zahteva velike odškodnine, so ga tem rajši in tem bolj pogosto klicali. Bolniki so ga oblegali doma, istočasno pa so ga klicali zdaj na ta, zdaj na oni konec zagrebške okolice. Zdravil pa je ne le telesne, ampak tudi dušne bolečine in je marsikakega zakrknjenca s svojo dobroto in s svojo jasno in odločno besedo omehčal. Bil je med prvimi, ki so za zagrebške Slovence organizirali slovensko službo božjo v cerkvi sv. Roka. Prav tako si je z vsemi močmi prizadeval za srečno uspelo U3tanovitev nove predmestne župnije v Kustošiji. Njegova hiša je budila gostoljuben sprejem vsakemu njegovemu staremu znancu in prijatelju. Tudi sam je ostal vedno v najprisrčnejši zvezi s svojim rojstnim domom in z domačimi, zlasti s svojo še živečo materjo in bratovo družino. Nikakor pa mu niso mogli iz spomina ljudje, s katerimi je moral skupaj prenašati grozote in trpljenje prve svetovne vojne. Že med vojno so je toplo spominjal mnogih nesrečnih žrtev v svojih objavljenih po-smrtnicah, kakor svojih dveh rojakov, Valentina Skuška in Jožeta Cveiharja. Končno je priredil za tisk obširen rokopis, ki popisuje vse te njegove doživljaje. Na svoj godovni dan |ia je prestal vse trpljenje tega sveta. Naj počiva v Bogu! Njegovim svojcem naše iskreno sožalje! ___,...., * , . - , -,-r^-i—a— F—• ■f V Ljubljani je v starosti 76 let umrl gospod Franc Zajec, brivski mojster in častni član Združenja brivcev in lasničarjev. Pogreb bo v torek, dne 24. marca ob štirih popoldne z Zal, kapelica sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. ■f" V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod Josip Jcrmol, železniški uradnik v pokoju. Pogreb bo v torek, 24. t. m. oh pol štirih popoldne z Žal, kapelica sv. Jožefa, k Sv. Križu. -f- Na Dobrovi pri Ljubljani je umrla gospa Marija Rihar, žena posestnika. Pokopali jo bodo v sredo, 25. marca na domačem župnem pokopališču. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje j Osebne novice — Promocija. Dne 18. t. m. je bil na zagrebški medicinski fakulteti promoviran za doktorja zdravilstva g. Roje Lojze iz Ljubljane. Čestitamo! Slavne zastave »Novare« so bile slavnostno sprejete, ko so prispele v Trieste. Obe zastavi no-varskega polka, ki sta videli toliko slavnih bitk, v katerih sta navduševali vojake svojega polka, sta prispeli v Trieste v jutranji uri v posebnem vagonu. Na kolodvoru so jim priredile vojaške oblasti slavnosten sprejem, katerega so se udeležili častna vojaška četa ter oddelki vseh rodov orožja v tržaški garniziji. Prisotni so bili tudi najvišji predstavniki oblastev. Ob zvokih vojaške godbe so nato v slavnostnem sprevodu prenesli eno izmed zastav v vojašnico Viktorja Emanuela TII. v via Rosetti, kjer se poslej hrani, drugo pa so spravili na postajo Campo Marzio, od koder je nato bila prepeljana v I'o!o. — Petkratni svetovni mojster. V Monfalconeju ima dopolavorska športna organizacija CRDE (Združene jadranske ladjedelnice) v svojih vrstah zanimivega prvaka. Gabriel Černe je petkratni svetovni mojster v hitrostnem drčanju na koleščkih. Ta prvenstva si je pridobil lansko poletje. Te dni mu je njegova športna organizacija priredila poseben počastitveni večer, na katerem so mu izročili pet najvišjih športnih odlikovanj — kakor jih dobijo italijanski športniki le, če so dosegli rezultate svetovne veljave. — Na bojišču je pndel tržaški rojak, artilerijski kapitan Aldo Brandolin. Pokojnik je bil aktiven oficir, ki se je odlično uveljavil na številnih bojiščih s svojo hrabrostjo in veščino. — Dogoni klavne živine. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: dne 30. marca 1042 v Metliki za govedo iu prašiče; dne 31. marca 1912 v Novem mestu za govedo in prašiče; dne 31. marca 1942 v Mokronogu za govedo in prašiče; dne 1 aprila 1942 v Velikih Laščah za govedo in prašiče; dne 1. aprila 1942 v Logatcu za govedo in prašiče. — Zdravstvena zadruga za sodni okraj Vrhni-na razpisuje službeno mesto zdravnika. Gg. zdravniki, ki bi 6e zanimali za razpisano mesto, naj se obrnejo s vojimi vlogami na gori navedeni nablov. — Marčev sneg — beraški gnoj. Marec rep zavija in prinaša nam najrazličnejše vreme. Lepo, jasno, sončno, nato oblačno, kislo, deževno in snežno. V soboto jo barometer dosegel rekord 773.6 mm, v nedeljo pa se je že znižal na 767.6 mm, pa se je v ponedeljek, 23. marca, zopet dvignil na 769.9 min. Zadnje dneve se je jutranja temperatura še vedno vrtela nad ničlo, toda v ponedeljek je padla na 1.4 C pod ničlo. Proli jutru je začelo snežiti. Naletaval je droban in suh sneg. Pravijo sicer, da je marveč sneg beraški gnoj, toda ie oni, ki pada v debelih in mokrih kosmih. Sneg nekoliko ovira razna dela po vrtovih in na njivah. Po gredah so se ljudje že pripravili, da jih očistijo, prekopljejo in začno saditi razno povrtnino in druge stvari, v prvi vrsti zgodnji grah, za druge pridelke je še vreme premrzlo. Ljubljanica je nekoliko narasla. — Požar povzročil 150.000 lir škode. V Villa Opicina je nastal požar na vili inž. Lignanija. Ogenj je izbruhnil najprej v dimniku, kjer so se vnele saje, zaradi hude burje pa se je tako razvnel, da so se užgali tramovi na podstrešju ter so nato plameni zajeli vse zgornje prostore. Na pomoč so takoj prišli gasilci iz mesla, ki so po napornem peturnem delu požar pogasili. Imeli so trdo delo, da so obvarovali sosednje zgradbe pred nesrečo. Požar je povzročil na lepi vili 150.000 lir škode. LjsibSjana 1 Združenje brivcev in Irizerjev vljudno naproša 6voje članstvo, da 6e polnoštevlino udeleži pogreba našega zaslužnega častnega člana g. Zajca Franca star. v torek, 24. marca ob 4. poj>oldne z Žal, kapelica 6V. Jakoba. 1 Zobni ambulatorij dentistične šole v Ljubljani, Vegova ul. 8-1, sprejema ob ponedeljkih, sredah in | petkih dopoldne. Cene nizke, izdiranje zob brezplačno. 1 Naročniki korenja (samo tisti, ki 60 ga naročili in plačali), naj 6e zglase v ponedeljek 23. t. m. v pisarni »Žegoze«. Za druge korenja ni. 1 Red Premierski bo imel danes, v torek ob 17.30 predstavo Bernauerjeve in Oesterjeve tride-janske veseloigre »Konto X«. ki ga je prevedel Danilo Gorinšek. Igrali bodo: Ekscelenco pl. Alkano, vdovo po generalu — Gorinškova, Uli, njeno hčer Starčeva, Oskarja, njenega brata — Blaž, korvet-nega kapetana — Bratina, dr. Šolarja, — Nakret, Izidorja Srakoj>erja, vodjo odvetniške pisarne — Gorinšek, Piškurja — Košič, Avgusto, njegovo ženo — Rakarjeva, Zamorska, bančnika — Košuta, Mino, sobarico — Križajeva, strojepisko R. Stritarjeva. Igro je zrežiral Milan Košič. 