UNIVERSITATIS LABACENSIS RECTOR FUI Spomini na rektorska leta Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 1 6.11.2019 10:29:52 UNIVERSITATIS LABACENSIS RECTOR FUI Spomini na rektorska leta Izdala in založila: Univerza v Ljubljani Za Univerzo v Ljubljani: Igor Papič, rektor Uredil: Stane Pejovnik v sodelovanju s Tonetom Smolejem Avtorji: Ivan Kristan, Janez Peklenik (zanj Jasna Kontler Salomon), Boris Sket, Miha Tišler, Alojz Kralj, Jože Mencinger, Andreja Kocijančič, Stane Pejovnik, Ivan Svetlik Jezikovni pregled: Tomaž Sajovic Oblikovanje in prelom: Jure Preglau, Polona Šubelj Fotografija na naslovnici: Borut Krajnc Tisk: Birografika Bori d. o. o. Podatki o rektorjih so povzeti po knjigi: Univerza v Ljubljani in njeni rektorji (Jože Ciperle et al., Univerza v Ljubljani, 2006) Avtorji biografij: Tea Anžur, Igor Steiner (34.–39. rektor) dr. Jože Ciperle, Tea Ažur, Tatjana Dekleva (40. rektor) Tea Anžur, dr. Jože Ciperle, dr. Bogomir Mihevc (41. rektor) Tatjana Dekleva (42. in 43. rektor) Portreti rektorjev so del umetniške zbirke Univerze v Ljubljani. Naklada: 300 Ljubljana, 2019 Publikacija je brezplačna. Univerza v Ljubljani Kongresni trg 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789616410663 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=302477312 ISBN 978-961-6410-65-6 E-knjiga COBISS.SI-ID= 302537728 ISBN 978-961-6410-66-3 (pdf) Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 2 6.11.2019 10:29:52 UNIVERSITATIS LABACENSIS RECTOR FUI Spomini na rektorska leta Uredil Stane Pejovnik v sodelovanju s Tonetom Smolejem Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 3 6.11.2019 10:29:52 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 4 6.11.2019 10:29:52 Kazalo Knjigi na pot 7 Predgovor 9 prof. dr. Ivan Kristan 13 prof. dr. Polde Leskovar 23 akad. prof. dr. Janez Peklenik 27 akad. prof. dr. Boris Sket 37 akad. prof. dr. Miha Tišler 55 akad. prof. dr. Alojz Kralj 91 akad. prof. dr. Jože Mencinger 141 prof. dr. Andreja Kocijančič 171 prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik 187 prof. dr. Ivan Svetlik 209 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 5 6.11.2019 10:29:52 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 6 6.11.2019 10:29:52 Knjigi na pot Spomin je kot življenje – raznolik in nepredvi- evropskimi projekti, naše fakultete in akademije dljiv. Da ga lahko ohranimo, moramo skrbeti uspešno sodelujejo z okoljem, raziskovalci so med-zanj, ga negovati. In kaj je lepšega kot to, da narodno priznani in študenti žanjejo uspehe na ga zapišemo in mu omogočimo živeti večno? mednarodnih tekmovanjih. Smo torej prepoznana, V tej knjigi so zbrani spomini, ki niso le del mednarodno odprta in odlična raziskovalna univer-avtorjev samih, temveč so brez dvoma povezani z za, ki ustvarjalno prispeva h kakovosti življenja. Da mnogimi, ki smo kdajkoli prestopili prag Univer- smo prišli tako daleč, ni samoumevno. O tem jasno ze v Ljubljani. Prikazujejo svet tistih, ki so z njo govori zgodovina, katere časi nam niso bili vedno dihali, jo usmerjali, nemalokrat branili, predvsem naklonjeni, vedno pa smo verjeli, da zmoremo. Brez pa pomembno vplivali na njen razvoj. Skozi osebne jasne vizije in znanstvenoraziskovalne miselnosti, ki izpovedi rektorjev Univerze v Ljubljani pridobimo so jo imeli že njeni ustanovitelji, med katerimi je pomemben uvid v funkcijo rektorja. bil tudi prvi rektor Univerze v Ljubljani matematik V prvem študijskem letu 1919/1920, ko je bila dr. Josip Plemelj, Univerze v Ljubljani morda danes Univerza v Ljubljani ustanovljena, je bilo nanjo vpi- sploh ne bi bilo ali pa vsaj ne v takšni obliki. sanih 942 študentov, v letošnjem študijskem letu jih Z Univerzo v Ljubljani sem povezan že od štu- je okrog 36.000. Univerza je skozi svoj obstoj rasla dijskih let in prepričan sem, da nihče od nas, rekin vloga rektorja je bila ves čas ključna. S ponosom torjev, Univerze ni oziroma je ne bo mogel nikoli lahko rečem, da so bile vsem rektorjem Univerze zares zapustiti. Ko nam je bila dana naloga voditi v Ljubljani skupne naslednje lastnosti: pogum, po- tako pomembno institucijo, je ta postala del nas. vezovalni duh, trdna volja ter želja po napredku in Nikoli nam ne bo vseeno za njeno prihodnost, nje-prepoznavnosti naše univerze doma in v svetu. ne nadaljnje poti in vedno jo bomo podpirali. Ob Čeprav je v evropskem merilu mlada univer- stoletnem jubileju najstarejše in največje univerze v za, se Univerza v Ljubljani uvršča na najuglednej- Sloveniji so spomini rektorjev Univerze v Ljubljani še akademske lestvice in med najboljše univerze zato zagotovo dragocena zapuščina in zakladnica na svetu. Smo univerza s številnimi pridobljenimi visokošolskega izobraževanja naše domovine. Prof. dr. Igor Papič 44. rektor Univerze v Ljubljani 7 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 7 6.11.2019 10:29:53 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 8 6.11.2019 10:29:53 Predgovor Knjiga, ki je pred vami, je nastajala skoraj in se niso takoj odločili za sodelovanje. Na koncu sedem let, zato potrebuje bralec tudi infor- smo vsi oddali svoje zapiske, le Janez Peklenik je s macije o tem dogajanju. V mesecu maju pisanjem odlašal, ker ga je začela mučiti bolezen. leta 2011 smo se ob tradicionalnem letnem sreča- Zato sem se odločil in povabil novinarko Jasno nju rektorjev in njihovih ekip v ožjem krogu po- Kontler Salomon, da mu pri pisanju asistira. Jasna govarjali tudi o tem, da bi rektorji lahko zapisali je povabilo sprejela, se pogovorila s Peklenikovo spomine na obdobje, ko so vodili Univerzo v Lju- soprogo in nekaterimi sodelavci ter zapisala kra-bljani (UL). Vendar takrat nismo sprejeli nobenih tek tekst, ki je objavljen v knjigi. Tekst je odobrila obvezujočih sklepov. soproga, seveda pa to niso originalni Peklenikovi Mesec ali dva po tem srečanju sva se na rektora- spomini na obdobje vodenja Univerze. Sam lahko tu dobila z akademikom prof. dr. Janezom Pekleni- zapišem, da je bil rektor Peklenik nosilec številnih kom in ocenila idejo za zelo dobro, Janez pa je takoj sprememb na UL. Bil je pobudnik samostojnega sprejel moje povabilo, da bi postal sourednik knjige. zakona o univerzi, pobudnik elitne podiplomske Ga. Tanja Pibernik, vodja mojega kabineta na šole, pod njegovim vodstvom je Univerza v Lju-UL, je sprejela vlogo tajnice in skupno smo konci- bljani leta 1988 v Bologni podpisala Magno Char-pirali prvo pismo vsem živim rektorjem, ki jih iz- to Universitatum in slovesno proslavila 70-letnico postavljam v nadaljevanju. ustanovitve. Dragi Janez, hvala za vso pomoč in Najstarejši rektor, 34. po vrsti od ustanovitve napotke pri pripravi knjige. UL, je bil prof. dr. Ivan Kristan. Rektorsko funkcijo Naslednji, 37. rektor, akademik prof. dr. Boris mu je 11. septembra leta 1985 predal prejšnji rektor Sket, je bil leta 1989 izvoljen po novem Pravilniku prof. Ivo Fabinc, ki je žal že umrl. Takrat je o izvolitvi o postopku evidentiranja in imenovanja rektorja in in razrešitvi rektorja in njegove ekipe še odločal Uni- prorektorjev. Iz postopka, ki je prvikrat v celoti po-verzitetni svet. Dve leti pozneje (1987) je funkcijo tekal le na univerzi, je bila izključena SZDL (Socia-predal prof. Poldetu Leskovarju, ki pa je dejansko ni listična zveza delovnega ljudstva). Univerzi je bil po nikoli opravljal, saj je takoj po slovesnem prevzemu 21 letih vrnjen naziv Univerza v Ljubljani in znotraj zbolel in kmalu zatem umrl. Zato njegovih spominov nje so se okrepila prizadevanja po integraciji in av-v tej knjigi ni bilo mogoče pripraviti. Kot 36. rektor tonomiji. Prvi rektor v samostojni Sloveniji je postal je bil v ponovljenem postopku izvoljen akademik akademik prof. dr. Miha Tišler, ki je funkcijo kot 38. prof. dr. Janez Peklenik. Z njim sva se dogovorila, da rektor opravljal v dveh dvoletnih mandatih do leta rektorjem ne bova dala nikakršnih navodil, kako naj 1995. Sledil mu je akademik prof. dr. Alojz Kralj, ki pripravijo zapis spominov na obdobje vodenja Uni- ga je izvolil Senat univerze z večino glasov. Rektor-verze v Ljubljani. Vsem sva pustila popolno svobodo ja Tišler in Kralj sta imela za glavno nalogo urediti pri odločitvi, kaj in kako bodo opisovali. Bralec bo notranje akte z novo – slovensko zakonodajo in po-sicer dobil občutek, da knjiga ni enotna, vendar se skusiti uveljaviti pravno subjektiviteto, ki jo je Uni-nama je zdelo pomembneje, da pač vsak zapiše tisto, verza prevzela od članic. V spominih sta podrobno kar mu je najbolj ostalo v spominu. Edina pomoč, ki popisala, kako so ti postopki potekali in kako sta se jo je vsak pisec prejel, je bila pomoč Arhivsko muzej- soočala z nasprotovanji velikim spremembam, ki so ske službe UL in gospe Tatjane Dekleva, ki to službo se dogajale v tem času. 40. rektor akademik prof. dr. vodi. Zahvaljujem se ji za izredno dobro in kakovo- Jože Mencinger se je v zgodovino Univerze v Ljublja-stno sodelovanje. ni vpisal kot rektor, ki je do danes najdlje vodil našo Velika večina rektorjev je povabilo takoj spreje- almo mater (osem let). V spominu sodelavcev bo za-la in začela s pisanjem, nekateri pa so imeli zadržke pisan po dveh pomembnih prispevkih: zagovarjal je 9 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 9 6.11.2019 10:29:53 neodvisnost ustanove od političnih pritiskov ter zav- prvem krogu volitev volijo vsi na Univerzi zaposleni račal njeno podrejenost trgu. Zato tudi nikoli ni na- visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visoko- šel lepih besed za bolonjski proces prenove evropskih šolski sodelavci ter študentje, ki jim pripada ena pe-univerz in je bil in ostal oster kritik bolonjske refor- tina glasov od skupnega števila glasov visokošolskih me. Nihče pa ne more spregledati dejstva, da je pod učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih njegovim vodstvom in izjemnim trudom potekala sodelavcev na posamezni članici. Najkrajše poveda-celovita obnova rektorata, ki je danes v ponos Uni- no: postopek volitev v prvem krogu se ni spreme-verzi v Ljubljani, mestu Ljubljana in državi Sloveni- nil, za drugi krog med dvema najvišje uvrščenima ji. Sledila mu je prof. dr. Andreja Kocijančič – kot kandidatoma pa je bilo določeno, da poteka z istim prva in doslej edina rektorica Univerze v Ljubljani. volilnim telesom kot prvi krog. Kot 42. rektor (za Imela je izjemno težko nalogo – izpeljati bolonjsko leta 2009–2013) sem bil izmed štirih kandidatov reformo. Tudi po njenih zapisih so največji uspeh pri izvoljen v drugem krogu, prof. dr. Ivan Svetlik pa je združevanju znanstvenoraziskovalnega dela dosegli bil za mandat 2013–2017 izvoljen v prvem krogu. z ustanovitvijo Doktorske šole. Doktorski študij je Sedanjemu rektorju prof. dr. Igorju Papiču se postal praviloma interdisciplinaren. Tako je Univer- zahvaljujem za pomoč pri izdaji knjige in za uvo-za v Ljubljani s prejšnjih 82 doktorskih programov dni zapis. prišla na 19 vrhunskih doktorskih programov. Posebna zahvala pa gre tudi ekipi Znanstvene Zadnja dva rektorja sva imela lažjo nalogo, saj založbe Filozofske fakultete UL, Matevžu Rudolfu, so spomini bolj sveži. Oba sva bila izvoljena po Juretu Preglauu in Evi Vrbnjak, ki je knjigo v celoti novih statutarnih določbah, v skladu s katerimi v pripravila za tisk. Stane Pejovnik urednik 10 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 10 6.11.2019 10:29:53 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 11 6.11.2019 10:29:53 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 12 6.11.2019 10:29:53 prof. dr. Ivan Kristan 34. rektor v letih 1985–1987 Prof. dr. Ivan Kristan, rojen 12. junija 1930 SZDL ter dejstva, da »integrirana univerza zahteva v Arnovem selu pri Brežicah, je vojna leta določen ritem izmenjave na vodstvu«, prišel kan-preživel v izseljeniških taboriščih v Nemčiji. didat Pravne fakultete. Na seji univerzitetnega sve-Po vrnitvi v domovino se je vpisal na gimnazijo v ta je bil tako za novega rektorja imenovan dr. Ivan Brežicah in leta 1951 maturiral. Želja po študiju ga Kristan. je pripeljala v Ljubljano, kjer je kot izredni študent Leto, ko je kot rektor nastopil profesor Kristan, leta 1957 diplomiral na Pravni fakulteti. Po diplo- je bilo tudi leto uvajanja usmerjenega izobraževan-mi je deloval kot pravni svetovalec pri Republiškem ja na univerzo, hkrati pa se je začela akcija za svetu Zveze sindikatov Slovenije in se pri tem srečal spreminjanje Zakona o usmerjenem izobraževanju z vrsto statutov različnih podjetij, kar ga je spod- kot priprava posebnega Zakona o visokem šolstvu. budilo k podiplomskemu študiju. Uspešno opravl- V razpravah se je uveljavljala misel o samostojnejši jen zagovor doktorske disertacije o Statutih delovnih in učinkovitejši univerzi, splošno razpoloženje na organizacij v procesu odmiranja prava mu je leta njej pa se je nagnilo v korist spoštovanja in up-1965 prinesel naziv doktor pravnih znanosti. Leta oštevanju stroke in znanja. Izraz spoštovanja je 1970 je postal docent za ustavno pravo SFRJ, leta Univerza v Ljubljani profesorju dr. Ivanu Kristanu 1974 izredni, leta 1977 pa redni profesor. Od leta izkazala v letu 2003, ko ga je razglasila za zaslužne-1981/82 do 1984/85 je bil dekan Pravne fakultete. ga profesorja. Osrednje teme njegovih raziskav so bile varstvo človekovih pravic, varstvo