1 Abonenti reda Sreda bodo imeli v sredo ob 17.30 uprizoritev Govekarjeve ljudske igre »Rokov-njači«. Dejanje se godi leta 1810 v Kamniku in njegovi okolici in pokaže usodo rokovnjaškega r>ogla-varja Nandeta in njegove tolpe. Delo obsega osem slik, ki se godijo: 1. v Kamniku, 2. pri čevljarju Bojcu, 3. na Paleževini, 4. pri sodniku Gavriču, 5. v krčmi pri Urši, 6. v Črnem grabnu, 7. v kolovški pisarni, 8. na Paleževini. Igro je zrežiral prof. šest, glasbo je komponiral Viktor Parma. 1 V petek ob 15 bo v Drami popoldanska predstava po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol. Uprizorili bodo Flersovo, Cailavetovo in Reyevo komedijo »Lepa pustolovščina«. V delu je pokazan konflikt mlade neveste med ljubeznijo in družbenimi oziri. Pustolovščina, ki jo doživi 6 6vojim mladostnim prijateljem na begu pred jx>roko, je prika- Zopetna naselitev ozemlja, ki so ga zapustili Nemci ¥ govorili tudi nekateri navidezni dokazi, Provizor frpin vdano no6i vse krivice in trpljenje v trdnem zaupanju v Boga, ki bo o pravem času rešil čast svojega duhovnika in mu poplačal trpljenje. In to 6e tudi zgodi: pod Magdinim vzglavjem 60 našli Vančkovo pismo, ki pojasni, kdo je oče Magdinega otroka. Lovro in Korenjak priznata 6voje hudobne laži, provizorju pa je vrnjeno dobro ime in ljubljena župnija. Provizor A. Trpin je podoba najboljšega duhovnika. Na prvi videz 6e bo zdel komu morda preveč čustven potrpljenjčkar, kot otrok mehkoben in sentimentalen, da bi si želeli bolj pogumnega v boju proti slabosti in hudobiji ter odločnejšega v boju za resnico in za Magdino in 6voje dobro ime. Toda ne 6memo jjozabiti, da je bil že resno bolan in da 6e je slednjič obnesla njegova globoka vera v zmago resnice. — Njegova slepa mati Ferona je prava slovenska mati, ki je ponosna na svojega sina duhovnika in srečna ob njem. Sama pravi: »Želela sem si da bi bil srečen, da bi lahko živel bolje, kot smo mi, brez skrbi in dobro« (II. dej.), v njej pa je bila še tiha želja, ki jo je izrekel Franc, da bi tudi ona imela lepo 6tarost poleg 6ina, katerega v svoji nežnosti do konca imenuje le »moj Tonček«. — Predstavniki naše vaške surovosti, piovršnosti in prenagljenosti v obsojanju, ki marsikomu zagreni ali pa celo uniči življenje (kot n. pr. nesrečni Magdi), 6o župan Korenjak, oskrbnik Lovro Kocen, Magdin oče Požgatvov Franc, Urša in Neža. To 60 ljudje, ki imajo 6icer nekaj 6rca in pameti, vendar pod vplivom šmarnice in svojih slabosti le preradi verjamejo vsaki čenči in neumnosti. Samo nesrečni viničar Tjaš Krampač trdno verjame v provizorjevo nedolžnost, tudi tedaj, ko celo njegova lastna mati Ferona zdvomi nad njim. Tjaševa obljuba: »Gosjiod provizor, ne bom več pil, dokler se ne jiokaže, da sle nedolžni!« (II. dej.), je pravo nasprotje vsem vaškim zdražbarjem in ena najple-menitejših misli v drami. In to je največja odlika te prelepe ljudske igre, da gledalci niti za hip niso v negotovosti ali v dvomu zaradi duhovnikove nedolžnosti, ki na koncu tudi tako prepričljivo zmaga. Tudi pred to igro sem podpisani imel kratek uvodni govor in razložil pomen in namen ljudske igre. Kot gost je delo režiral g. Davorin Petančič. Slomškovi igralci 60 se prav dobro vživeli v to hvaležno in učinkovito odrsko delo in izvrstno zadeli ton pravega ljudskega igranja, »šentjurjevski provizor« je izšel 1. 1941 v Domu in svetu (št. 1—3) in je zdaj doživel svoj odrski krst. Čeprav je tu in tam opaziti še kakšno okornost in trdoto, vendar je treba avtorju, ki je pred tet' izdal še drugo uspelo ljudsko igro »Zasjkl«, priznati lep talen! za dramatiko. Slomškarji so po vrsti dobro rešili 6voje vloge; zlasti glavne vloge, katere je avtor temeljiteje izdelal, 60 bile dobro jxxlane Druge, k! so bile samo skicirane, so doj>olnile podobo vaškega življenja; nekatere so bile preveč karikirane. Obe drami sta bili uprizorjeni v Frančiškanski dvorani na Kaptolu, ki je sicer lepa in ravno prav velika za take prireditve, ki pa je na žalost akustično slaba in ima premalo primerno odrsko opremo (kulise, razsvetljava). To se je čutilo zlasti ob »Potopljenem svetu«, ki bi bil ob isti igri v Malem gledališču mnogo bolje učinkoval; Slomškarji pa so 6e kar dobro znašli in obračali na odru, imeli so pa še to prednost, da jim ni bilo treba nič menjati prizorišča, kjer 6e vsa tri dejanja vršijo v provi-zorjevi 6obi. Gregorič Joža, »Emona«, zavod za poljedelstvo in nepremič- l nine v Ljubljani, objavlja glavne pogoje, ki ureju- I jejo oddajo v zakup hiš in posestev, od koder so se izselili Nemci. Načrt družbe »Emona« je vpostavitev malih posestev, kar pa zahteva dolga proučevanja tudi zaradi preureditve kmetijstva: medtem je »Emona«, da bi olajšala položaj kmetov in priseljencev, ki nujno čakajo na dodelitev hiše in zemljišč, sklenila dodeliti jim to v zakup pod izredno ugodnimi pogoii. Prednost bodo imele družine, ki so vajene kmečkega dela, vendar pa je tudi prostora za gozdne delavce, ki potrebujejo samo hišo z malim vrtom, za trgovce, za obrtnike itd., ki bodo brez dvoma imeli priliko uveljaviti se s svojim delom Vsem, ki so že predložili prošnjo, so bila že poslana povabila, da se predstavijo v vasi, ki so si jo izbrali, in če bi teča povabila ne bili prejeli, se bodo kljub temu lahko predstavili v uradu v Kočevju, da se bodo potem podali na kraj, kjer se želijo naseliti. Takoj se bo izvršila podelitev hiše v razmerju s številom družinskih članov in obsežnostjo gospodarstva, ki se želi ustanoviti: za hišo je določena zelo nizka zakupnina, ki je začasnega značaja. Ob izročitvi hiše se sklene zakupna pogodba za kmečko gospodarstvo z obvezo, da se bodo dodelile njive tekom meseca aprila, travniki in pašniki pa tekom maja v razmerju z delovno močjo družine in obsežnosto kmečke hiše. Tisti, katerim bodo zaradi sestave njihove družine in ker se pečajo s kakim drugim poklicem, dodeljena zemljišča samo v malem obsegu in sicer največ do dveh hektarjev, bodo plačali malo zakupnino za hišo