ustavnosti in zakonitos- ti, nacionalno vprašanje in z njim povezan koncept federalizma ter problematika parlamentarizma in znotraj nje problem dvodomnosti. Njegova priza- devanja na znanstvenem področju, h katerim je tre- ba šteti tudi njegova večkratna študijska izpopolnje- vanja v tujini (štipendist Humboldtove fundacije), so mu po funkciji dekana Pravne fakultete prinesla imenovanje za rektorja Univerze Edvarda Kardel- ja v Ljubljani. Postopek evidentiranja za rektorja v marcu 1985 je prvič dal več možnih kandidatov. V ožji izbor je ob upoštevanju meril in kriterijev RK Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 13 6.11.2019 10:29:53 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 14 6.11.2019 10:29:53 Knjiga rektorjev I II Pobuda, o kateri smo se maja lansko leto po- Osrednji problem, ki se je pojavil na začetku moje-govarjali pri rektorju prof. Pejovniku, da bi ga rektorskega mandata, je bilo usmerjeno izobra-nekdanji rektorji pripravili svoje prispevke za ževanje. Pravzaprav sem imel privilegij, da sem bil knjigo rektorjev, je dobra. Predvsem je koristna s na čelu univerze, ko je v študijskem letu 1985/1986 stališča ohranjanja spomina na univerzo kot usta- usmerjeno izobraževanje doseglo tudi univerzo, in nove, in sicer gledano skozi očala njenih najvišjih da sem bil rektor še leta 1987, ko smo začeli usmer-predstavnikov v določenem mandatu. Po drugi jeno izobraževanje potiskati z univerze. Zato bom strani pa je koristna s stališča oživljanja osebnega glavni del svojega poročila posvetil prav temu vpra-spomina na obdobje rektorovanja. šanju. Operativno se je ta problematika začela s Čeprav mi je pisanje »poročila« o dveletnem pripravo projekta dolgoročnega razvoja univerze, ki rektorskem mandatu (1985–1987) vzelo kar ne- naj bi ga dokončali v obdobju od leta 1986 do leta kaj časa in mi je povzročalo težave zaradi pešanja 1990 in v katerem naj bi ugotovili osnovne dileme spomina, mi tega truda ni žal. Ko sem iskal sledi razvoja univerze, končala pa se je leta 1987 s preo opravljanju rektorske funkcije, se mi je spomin dlogom za sprejem posebnega zakona o univerzi. ustavil pri številnih prijetnih doživljajih. Rad se Ta del mojega poročila je lahko zanimiv za po- spominjam skupinskega dela s takratno ekipo pro- znavalce usmerjenega izobraževanja in je zaradi tega rektorjev in ekipe v tajništvu. Žal sta od takratne vredno, da je zabeležen v knjigi rektorjev. Pravzaprav ekipe že umrla prorektor prof. Miha Likar in tudi se tedanja prizadevanja za reformo univerze v siste-glavni tajnik univerze Zvonimir Zalar. mu usmerjenega izobraževanja kažejo v veliki meri v Rektorsko funkcijo mi je 11. septembra leta ustanovitvi »zunanjetrgovinske šole« leta 1986. 1985 predal prejšnji rektor prof. Ivo Fabinc. Dve leti pozneje (8. septembra leta 1987) sem funkcijo III predal prof. Poldetu Leskovarju, ki pa je, žal, kmalu zatem umrl. Takrat je o izvolitvi in razrešitvi rek- Ugotavljam, da je pri pripravi in izvedbi tako vzgoj-torske ekipe še odločal Univerzitetni svet. Ob pre- no-izobraževalnih kot tudi znanstvenoraziskovalnih vzemu rektorske funkcije je bil predsednik Univer- programov prišlo do zglednega sodelovanja med zitetnega sveta že pokojni Jože Smole, ob predaji obema slovenskima univerzama in do uskladitve rektorske funkcije pa akademik Ciril Zlobec. programov. V sodelovanju z Univerzo v Mariboru Če bi hotel svoje dveletno rektorovanje od leta je bil pripravljen osnutek dokumenta »Naloge in 1985 do leta 1987 opisati glede na seje univerzite- program aktivnosti slovenskih univerz pri nadaljnji tnega sveta in seje komisij, pa še številne konferen- preobrazbi visokega šolstva«. Takrat je mariborska ce, ki smo jih organizirali v tem času, bi bila stvar univerza začela intenzivneje uvajati visokošolske preobsežna in bi presegla namen knjige rektorjev. programe. Med drugim je bilo dogovorjeno, da v Zaradi tega se bom dotaknil samo nekaj dogodkov, okviru postopnega uveljavljanja programov VII. ki so po mojem mnenju posebej označevali tedanji stopnje v pedagoški usmeritvi prične s študijskim čas in so bili pomembni tudi za razvoj univerze. letom 1985/1986 Pedagoška akademija v Maribo- ru izvajati programe VII. stopnje za izobraževanje učiteljev osnovne šole na devetih področjih. Rad se spominjam uspešnega sodelovanja z rektorjem ma- riborske univerze prof. Danetom Melavcem. 15 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 15 6.11.2019 10:29:53 IV je bilo, da so s sklenitvijo pogodbe med obema uni- verzama dotedanji stiki s Slovenci v Clevelandu, Glede na znane prostorske stiske fakultet je prav, če ki so bili v glavnem na ravni folklornih zabavnih opozorim, da smo takrat začeli pripravljati srednje- prireditev, dobili dodatno novo višjo dimenzijo, to ročni program prostorskega razvoja univerze za je znanstveno sodelovanje. Takrat je bil generalni obdobje 1986–1990 in za dolgoročni razvoj do leta konzul SFRJ v Clevelandu Ivo Vajgl, ki je o obi-2000. V načrtu za obdobje 1986–1990 so bili zaje- sku podrobno poročal v Beograd. H krepitvi teh ti: Centralna tehniška knjižnica, Biološko središče, stikov je prispeval tudi profesor na Državni univerz sanacija Filozofske fakultete, Predklinični inštituti v Clevelandu Karlo Bonutti, sicer zaslužni profesor. Medicinske fakultete in Univerzitetna knjižnica. S predsednikom Državne univerze v Clevelandu Sedanji rektor bo ocenil, kaj je oviralo uresničitev Walterjem Waetjenom, s katerim sva pogodbo pod-teh ciljev. pisala 29. aprila leta 1986, sva ohranila prijateljske stike (žal je umrl že pred leti). Takrat sem imel več V razgovorov s predstavniki slovenske manjšine in predavanj. Župan Clevelanda Voinovich mi je izro- Med vprašanji, ki so bila po mojem pomembna, naj čil ključe mesta. Pokojna Vajglova žena Meta Vajgl omenim še meduniverzitetno povezovanje tudi mi je potem poslala fotografijo ob podpisu pogod-zunaj Slovenije. Menim namreč, da je sodelovanje be in izrezek poročila v časopisu The Plain Dealer. med univerzami in znanstvenimi inštituti eden naj- Zanimivo je, da je poročevalec v Plain Dealerju pomembnejših dejavnikov za razvoj univerze oziro- poudaril, da so ljubljansko univerzo ustanovili že ma za razvoj posameznih znanstvenih disciplin. O leta 1595 jezuiti. Mi se s to letnico ustanovitve naše tem sem še posebej prepričan, ker se je to sodelo- univerze bolj redko predstavljamo. vanje v zadnjih letih razvilo do stopnje, o kateri v S področja meduniverzitetnih stikov naj ome- mojem mandatu še sanjati nismo upali. Naša uni- nim še stike s Heidelbergom, in sicer z univerzo in verza uživa v svetu velik ugled, prav tako pa uživajo z Inštitutom Maxa Plancka za mednarodno javno velik ugled nekateri znanstveni inštituti. Preveliko pravo in mednarodno pravo. Obiska v Heidelbergu, breme bi si naložil, če bi hotel ovrednotiti in ošte- posebej pa udeležbe na proslavi 600-letnice Univer-vilčiti dosežke tega sodelovanja. Že samo naštevanje ze v Heidelbergu (15. 10. 1986), se rad spominjam vseh univerz, s katerimi sodeluje naša univerza, bi iz dveh razlogov. Najprej zaradi občudovanja, kako zahtevalo preveč prostora. univerza in mesto Heidelberg negujeta zgodovinski Rad se spominjam podpisa pogodb z Univerzo spomin. Zavidal sem jim, s kakšno skrbnostjo so v Regensburgu in z Državno univerzo v Clevelandu beležili tekoča dogajanja in tako skladiščili zgodo- (Cleveland State University, CSU). vinski spomin, ki jim je bil tudi kažipot za priho- Na Univerzo v Regensburgu me namreč veže- dnost. Rektor univerze dr. Gisbert Freiherr zu Pu-jo spomini, ker sem bil kot Humboldtov štipen- tlitz je v poslanici na pot zborniku ob 600-letnici dist na novi Univerzi v Regensburgu in je bil prvi univerze dal naslov, ki ga ni bilo mogoče spregle-rektor univerze prof. Franz Mayer moj mentor (žal dati: Iz tradicije v prihodnost ( Aus Tradition in die je nepričakovano umrl). Pogodbo o sodelovanju Zukunft). Da v primerjavi s 600-letnico njihove z Univerzo v Regensburgu pa sem sklenil z nje- univerze ne bi naša univerza glede na uradno usta-govim naslednikom potem, ko sem bil rektor lju- novitev izpadla preveč mlečnozoba, sem rektorju bljanske univerze. omenil, da tradicija naše univerze pravzaprav seže Univerze v Clevelandu se rad spominjam, ker v leto 1595, ko je bil ustanovljen jezuitski kolegij. je bil podpis pogodbe o sodelovanju leta 1986 oce- Rektor mi je poslal zbornik s proslave, opremljen njen kot zelo pomemben s stališča razvijanja sti- s fotografijami celotne svečanosti. Našel sem se na kov med Slovenijo in zvezno državo Ohio oziroma fotografiji rektorjev oziroma predsednikov domačih glavnim mestom Clevelandom. Šlo je za krepitev in tujih univerz, in sicer v vrsti tik za gostiteljem. povezanosti Slovenije s Clevelandom. Poudarjeno 16 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 16 6.11.2019 10:29:53 S Heidelbergom – z rektorjem dr. Gisbertom univerza postati povezovalni dejavnik na področju Frhr. zu Putlitzem in z dr. Rudolfom Berhardtom, visokega šolstva v obeh njegovih funkcijah, to je direktorjem Inštituta Maxa Plancka za mednaro- vzgojno-izobraževalni in znanstvenoraziskovalni dno javno pravo in mednarodno pravo in bivšim funkciji. Poudarjali smo enotnost obeh funkcij, ker predsednikom Evropskega sodišča za človekove druga drugo pogojujeta. pravice – sem ohranil dobre stike, kar mi je prav Čeprav se zdi nesporna opredelitev univerze prišlo ob osamosvajanju Slovenije. Takrat me je dr. kot znanstvenoraziskovalne in vzgojno-izobraževal-Bernhardt povabil, da sem imel na Inštitutu Maxa ne ustanove, v praksi medsebojna povezanost obeh Plancka predavanje o razmerah v Jugoslaviji in funkcij ni bila zagotovljena niti s stališča financi-agresiji JLA na Slovenijo in Hrvaško. To predava- ranja niti s stališča statusnega organiziranja, saj je nje v Heidelbergu in še druga predavanja v Zvezni veljal ločeni sistem financiranja znanstvenega in republiki Nemčiji so predstavlja neke vrste zasebno izobraževalnega dela in ločene samoupravne inte- »internacionalizacijo« agresije JLA oziroma Miloše- resne skupnosti. vića na Slovenijo in Hrvaško. Univerza je imela svoj sedež v Izobraževalni skupnosti, ne pa v Raziskovalni skupnosti. Jedro VI problema je bilo, kako iz ločenega financiranja dveh tretjin za pedagoško in ene tretjine za razisko- V poročilo želim vključiti še dogodek, ki ga ne valno delo na univerzi doseči enotno financiranje. smemo pozabiti, to je fotografski zbornik Sloven- Dvojni sistem financiranja raziskovalne in iz- ski študenti v boju za narodno in socialno osvoboditev obraževalne dejavnosti je postavil na dnevni red 1919–1941, ki je izšel leta 1987. S tem zbornikom tudi problem odnosa med univerzo in samostojni-bo pozabi iztrgan pomemben izsek iz življenja uni- mi raziskovalnimi inštituti. V bistvu je šlo za odnos verze oziroma njenih študentov in tudi učiteljev. To med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami. Šlo je bil izredno zahteven projekt, za katerega izvedbo je za vprašanje, ali je univerza središče in nosilec te-ima zasluge uredniški odbor pod vodstvom pokoj- meljne in aplikativne raziskovalne dejavnosti ali pa nega prof. Marjana Britovška. se z aplikativnimi raziskavami selijo na samostojne Zbornik izpričuje svobodoljubnost in nacio- inštitute tudi temeljne raziskave. nalno usmerjenost študentskega gibanja v nekdanji Prav to je bil eden od problemov, zaradi ka- Jugoslaviji vse od leta 1919 dalje do okupacije leta terih smo imeli večkrat na dnevnem redu vpraša-1941. Zbornik izraža tudi zahvalo več kot 200 štu- nje vključitve samostojnih znanstvenih inštitutov v dentom, znanstveno-pedagoškim in drugim delav- univerzo. Formalne vloge za vključitev v univerzo cem ljubljanske univerze, ki so dali svoja življenja sta že takrat dala Institut Jožefa Stefana in Kemijski med Narodnoosvobodilnim bojem 1941–1945. inštitut Boris Kidrič. Tega vprašanja takrat nismo razrešili. Za sejo univerzitetnega sveta je bil sicer VII že pripravljen sklep o vključitvi obeh inštitutov v univerzo, vendar pa je bil potem umaknjen. Ver- Torej k jedru mojega poročila: srečanje z usmerje- jamem, da bo to zgodbo dokončal sedanji rektor nim izobraževanjem na univerzi in korak k poslo- prof. Pejovnik, ki je bil takrat direktor Kemijskega vitvi od njega. inštituta Boris Kidrič. Vodilo za naše delo je bilo geslo, ki ga ni od- Začetek usmerjenega izobraževanja na univerzi krila šele moja rektorska ekipa niti se ni izčrpalo z je bil povezan z ustanovitvijo »zunanjetrgovinske našim mandatom, namreč geslo, da mora univer- šole«, ki sta jo leta 1986 ustanovila Pravna fakul-za dobiti vidnejšo vlogo v družbenem razvoju, da teta in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). mora prevzeti svoj del odgovornosti pri sprejema- Ob otvoritvi podiplomskega tečaja »Pravo med-nju temeljnih odločitev slovenske družbe. To ge- narodnih gospodarskih poslov« je bila v zbornični slo je konkretizirano predvsem v zahtevi, da mora dvorani univerze 16. januarja 1986 slovesnost, na 17 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 17 6.11.2019 10:29:53 kateri sta poleg mene o pomenu tega dogodka spre- za izobraževanje poslovodnih kadrov na Brdu pri govorila predsednik Gospodarske zbornice Sloveni- Kranju, ki se je uspešno razvijal naprej in njegovo je inž. Marko Bulc in dekanja Pravne fakultete prof. tradicijo nadaljuje sedanja poslovna šola na Bledu, Alenka Šelih. ki jo vodi Danica Purg. Simbolično je bilo povezovanje univerze oziro- Takratno sodelovanje univerze z gospodarsko ma fakultete z gospodarstvom poudarjeno s tem, da zbornico, predvsem pa ustanovitev »zunanjetrgo-je predsednik GZS podaril dekansko verigo dekanji vinske šole«, je prispevalo k temu, da v vodstvu Pravne fakultete, ki je izvajala program zunanjetr- univerze njene reforme v okviru koncepta us-govinske šole, za katerega si je gospodarska zborni- merjenega izobraževanja nismo razumeli zgolj ca prizadevala. kot enkratno spremembo vzgojno-izobraževalnih Konkretno je bilo sodelovanje univerze in go- programov, s katerimi bi zagotovili nadgradnjo spodarske zbornice pri ustanovitvi »zunanjetrgo- srednješolskih programov, ampak smo jo razumeli vinske šole« izvedeno v več smereh. Ustanovljena sta kot kompleksen proces prestrukturiranja vzgojno-bila dva centra: Center za zunanjo trgovino v Ra- -izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega dela dencih (skupaj z Ekonomsko fakulteto) in Center na univerzi. Problem reforme univerze Prvič se je izostril v zahtevi, da se zagotovi enotnost financiranja vzgojno-izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega dela na univerzi, saj univerza ni samo šola – ni samo nadaljevanje srednje šole –, ampak je tudi znanstvenoraziskovalna ustanova. Drugič pa se je izostril v razumevanju podiplomskega študija kot stalnega izobraževanja z dvoj-nim ciljem: po eni strani razvoj posameznih disciplin z vrhunsko izobrazbo (zaključno z doktorskim študijem), po drugi strani pa zagotovitev, da bo prodrlo spoznanje, da študij ne more biti omejen samo na dosego diplome na fakulteti, ampak je stalni proces prepletanja dela in študija po diplomi. To spoznanje naj bi pripeljalo do vzpostavljanja trajne povezanosti med univerzo in diplomanti, ki bi vedno znova prihajali na univerzo po osvežitev svojega znanja ali pa po novo znanje za nove poklice. Na otvoritvi podiplomskega tečaja prava mednarodnih gospodarskih poslov januarja leta 1986 sem opozoril na oceno, da bomo do leta 2000 morali približno polovici zaposlenih zagotoviti dodatno izobrazbo in usposabljanje, ker bo njihovo znanje že zastarelo. Opozoril sem, da govorimo o znanosti kot produkcijskem dejavniku, da govorimo o vključevanju v projekt Eureka in druge znanstveno-tehnološke projekte, hkrati pa imamo med zaposlenimi komaj pet odstotkov delavcev z visoko strokovno izobrazbo. Ideja povezovanja univerze (fakultet) z njenimi diplomanti, ki naj bi se vedno vračali na univerzo, ki bi jim zagotavljala sveže znanje in nadgradnjo prejšnjega znanja, so vsi podpirali, vendar pa – tako se mi zdi – ostaja v veliki meri neuresničeni ideal. Spomnim se, kako smo bili pred leti vsi navdušeni nad akcijo takratnega dekana Pravne fakultete prof. Štiblarja, ki je sklical na družabno srečanje vse dosegljive diplomante (alumne) Pravne fakultete. Nisem raziskoval, kakšne povezave med fakulteto in njenimi diplomanti so nastale na podlagi tega družabnega srečanja. Ugotavljanje problemov ob uvedbi usmerjenega izobraževanja na univerzi je bil prvi korak, ki je svoje logično nadaljevanje dobil v predlogu za statusno reformo univerze, to je v predlogu za izlo- čitev univerze iz enovitega sistema usmerjenega izobraževanja, v katerega je bila potisnjena leta 1980. Zanimivo je, da je Univerza v Ljubljani že imela svoj položaj urejen v posebnem zakonu (Zakon o Univerzi v Ljubljani, Uradni list LRS št. 23/1957). Vendar pa je bil ta zakon razveljavljen 18 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 18 6.11.2019 10:29:53 z Zakonom o visokem šolstvu leta 1960, v katerem so bili kot visokošolski zavodi določeni fakultete, visoke šole, umetniške akademije in višje šole. Za ustanovitev univerze so bile potrebne najmanj tri fakultete. Tako je bil poslej položaj univerze urejen skupaj z višjimi in visokimi šolami v zakonu o visokem šolstvu (ta je doživel več novel) vse do leta 1980, ko je bil sprejet Zakon o usmerjenem izobraževanju. Takrat je univerza izgubila svoj razmeroma samostojni položaj in se je utopila v konceptu usmerjenega izobraževanja, ki pa se je na univerzi začel uveljavljati šele v študijskem letu 1985/1986. Glede na to, da sem bil profesor za ustavno pravo, je bilo pravzaprav razumljivo, da sem si prizadeval, da bi probleme univerze razreševali v sklopu razprav o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju. V ospredje je bilo potrebno postaviti statusna in organizacijska vpra- šanja univerze. Na eni strani je šlo za položaj univerze v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, na drugi strani pa za pravno ureditev univerze. Ker ni bilo mogoče doseči, da bi univerzi zagotovili samostojni položaj v okviru obstoječih samoupravnih interesnih skupnosti, smo predlagali, da se univerza izloči iz zakona o usmerjenem izobraževanju in se njen položaj uredi z zakonom o univerzi. Ustavno podlago za sprejem zakona o univerzi smo utemeljili na 321. členu Ustave SR Slovenije, po katerem SR Slovenija z zakonom ureja sistem vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Pripravili smo predlog za izdajo zakona o univerzi (delovni osnutek je bil objavljen v Vestniku Univerze v Ljubljani št. 5/1987). Predlog za izdajo zakona je dobil široko podporo na obeh univerzah in v javnosti, pa tudi v skupščini, ki je univerzama naročila, da pripravita strokovne podlage za izdajo zakona. Ko je Univerzitetni svet na seji 29. junija 1987 podprl predlog za izdajo zakona o univerzi, se je zdelo, da je bil storjen odločilni korak za to, da se bo univerza izločila iz nedomišljenega sistema usmerjenega izobraževanja in da bomo po tridesetih letih ponovno dobili zakon o univerzi. Glede na naše aktivnosti, da bi prišlo do izdaje zakona, smo utemeljeno pričakovali, da bo vrnitev samostojnega položaja univerzi kronana z zakonom o univerzi. To se potem, žal, ni zgodilo, ampak je bila leta 1989 sprejeta samo novela zakona o usmerjenem izobraževanju. VIII Za to izpraševanje lastne vesti se mi zdi naju- streznejša misel, ki jo je ob deseti obletnici univerze Ko končujem poročilo o mojem dveletnem rek- zapisal njen deseti rektor prof. Milan Vidmar: torovanju, me ne muči toliko vprašanje, ali sem zainteresiranim bralcem knjige rektorjev povedal Univerza ni institucija, ki bi ji bil edini namen vse bistveno iz mojega dveletnega vodenja uni- dajati državi in narodu neko število uradnikov, verze, ampak me bolj zanima, kakšen odmev je zdravnikov, odvetnikov, sodnikov itd., marveč je univerza pustila za seboj, kakšno sled je pustila v najvišji hram duha, tvoriteljica trajnih duševnih javnem življenju. vrednot, javna svobodna last svobodnega naroda. Škofja Loka, oktober 2012 19 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 19 6.11.2019 10:29:53 PROF. DR. IVAN KRISTAN (portret: Zmago Jeraj) Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 20 6.11.2019 10:29:54 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 21 6.11.2019 10:29:54 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 22 6.11.2019 10:29:54 prof. dr. Polde Leskovar 35. rektor v letu 1987 Prof. dr. Polde Leskovar, ki je luč sveta za- katerimi izstopajo Tehnologija gradiv I. in II. in gledal 17. septembra 1926 v Spodnjih Lažah učbenik Preizkušanje gradiv. Leta 1979 je postal pri Poljčanah, je nižjo gimnazijo končal v redni profesor za tehnologijo kovin na Fakulteti za Slovenskih Konjicah, srednjo šolo pa v Ljubljani strojništvo, leta 1983 pa njen dekan. leta 1948, ko je maturiral na Tehniški srednji šoli. Leta 1975 je dobil nagrado Sklada Borisa Kid- Med 2. svetovno vojno se je pridružil partizanom, riča za delo na znanstvenoraziskovalnem področju. po vojni pa je po opravljeni maturi sprva kot stro- Leta 1983 je bil izvoljen za rednega člana mednar-jni tehnik delal v lesnoindustrijskem podjetju odne organizacije za proizvodno tehnologijo CIRP. v Mariboru, pozneje pa na Ministrstvu za lesno Pri postopku za izbiro novega rektorja je Uni- industrijo v Ljubljani. Zanimanje za študij stro- verzitetni svet v letu 1987 kot dodatna merila in jništva ga je pripeljalo na Tehniško fakulteto, kjer kriterije sprejel sklep, da se pri izbiri upoštevajo leta 1957 diplomiral. Med študijem, zlasti pa po tudi programi dela, ki so jih morali pripraviti ev-njem, si je praktične izkušnje iz strojništva nabiral identirani kandidati. O programih so razpravljale z delom v Zvezni republiki Nemčiji. Potem ko se visokošolske organizacije na sejah svetov. Po oprav-je z novimi znanji vrnil domov, se je zaposlil kot ljenem postopku glasovanja in usklajevanja na seji asistent na Fakulteti za elektrotehniko in strojništ- Univerzitetnega sveta je bil za rektorja imenovan dr. vo in raziskoval kovinske materiale. Slednje ga je Polde Leskovar. Kot glavno nalogo si je v svojem spodbudilo k ustanovitvi Raziskovalnega labora- programu zadal odpiranje univerze v svet. Poleg torija za toplotno obdelavo in k podiplomskemu tega je želel pritegniti k sodelovanju vse znanstvene študiju, ki mu je med prvimi pri nas prinesel na- delavce, ki bi želeli prispevati k nadaljnjemu raz-ziv magister strojništva. Leta 1973 je doktoriral z voju univerze in spremeniti miselnost in odnos do disertacijo Analiza transformacijskega procesa pri lastnega znanja in lastne ustvarjalnosti. V svojem odrezavanju lahkih kovin s pomočjo transfernih programu je napovedal tudi skrb za enotnost in funkcij, glede na fizikalne in geometrične vhodne in kvaliteto univerze kot najvišje ustanove na znan-izhodne slučajnostne procese. V laboratoriju je sku- stvenem, vzgojno-izobraževalnem in kulturnem paj s sodelavci proučeval vplive obdelovalnih in področju. V septembru je novi rektor slovesno pre-drugih proizvodnih procesov na kakovost oz. in- vzel rektorske časti in dolžnosti. Še preden pa je us-tegriteto površin in vplive fizikalnih in kemičnih pel dokončno sestaviti svojo prorektorsko ekipo, je lastnosti materialov na njihovo obdelovalnost, o 22. oktobra 1987 nepričakovano umrl. čemer je tudi zapustil vrsto strokovnih del, med Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 23 6.11.2019 10:29:54 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 24 6.11.2019 10:29:54 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 25 6.11.2019 10:29:54 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 26 6.11.2019 10:29:54 akad. prof. dr. Janez Peklenik 36. rektor v letih 1987–1989 Prof. dr. Janez Peklenik je bil rojen 11. junija Takrat si je Univerza vzporedno z uresničevan-1926 v Tržiču. Šolanje na srednji šoli v Lju- jem zamisli o samostojnem zakonu o univerzi priza-bljani je moral zaradi nemške okupacije pre- devala, da bi se že ob spreminjanju in dopolnjevan-kiniti in dokončati po vojni. Med vojno je sodelov- ju veljavnega Zakona o usmerjenem izobraževanju al v NOB. Zaradi velikega zanimanja za strojništvo realizirale vse mogoče spremembe. Orise prihaja-se je odločil za študij na Tehniški fakulteti v Lju- jočih sprememb na tem področju je bilo zaznati že bljani, ki ga je leta 1954 končal z odliko. Za svoje v sklepih Univerzitetnega sveta iz leta 1988. Med diplomsko delo je prejel univerzitetno Prešernovo prednostnimi cilji rektorja Peklenika je bilo tudi nagrado. Še istega leta je postal raziskovalec na In- povečanje učinkovitosti in kakovosti študija in ra-stitutu Jožefa Stefana, vendar ga je želja po znanju ziskovalnega dela, ureditev podiplomskega študi-in izpopolnjevanju kmalu popeljala na podiplom- ja ter posodobitev učnih prostorov. Na področju ski študij v Aachen, kjer je leta 1957 na Tehnični mednarodnega sodelovanja je ljubljanska univerza visoki šoli tudi doktoriral ter postal znanstveni intenzivno sodelovala znotraj skupnosti Alpe-Adria, sodelavec in vodja raziskovalne skupine za avtom- v Bologni pa je podpisala »Magno Charto«. Aktivno atizacijo. Delo Natančnostna vprašanja v kibernet- je sodelovala tudi na jugoslovanskih rektorskih kon-izirani proizvodnji mu je leta 1961 prineslo status ferencah in skupščinah ter z Univerzo v Mariboru. docenta. Kot redni oziroma gostujoči profesor je Ob koncu mandata rektorja Peklenika je ljubljanska deloval na univerzah v Pittsburghu, Berlinu in Bir- univerza slovesno praznovala svojo 70-letnico. minghamu, kjer je leta 1964 kot redni profesor za Za znanstvene dosežke je profesor Peklenik obdelovalne sisteme uvedel prvo pedagoško stoli- prejel vrsto priznanj, ob upokojitvi pa mu je bil co za obdelovalne sisteme na svetu in bil ob koncu podeljen naziv zaslužni profesor. delovanja izvoljen za častnega profesorja. Kot redni Umrl je leta 2016. profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani je konec šestdesetih let ustanovil Katedro in labora- torij za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo. Po smrti rektorja Leskovarja je moral Univerzitet- ni svet jeseni 1987 ponoviti postopek evidentiranja možnih kandidatov za rektorja. 23. decembra istega leta je bil za rektorja imenovan dr. Janez Peklenik. Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 27 6.11.2019 10:29:54 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 28 6.11.2019 10:29:54 Rektor, ki je začrtal vizijo ljubljanske podiplomske šole Napisala Jasna Kontler - Salamon s pomočjo in soglasjem družine ter sodelavcev akademika Peklenika Od leta 1987 do leta 1990 je ljubljansko Za vrhunske znanstvene dosežke je dobil še univerzo, takrat imenovano Univerza Ed- vrsto priznanj, med njimi državno Kidričevo nagra-varda Kardelja, vodil akademik prof. dr. do (1975), berlinsko nagrado Georgea Schlesingerja Janez Peklenik, eden mednarodno najuspešnejših (1988), državno nagrado Republike Slovenije za ži-slovenskih raziskovalcev na področju tehniških zna- vljenjsko delo (1996), in bil imenovan za Ambasa-nosti in eden ključnih snovalcev moderne Fakultete dorja znanosti Republike Slovenije (1992). Je častni za strojništvo. Velja omeniti, da je bilo pred profe- profesor Nanjinške Univerze za aeronavtiko in astro-sorjem Peklenikom med rektorji že nekaj strojnih navtiko na Kitajskem, Univerze v Birminghamu v inženirjev, a za njim doslej še nobeden. Angliji in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Svojo mednarodno akademsko kariero je aka- Poleg tega je profesor Peklenik redni član Slo- demik Peklenik pričel leta 1961 s habilitacijo na eli- venske akademije znanosti in umetnosti, častni član tni TU (Tehniški univerzi) Aachen. Naslednje leto mednarodne akademije CIRP, redni član Evropske je bil povabljen v ZDA kot gostujoči izredni profe- akademije, Ruske inženirske akademije in – najpo-sor na Carnegie-Mellon University v Pittsburghu. membneje – ustanovitelj in častni predsednik Inže-Temu je leta 1964 sledila izvolitev za rednega profe- nirske akademije Slovenije. sorja na Univerzi v Birminghamu v Angliji. Tam je Že iz teh bežnih podatkov se da marsikaj razbrati, z ustanovitvijo prve stolice za računalniško krmilje- med drugim tudi njegovo izjemno energijo v stremlje-nje obdelovalnih sistemov na svetu in dopolnitvijo nju k ustvarjalnosti. To potrjuje tudi podatek, da se tehnoloških raziskav z upoštevanjem naključnega je, na primer, Peklenikov rektorski kolegij v letu 1988 značaja procesov ter statistično obdelavo eksperi- sestal kar osemindvajsetkrat. Zabeleženo je, da so raz-mentalnih podatkov postavil nove temelje za razi- pravljali tudi o uresničevanju projekta o dolgoročnem skovalno delo na področjih modernih visokih proi- razvoju visokega šolstva v Sloveniji in o ideji zakona zvodnih tehnologij. o univerzi. V sodelovanju s Skupnostjo univerz Jugo- Najvidnejše uspehe je akademik Peklenik do- slavije je kolegij obravnaval razvoj in racionalizacijo segel na področjih sprotne identifikacije in adaptiv- visokošolskih organizacij v takratni državi. Rektorjev nega krmiljenja obdelovalnih procesov in sistemov, kolegij se je zlasti zavzemal za učinkovito organizacijo opisa in karakterizacije stohastičnih lastnosti teh- podiplomskega študija, s katerim bi bilo mogoče do-ničnih površin ter površinskih vmesnikov. segati najvišjo možno kakovost. Obenem si je Pekle- Že leta 1960 je kot mladi raziskovalec dobil pre- nik kot rektor močno prizadeval za večje spoštovanje stižno ameriško priznanje – medaljo F. W. Taylorja, tradicije univerze, kar je bilo tedaj vgrajeno v priprave eno samo na leto za ves svet. Akademsko širino je na sedemdesetletnico ljubljanske univerze. pridobil zlasti v sodelovanju s CIRP, Mednarodno akademijo za proizvodno inženirstvo, s sedežem v Razburkano obdobje ljubljanske univerze ZDA, katere glavni namen je razvoj proizvodnih tehnologij, ki vključuje optimizacijo, kontrolo in Čeprav je rektorski kolegij deloval samostojno, pa je upravljanje procesov, strojev in sistemov. Za njegov bil seveda povezan tudi s tem, kar se je sočasno doga-izjemni prispevek na tem področju mu je bila leta jalo v univerzitetnem svetu. Marca, maja in decembra 1980 podeljena tudi medalja CIRP za vodilne raz- leta 1988 je univerzitetni svet razpravljal o rezultatih iskovalce v svetu. javne razprave o spremembah zakona o usmerjenem 29 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 29 6.11.2019 10:29:54 izobraževanju in o pripravah zakona o univerzi. Ob čas prizadevanj za utrjevanje avtonomije evropskih tem je prevladalo stališče, da potrebuje univerza sa- univerz – v starodavnem univerzitetnem mestu Bo-mostojni zakon, ki bo celovito normiral visokošolsko logna so ob petstoletnici nastanka najstarejše evrop-dejavnost in ob tem enakopravno upošteval njeni ske univerze rektorji številnih univerz, med kateri-glavni sestavini, izobraževanje in raziskovanje. Zavzeli mi je bil tudi ljubljanski, podpisali listino Magna so se za zakon, ki bo univerzi zagotovil njeno avto- Charta Universitatum evropskih univerz, iz katere nomnost in uredil tudi upravljanje in financiranje je, kot vemo, samo leto pozneje izšel bolonjski pro-univerze. So pa v univerzitetnem svetu menili, da je gram prenove visokega šolstva. nekatera bistvena vprašanja treba rešiti že v okviru V tem času pa so se znotraj Jugoslavije stopnje- novele zakona o usmerjenem izobraževanju – takšno vala nacionalna in druga nasprotja, to pa je sprožilo stališče so posredovali tudi republiški skupščini. tudi oster odziv Peklenika, ki je močno nasprotoval Univerza je bila v mandatu rektorja Pekleni- politično insceniranim sporom. O tem priča tudi ka v razburkanem obdobju. Po eni strani je bil to njegov govor, objavljen v univerzitetnem Vestniku: Kot delavci in študenti v vseh naših zavodih tudi mi čutimo strah pred iracionalnim zaostrova-njem političnih nesoglasij, zato odklanjamo parole in pozive, ki se poigravajo z usodo naših ljudi in prihodnostjo Jugoslavije. (...) Z največjim obžalovanjem opažamo, da tudi nekateri razumniki Jugoslavije, med njimi najdemo celo univerzitetne delavce, pri tem prilivajo olje na ogenj in s tem delujejo v nasprotju z načeli, ki jih Magna Charta Universitatum evropskih univerz formulira kot zavračanje netolerance in stalni dialog, ter v nasprotju z načeli, na katerih temelji delo naše univerze in skupnosti jugoslovanskih univerz. Naj ne bo na univerzah nobenega takega primera in naj tudi tisti posamezniki iz nekaterih jugoslovanskih okolij, ki grešijo zoper ta plemenita načela, razmislijo in se povrnejo k pravemu duhu univerze! Naša znanost nikoli in nikjer ne bo zlorabljena za politi-kanstvo in iracionalne izbruhe ... Odgovoril je tudi srbskim sodelavcem in štu- preprečilo veliko gorja, katerega posledice trpimo dentom Univerze v Prištini, ki so pozvali študente še danes. in sodelavce Univerze v Ljubljani, naj se jim prid- Rektor Peklenik pa ni le svaril pred izbruhom ružijo v protestu proti zahtevam albanske večine nacionalizma in poskusov nasilnega dušenja ustav-z enodnevno ustavitvijo dela. Peklenik je ta poziv nih pravic. V času napada na Slovenijo je skupaj s zavrnil in opozoril, da bi morali storiti vse, da se ob- slovenskimi člani Academia Europaea prof. dr. Ale-novi možnost mirnega reševanja problemov in soži- ksandro Kornhauser, prof. dr. Robertom Blincem tja med ljudmi vseh narodnosti. V nadaljevanju je in prof. dr. Vitom Turkom podpisal apel na medna-Peklenik (že leta 1988!) predvidel možnost »padca v rodno znanstveno skupnost, naj podpre napadeno barbarske metode razreševanja sporov«. Pozival je k Slovenijo in njene napore za osamosvojitev – to so »uporabi vsega znanstvenega in moralnega ugleda, objavili ugledni britanski časopisi, kar je sprožilo da bo zmagal razum«. val širše mednarodne politične podpore. Zakaj omenjamo tudi to, kar bi se lahko komu danes zdelo nepomembno? Ker to kaže iz- Za učinkovit podiplomski študij jemno zapletenost razmer, v katerih je pred četrt vrhunske kakovosti stoletja moral delovati rektor Peklenik. Tudi tisti, ki se danes morda ne strinjajo z njegovimi stališči, V programu, ki ga je akademik Peklenik predložil morajo priznati, da bi spoštovanje njegovih pozi- ob kandidaturi za rektorja, je bila med prioritetni-vov k preprečevanju konfliktov v takratni državi mi nalogami, »zaradi velikega pomena kadrov za 30 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 30 6.11.2019 10:29:54 naš razvoj«, navedena »ureditev čim bolj kvalitetne- sprememb, ki jih je v težnji po napredku želel do-ga in učinkovitega podiplomskega študija«. seči. Na prvem mestu je bila zanj ves čas ustanovi- Zakaj je tako močno poudaril prav ureditev tev ljubljanske univerzitetne podiplomske šole, ki univerzitetne podiplomske šole? Na Peklenikovo bi bila zasnovana na razvojno usmerjenem vrhun-rektorsko delovanje so močno vplivale izkušnje, ki skem raziskovanju in bi omogočila magistrski in si jih je pridobil med skoraj dvajsetletnim izobraže- doktorski študij s poudarkom na interdisciplinar-valnim in raziskovalnim delom na uglednih tujih nosti in najvišji možni kakovosti. Opozarjal je, univerzah, Tehniški visoki šoli v Aachnu v Nemčiji, da je bil tedanji podiplomski študij na Univerzi Univerzi Carnegie-Mellon v Pittsburgu v ZDA ter v Ljubljani močno razdrobljen in tudi neuskla-na Univerzi v Birminghamu v Angliji. jen, zaprt v fakultetne okvire in bistveno premalo Za prof. Peklenika ni bilo ločenega izobraževal- mednarodno izpostavljen. Predlagal je tudi, da bi nega in raziskovalnega dela, zanj sta bili to enako- pri izvedbi te šole sodelovala Institut Jožef Stefan vredni in prepleteni področji. Že v Angliji je začel in Kemijski inštitut. razvijati idejo, da je treba predvsem mladim podi- Ta pobuda akademika Peklenika je aktualna plomskim študentom omogočiti, da razvijejo svojo in živa tudi danes. Slovenija brez dvoma potrebu-ustvarjalnost, svoje kompetence pri razvoju visoko je vrhunsko, celostno povezano slovensko podi-tehnoloških procesov in proizvodov, da postanejo plomsko šolo, ki bo vključevala najboljše strokov-generatorji novih idej. njake z vseh slovenskih visokošolskih inštitucij in V Slovenijo se je vrnil leta 1973, ko je bil star raziskovalnih inštitutov, ter se hkrati neposredno 46 let. Nekaj let pozneje je postal tudi redni član povezovala z vrhunskimi tujimi podiplomskimi SAZU. Na ljubljanski Fakulteti za strojništvo je us- šolami. Samo s tako podiplomsko šolo se bomo tanovil Katedro za tehniško kibernetiko, obdeloval- lahko postavili ob bok najuglednejšim univerzam ne sisteme in računalniško tehnologijo. Strokovno v Evropski uniji in v svetovnem okviru in samo s je bil izredno uspešen. Prof. dr. Jože Duhovnik, ki takšno povezanostjo bomo lahko uresničevali teh-mu je akademik Peklenik omogočil raziskovalno nološke in socialne izzive visokih tehnologij, ki so delo na Japonskem, se spominja, da je bilo v tujini pogoj za naš napredek. dovolj omeniti Peklenikovo ime in že so se mlade- V univerzitetnem letnem poročilu Univerze v mu raziskovalcu odprla vsa vrata. S podobno zgod- Ljubljani za leto 1988 – to sicer zajema čas od Pek-bo se lahko pohvali še veliko drugih uglednih slo- lenikove izvolitve do februarja leta 1989 – najde-venskih znanstvenikov. Razumljivo je torej, da si je mo tudi zapise iz različnih virov, kako se je rektor s strokovnjak takega znanja, izkušenj in ugleda lahko svojo ekipo lotil omenjene prednostne programske privoščil, da je bil kritičen do takratnega sistema naloge, organizacijske in vsebinske zasnove univer-podiplomskega študija na ljubljanski univerzi. zitetne podiplomske šole. »Oblikovali smo delovno skupino iz zastopnikov fakultet in akademij, ki je Gradil je na izkušnjah, pridobljenih na pripravila izhodiščne koncepte in v nadaljevanju vodilnih svetovnih univerzah tudi strukturo podiplomskega študija na univerzi po dogovorjenih kriterijih ter potrebne ukrepe, ki To si je lahko privoščil tem bolj, ker je imel zelo jih bo predložila enotam univerze in nato univer-bogate izkušnje s podiplomskim študijem, saj je bil zitetnemu svetu v sprejem,« je v svojem poročilu v Sloveniji in po svetu mentor 94 magistrom in 39 zapisal rektor Peklenik. doktorjem znanosti. V intervjuju, ki je bil objav- ljen ob Peklenikovi petdesetletnici, je med razlogi Obisk najboljših ameriških univerz za vrnitev v domovino navedel tudi svojo željo, da prispeva k razvoju slovenskega visokega šolstva. Omenjeno posebno delovno skupino je imenoval Razumljivo je torej, da se je rektorskega univerzitetni svet na predlog odborov za vprašanja dela lotil z jasno, mednarodno preverjeno vizijo vzgojno-izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega 31 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 31 6.11.2019 10:29:54 dela, vodil pa jo je rektor. Akcija za preobrazbo podi- Menda se je nekaterim zdelo, da rektor podiplom-plomskega študija na ljubljanski univerzi je imela ja- sko šolo ustanavlja po svoji meri, medtem ko bi bila sen cilj, namreč vzpostaviti univerzitetno podiplom- taka podiplomska šola hud pretres za druge. sko šolo, ki bi zagotovila – navajamo omenjeno letno Prof. dr. Peklenik je bil rektor samo en man- univerzitetno poročilo – »enake pogoje organiziranja dat. Kandidiral je sicer še za en mandat, a ni uspel. in izvajanja podiplomskih vzgojno-izobraževalnih Po nekaterih mnenjih je Peklenik ogrožal nekatere programov ter hkrati pogoje in oblike za uvajanje (vrtičkarske) koristi fakultet in potiskal univerzo interdisciplinarnih podiplomskih oblik izobraževa- v uporabo svetovnih meril in tekmo, kar mnogim nja«. Na Peklenikovo pobudo so ob organizacijski in ni ustrezalo. Nekaj let pozneje se je zametek po-finančni podpori ameriške vlade skupaj z rektorjem diplomske šole vendarle vsaj delno uresničil. Na odpotovali v ZDA