in razen tega zakupnino v naravi za zemljišče. Tisti pa, ki bodo preieU v dodelitev več zemljišč kakor v tej izmeri (njiv. travnikov in pašnikov v skupni izmeri več kakor dveh hektarjev) bodo morali plačevati samo zakupnino v naravi, določeno za ta zemljišča, medtem ko se jim bo začasno določena zakupnina za hišo odobrila. S tem se daje prednost številnim družinam in olajšave za ustanovitev izdatnih kmečkih gospodarstev. Pri zakupih trgovskih in obrtnih podjetii se bo zakupnina hiše prištela k zakupnini od zemljišč, ki se bodo zahtevala. V vednost in ravnanje interesentov se objavljajo zakupnine v naravi za vsak hektar, določene za že posejana zemljšiča z žitom, kjer mora zakupnik izvršiti le še malo dela, odnosno za zemljišča za pomladno setev, katerih zakupnina je preračunana na podlagi pridelka v krompirju. Za travnike in pašnike se bo določila ob izročitvi primerna zakupnina v razmerju z njihovo donosnostjo. Okraj KOČEVJE Žito: Najmanj 3 kvintali, največ 6 kvintalov. Krompir: Najmanj 3 kvintali, največ 6.5 kvint. Okraj KOČEVSKA REKA Žito: Najmanj 1.5 kvintala, največ 3 kvintali. Krompir: Naimanj 1 kvintal, največ 4 kvintali. Okraj MOZELJ Žito: Najmanj 1.5 kvintala, največ 3.5 kvintala. Krompir: Najmanj 1 kvintal, največ 4.5 kvintala. Okraj KOPRIVNIK Žito: Najmanj 1.5 kvintala, največ 3 kvintali. Krompir: Naimanj 1 kvintal, največ 4 kvintali. Okraj ČRNOMELJ Žito: Najmanj 1.5 kvintala, največ 4 kvintali. Krompir: Najmanj 1 kvintal, največ 5.5 kvint. Okraj STARI LOG Žito: Najmanj 1.5 kvintala, največ 2.5 kvintala. Krompir: Najmanj 1 kvintal, največ 3 kvintali. Tisti, ki želijo dodelitev hiše in zemljišč, morajo upoštevati sledeča določila: 1. Morajo se poiuriti, ker je hiš samo omejeno število in je število prosilcev mnogo višje. 2. Morajo prinesti s seboj vse orodje, sredstva in semena, s katerimi razpolagajo. 3. Ako želiio postati lastniki posestva, si morajo že sedaj izbrati posestvo, ki ga smatrajo za najbolj primerno po svojih gmotnih in delovnih možnostih. 4. Tekom aprila se bodo pričela velika gozdna dela: zaradi tega naj zakupniki razmišljajo o primernosti naselitve v kraju, kjer bi si lahko preskrbeli tudi izvenkmečko delo. »Emona« je ukrenila vse potrebno za čim večjo in vsestransko pomoč v dobi setve, da bodo družine dobile iz zemlje, kar je potrebno za življenje. Načrt zakupne pogodbe «e lahko pogleda v uradih družbe »Emona« v Ljubljani in v Kočcvei ter pri okroinih uradih »Emone« v Kočevju, Moz-lju, Koprivniku,. Črnomlju, KočevsH reki in v Staram logu, kakor tudi pri gospodih župnikih raznih vasi. zana odrsko učinkovito. Lahkotni dialogi in 6itua-cijska komika dajeta igri mnogo mikavnosti. Delo je zrežiral J. Kovič. I Abonenti reda A. bodo imeli v torek predstavo Donizzetijeve komične opere »Don Pasquale«. Peli bodo: Basquaaleja - Betetto, Malatesto - Janko, Ernesta - Sladoljev, Norino - Mlejnikova, notarja — Jelnikar. Dirigent: Anton Nelfat, režiser: Robert Primožič, zborovodja: R. Simoniti. Začetek predstave bo ob 17. 1 Opera pripravlja mladinsko opereto F. Lehar-ja »Indija Koromandija«, kot naslednjo predstavo ki bo odigrana izven abonmaja. Otroci, ki sodelujejo pri njej, bodo imeli 6kušnjo v torek ob U dopoldne. l}utit£licm umetnosti Dobili smo nekaj krasn h in elecantnih edicij 7. reprodukcijami del slavnih umetnikov: 1. Zbirka Atheneum Fontano tli Roma — itozaiet Bi7a'tinl — C iitedrale di Che'tns — Vei.rzia — T. scaiia Mediomele — Scultua F.trusca itd. Vsak zvezek ima 40 tabel v bakrotlsku in eelja !t lir 2. Veliki mojstri barv Belimi Giovinni, 8 barvnih tabel Moretto da Breseai 11 ha>vnili tabel Fornara, H hnrvuih tabel itd. Vsak zvezek 30 lir 3. Mojstrska dela slikarstva Vhh Dvck - Rcmbrandt — Raffaelo — Tizt-nno — Ve;azquez — Giotto VrqIc zvezek ima 10 barvnih tabel in velja 20 Ur Ouleite si iih v naši izložbi in v knjigarni Ljudska knjigarna v Ljubljani, Prod Škofijo 5 | Dičila ga je prelepa prleška gostoljubnost in rado-i darnost; daleč pa so ga cenili tudi zaradi tehtnih nasvetov, s katerimi je mnogo izkušeni Kociprov oča vsakemu rad priskočil na fiomoč. V starih časih je bil tudi župan in dolga leta naročnik katoliških listov. Zapušča dva sina: prof. dr Janeza Ev., usmiljenega brata fr. Franca Mohorja in tri hčere: Julko, Miciko in Tilko. Za njim pa žaluje tudi veliko število vnukov in pravmikov. — Dobremu Kociprovemu očetu naj bo poleg žene, ki mu je umrla že 1906. leta, lahka domača zemlja, težko prizadetim Kociprovim pa izrekamo tudi mi 6voje 6ožalje. Velika zborovanja v Marihorn. Za zaključek velikih zborovanj štajerske domovinske zveze na Spodnjem štajerskem sta bili preteklo soboto, dne 2i. marca, v Mariboru dve veliki zborovanji. V avtobusni garaži, največji dvorani v mestu, je govoril zvezni vodja Steindl prebivalstvu desnega dravskega brega, v dvorani domovinske 7-veze pa Siegfried Trenil prebivalstvu levega dravskega brega. Iz Triesteja Novo vodstvo lista »Vita nunva«. Nabožni tednik »Vita nuova«, ki izhaja v Triesteju, je dobil novega urednika. Dosedanji urednik, župnik iz Rojana, Franc Drius, je odstopil, ker mu vodstvo njegove župnije zadaja preveč dela. škof msgr. Santin je imenoval za urednika duhovnika Jurija Bearija. Smrtna nesreča se je pripetila na postaji Campo Marzio. Železničar Viktor Pol je zašel med odbijače dveh vagonov, ki so mu stisnili prsni koš ter je nekaj minut zatem izdihnil. Uprava tramvaja štedi z električno energijo. Poleg ukinitve nekaterih voženj na vseh tramvajskih progah štedi uprava tudi z ukinjenjem številnih postaj. Prizadetih je vseh 12 prog. Gledališče Drama: V torek 24. t. m. ob 17.30: »Konto X«. Premierski abonma. — Sreda, 25. t. m.: ob 17.30: »Rokovnjači«. Red Sreda. Opera: V torek, 24. t. m.: ob 17. uri: Don Pasquale. Red A. — Sreda, 25. marca ob 17. Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Frančiškanska prosveta V sredo, 25. marca ob 5. popoldne »Pogumni krojaček«. Mladinska predstava. Igra je dosegla pri prvi uprizoritvi zelo lep uspeh. Posebno je ugajala občinstvu krasna 6cenerija in odlična izvedba igre, ki je zadovoljila posebno naše najmlajše, ki so z velikim zanimanjem sledili tej lepi pravljični igri. Vabimo vse, ki še niso imeli prilike videti igre, da si jo ogledajo. Starši, pripeljite 6 seboj svoje otroke! Vstopnice dobite v trgovini Sfiligoj in na dan predstave v sredo od 9. ure dopoldne dalje pri blagajni frančiškanske dvorane. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gar-tu6, Moste, Zaloška cesta 47. Poizvedovanja V nedeljo dne 22. marca 1942 proti večeru sem našla v Gosposki ulici 21 lir. Dobe 6e v upravi. Radio Ljubljana Torek, 24. marca: Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasbo, v odmoru napoved časa — S.13 Poročila v italijanščini — 12.15 Koncert pianistke Rnssane Bottai — 12.40 kon-ccrt violinistke Francke Rojčeve (pri klavirju Marta Rizja-Valjalo) —• 13 Napoved časa — poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovncita Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Filmsko glasba - Orkester vodi dirigent Žeme — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Radijski orkester vodi dirigent Drago Mario Sijanee: Pisana clasbo — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert sodobne italijanske glasile, vodi dirigent Eiiore Graeis — I1).30 Poročila v slovenščini — t1).45 Kvintet harmonik — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.35 Koncert izvnja pope.ški zavod 7,n sveto glosbo s sodelovanjem družbe EIAH — V odmoru predavanje v slovenščini — 21.35 Zanimivosti \ slovenščini — 21.45 Cvetlične pesmi — 22.15 Sprehod v pomlod — orkester vodi dirigent Spoggiari — 22.45 Poročila v italijanščini. S Spodnjega Štajerskega Pri Veliki Nedelji so dne 10. t. m. pokopali očeta znane Kociprove družine iz Stanovna, 90 letnega g. Janeza Kocipra. — Pokojnik je bil krepka prleška goričanska grča, ki je preživel že več 6voji'h otrok in vnukov. Splošno znan je bil zaradi svojega izrednega skomina, čvrstega zdravja in šegavosti. ■ = T — - ~ r == v *— — . - ~ H- — -= = 1 10 | —i-. v*-.?' -, Slednjič mu je ves obupani Mišek naročil, naj odnese to dragoceno pohištvo nazaj v skladišče in ga je napotil tja. Ko se je vrnil v urad, da bi videl, če je Kužek izpolnil njegovo naročilo, ga je zagledal pred seboj s klobukom in pipo liki Sher-lock Holmes, s povečevalnim steklom v roki in s parom spon za vklepanje rok in še s škatlo s pripravo za posnetke prstnih odtisov. .....^ iSto-g ,fiiBiiii«aM«»iai «*_ - »Poglej, Mišek, kako sem eleganten,« je rekel Kužek zadovoljno. »Neumno bi bilo, če bi bil odnesel vse tiste lepe stvari v skladišče, ne da bi dobil zanje kaj drugega. Zato sem kupil v zameno vso tobi policijsko opremo. Rimsko pismo: Ob triletnici kronanja papeža Pija XII. Nekaj časa so že mislili, da sveti oče ne bo mogel letos osebno prisostvovati slovesni obletnici kronanja v Sikstovi kapeli. Kakor mnoge druge, je tudi njegu nekoliko potrla letošnja pomladanska influenca. 2e pred štirinajstimi dnevi so pri avdiencah opazili, da slabo izgleda in ima hripav glas. Zato nekaj časa ni imel običajnih nagovorov. Ker si le ni hotel dati miru, se je prehlad povečal, nakar so ga zdravniki s silo spravili za nekaj dni v posteljo. To je bilo prvič v treh letih, da so za nekaj dni avdience prenehale, tako je neumorno delaven. 2e dve leti si ni privoščil nobenega oddiha in tudi v najbolj vročih poletnih mesceih ni odšel na poletno pristavo v Castelgandolfo, ampak je vztrajal v Rimu. Znano je, da redno dela vsak večer v svoji študijski sobi pozno v noč do ene, do dveh čez polnoč in da navadno spi komaj štiri do pet ur. Pravi, da je tako vajen iu da mu to zadostuje. Sicer je res izredno žilav in odporen, drugače bi tolikih naporov ne zmogel. Avdience trajajo dnevno po več ur, zlasti skupne avdience so dolge in naporne, pa kljub temu si najde časa za študij in za sestavo izredno globokih govorov, v katerih zadnje čase posebno obravnava zakrament sv. zakona in temelje krščanske družine. Zadnja bolezen je torej minila brez zlih posledic in tako se je mogel osebno udeležiti tretje obletnice svojega kronanja. Za to pobožnost je bila v Sikstini slovesna peta maša, ki jo je opravil dekan kardinalskega zbora Granito Pignatelli di Belmonte. Čeprav je senior med seniorji in ima že 91 let, je vendar še izredno trden in vse de-kanske posle sam opravlja. Tudi poldrugo uro trajajočo slovesno mašo je odpel brez težav in s čistim glasom. Zadnjič sem bil v Sikstovi kapeli, ko je bila zadušnica za pokojnim Pijem XI. Tudi tokrat sem dobil vstopnico prav za vstop v kapelo, medtem ko je veliko število vstopnic bilo izdanih le za prisostvovanje pri papeževem slovesnem sprevodu od njegovega stanovanja do Sikstove kapele. Slovesnega sprevoda zadnjič ni bilo, pa tudi Sikstina sc je tokrat kopala v neprimerno večjem sijaju luči in živih barv, kakor pa ob zadnjem žalnem obredu. Točno ob pol enajstih — sedanji papež slovi po svoji točnosti — smo iz dalje začuli v kapelo nenaden šum človeških glasov, ki se je hitro stopnjeval. Iz prednjih dvoran smo že razločili navdušene klice: Evviva, Evviva. Ploskanje in klicanje je naraščalo kakor šum morskih valov, ki se bližajo obali. Pred vrati kapele ga je bilo čuti že kakor vihar. Se preden smo kaj videli, je tudi nas potegnil v svoj vrtinec. Vsi vstajajo s sedežev, zadaj stoječi se vzpenjajo na prste in stegujejo vratove, da bi tudi kaj videli. Kratko povelje in Švicarji, ki po sredi kapele tvorijo špalir, dvignejo orožje. Potem se na vratih prikaže plemiška straža v sijajnih oklepih in z bogatimi črnimi in belimi perjanicami nad bleščečimi šlemi. Nekaj hipov kasneje se prikaže papež Pij XII. visoko na nosilnici, ki jo nosijo rdeče oblečeni sediariji. Množica vzklika in ploska vsa navdušena, medtem ko Perosijev pevski zbor zapoje veličastno »Tu es Petrus« (»Ti si Peter«). Gledal sem v obraz sv. očetu pa se mi je zdelo, da njegove poteze izražajo nekaj čisto drugega kakor navdušenje množice. Kako naj bi to povedal? Misliti sem moral na Gospoda, ko je hodil po morskih valovih. Pijev obraz, poln resnobe, miline in dobrote, je nekako izginjal pod težko zlato tiaro. Dobrotljivo se je nagibal sedaj na levo, sedaj na desno stran in neprestano blagoslavljal klečečo množico. Samo papeža gledam in sem vesel, da morem poklekniti in prejeti njegov blagoslov. Le v njega so uprte oči vseh, tako da komaj opazimo ostali del sijajnega sprevoda, v katerem koraka 22 kardinalov s spremstvom ne