na enomesečno proučevanje sis- žalost se podiplomska šola Univerze v Ljubljani ni tema podiplomskega študij na najboljših ameriških razvila v format, ki bi ga Slovenija potrebovala in univerzah tudi trije profesorji z Univerze v Ljublja- kot ga je rektor Peklenik načrtoval. ni. V omenjeni skupini so bili prorektorica prof. dr. Čeprav se je Peklenikov mandat končal leta Alenka Šelih ter profesorja dr. Peter Fajfar in dr. Vito 1989, bi lahko med njegove rektorske aktivnosti Starc. Med 12. septembrom in in 12. oktobrom leta prišteli še tisto iz leta 2007, ko je šest nekdanjih 1988 so obiskali niz znamenitih ameriških univerz – rektorjev ljubljanske univerze – poleg akademika Harvard, MIT, Univerzo George Washington, Stan- Peklenika še akademik prof. dr. Alojz Kralj, prof. ford, Berkeley. dr. Ivan Kristan, prof. dr. Jože Mencinger, prof. dr. Poleg tega je omenjena delovna skupina, ki Boris Sket in akademik dr. Miha Tišler – pozvalo jo je vodil rektor, sistematično zbirala gradivo na takratnega resornega ministra Jureta Zupana, naj fakultetah, ki izvajajo podiplomski študij. Zbirala umakne osnutek skupnega zakona o visokem šol-je podatke o programih, predmetih, nosilcih pred- stvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti. Kot razlog metov, strukturi in pogojih študija. Rektor je, kot svojega poziva so navedli vsiljevanje omenjenega je sam napisal, predvidel, da naj bi gradivo zbrali zakona, ki da pomeni grožnjo razsula univerzitetne in uredili do konca oktobra, tako »da bo služilo za avtonomije prav v času, ko Univerza v Ljubljani podrobnejšo analizo, usklajevanje in strukturira- »postaja trdna, avtonomna, v svet odprta in v svetu nje programov«. priznana univerza, ki je sposobna premišljeno sledi- Ob koncu leta 1988 je rektor opravil več raz- ti sodobnim tokovom«. govorov o problematiki reformiranja podiplomske- Vsekakor je vredno omeniti, da se je Peklenik ga študija, in sicer z republiškima izobraževalno in podpisal pod to kritiko Zupanove politike kljub raziskovalno skupnostjo in s predstavniki izvršnega temu, da je bila ravno v Zupanovem mandatu sveta republiške skupščine. Rektor je načrtoval na- uzakonjena Inženirska akademija Slovenije, katere daljevanje pogovorov v naslednjem letu, pri čemer ustanovitelj in prvi predsednik je bil akademik Ja-naj bi bilo v ospredju organiziranje in financiranje nez Peklenik. Dokaz Peklenikove načelnosti, ki jo je podiplomskega študija, mladih raziskovalcev, opre- kazal tudi kot rektor. mljanje univerzitetnih podiplomskih laboratorijev, zagotavljanje sodobne izobraževalne opreme, pro- Tudi akademski ples krepi univerzitetno storskega razvoja in drugega. pripadnost Zavrnitev podiplomske šole Ljubljanska univerza je bila na začetku mandata rektorja Peklenika izrazito razdrobljena univerza. Kljub skrbni pripravi in zelo prepričljivim argu- Čut skupne pripadnosti univerzi ni bil niti prib-mentom je bil Peklenikov predlog takrat na lju- ližno tolikšen kot na uglednih tujih univerzah, ki bljanski univerzi zavrnjen. Ni podatkov, na podla- jih je ta rektor dobro spoznal med svojim delom gi katerih bi se dalo navesti pravi razlog zavrnitve. v tujini. Kot se spominja dr. Bogomir Mihevc, se 32 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 32 6.11.2019 10:29:54 je rektor Peklenik odločil, da bo po zgledu tujih univerz poskrbel za bolj dostojanstven videz vodil- nih predstavnikov ljubljanske univerze. Po njegovi zaslugi so bila takrat izdelana svečana oblačila rek- torja in dekanov (talarji in pokrivala), ki jih ti od tedaj oblačijo za svečanosti v Zbornični dvorani. Ljubljanska univerza pred tem ni poznala takih ob- lačil, obstajala je le veriga rektorja. Iz enakega raz- loga – da okrepi čut pripadnosti univerzi in tudi neformalno bolj poveže člane njene akademske skupnosti – je akademik Peklenik dal tudi pobudo za elitni univerzitetni ples, katerega dobiček je šel v dobrodelne namene. Ljubljana, september 2015 33 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 33 6.11.2019 10:29:54 AKAD. PROF. DR. JANEZ PEKLENIK (portret: Ivo Mršnik) Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 34 6.11.2019 10:29:55 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 35 6.11.2019 10:29:55 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 36 6.11.2019 10:29:55 akad. prof. dr. Boris Sket 37. rektor v letih 1989–1991 Prof. dr. Boris Sket se je rodil 30. julija 1936 ja kandidatov so postale fakultete, SZDL je bila iz v Ljubljani. Osnovno šolo je končal v do- postopka izključena. V skladu z določili pravilnika mačem kraju. Nižjo gimnazijo je obiskoval je bil prof. dr. Boris Sket v decembru leta 1989 iz-v Bjelovarju in Karlovcu, višjo gimnazijo pa v Be- voljen za novega rektorja ljubljanske univerze. ogradu in Ljubljani. Zaradi velikega navdušenja nad V njegovem obdobju so pripravljali nov zakon biologijo je leta 1954 postal študent na biološkem o univerzah in visokih šolah, ki naj bi opredelil od-oddelku Prirodoslovno-matematične fakultete v nos med univerzo in družbo. Obe slovenski uni-Ljubljani. Dvakrat je prejel univerzitetno Prešerno- verzi sta teze zanj predložili Sekretariatu za vzgojo vo nagrado in leta 1958 diplomiral. Leto pozneje je in izobraževanje. Sprememba družbenopolitične-postal asistent na zoološkem oddelku Naravoslovne ga sistema je prinesla tudi spremembo vrednot. fakultete v Ljubljani. Disertacija Problemi speciaci- Opazna so bila prizadevanja za integracijo unije pri naših sladkovodnih izopodih mu je leta 1961 verze, njeno institucionalno avtonomijo, neod-prinesla naslov doktorja bioloških znanosti. Leta visnost in apolitičnost. Po enaindvajsetih letih je 1965 je postal docent za speleobiologijo, ki je bila bil univerzi vrnjen naziv Univerza v Ljubljani. Za v jugoslovanskem in evropskem prostoru posebnost štipendiranje nadarjenih študentov je bil ustanov-Univerze v Ljubljani. Sprva kot izredni, pozneje pa ljen Sklad dr. Franca Munde. Neugodni finančni redni profesor za zoologijo nevretenčarjev in spe- položaj je Znanstveno-pedagoški svet poskušal leologijo na Biotehniški fakulteti je največ pozor- rešiti s sklepom o »avtonomnosti in poslanstvu nosti posvetil proučevanju podzemeljskih habitatov najvišje znanstvenoraziskovalne in izobraževalne (zlasti kraškega podzemlja) in ogroženosti okolja in institucije« in opredelitvijo načina njenega finan- živalskih vrst. Aktivno je sodeloval na mednarod- ciranja iz neodvisnega republiškega sklada za vi-nih simpozijih in se v svetu uveljavil kot priznani soko šolstvo. speleolog. Za raziskovalno delo je leta 1965 prejel nagrado Kidričevega sklada, leta 2003 pa Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke. Od leta 1997 je častni senator Univerze v Ljubljani. Za rektorske volitve v letu 1989 je Univerzitet- ni svet sprejel Pravilnik o postopku evidentiranja in imenovanja rektorja in prorektorjev. Ves postopek je odtlej potekal na univerzi. Nosilci evidentiran- Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 37 6.11.2019 10:29:55 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 38 6.11.2019 10:29:55 Rektor v posebnem času Uvod bil, da sem se postavil v bran Univerzi in sebi tam, B kjer so ‚kritiki‘ pretiravali. Postal sem bolj oprijem- ralcu se že vnaprej opravičujem, če bo (ker ljiv substitut Univerze, ki je nekaterim res, drugim bo) moje poročilo verjetno precej drugačno. pa namišljeno, v preteklosti storila hude krivice. Se-Bo bolj osebno, pa še politično obarvano veda povsem brez mojega sodelovanja. povrhu. Bil sem namreč rektor v posebnih razme- Zato stopimo korak nazaj, za mojo izpoved in rah, posebnem času. V obdobje mojega rektorstva pojasnilo. Ta bo pojasnila nekatere konflikte z no-so padli razpad Jugoslavije, osamosvojitev Slovenije, vodobnimi politikanti. politični prevrat. In prevrat v naših glavah. In, v ni- Ja, bil sem član Zveze komunistov, vse od štu- kakršni zvezi z omenjenim, nenavadna sestava našega dentskih let pa do njenega konca. Iz treh razlogov. kolegija. Ne vem, kakšni so bili v preteklosti običaj- Prvič, bil sem privrženec idej in idealov, ki jih je ni, zapovedani postopki za sestavljanje prorektorske Zveza komunistov deklarirala. Drugič, lažje si po-skupine. Tokrat so prorektorje izvolili pred volitvami storil kaj dobrega kot član, kot pa bi mogel zunaj teh rektorja, kar dva že imenovana prorektorja pa sta po- vrst. Kot član si lahko dobil podporo pri koristnih tem kandidirala za mesto rektorja (skupaj z menoj akcijah. Zveza komunistov je res imela neko moč, in še z enim dekanom). Bolj jasno povedano, dva ki jo je lahko izrabila v dobro ali pa zlorabila. Od-prorektorja sta bila moja protikandidata na volitvah visno od ljudi. To je počela tako v državnem merilu za rektorja, tretji je bil pred mojim nastopom v. d. kot na drobno, v delovni skupini. Oh, v TOZD-rektorja, torej tako rekoč začasni rektor, četrti pa je -ih, tudi v VTOZD-ih. Podobne zlorabe so mogo-bil bodoči rektor Univerze na Primorskem. če tudi danes, v večstrankarskem sistemu, le da je Prorektorji so bili torej izvoljeni ‚avtonomno‘, tako delujočih ‚skupin pritiska‘ več in seveda niso na kar so me nekajkrat tudi opozorili; pa za to ni tako močne. In tretjič, samo kot član si lahko za-bilo kakšnih hudih razlogov. In ni sprožilo poseb- viral zlorabe politične moči. No, sam sem neredko nih problemov. Ko smo se na začetku kandidacij- izrabil ‚moč‘ člana prav s slednjim, seveda na svoji skega postopka predstavljali javnosti, sem dobil vtis nizki ravni, na ravni oddelka, morda fakultete. In tolikšne sorodnosti, da bi kar dobro delovali kot na ta račun sem bil v neprestanem konfliktu z nekaj »kolektivni rektor«; seveda sem takšno inovacijo le močnimi rogovileži kar v lastni osnovni organizaciji omenil in je nisem predlagal – a neformalno se je – višje pač nisem segal. Zveza komunistov je imela skorajda primerila. tudi svojo svetlo plat, če ste jo pripravljeni videti ali Tiste posebne razmere pa so pripravili drugi ... ne. Saj vem, da mi kdo ne bo verjel, a to je že njegov problem. To svetlo plat lahko prezrete le ob popolni slepoti ali pa ob popolnem sprenevedanju. Zveza komunistov torej ni imela nobenega razloga, da bi si izmislila ali vsaj posebej podpirala No, pa smo tam! mojo kandidaturo. Nič mi ni bila dolžna. Pa tudi od Čeprav drugje piše: '... prvi demokratično izvo- mene ni mogla pričakovati nobenih neupravičenih ljeni rektor.' uslug, saj ji nisem bil ničesar dolžan. No, pač. Ob nekem seminarju sem bil deležen še svojega prvega Kot naj vam ponazori le zelo skromen izbor be- smučarskega tečaja; in posledice čutim še danes, kar sedí iz tedanjega časopisja, so me nemudoma oži- ne morem se odpovedati temu razvedrilu. Sicer pa gosali kot eksponenta še vladajoče partije. Ne vem, mi je članstvo vedno pomenilo le veliko dodatno kako so lahko prišli na tako idejo, moj edini greh je delovno in moralno obremenitev. 39 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 39 6.11.2019 10:29:55 Ob koncu zapisnika ‚Fakultete svojemu kandida- tu ... dajejo obvezo, da ostane v borbi za izvolitev za rektorja tudi v primeru neprijetnih soočanj‘. Iz tega izhaja tudi navedba, da je bil Boris Sket prvi demokratično izvoljeni rektor Univerze v Ljublja- ni. Kakšen je bil postopek kandidiranja in volitev poprej, ne vem. ‚Neprijetnih soočanj‘ med samim postopkom niti ni bilo veliko, a toliko več pozneje. Berem še: »Za rektorske volitve v letu 1989 je Univerzitetni svet sprejel Pravilnik o postopku evi- dentiranja in imenovanja rektorja in prorektorjev. Na tej dopisnici podpisanega doktorja ni na se- Ves postopek je odslej potekal na Univerzi. Nosilci znamu doktorjev naše univerze. Kaže pa never- evidentiranja kandidatov so postale fakultete, So- jetno seznanjenost z mojim značajem. Še lepo, da cialistična zveza delovnega ljudstva je bila iz po- sem kot kuža v narekovajih. stopka izločena. V skladu z določili pravilnika je bil prof. dr. Boris Sket v decembru leta 1989 izvoljen za novega rektorja ljubljanske univerze.« Sodeč po pisanju naših prijateljev so bili vsi dekani tehniških fakultet bodisi zadrti komunisti bodisi cepci, ki jim je partija zlahka podtaknila nekaj takega, kot sem jaz. Ali pa jih je prikrito izsiljevala. »Partija je z raz- ličnimi manipulacijami uspela postaviti na mesto rektorja svojega človeka.« Pika! Podpisan profesor in akademik. Kako lepo. To človeka vrne v brezskrbna, rosna leta. Tako me je kdaj oslovil kak prijazen sošolec, še v kratkih hlačah. Ja, »Marksistični center pa intelektualni klub?!« Nekateri sodniki so izjemno vzvišeni. Vendar, kot nepoboljšljiv naravoslovec in poš- ten raziskovalec sem se lotil preverjanja, ali je bila Ko sem prekladal kar zajeten kup dokaj neu- morda ‚politika‘ vendarle kaj vpletena pri moji kan- rejenih papirjev, sem naletel tudi na tipkopis, nas-didaturi. Mimo moje vednosti, pač. Ne, ničesar ta- lovljen Boris Sket: Zaključno poročilo rektorja, kega nisem našel! Ljubljana, 11/1-92. Kolikor vem, to ni bilo nikjer Prišel pa me je v imenu dekanov tehniških fa- objavljeno. Menda sem iskal še neke podatke za do-kultet vprašat dekan naše (ki ni bil član Zveze ko- polnilo, počasi pa sem nanj pozabil. munistov), če bi bil pripravljen kandidirati za rek- Zato vam danes ponujam najprej razne drob- torja. In tako smo pri zapisniku seje dekanov in ce kot zanimivost, kot bizarnost iz nekega minule-tajnikov tehniških fakultet ... dne 17. 