vem koliko prelatov, predstojnikov cerkvenih redov, oficirjev plemiške garde in drugih dostojanstvenikov. Po končani pristopni molitvi odide papež na prestol, ki je na evangeljski strani oltarja, kjer ostane vso mašo s kratkim presledkom od San-ctusa do spreminjevanja, ko kleči na klečulniku pred oltarjem. Obdan je z bleščečo asistenco kardinalov pod rdečim baldahinom v zlatem plu-vialu in s škofovsko mitro nn glavi. Pa se mi vseeno zdi, ko ga gledam tako negibno sedečega, da je najsamotnejši mož na svetu. Vsu preteklost in vsa bodočnost, kakor je še v božjih rokah, sloni na ramenih tega tihega moža na prestolu. Krvavo preganjanje in stiska prve Cerkve, viharji srednjega veka in mračne dobe, ponosen dvig renesanse in mogočen razmah papeške oblasti, pa zopet dobe preganjanja in viharjev, ljubezni in sovraštva vse do danes in v bodoče, ko bo nekdo drugi sedel na prestolu, na katerem je danes Pij XII. in so bili pred njim Inocenci, Leoni, Gregoriji... Oremuš pro Pontifice, poje cerkveni zbor. Da, molimo za papeža, danes bolj ko kdaj koli, ko tako silna teža sloni na njegovih ramenih in ko se s toliko silovitostjo ločijo duhovi ob Petrovi skali. Ob usodi papeštva se v nekem smislu odloča usoda vsega človeštva. Zraven mene je nekaj francoskih redovnic bledih obrazov, ki sklonjene kleče celo mašo in neprestano molijo, molijo, kakor da v Sikstini ni videti ničesar in ni nikogar kakor Gospod in one s svojimi dušami. Sijaj kardinalskih oblek in diplomatskih uniform ter blesk reflektorjev jih nič ne moti. Njih ozki obrazi so zbrani in mirni, kakor du so razvozlnle skrivnost in doumele, v čem je rešitev današnje problematike kraljestva božjega na zemlji. Samo da bi Bog bival med nami in v nas, tako molijo in verujejo, vse drugo nam bo navrženo. Ob koncu maše je papež sam dal blagoslov, nakar se je zopet razvil sprevod po kapeli in po sosednih dvoranah, kjer so množice potrpežljivo vztrajale in čakale, da vidijo še enkrat svetega očeta in prejmejo njegov blagoslov. V zvezi z obletnico kronanja pa so bile spominske slovesnosti po vseh rimskih cerkvah, ker v Sikstovo kapelo more le prav malo ljudi, je bila v nedeljo, 8. marca, velika svečanost v lute-ranski baziliki, ki je škofijska cerkev rimskega škofa in papeža. Dopoldan je bila slovesna ponti-fiknlna maša, popoldne pa zahvalni Te Deum in blagoslov. Obakrat je bila ogromna bazilika skoraj napolnjena vernega ljudstva. Na obletnico kronanja so bili vsi pnpeški zavodi in ustanove okrašene s pa peško zastavo. V rimskem časopisju so izšli izredno topli članki za to priložnost, iz Česar se upravičeno sklepa, da so med Vatikanom in Kvirinalom zelo dobri odnošaji. Pij XII. je med rimskim prebivalstvom tudi zato, ker je po rodu Rimljan jako priljubljen in izrabi ljudstvo vsako priložnost, da mu pokaže svojo naklonjenost. Inku je tudi ukcija, da se srebrni škofovski jubilej sv. očeta proslavi s postavitvijo jubilejne cerkve v čast sv. Evge-niju, izzvala živahen odmev. Nabiralne akcije za novo cerkev so že v teku po vsej Italiji. Nova cerkev bo najbolj verjetno stula v kakem novem mestnem delu, vendar pa kraj dokončno še ni izbran. Tudi načrti za cerkev še niso izgotovljeni. Po mnenju nekaterih naj bi novi božji hram bil po svoji strukturi ii> obliki nekak spomenik tudi izrednega časa, v katerem je nastal. Toda to ponazoriti bo zelo težka naloga. Spori 21. nogometna nedelja: Roma poražena, Venezia uspešna, Torino na vrhu Enaindvajseta nogometna nedelja je bila polna presenečenj. Na sporedu je bila cela vrsta krepkih srečanj, ki so nas pričakovala s presenetljivimi izidi. Somo 9 tekem še imajo v prvenstvu A divizije do konca, vendar je položaj po včerajšnji nedelji še bolj zamotan kot je bil pred tednom. Na vrhu je še vedno Torino, ki vodi s 30 točkami. Pričakovali smo, da bo gladko odpravil enajstorico Neaplja, izid 5:3 pa je dovolj zgovoren: ni šlo tako lahko, čeprav je gostoval Napoli pri Torincih in čeprav je bilo to srečanje prvega s petnajstim. Zadnji dve nedelji je imel Torino pač srečo, da je igral proti Modeni in Napoliju, ki životarita na repku razpredelnice in sta najresnejša kandidata za poslovitev iz razreda najboljših. Tako so si pridobili Torinci štiri točke in prevzeli vodstvo, na katerem pa naj-brže ne bodo zdržali do konca. Črn dan je bil včeraj za Romo, ki je gostovala v mestu najboljših strelcev, v Milanu. Proti klubu istega imena ie morala kloniti z izidom 4:2. Prav tako se je zgodilo tudi v bivšim državnim prvakom Bologno, ki je gostovala v Triesteju. Zdi se, da so se Triestinci spet znašli, saj so podjetni Bologni odvzeli kar obe točki in jo odpravili z 1:0. Zmaga je bila sicer tesna, vendar za Bologno hudo neprijetna. Posebno dobre volje so bili po včerajšnji tekmi tudi v Florenci. Gledalci, ki so opazovali, kako stiska Fiorentina proslule Ambrosiance, so bili nad igro domačih več kot navdušeni. Fiorentina je zabila kar 4 gole, Ambrosiana pa se je rešila z edinim častnim zadetkom. Med tistimi, katerih se je držala smola, omenjamo še Genovo, ki je morala z Atalanto samo remizirati. Od vodilnih klubov so potrdili svoj sloves samo Benečani. Na lastnih tleh so odpravili Juventus z 2:0. Pospravili so obe točki, preskočili Romo in se postavili tik za Torince. Podrobni izidi 21. kola po vrsti ali šeste povratne nedelje so bili: Florenca: Fiorentina — Ambrosiana 4:1. Rim: Lazio — Livorno 3:0. Genova: Liguria — Modena 2:1. Turin: Torino — Napoli 5:3. Trieste: Triestina — Bologna 1:0. Benetke: Venezia — Juventus 2:0. Bergamo: Atalanta — Genova 0:0. Milan: Milano — Roma 4:2. Računajoč po točkah je vrstni red moštev naslednji: Torino 30, Venezia 28, Roma 27, Genova 24, Lazio 23, Juventus 22, Bologna in Triestina 21, Milano 20, Atalanta, Ambrosiana, Fiorentina in Liguria 19, Livorno 18, Napoli 14, Modena 12. V B razredu ie bila včeraj peta nedelja povratnih tekem. Izidi so bili naslednji: Spezia: Spezia — Savona 3:0. Alessandria: Bari — Alessandria 1:0, Bustoarsizio: Prato — Propatria 2:1. Pescara: Pescara — Vicenza 2:0. Padova: Padova — Udinese 2:1. Reggio: Fiumana — Reggiana 4:0 Pisa: Pisa — Lucchese 1:0. Lodi: Novara — Fanfulla t:0. Brescia: Brescia — Siena 2:1. Računajoč po točkah, je vrstni red klubov B razreda