10. 1989. In ga obdobja, morda tudi v poduk. Morda je zadeva pri tedanji ugotovitvi, da je izbrani kandidat prof. celo rahlo zabavna, ko se ne bi na drugih področ- dr. Boris Sket kandidaturo po premisleku sprejel. jih in v drugi podobi nezadržno nadaljevala kot 40 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 40 6.11.2019 10:29:55 tragedija. In se končno zažrla tudi v univerzo. Tja sicer v drugačni, tudi precej manj zločesti obliki. A v tistem času, verjemite, mi ni bilo lahko. Poglavje, ki ga v zaključnem poročilu slučajno ni, zadeva ime naše univerze. Ob mojem nastopu je bila Univerza v Ljubljani Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. To je bil čas velikih dejanj, brez dvoma je med takšna sodilo tudi brisanje Edvarda Kardelja iz imena naše univerze. Bilo je kar nekaj pozivov, seve- Sedanji rektor piše: avtonomija na univerzi po- da tudi v časopisju. Upravičeno. Berem, da je avgusta membna za narod leta 1990 univerzitetni senat zahteval, naj Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo pripravi Enako velja za zavzemanje za višje plače uni- utemeljitev opustitve takšnega imena. Na spletu sicer verzitetnih učiteljev. Kar naenkrat so nujna posta-najdemo takole zgodovino poimenovanja: la dejanja, podobna tistim, ki so jih očitali prejš- njim oblastem, češ da so bila namenjena le slabitvi (ljubljanske) Univerze. Takšno je bilo pretvarjanje • Univerza Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani/Universitas Labacensis (1919–1929) Univerze v skupnost fakultet, pa (res nesmiselno) • Univerza Kralja Aleksandra I. v Ljubljani/Uni- ločevanje znanstvenoraziskovalnih enot od Univer- versitas Alexandrina (1929–1941) ze, pa zloglasno ‚tozdiranje‘. Celo ustanovitev Uni- • R. universita di Lubiana/Kraljeva univerza v verze v Mariboru naj bi služila temu razdiralnemu Ljubljani (1941–1943) (najbrž je kot kralj mišl- namenu. Čisto drugačnim namenom pa je sledilo jen Vittorio Emmanuele III, Re d‘Italia) skoraj verižno ustanavljanje novih šol, tudi fakultet • Universität Laibach/Univerza v Ljubljani (zunaj obstoječih univerz), v novem času. Jih mar (1943–1945) ustanavljajo ostaline rdečega režima? • Univerza v Ljubljani (1945–1979) • Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani (1979–1990) • Univerza v Ljubljani (1990–danes) Preimenovanje neke univerze seveda ne more biti čisto preprosto. Zahteva čas in premislek. Na 9. seji Univerzitetnega senata 21. septembra leta 1990 je rektor pojasnil, da je vodstvo rektorata večkrat razpravljalo o spremembi imena univerze. Bilo je namreč več predlogov. Tokrat pa je »... Univerzite- tni svet sprejel sklep: ‚spremeni se ime tako, da glasi Univerza v Ljubljani‘«. Zapis bom sklenil z najdenim Zaključnim po- ročilom, le z nekaj drobnimi popravki in z nekaj po- jasnili. Poročilo je brez dvoma verodostojno, čeprav Kaj ni lepo povedano, lepo razloženo? Zanimiv izra- morda danes česa ne bi več znal podpreti z argumen- čun, tistih 5 odstotkov. Le kdo vse še tiči tam notri? ti. Prosim, ves čas upoštevajte datum poročila! Potrebovali smo desetletje ali dve, da smo se Da ne pozabimo. V času mojega mandata je zavedeli, kako bebave so nekatere od teh zmerljivk. razpadla Jugoslavija, prišlo je do bojev, prišlo je do A kaj žene ljudi, da si dovolijo takole obre- kovati stanovskega kolega, ki ga sploh ne pozna- popolnega političnega prevrata. To pojasnjuje jo? In ki – zagotavljam – ni v življenju nikomur marsikaj. Na primer, da se je zavzemanje za avtono- po nedolžnem skrivil lasu! mijo univerze kar naenkrat iz nuje sprevrglo v greh. 41 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 41 6.11.2019 10:29:56 Torej: Tem dolgoročnim nalogam pa smo dodali še Boris Sket: nekaj (navidez) kratkoročnih, kot Zaključno poročilo rektorja • urejanje normativnih aktov (zakon, statut), Ljubljana, 11/1-92 • vprašanje organiziranosti (celovitosti) Univerze v Ljubljani, Zastavljeni program • reorganizacijo univerzitetnih služb, • urejanje odnosov z raziskovalnimi inštituti. Program naše skupine in moj posebej je bil zastav- ljen na osnovi splošno priznanih nalog univerze: Podedovano stanje • dajati narodu primerno število visoko, tudi po- diplomsko izobraženih kadrov, Brez dvoma še danes čutimo hude posledice razbi- • vzdrževati stik z razvojem strok v svetu, prispe- janja univerze, ki univerzitetno »vodstvo« postavlja vati k poznavanju domovine, v narekovaje, mu jemlje skoraj vse kompetence in • dajati neodvisna in objektivna strokovna stališča pogosto onemogoča usklajevanje stališč znotraj ter vrhunske znanstvene in umetniške stvaritve. takšne konfederacije. Prav tako se še danes čutijo posledice negativne selekcije. Ta je bila resda na V ta namen mora biti univerza nekaterih fakultetah pogojena s političnimi priti- • ugledna in odlična ustanova, ski, na drugih z obupnimi gmotnimi razmerami, • na njej morajo delati najsposobnejši strokov- povsod pa podprta še s klikami, ki so v preteklosti njaki in najboljši učitelji, in bodo tudi v prihodnje znale izrabiti kakršnekoli • biti mora brez pretiranih in stalnih gmotnih težav, trenutne razmere. In čutimo seveda tudi neposre- • biti mora organizacijsko samostojna ter politič- dne posledice gmotne stiske, ki nekaterim članicam no in gospodarsko nevezana (avtonomna), komaj še omogoča delovanje (ne bom rekel »nor- • biti mora v pravšnji meri notranje povezana. malno delovanje«). Ob vsej kritiki, ki jo zaslužita tako naš po- Program je izhajal seveda tudi iz ugotovitev sta- vojni družbeni razvoj kot tudi sama Univerza v nja in dejanskih ali predvidenih možnosti: Ljubljani, pa se je stanje v nekaterih pogledih za- • Univerza v Ljubljani je bila edina ustanova, ki čelo popravljati že pred mojo izvolitvijo za rektor-zajema celotno pahljačo narodovega bivanja in ja. Tako je že moj predhodnik, spoštovani rektor dejavnosti, Peklenik, lahko zatrdil, da je univerza z dopolnili • ki pa deluje v nevzdržnih gmotnih razmerah in k Zakonu o usmerjenem izobraževanju ponovno ob mestoma sramotnih osebnih dohodkih, pridobila avtonomijo, čeprav je njegova trditev, • ki čuti posledice nasilne ločitve raziskovalnega da bo tako »onemogočen vsak vpliv politike na dela od izobraževanja, zato … izvolitev vodstva«, seveda pretirana. A že takrat • kakovostni strokovnjaki celo uhajajo z univer- se je začel dejanski umik družbenopolitičnih or-ze, merila za imenovanje učiteljev pa se v zad- ganizacij z univerze. Ugotavljam tudi nekoliko njih desetletjih iz različnih razlogov nižajo. več razumevanja za potrebe znanosti in univerze v tem obdobju, ki pa mu neugodne gmotne razme- Program je torej zajemal naslednja področja: re seveda niso omogočale pravega učinka. Rektor • strokovno kakovost univerze in odnos do Peklenik je naredil tudi poskus s centralizacijo po- študentov, diplomskega študija, ki sicer še ni doživel polne • urejanje gmotnega stanja, tako osebnih dohod- uveljavitve, a je vsaj ustvaril podlago za nadaljnje kov učiteljev kot študentskega standarda in še smiselno izravnavanje kakovosti in tehnologije na posebej prostorskih in drugih možnosti za izo- tem področju. braževalno in raziskovalno delo na ustanovi, • ohranitev avtonomije. 42 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 42 6.11.2019 10:29:56 Družbeno okolje Tako stanje v prehodnem obdobju torej spre- jemam – danes – z vsem razumevanjem, nikakor Naša ekipa je torej prevzela delo na univerzi v času, pa ne morem mimo dejstva, da je za delovanje ko so se začele razmere postopoma izboljševati, ko univerzitetnega vodstva skrajno neugodno in mu so se tudi razmere v družbi na sploh demokratizi- dejansko povzroča prazen tek. Saj ga pretirano za-rale, uveljavljala se je različnost mnenj. Kazalo je, posluje z nujnim odzivanjem. Ker so nas razmere da bo Univerza končno v miru lahko urejala samo polno obremenile z nujnim odzivanjem na potenci-sebe, ob razumevanju okolja, brez zunanjih priti- alno usodne sunke iz okolja, se nismo mogli dovolj skov in direktiv. Etiketiranje naj bi zamenjali po- posvečati nalogam, ki smo si jih zadali. Zato sem datki, samovoljo argumenti, pritiske stvarna raz- decembra leta 1990 sklenil univerzi in javnosti pre-prava, namesto moči politike naj bi nastopila moč dlagati krajši moratorij za vse normativne dejavno-strokovnosti. sti, ki bi kakorkoli neposredno zadevale univerzo. Prve večstrankarske volitve žal niso dale za (Pod moratorijem sem si predstavljal: premor pri univerzo takšnih rezultatov. Očitno mora vsakemu sprejemanju novih zakonov, ki zadevajo univerzo, prevratu (tudi če ne gre za revolucijo sensu stricto), odložitev sprejemanja novih dodiplomskih študij-slediti obdobje negotovosti, iskanja ravnovesij, ob skih programov, ureditev začasnega sistema financi-tem seveda tudi iskanja vzvodov moči. In te igre ranja, ki naj bi vključeval raziskovalno delo in bi se seveda dejansko ne morejo biti vedno čiste in pošte- lahko pokazal za trajno uporabnega. Tak moratorij ne. Tako so se tudi v našem primeru ohranili in celo bi omogočil sprostitev sil, da bi lahko univerza – razbohotili vsi tisti postopki, ki jih tako radi poime- na podlagi tudi predstavljenega akcijskega načrta nujemo kot boljševistične. Seveda z novimi igralci. – kaj naredila s samo seboj. Verjetno moram lastni neprepričljivosti pripisati dejstvo, da ta predlog že na Univerzi v Ljubljani ni bil ugodno sprejet, zato ni prišel v javnost. Naše delo, težave in dosežki Kakovost univerze: strokovnost, pedagoški proces, odnos do študentov Na rektorat sem sicer prišel kot kritik kakovosti naše univerze, vendar pa sem že v samem začetku delovanja doživel toliko diskvalifikacij te ustanove, kot jih je bilo slišati v preteklosti, ko je bila tako priljubljena novinarska krilatica »okostenela uni- verza«. Žal je – poleg upravičene, seveda – prihajala povsem neargumentirana kritika tudi izpod peres Podpisani trije profesorji. Obsežen članek je nastal nekaterih univerzitetnih učiteljev, kar je še posebej kot odgovor na mojega, v katerem sem s številka- žalostno. To me je prisililo, da sem začel v večji meri mi pokazal, da članstvo v Zvezi komunistov ni- poudarjati po eni strani vrline univerze, po dru- kakor ni bil nujen pogoj za prevzem dekanske gi strani pa razmere, zaradi katerih je na univerzi funkcije. V nasprotju s splošnim prepričanjem. prišlo do dejanskih slabosti. To je morda ustvarilo Kdo se torej vede 'boljševistično'? Seveda v smislu napačen vtis, da slabosti svoje ustanove ne vidimo. psovke, kot to pojmujejo podpisniki. Razpoložljivi podatki v resnici kažejo, da je učinko- Piscem bi morda kdo pripisal naivno prepri- vitost Univerze v Ljubljani na dodiplomski ravni in čanje, da »ljudožercev pri nas ne bo več, ko bomo ob tisti študentski populaciji, ki jo ima, v povprečju požrli ta zadnjega«; in s tem tudi dober namen. enaka »Evropi«. Res pa je, da je pri nas študirajočih 43 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 43 6.11.2019 10:29:56 razmeroma malo in da bi se relativna učinkovitost študentov. Kaže, da so fakultete vzele dogovor resno, pri razširjenem izboru študentov najbrž znižala. saj v zadnjem času pritožb ni bilo. Vendar moramo Vemo tudi, da so razmere povsem nezadovoljive na še naprej izboljševati obveščanje študentov, skrbeti za podiplomskem študiju. Trdim, da takšno stanje res urejenost študijskega režima, skrbeti, da jim pri štu-ni razveseljivo, a je v gmotnih razmerah, v kakršnih diju ne bi delali nepotrebnih administrativnih ovir. živi in dela večina naših šol, vsaj opravičljivo, če že Kot vodilo doslej in pozneje omenjanim dejav- ne presenetljivo dobro. nostim bi morali služiti izsledki široko zasnovanega Glede na zatečeno stanje, mislim zlasti na že raziskovalnega projekta Dolgoročni razvoj visokega začeto usklajevanje financiranja med ministrom za šolstva v Sloveniji. Projekt, ki se je v času mojega šolstvo in rektoratoma obeh univerz, se v teh dveh predhodnika zožil na razumnejšo mero, naj bi zdaj letih nismo lotili bistvenega prestrukturiranja štu- dal končne rezultate. Žal mi je bil v tem smislu dijskih programov, skušali smo jih predvsem raci- predstavljen sicer pregleden spis, ki pa je imel bolj onalizirati, zmanjšati, študente razbremeniti. Tako značaj novinarskih razglabljanj kot pa z argumenti je bilo že prej dogovorjeno in na tej podlagi naj bi podprtih, znanstvenih izsledkov. Takšnega poročila izpeljali tudi predvideno sistemizacijo učiteljev in v imenu univerze seveda nisem mogel sprejeti, na uredili financiranje. Ob številnih zapletih in ob bo- kaj kakovostnejšega pa še čakamo. jazni, da bo imela neugodne finančne posledice, je bila ta akcija delno izpeljana. Gmotno stanje. Prostorski razvoj, delovne in Osnovna pomanjkljivost te kampanje se mi zdi življenjske razmere dejstvo, da so šole najprej posegle po času, ki so ga Komisija za prostorski razvoj je pripravila pregled poprej zasedali tako imenovani »skupni predmeti« nujnih in dolgoročnejših potreb po prostorih, ki – družboslovni na nedružboslovnih šolah in še ne smo ga predložili tudi vladi. Odgovora ni bilo, tako uveljavljeni tehniško-naravoslovni na družboslov- kot ga ni bilo na nekatera druga vprašanja. Nekaj nih. V času, ko zahodnoevropske in ameriške uni- najhujših