naslednji: Bari 31, Padova 30, Novara 29, Vicenza 28, Brescia in Pescara 26, Spezia 24, Alessandria 23, Fanfulla 22, Pisa in Udine 20, Savona 18, Pro Patria, Siena in Prato 16, Fiumana 15. Reggiana 12, Lucchese 6. Obisk pri Tiaridi Bjornstad Oslo, marca 1942. Snežilo je, ko sva zavila s tovarišem v predmestje, da ni obiskala dekle, o kateri pravijo, da bo naslednica Sonje llenie. Govorila sva o slavni Sonji, katero je njena umetnost na ledu pripeljala iz hladne Norveške v »obljubljeno deželo« mladih deklet, v llol|ywood k filmu. Sonja ne misli več na športno veselje, sedaj igra pri filmu in prepeva svoji mladi hčerkici. V Oslu pa se je- pojavila deklica, tudi mlada in plavolasa. Največja zabava so ji drsalke. Dan za dnem se uri in navdušuje gledalce s svojo ljubkostjo in poletom — s plesi na ledu, ki jih gledaš z istimi občutki, kakor da bi poslušal lepo glasbo. To je Turid, hči dobro sto- ječega trgovca s cigarami in cigaretami, Hcl-landa Bjiirnstada. »Tukaj mora biti,« je dejal tovariš in pokazal na izložbo, v kateri je bilo vse potno žlahtnih tobačnih izdelkov. Tudi nekaj revij s Turidinimi slikami je bilo v izložbi. Vstopila sva in pred nama je stala (3 letna nordijska umetnica na ledu. Prvi vtis je bil: ljubezniva, skromna, vitka in plavolasa deklica. Nič se ni vznemirila, ko je zvedela, da sta prišla radovedna časnikarja na obisk. Nemoteno je stregla gostom in ko je bila trgovina nraznn. sva prišla na vrsto z vprašanji. »Morata razumeti, pri nas je vedno precej prometa,« je začela. Potem sva zvedela, da si SaEaffi9^ 1: Lil "TnifflS^Ei j Predstave oo aeia«nikln oo It m 1B.1S, ob nt-dtipin in ptiinHtln ob 10.30. IU0. 18.30. m iMt Film vztrajnosti in iskrene ljubezni SANCTA MARI A Ainadoo Nazzuri. i onehita Monle«. Armando Kalconl. Germana Paolleri KINO UNION - l'EL. »H-ai Bi>orudl Porotno potDuaniB PnnanD rnalri James Newlll — Kadi velike runam lUUllI do ti,,,, ohoh rilmov popo dnn-t,ku predstava točno < b lil. url KINO •il.OIIA - tki.. 7-3 C Globoka filmska drama. Ena največjih sodobnih filmskih umetnin Prva žena I.aureno« Oliver. Jonn Fontulne. (ieorire Bander* Uaill Izredne dolžine filma predal ave v t etruk ln nedelio oh 14.. IS. In PUi url: KINO MATICA - fEL. 42-41 Prancesco Per rt) 91 Neznani ulenec Egodovlnskl roman iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrpnfič 16. Bila je že piozna noč. V mestu je bilo še zelo živahno. Z vseh hišnih ploščadi 60 se svetile luči in vsakotoliko so 6e 6rečavale rimske vojaške 6traže, ki 60 krožile po ulicah, da bi vzdrževale red. Jezus je z učenci zavil na eno ti6tih 6trmih poti 6 stopnicami, ki so vodile iz zgornjega me6ta, kjer je bila hiša Marka Adonija, odšel iz Jeruzalema in krenil kakor navadno na pot, po katen je hodil v Betanijo. Marko Adonij, ki ie nekoliko okleval, je šel potem daleč za njimi. Bil je nemiren, ker je bil Jezusov obraz preveč žalosten in 60 bili učenci preveč potrti. In potem je še mislil na Juda in njegov beg, ko je odšel pred drugimi. Ta prenapetež, ki je onkrat njega 6kušal umoriti, je mogoče skoval zdaj kaj proti Jezusu. Ko je tako šel v nekoliki oddaljenosti za malim spremstvom, je videl, da 60 se ustavili, ko so prišli v Cedronsko dolino. Jezus je pogledal okoli 6ebe in namesto da bi kakor navadno šel |K> poti, ki je vodila v Betanijo, je krenil proti vrtu, ki se je razprostiral med to cesto in jerihonsko in 6e je v njem med drevjem belila neka hiša. Bik je stiskalnica za olje. Vrt je obdajala kamnita ograda in je bil ves v 6enci velikih oljk, ki 60 se ob skoraj polni luni lesketale kakor srebro. Marko je videl, da je odšel Jezus z učenci pod oljke in izginil. Tudi on je šel čez prelaz pri ogra- di in previdno dalje. Vseokoli je vladala pojx>lna tišina, ki jo je motilo kvečjemu rahlo cvrčanje kake kobilice. Po pobočjih 60 ob taboriščih goreli ognji in tu in tam je kdo ubiral kinor, kaldejsko evirel. Ko je Marko tako oprezno šel med drevesi dalje, je videl, da 6e je Jezus ločil od 6vojih učencev in vzel tri s 6eboj — Petra in oba Zebedejeva 6inova, s katerimi je krenil v gornji del vrta. Potem je pustil tudi te in sam etopil na majhno, 6koraj vpovsem odprto planoto. Sredi te, ki je bila nekako gumno, je ležal velik mlinski kamen in Jezu6 6e je zgrudil ob njem kakor pred oltarjem na kolena, se fiotem i gornjim telesom vzravnal in v neskončni zapuščenosti gledal v nebo, kakor je imel navado, ko je molil. Marko je zadržal dih in 6e skril za deblo ob robu planote in ga ves preplašen opazoval. Jezus se je tako spremenil, da bi ga skoraj ne poznal. Ves njegov čar je f>o[>olnoma izginil. Njegov obraz, tisti lepi obraz pregnanega vojvoda, ki je dobival ob uri molitve nadnaravni žar, je bil shujšan in od potrtosti in od bridke vznemirjenosti skoraj spačen. V6e njegovo telo je drhtelo. Vzdihoval je, sklepal obupno roke na kolenih in čisto 6trt šepetal: »Oče, usmili se me, naj gre ta kelih mimo mene ...« »Kako je mogoča taka sprememba?« se je vprašal Marko, ki ga je dušilo v grlu. Sfiominjal se je njegovega obraza, kako je bil ob krstu v Jordanu pod oblaki ve6 6vetel, kako mil je bil ono noč, ki jo je preživel z njim med gorami ob Mrtvem morju, in kako poln je bil nadnaravne žalosti na jezeru, ko ga je videl hoditi po gladini vode. Kaj mu je ostalo od vse lefiote in vsega čara? Bilo je, kakor bi vse, kar je bilo v njem čudežnega, izginilo kakor rožnata svetlob* zahajajočega sonca z gorskih vrhov in da je zdaj namesto Boga človeka pred njim 6amo človek, ves beden in trpeč, ljub prijatelj, ki mu je toliko dražji prav zato, ker je postal človek. Jezii6 je re6 o6tal 6am tudi v duhu. Njegova uboga človeška narava 6e je ob misli na bližnje trpljenje zmedla. Občutiti je moral V6e človeško gorje in med njim najhujše: 6trah, grozo pred telesnim trpljenjem, odpor šibkega mesa, ki beži pred očiščujočo muko, ki se upira ko se odvrača od zemlje. Njegova bridkost je bila tolika da je dvakrat V6tal in šel k učencem, hoteč slišati njihovo besedo, da bi pregnala tesnobo grozotne osameio6ti, a obakrat jih je našel speče. »O,« je rekel neskončno žalostno, »ali niste mogli eno samo uro čuti z menoj?