problemov so uspele fakultete rešiti z verze razširjajo delež takšnih predmetov, pa v času, lastnim denarjem in s pomočjo mesta. V skromnem ko se naša družba pospešeno prenavlja, se mi zdi iz- obsegu se je nadaljevala tudi republiško financirana obraževanje bolj ali manj izrazitih »fahidiotov« na- gradnja Biološkega središča. Na zahtevo po Mladiki ravnost neodgovorno. Zavedam se časovne stiske, v in morebitnih drugih vojaških objektih, ki smo jo kateri je strokovno izobraževanje ob današnjem ek- predstavili že leta 1990 in jo pozneje večkrat pono-splozivnem naraščanju védenja, vendar bomo mo- vili, tudi preprosto ni odgovora – ne od mestnih ne rali najti tudi čas za umeščanje svežih izobražencev od državnih oblasti. v prostor, čas, družbo. Določeni premik smo do- Ob posebnem zanimanju za univerzo, kakršne- segli na področju podiplomskega študija, ki smo ga ga je – podobno kot predsednik vlade – ob začet-naredili preglednejšega, kar naj bi spodbudilo tudi ku svojega mandata izrecno omenil ljubljanski žu-postopno usklajevanje; upam seveda, da na višji pan, bi lahko pričakovali, da bo vsaj tale seja že v ravni. Pripravo univerzitetnega (medfakultetnega) univerzitetnem mestu. Predstavniki univerze smo programa za podiplomski študij varstva okolja prav sicer povedali, kako si predstavljamo sodelovanje tako razumem kot jedro, ki bi spodbudilo pripra- med mestom in univerzo, oblikovanja dvostran-vo drugih, podobnih. Upam, da bodo takšen na- ske delovne skupine, ki bi to natančno določila, pa čin izgradnje univerzitetne ponudbe tudi fakultete že nismo uspeli izsiliti; bojda zaradi pomanjkanja sprejele z več razumevanja, kot bi ga bilo deležno časa. Univerzitetno mesto omenjam v tem sklopu (»nasilno«) združevanje. zato, ker bi sodelovanje lahko razrešilo marsikate- Ob nekaterih ekscesnih primerih, ki so med dru- ri prostorski problem z dogovorjenim razporeja-gim tudi posledica razčlenjene in neusklajene uni- njem prostora, primernim prometnim režimom, verzitetne oziroma fakultetne administracije, smo se sodelovanjem pri zadovoljevanju osnovnih in manj morali posebej dogovarjati za izboljšanje odnosa do osnovnih potreb študentov. 44 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 44 6.11.2019 10:29:56 Za štipendiranje posebej nadarjenih študentov smo v različnih sestavih in na različne načine prip-smo ustanovili Sklad dr. Franca Munde. ravili kar nekaj osnutkov za zakon, vendar univer- Z dokaj uspešnim urejanjem razmer in režima zitetna telesa nobenega niso sprejela. Zadnji poskus v študentskem naselju se izboljšuje študentski stan- predstavlja delo dvostranske komisije (predstavniki dard, nekaj pa je pridobila tudi druga stran univer- vlade in univerze), vendar pa po skrajnih razlagah ze – nekaj bivališč za gostujoče učitelje namreč. Ne nove ustave zakona o univerzi sploh ne bomo pot-glede na to zmogljivosti še vedno močno zaostajajo rebovali. Bojim se, da to ni čisto res. za potrebami. Seveda bo enak problem za našo univerzo po- Posebej boleč problem so seveda osebni dohod- menila priprava statuta. Ob tem, ko smo morali ki, ki so na nekaterih fakultetah povzročili odhaja- statut prilagoditi tedaj novi zakonodaji, namreč nje delavcev, drugod pa ukvarjanje z univerzi nep- Dopolnilom Zakona o usmerjenem izobraževanju, rimerno dejavnostjo. Takšne razmere so pripeljale smo pripravili predlog celovitega novega statuta, ki celo do stavke, ki pa je bila zelo omejena in je nale- naj bi med drugim omogočil tudi nekaj racionali-tela le na medlo podporo drugih delov univerze. Ob zacij v vodenju in delovanju univerzitetnih služb. tem tudi ne morem mimo dejstva, da so z nekaterih Predlog ni bil sprejet, Univerzitetni senat je izrec-fakultet zelo ostro očitali rektorju premajhno priza- no zahteval, naj se statut popravi le toliko, kolikor devanje za reševanje osebnih dohodkov, obenem pa zahtevajo Dopolnila Zakona o usmerjenem izo-niso pokazali prav nikakršne pripravljenosti, da bi braževanju. Zato novi statutarni sklepi predvsem ga seznanili s svojim dejanskim finančnim stanjem. na novo določajo naloge Univerzitetnega senata in Takšno ravnanje ni le človeško nesprejemljivo, tem- Znanstveno-pedagoškega sveta, ki smo ga končno več predstavlja tudi nazorno karikaturo naše skraj- postavili in je začel uspešno delovati. Med drugim no decentralizirane univerze. je prevzel nalogo promoviranja novih rednih pro- Kako drugače so na to gledali nekateri kolegi fesorjev, ki je zaenkrat še bolj formalne narave, pa (najbrž zunaj univerze), sem omenil zgoraj. tudi predlaganja kandidata za rektorja, ki nikakor Sicer pa smo skušali rešiti vprašanje osebnih ni le formalno. dohodkov s sistemizacijo, ki bi jo izpeljali v do- govoru z ministrstvom za šolstvo in ki po našem mnenju nikakor ne bi pomenila popolnega podr- V zvezi s pripravo novega zakona je bilo kar žavljenja univerzitetnega učitelja; bila bi namreč nekaj zapletov, zaradi česar so univerzo dolži- lahko tudi podlaga za oblikovanje samostojnega li, da zamuja. Res, bilo je veliko idej in pri- sklada. Dogovarjanja, ki so začela že s prejšnjo pomb nanje. Medtem ko so bili eni mnenja, oblastjo, še niso dala nedvoumnih rezultatov, če- da mora biti univerza tista, ki si pripravlja za- mur sta botrovali obe strani. Minister, ki je zamujal kon, pa so drugi zahtevali, da se iz postopka z odgovori, sklepi, dejanji, pa tudi naša univerza, sploh umaknemo, da si ne bi sami natikali ki je tako težko prišla do notranjega soglasja, kaj zanke okoli vratu. Naj to stori kar država. šele do soglasja z Univerzo v Mariboru. Iz razlo- Tako je moral zakon še počakati, ne nazadnje gov, ki jih bom omenil pozneje, vse do nedavnega po krivdi same univerze. tudi nismo mogli rešiti financiranja raziskovalnega Pač pa smo sredi leta leta 1990 pripravili dela na univerzi. nova merila za habilitacije. Strožja seveda. Ja- nuarja je bilo na predlog še precej pripomb, Urejanje normativnih aktov julija leta 1990 pa je Univerzitetni svet spre- Prva posebna naloga, ki mi je bila kot sveže- jel predlog Pogojev in postopka za volitve v mu rektorju zastavljena, je bila priprava Zakona o nazive visokošolskih učiteljev in znanstve- univerzi, s katerim je naša ustanova že tedaj zamu- nih delavcev in sodelavcev. To imam za po- jala – in to po dolgoletnih prizadevanjih, da se nam memben dosežek. takšen zakon sploh omogoči. V preteklih dveh letih 45 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 45 6.11.2019 10:29:56 Vprašanje organiziranosti (celovitosti) univerze univerze. Preteklega septembra naj bi se po zad-Ob tolikšni raznovrstnosti interesov, ki otežujejo, njem dogovoru, ob sodelovanju visokega kanclerja če že ne onemogočajo skoraj vsako soglasje, je se- Teološke fakultete (nadškofa), sestala dvostranska veda moralo priti tudi do razmišljanj o razbitju te delovna skupina. Vendar smo ravno takrat imeli na »mastodontske« ustanove. univerzi obilo posla z izbiro novega rektorja, Teo- loška fakulteta pa tudi ni pripravila obljubljenega gradiva. Tudi ne razlage, kakšen interes jo vodi k To sicer ni v neposredni zvezi, a zanimiva je vključitvi v Univerzo v Ljubljani. potencialna podobnost. V gospodarstvu smo morali brž po prevratu razbiti »socialistične mastodonte«. Na njihovih truplih so se po- Teološko fakulteto so leta 1949 izločili iz lju- tem redili kapitalistični dinozavri, posledice bljanske univerze, čeprav je bila med ustanov- pa poznamo. No, univerza se je čemu podob- nimi fakultetami. Avgusta leta 1990 naj bi Iz- nemu vendar izognila. vršni svet (vlada) preklical vse akte o Teološki fakulteti. Zdaj ne vem, ali se je to res zgodilo. Sredi leta 1990 je univerza prejela zah- Argumente v prid razdelitvi so iskali pred- tevo Teološke fakultete za ponovno včlanje- vsem med primeri v svetu, ki pa so vsi po vrsti nje. Na našo zahtevo je Teološka fakulteta padli v vodo. Tako je v znanstveno in tehnično pozneje poslala svoj statut, ki bi moral biti naprednem delu sveta nekaj univerz, ki so po šte- usklajen z zahtevami univerze in zakonodaje. vilu študentov in še posebej po številu delavcev Predsednik univerzitetne statutarne komisije bistveno (tudi nekajkrat) večje. V svetu so in celo je ugotovil, da je ta v popolnem nasprotju s na novo nastajajo tudi univerze, ki so po značaju statutom Univerze v Ljubljani. šol (fakultete + umetnostne akademije + višje šole) Aprila leta 1991 smo obravnavali pro- enako pestre kot naša. bleme s Teološko fakulteto na pogovoru pri Pripravo stališč o prihodnji organiziranosti podpredsedniku Izvršnega sveta (vlade). Za- Univerze v Ljubljani smo zato zaupali posebni de- beleženo imam, da je to cerkvena šola in da lovni skupini, v kateri je očitno prevladalo mnenje, vse katoliške fakultete delujejo po statutih, ki da bi veljalo znotraj univerze le bolj definirati posa- jih določa rimska Kongregacija za katoliški mezne skupine šol (na primer tehniško naravoslov- pouk – na to je vezana tudi naša; študijski red ne, umetnostne, družboslovne), ki bi se lažje uskla- je podrejen disciplini Katoliške cerkve. Štu- jevale najprej znotraj in nato med seboj. Še posebej dijski red pravi, da je Teološka fakulteta ‚iz- pa se je občasno odpiralo vprašanje obstanka višjih obraževalna in znanstvenoraziskovalna usta- šol na univerzi, ki bi ga morda dodatno zapletla raz- nova katoliške vere‘. ‚Je cerkvena ustanova‘ in prava o ustanavljanju visokih šol ( sensu stricto). Žal merilo za študente in učitelje vseh stopenj je do širše razprave o tem vprašanju še ni prišlo. verska pripadnost. Za vpis je študent potre- V ta sklop sodijo tudi razgovori o vključitvi Te- boval priporočilo (Cerkve). Usklajevanje sta- ološke fakultete v Univerzo v Ljubljani. Pokazalo tutov je bilo torej pred vključitvijo Teološke se je, da ta ni samoumevna, saj ima Teološka fakul- fakultete več kot nujno. teta v svojem statutu vrsto postavk, ki so v ostrem Na sestanku z dekani je ‚rektor omenil tri nasprotju z univerzitetnimi načeli, še posebej z na- možnosti: Teološko fakulteto sprejmemo iz čeli svobodne izbire izobraževanja in svobode raz- cehovske solidarnosti, vlogo zavrnemo zara- iskovanja ter univerzitetne avtonomije. Razgovori di neskladja, ji pomagamo pri preraščanju v so se zelo razvlekli zlasti zaradi nepotrebnih premo- normalno fakulteto‘. Sklenili smo, naj o tem rov, ki jih je delala sama Teološka fakulteta, čeprav sklepa še Znanstveno-pedagoški svet Univer- so njeni predstavniki javno obtoževali vodstvo ze v Ljubljani. 46 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 46 6.11.2019 10:29:56 Mednarodno sodelovanje Julija 1991 so me obiskali nadškof dr. Mednarodno sodelovanje je teklo po že vpeljanem Alojzij Šuštar, veliki kancler Teološke fa- sistemu. Skupnost jugoslovanskih univerz je nekaj kultete, pa dekan dr. Metod Benedik in dr. časa še pogosto sestankovala. Ker predložena tema- Rafko Valenčič. V kar tvornem pogovoru tika običajno ni bila dovolj tehtna, se večine sestan- smo sklenili ustanoviti delovno skupino kov preprosto nismo mogli udeležiti. Iz drugih univerze in Teološke fakultete, ki naj reši vsa razlogov, finančnih, se nismo mogli odzvati večini odprta vprašanja, ki so onemogočala vklju- vabil iz Evrope. Menim pa, da se je izplačala ude- čitev Teološke fakultete. Vendar je odtlej ležba na seminarju, ki ga je priredila CRE (Stalna minilo že pol leta, kar smo teologom v ved- konferenca rektorjev evropskih univerz), saj sem nost poslali statut Univerze v Ljubljani, pa pri kolegih dobil verodostojne podatke za protiutež na to še ni bilo odziva. mnogim dezinformacijam, ki jih pri nas širijo eno- Potem je na Teološki fakulteti očitno stransko informirani – žal tudi kolegi. prevladalo stališče, da rektorju s tako zlo- veščim pedigrejem ne gre ponujati blagoslo- va. Teološka fakulteta se do nastopa novega Manjša skupina evropskih rektorjev se je rektorja ni več oglasila. na povabilo zbrala pri generalnem sekretar- ju zveze NATO in nadaljevala skupno pot v Washington in Teksas, kjer smo najprej obi- Delovanje univerzitetnih služb skali Belo hišo in nekaj ministrstev, potem Ob nastopu mandata sem navdušeno podprl pri- pa nekaj značilnih – ameriških, seveda – uni- zadevanja za reorganizacijo univerzitetnih služb. verz. Tudi to je bilo poučno. Mnenja sem namreč, da bi dobro delujoča cen- K mednarodnim zadevam morda sodi tralna administracija pritegnila tudi interes članic tudi sprejem beguncev iz Hrvaške, kjer je za skupno urejanje nekaterih zadev. V ta sklop je konec leta 1991 divjala vojna. Tako smo sodila tudi pritegnitev sedanjega Centra za razvoj mladim pevcem, Akademskemu zboru s Sve- univerze v ožji krog služb, ki pa so ga od zunaj učilišta Juraja Štrosmajera v Osijeku, omo- označili kot izničenje Centra za razvoj univerze, v gočili nekajdnevno pripravo dobrodelnega samem Centru pa so se ji tudi vehementno uprli. koncerta. Pred koncertom sem povedal nekaj Pokazalo se je, da bi bila nadaljnja takšna priza- pozdravnih besed, ki smo jih pozneje objavili devanja kontraproduktivna, saj Center za razvoj v Vestniku pod naslovom »Občinstvu, ki ga univerze nekatere naloge prav dobro opravlja, ni bilo«. Niti sloves zbora niti solidarnost s čeprav bi tesneje ob rektoratu lahko bil neprimer- sosedi nista privabili občinstva – bilo nas je no koristnejši. manj kot nastopajočih. Upam, da so bili