« Ko pa je videl njihove uboge obraze, vse utrujene in potrte še od večernega vznemirjenja, so se mu emilili. V njihovi šibkosti je videl olsev svoje človeške šibkosti, ob kateri 6e je tresel, in jih je zapustil z besedami: »Le spite, revčki: duh je sicer voljan, a meso je slabo.« In se je vrnil in ie spet molil. Marko Adonij je hotel iti da bi ga potolažil, a si ni upal. Polagoma se je zdelo, da se je Jezusov shujšani obraz zamaknil v še hujše premišljevanje kakor o telesnem trpljenju. Videl je prihodnost in razvoj svojega dela in kakor v nevihti mu je drhtelo srce. Življenje po njegovi besedi in trpljenju odrešenega človeštva ga je potrlo do obupne žalosti. Poplava krvi, sovraštva, morjenja je še zmagoslavno pustošila 6vet. Človek, ubogo bitje, najmanjši bog obdarjen s svobodo, katerega obupno revščino in žalostno slabost je čutil, *e ob zgledu, ' ki mu ga je dal, ni ničesar nauči! in ničesar tudi j iz njegovih besed. Nadaljeval je s svojo podlostjo in prešel iz zatiranca v satansko drznost zatirate- ' je Turid Hellnnd-Bjiirnstnd priliorila že trikrat norveško drsalno prvenstvo, dvakrat pa je bila prva tudi na prireditvi, pri kateri so sodelovale vse nordijske tekmovalke. Nn steni ima več fotografij s teh tekem. Kdo bi ji zameril? Drsanje je njen svet, starši pa so tudi veseli njenih prvih uspehov. Čeprav je I urid še mlada, vendar pri|>o-veduje o dolgoletnem treningu. Skoraj deset let — ali točnejše deset dolgih zim so ji drsalke na jljubše razvedrilo. Kot 12 letno punčko so jo vzeli prvič s seboj na mednarodne drsul-ne tekme. Takrat v Pragi je imela precej treme, vendar so ji prisodili v |>roslcin drsanju tretje mesto. »Pri kom ste se učili?« »Imela sem res dobro učiteljico. To je bila moja sestra Gerda. Pred menoj je bila tri leta po vrsti norveška prvukinja.« »Za zahvalo ste jo spodrinili s prvega mesta,« sem pripomnil, lurid pa se je zasmejala in na licih vedrega obraza sta se pojavili dve prikupni jamici Njena »estra je ^ed.ij učiteljica drsanja, lurid pa hodi /e v višjo šolo. k samemu Karlu Scliiiferju nn Dunaj. Mimogrede |>nvednno: Schiifer jo prišteva med svoje naj-nadarjenejše učenke in ji obeta še lepo bodočnost. Za Turid drsanje ni več zabava, temveč nekaj resnega, kar je tesno povezano z njenimi življenjskimi cilji. V zimskih mesecih je v Schiiferjevi šoli, poleti pa zahaja najrajši na očetovo posestvo, kjer je dovolj priložnosti /u gimnastiko nn prostem in zn vodne šjiorte. — Turid je tudi navdušena plavalka in se že zdaj veseli na vroče dni, ko bo ledeno igrišče zamenjala s tekočim. Med tem se je tudi oče Bjornstad vmešal v naš jiogovor. »1 udi moj oče jc dober trener, ostro oko ima za napake.« je dejala Turid. Oče pa 'e je nasmehnil: »Saj je še tako mlada. Vedno jo moram spremljati.« »Torej ste kot oče neke vrste menedžer svoje hčerke?« Oba zu |H>lico sta se spogledala in pritrdila. »Da. da, lahko bi tako rekli. Skrbno bdim nad treningom svoje hčerke.« »ln vaša gospa mati?« »Nekdaj je rada nastopala v drsanju v dvoje, sedaj pa je prepustila to stvar moji sestri in meni.« jc odgovorila Turid. Naprej jih nisva hotela motiti. Ko sva se vračala nama je bilo eno jasno: oče trener, mati tekmovalka, obe hčerki prvakinji... bo že res, da sva spoznala deklico, o kateri liodo nekoč prav toliko pisali, kakor o slavni Sonji I Icnic. Šport v kratkem Mitič in Palada sta se po neuspehu, katerega sta doživela pred tednom v Stockho.mu, zaustavila še v Kopenhagcnu. Tu sta popravila vse, kar sta nedavno pokvarila. Čeprav 6ta tudi v Kopenhagenu igrala v zaprtih prostorih, sta dosegla pomembni zmagi nad danskimi teniškimi prvaki. Mitič ie zmagal s 6:2, 6:1, Palada pa s 6:2, 6:3. Rot-Weiss, ki je nastopil včeraj v berlinski športni palači, je premagal v hokeju na ledu moštvo Brandenburga z 8:1, Na ženskem atletskem mitingu v Monakovem je postavila Gisela Mauermayer odličen rezultat v suvanju krogle, 12.(58 m. Tudi ostali izidi so bili na prireditvi, ki je bila v zaprtih prostorih, dobri. Italija — Nemčija v hokeju na ledu. V soboto, 28. t. m. bodo nastopili v Milanu Nemci in Italijani v meddržavni tekmi v hokeju na ledu. Ob tej priliki bodo nastopili v milanskem zimskem stadionu tudi nemški drsalni prvaki. Velikonočno srečanje med italijanskim prvakom Musino in nemškim boksarjem Vogtom bo pokazolo, kdo je trenutno najboljši boksar v Evropi. Oba kandidata sta podpisala pogodbo in se obvezala za odločilni nastop 5. aprila v Berlinu. Tekma bo trajala 12 krogov. lja, ogrnil se je v hinavščino in 6f>oštova! njegovo besedo, da bi lažje odira! in zatiral, ln prav to je bilo,'kar mu je bolj ko vse drugo trgalo srce: življenje tistih, ki so služili njemu, samo da bi mogli odirati. Satanovi privrženci, graditelji posvetne moč ki si niso upali postaviti se zlu po robu, ga strahovati in reči: Tu vlada sila in krivica in meč n njegovo varstvo. O, vedeli so. da bi potem njihovo kraljestvo ne trajalo niti ure časa Zato so klicali njega, ga častili, govorili o miru, a pripravljali vojsko, govorili o pravici a vršili samovoljnosti, govorili o bratstvu, a nadaljevali 6 samo-drštvom. Ni ga žalostilo Judovo izdajstvo, nezvestoba zavedenega učenca, ki ga bo kmalu s poljubom izdal krvnikom, odpustil mu je in mu bo odpustil tudi na križu. Kar ga je najbolj bolelo, je bilo vse večje izdajstvo vseh tistih, ki bodo kot kristjani izdali Kristusa, tistih, ki se bodo opirali nanj in v njegovem imenu dušili duha. najdragocenejše in najsvobodnejše v človeku, duha ki ga je hotel imeti čistega in se je zanj bil s farizeji. Št vedno bodo farizeji vladali nad 6vetom. In potem 6redi te temne prihodnjosti trpljenje ubogih, nezaščitenih, bednih in zapuščenih, ki so vsi njegovi bratje, vidno in prikrito trpljenje, milijoni nedolžnih, ki poginejo zaradi častihlepnosli drugih, krik zatiranih in onemoglih, ki bodo mislili, da je bilo nebo gluho za njihove prošnje, ki bodo dvomili v Očetovo pravičnost in v njegovo ljubezen do ljudi, in nepregledna vrsta tistih, ki jih zavedejo krivi preroki in čudežnosti in se jim v dobri veri vdajo in bodo še njega klicali, a sluzih trinoštvu in |wmagali vzdrževati zlo. Vse usodno gorje zgodovine je videl in je bila njepova bridkost tako velika, da mu je bilo, kakor bi izgubljal zavest SPKA IDR.) $kČT>:i _i_r 4. Iz vse šentjakobske župnije so sc ondi zbrali pobožni župljani Tudi iz obližja, kakor iz Sv. Martina, iz Rožka, iz Sv. Ilja, iz Bilčovsi, iz Sveč, iz Podgorja in še iz več drugih župnij in vasi je bilo došlo mnogo vernega ljudstva v starih oblačilih. Celo z visokih gora, kakor z Golice, Roščice in Huma so prišli pastirji k službi božji v cerkev sv. Petra v Rožni dolini. S svojimi dolgokraj-nimi pastirskimi klobuki in dolgimi gorskimi palicami so se ločili od drugih. 5. V tistih časih so živeli ljudje kaj pobožno. Molili so radi in ni bilo nedelje ne praznika, da ne bi bil šel vsak župljan, moški ali ženska, k sveti maši. Tudi na ta dan je lepa cerkev pri sv. Petru sprejela vase vse, kar je vrelo vernega slovenskega ljudstva okrog nje. Pod visokimi oboki cerkvice je kipela vroča molitev ljudstva, naj ga Bog varuje šibe kuge, lakote in vojske, posebno pa vpada Turkov v deželo. 6. Po bregu k cerkvici pa si videl korakati še sivolase starčke z odkrito glavo. Upirali so se na grčave palice in pomenkovaje se o sedanjih časih stopali k božjemu hramu. Za njimi so šli mlajši moški in fantje tiho in mirno, kakor da bi si ne upali govoriti spričo starejših, izkušenih mož. Poslušali so njihove zgodbe iz davnih dni in občudovali njihovo modrost, hvalo preteklosti in mislili na bodočnost. SPONLUDBTE se ob pogledu na lepo negovan vrti V tn srrlio Vam nudi vse potrebno orodje: drevesne in trsne škarje, re-pilne nože, brizgalne za drevje in cvetje, zalivalke. kosilnice za rušo, žico, mrežo za pesek, žične mreže za o»raje, razpršilce, motike, lopate, železne grablje, samokolniee itd. žeSeznma FR. ST&JPSCA LJUBLJANA — Gosposrotska cesta 1 Pouk Kot inštruktorja za sina tretješolca Iščem akademika ali brezposelnega profesorja. Naslov v upr. »Slov. št. 1774. b II SPte 1 ŽProdmo^ M- M* Tninmn m n—11 ■bit Oddalo: Sostanovalca takoj sprejmem v čedno sobo b posebnim vhodom. Bonač, Vidovdanska 1. b l&tcio: Dva gospoda solidna in skromna iščeta sobo s X. aprilom. - Po-nudbo na upravo »Slov.« pod »Vestna 1775.« Cvetje, sadje po najnižji ceni se dobi pri Balohu, Kolodvorska 18, dvorišče: tel. 39-66. Kuhinjsko opravo rabljeno - moško kolo -straniščno školjko - moško črno obleko prodam. Naslov v upravi »Slov.« spod štev. 1776. 1 Združenje brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani sporoča pretužno vest, da nas je za vedno zapustil gospod Franc Zaje star. brivski mojster, večkratni predsednik ter časten član Združenja Blagega in spoštovanega tovariša spremimo k zadnjemu počitku v torek, 24. marca 1942, ob 4 pop. z Zal, iz kapelice sv. Jakoba na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, 23. marca 1942. Uprava združenja brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani Za vedno nas je zapustila po dolgi, mučni bolezni, v starosti 27 let, naša ljubljena žena, mama, sestra, teta itd., gospa Marija Rihar žena posestnika Pogreb nepozabne pokojnicc.bo v sredo, 25. marca 1942, iz hiše žalosti, Dobrova Št. 31, na farno pokopališče na Dobrovi. Dobrova pri Li., 23. marca 1942. Jernej, mož; Janez in Marica, otroka; in ostalo sorodstvo. G&ftl T-..\JVT»BI Brez posebnega obvestila Globoko potrti sporočamo žalostno vest, da jc dne 21. marca t. I. ob 5 popoldne po težki in mučni bolezni zatisnil svoje blage oči, gospod Hubert leiler župnik in kurat na Golniku Pogreb ljubljenega pokojnika bo v sredo, dne 25. t. m. ob 4 popoldne z Zal, iz kapelo sv. Nikolaja k Sv. Križu. Sv. maša zadušniea za pokojnim bo v frančiškanski ccrkvi Mar. Oznanenja v četrtek, dne 26. marca ob 8 zjutraj. Ljubljana, 23. marca 1942. Žalujoči: France, brat; Ivanka por.Kordon, sestra, Mila, svakinja in ostalo sorodstvo Dotrpel je v 67. letu starosti, naš nepozabni oče, stari oče, stric in tast, gospod m M! m tjji star. brivski mojster, častni član Združenja brivcev in lasničarjev ter posestnik Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 24. marca 1942, ob 4 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušniea bo v petek, 27. marca ob 7, v župni ccrkvi sv. Frančiška v Šiški. Ljubljana, dne 22. marca 1942 Žalujoče družine Zftjc - Stflflte in ostalo sorodstvo Ali ste že naročeni na Slovenca 7 Vsak naročnik zavarovan B Pbtnro | Zgubila se je zlata zapestnica. Pošten najditelj naj Jo odda proti dobri nagradi v slaščičarni Novotny, Gospo-svetska cesta 2. 1 Sliižte B Dobe: Hlapca za kmečka dela takoj sprejmem. Martlnec, Trnovski pristan 20. b Berite \Slovenca- in oglašujte v njem! Božja Previdnost, ki v nebesih in na zemlji vse naj-modrcjc urejuje, je naši srčno ljubljeni, lepo pripravljeni Milki Porentovi po dolgem, vdanem trpljenju v nedeljo ob 11. uri zvečer odvzela dih in ji dala večno življenje. Telo blage pokojnice leži do 24. t. m. do opoldne na domu, Hradeckega cesta 5, k počitku jo spremimo istega dne ob pol petih iz kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Sv. maša zadušniea bo darovana v soboto 28. marca oh pol osmih v cerkvi sv. Jakoba. - Prosimo za rajno darov krščanske ljubezni. V Ljubljani, dne 22. marca 1942. Marija, mati; Frančišek, Viktor, brata; Marija Ana, sestra. m Električna zadruga v Šiški v lihvid. sporoča tužno vest, da je umrl njen dolgoletni član nadzornega odbora, gospod Franc Za;c star. brivski mojster in posestnik Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 24. marca 1942, ob štirih popoldne z Zal, iz kapelice sv. Jakoba k Sv. Križu. Dragega tovariša-sodelavca bomo ohranili v hvaležnem spominu. Ljubljana, dne 23. marca 1942 j SltlŽfeg J&leio: Komercialist vešS sodobnega knjigovodstva, sestavljanja in analiziranja bilanc, racionalizacije poslovanja ter ostalih komercialnih poslov — išče službo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod štev. 1500-1773. 2 951 DRVA PREMOČ IVJCHUMI 901chiska C C I TA Tužnim srcem naznanjamo, da nas je včeraj zapustil nnš predobri, zlati oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod Josip Jernsol železniški uradnik ▼ pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 24. marca 1942, ob pol štirih popoldne z Zal, iz kapele sv. Jožefa k Sv. Križu. Ljubljana — Zagreb — Livno, dne 23. marca 1942. Žalujoče rodbino: Jermol, Štrus, Vučnik, Popovič Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Udaiatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor CenSiC