na Reorganizacijska prizadevanja so dodatno za- turneji po Evropi, ki je sledila, lepše sprejeti. pletle kadrovske spremembe, saj sta odšla drugam glavni tajnik in vodja računovodstva, tako da smo morali z večjimi posegi počakati, da se vsaj trije Sodelovanje na podlagi sporazumov z drugimi izmed pomembnih delavcev temeljito vpeljejo na univerzami je teklo gladko. Podpisali ali pripravi-svojih novih delovnih mestih. Smo pa nekaterim li smo tudi nekaj novih, tudi na podlagi interesov, delavcem zamenjali delovna področja in nekatera ki jih je izrazil potencialni partner. Žal pa smo se mesta ob upokojitvah pustili nezasedena. Nadalj- morali za resne razgovore bolj ali manj omejiti na njo racionalizacijo in povezavo univerzitetno-fakul- Evropo, saj je zaradi visokih stroškov prevoza sode-tetnih služb bo olajšalo omrežje optičnih kablov, ki lovanje čez lužo predrago. se zdaj izgrajuje. Zanimiv poskus internacionalizacije študija smo pripravljali v skupnosti Alpe-Adria, kjer naj bi 47 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 47 6.11.2019 10:29:56 za nekaj študijskih področij vpeljali enosemestrsko izmenjavo študentov. Seveda je treba poleg jezi- Prizadevanje za izenačitev možnosti uni- kovnih pregrad rešiti tudi vprašanje medsebojnega verze s samostojnimi raziskovalnimi inštituti usklajevanja in priznavanja študijskih programov. sem nadaljeval še pozneje. Pri tem me je naj- Nove možnosti je ponujal Tempus, program bolj gnala boleča ugotovitev, da se mladi izo- Evropske skupnosti za pomoč univerzam Srednje in gibajo univerzi in se raje zaposlujejo na inšti- Vzhodne Evrope. Čeprav smo imeli za prve prijave tutih. Domišljam si nekaj zaslug pri tem, da za leto 1991 izredno skrajšan rok, so delavci naše so začeli raziskovalno delo ocenjevati ‚tudi‘ univerze pripravili tako kakovostne predloge, da jih kvantitativno. Se pravi, da so ga sploh začeli je bilo odobrenih nesorazmerno veliko. ocenjevati. To se je pozneje res malce izrodi- Skupaj z ministrom za Slovence v zamejstvu lo (s pretirano ‚natančnim‘ preračunavanjem smo pripravili vabilo našim znanstvenikom v tujini, na primer), morda celo preživelo. Vendar pa da bi se pridružili »tretji univerzi«, vendar je mini- je sprva le pokazalo, koliko bolj gospodarna ster zaradi pomanjkanja denarja odstopil od akcije, je raziskovalna dejavnost na univerzi. Žal se sledile pa so razmere, ki so takšno sodelovanje za- tudi večina (vsaj mlajših) delavcev na univer- časno sploh onemogočile. Delo na »tretji univerzi« zi danes ne zaveda, da smo zaradi tega usme- smo nadaljevali, a je zaradi finančnih in varnostnih rili nekaj denarja tudi semkaj. Vidijo le sla- razmer zamrlo. bo stran tistega zloglasnega ‚točkovanja‘, ne poznajo pa njegove zgodovinske, pozitivne. Odnosi z raziskovalnimi inštituti (RI) Za nas odrešilne. In pravzaprav odrešilne za Kot načelni pristaš sodelovanja in tudi smiselne obe ‚stranki‘, saj se je prav zato kakovost raz- vključitve kakovostnih inštitutov ali njihovih de- iskovalnega dela in njegova izdatnost močno lov v univerzo sem seveda sprožil tudi razgovore v dvignila. Tako na univerzi kot na inštitutih. tej smeri. Žal vlada na nekaterih članicah Univerze upravičen strah, da bi v takšno španovijo vstopili neenakopravni. Med drugim se je pokazalo, da so Avtonomnost univerze raziskovalni inštituti dobivali na glavo raziskovalca Za konec sem prihranil področje, ki je osnova za doktorja skoraj dvakrat toliko denarja kot fakulte- normalno delovanje univerze. Kot sem omenil že te; poleg tega je bil marsikateri inštitutski delavec, v uvodu, je slovenska univerza dejansko ponov-ki po 5 ali 10 let ni napisal znanstvenega članka, no pridobila avtonomijo že pred nastopom naše bogateje financiran kot prenekateri univerzitetni skupine. Vendar pa so se ob nastopu demokracije učitelj raziskovalec. Značilno je tudi, da je vodstvo pojavile resne grožnje, da avtonomijo spet izgubi. velikega inštituta tedaj, ko je prodrl zakon o po- Model za takšno ravnanje naj bi našli v nemško-diplomskem študiju zunaj univerze, kar naenkrat -avstrijskem svetu, kjer so univerze državne, zanje postalo nezainteresirano za nadaljnje razgovore. pa najbrž skrbi dobro vpeljana administracija, ki Vse to, zlasti pa očitna predimenzioniranost neka- se je tudi sama razvijala v nekaj desetletij trajajočih terih raziskovalnih skupin na inštitutih, upravičeno stabilnih in demokratičnih razmerah. zbuja bojazen med delavci na fakultetah. Očitno je Resnejša borba za ohranitev avtonomije se je torej, da bo treba rešiti še nekaj pomembnih vpra- začela po javni razglasitvi idej, naj bi bil univerzi- šanj okoli racionalizacije, preden bi lahko začeli res- tetni učitelj državni uradnik, »menedžerje prve in ne razgovore o vključevanju. Posamezne fakultete druge kategorije« pa bi postavljal minister. Temu je se zavzemajo za vključevanje posameznih skupin, sledilo sporočilo javnosti, okoli katerega se je uni-kar pa bi seveda pomenilo razbitje enovitih inšti- verza strnila neverjetno soglasno, kar pa je vzbu-tutov in se zdi nesprejemljivo zanje; v nekaterih pri- dilo tudi hudo reakcijo. Kakšne motnje pri delu merih pa bi najbrž dejansko škodovalo že vpeljani univerzitetnega vodstva je to dejanje povzročilo, interdisciplinarnosti. nam pokaže nedavna izjava najbolj pooblaščenega 48 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 48 6.11.2019 10:29:56 predstavnika, da se je »zaradi velikih besed o av- povsem duhovnih širjav vse bolj odkrito premika tonomiji prekinilo tvorno sodelovanje ministrstva na gmotno področje: na vprašanja populacijske po-za znanost z univerzo«. Kljub temu menim, da je litike, energetike, ravnanja z okoljem ... Torej bodo to bila nujna žrtev, ki se bo dolgoročno izplačala. v prihodnosti ta področja pod hudim oblastnim, Zdaj že dokončno vemo, da kljub vsem slabostim strankarskim, političnim pritiskom. Tako človeštvo univerze med njenimi možnimi skrbniki trenutno kot slovenski narod potrebujeta in tudi zaslužita ni nobenega, ki bi bil boljši. To seveda ni bila edina ustanovo, ki ji bosta v teh vprašanjih lahko zaupa-priložnost, ko smo morali zagovarjati avtonomijo la. Univerza in univerzitetni učitelj sta poklicana za univerze, bil je le najodločilnejši in najbolj razvpit. takšno vlogo in jo morata sprejeti kljub nelagod-Ob tem je naravnost neverjetna sprenevedavost nosti tako izpostavljenega položaja. nekaterih kritikov, ki so univerzo obsojali, ker se Nova, pravkar sprejeta ustava o univerzi go- poprej ni dovolj zavzemala za avtonomijo, hkrati jo vori malo, a pove veliko. »Državne univerze ... so pa zmerjali zato, ker jo zahteva zdaj. avtonomne.« Soglasno sprejeto besedilo nam daje pravico in nalaga dolžnost, ki so jo poslanci dojeli najbrž tudi zahvaljujoč našim prizadevanjem. Ven- Kako zelo je bila ogrožena avtonomija uni- dar pa zapisana beseda ne pomeni veliko, če usta- verze, naj nam ponazori naslednja prigoda. nova avtonomije ni zmožna uporabljati. Zahteva Odgovorni minister si je ob neki malce žolč- torej po eni strani zares osebnostno avtonomno, ni razpravici dovolil zabrusiti obema rektor- pokončno vedenje vsakega učitelja, hkrati pa tudi jema slovenskih univerz tisto – sicer duhovito večjo pripravljenost za medsebojno dogovarjanje, – krilatico: »Če je neizbežno, da boš posiljen, ki bo omogočilo odločnejše skupne nastope. Žal ne lezi in uživaj.« Duhovito, a v takšni postavi eno ne drugo ni zagotovljeno s samima nazivoma več kot neokusno. In, seveda, odklonjeno. »univerzitetni učitelj« in »univerza«. Avtonomija je zdaj državnim univerzam Pred zaključkom mojega mandata smo se se- zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije. veda ukvarjali z iskanjem primernega kandidata za Ustava pravi: »Državne univerze ... so av- novega rektorja. Bilo jih je kar nekaj. Prvemu, ki ga tonomne.« In še: »Zagotovljena je svoboda je Pedagoško-znanstveni svet imel za najprimernej- znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. « šega, so spodnesli kandidaturo študentje. Istemu, Evropsko združenje univerz pa pravi, da za- pred nekaj leti, bojda partija. Postopki so se toli- radi tega univerze samostojno določajo no- ko zavlekli, da je bilo treba »na podlagi 59. člena tranjo organizacijo, odločajo o razporejanju statutarnega sklepa, 3. odstavka 42. člena statuta denarja, o kadrovskih in akademskih zade- univerze sprejeti sklep o imenovanju vršilca dolž- vah. Vendar sedanji rektor po poglobljeni nosti rektorja Univerze v Ljubljani«. Tako so v sti- analizi ugotavlja, da v resnici pri nas univerze ski meni nekoliko podaljšali službovanje. Končno »delujejo v razmerah zelo omejene avtonomi- izvoljeni rektor pa je seveda dobil tudi izbrano sku- je«. Kar je morda (vsaj deloma) tudi prav, saj pino prorektorjev. »avtonomija in akademska svoboda morata biti uravnoteženi z odgovornostjo«. Mar te pri nas primanjkuje? Žal, pogosto tako kaže. Zahvala Ostane mi še, da se zahvalim vsem, ki ste Iz razgovorov sem dobil tudi vtis, da se moji mi delali družbo in skupaj z menoj garali v kolegi iz tehniško-naravoslovne sfere še prema- tem težavnem, prehodnem obdobju. Pred- lo zavedajo pomena univerzitetne avtonomije. vsem seveda spoštovanim prorektorjem, Čeprav nisem posvečen v to področje, si dovolim prof. Bavdku, prof. Zupanu, prof. Zupan- omeniti opažanje, da se cilj ideologij iz navidez čiču (po abecednem zaporedju seveda), in 49 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 49 6.11.2019 10:29:56 glavni tajnici, gospe Vilfan, za plodno, zelo zanimivo, občasno tudi razburljivo sodelova- nje. Enako zahvalo sem dolžan dekanom in vodstvom naših članic, pa vsem delavcem v univerzitetnih službah v najširšem pomenu besede. Kar je mogel, je storil dobrega tudi podpredsednik Izvršnega sveta, g. Matija Malešič. Ob vseh nesporazumih sta se naj- brž povsem dobronamerno z nami družila in ukvarjala tudi oba ministra, prof. Vencelj in prof. Tancig. Končno sem zdaj, ko odhajam, hvaležen tudi predsedniku vlade, g. Peterletu, in ljubljanskemu županu, g. Strgarju, za nju- no zelo poučno odsotnost oziroma pomanj- kanje zanimanja. Verjamem, da je slonela na napačni politični presoji, saj smo zlasti prvega pred časom iskreno vabili in željno pričako- vali kot upanje vzbujajočega državnika; pri- šel pa je šele zdaj, s povsem drugačnim pos- lanstvom. Odsotnost teh ljudi je pojasnjevala marsikaj, kar bi sicer ostalo nerazumljivo. Čeprav je mandat naše skupine v mar- sikaterem pogledu pomenil prazen tek, pa sem prepričan, da v splošnem ni bil brez ko- risti. Ohranitev univerzitetne avtonomije je nedvomno pomemben in ne ravno poceni dosežek. Poleg tega se je na nas in ob nas tudi sicer pokazala pot, ki je za univerzo v demokraciji možna, pokazalo se je, kje so čeri ali stranpoti na poti sodelovanja z dru- gimi družbenimi dejavniki. Magnifice collega Tišler, Vam in Vašim kolegom ne bom zaželel manj dela, vsekakor pa več otipljivih rezultatov. Ljubljana, november 2016 50 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 50 6.11.2019 10:29:56 AKAD. PROF. DR. BORIS SKET (portret: Ivo Mršnik) Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 51 6.11.2019 10:29:57 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 52 6.11.2019 10:29:57 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 53 6.11.2019 10:29:57 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 54 6.11.2019 10:29:57 akad. prof. dr. Miha Tišler 38. rektor v letih 1991–1995 Prof. dr. Miha Tišler je bil rojen 18. sep- ki je med drugim opredelil nove univerzitetne or-tembra 1926 v Ljubljani. Leta 1947 se je gane, Senat UL kot najvišji strokovni organ in Up-vpisal na Tehniško fakulteto, kjer je študi- ravni odbor UL ter določil pristojnosti rektorja. ral kemijo, ter vzporedno še na takratno Priro- S pomočjo Ministrstva za znanost in tehnologi-doslovno-matematično fakulteto in na obeh jo je bil ustanovljen Rektorjev sklad z namenom diplomiral. Z disertacijo Sinteze v vrsti ciklohep- spodbujati ustvarjalno raziskovalno delo. Rektor je tatrienonov je postal doktor kemije. Leta 1964 je navezoval stike s tujino, kar je prineslo sodelovanje postal redni profesor na Fakulteti za naravoslovje pri številnih mednarodnih projektih. Ljubljanska in tehnologijo, kot gostujoči profesor pa je pre- univerza je v letu 1995 postala tudi članica Utre-daval na fakultetah v Nemčiji, ZDA, Avstraliji, na chtske mreže univerz, ki sodelujejo na področju Japonskem in v Trstu. Znanje iz organske kemije je internacionalizacije visokega šolstva na področjih skrbno prenašal na svoje študente, izsledke študij študentske mobilnosti, izmenjave akademskega pa zapustil v vrsti znanstvenih del. Bil je predsto- osebja, internacionalizacije študijskih programov, jnik različnih oddelkov na matični fakulteti, njen pri izdelavi skupnih programov, skupnih doktor-prodekan in dekan. Leta 1991 je postal prvi rektor skih programov in poletnih šol. Univerze v Ljubljani v samostojni Sloveniji, rek- Dr. Tišler je za svoje znanstveno-pedagoško torsko funkcijo je opravljal v dveh mandatih. V delo dobil nagrado Ambasador znanosti Repub-tem času je bil tudi član ožjega odbora Evropske like Slovenije. Postal je zaslužni profesor, v letu rektorske konference (CRE). 2000 pa mu je ljubljanska univerza podelila častni Po izvolitvi je rektor Tišler aktivno sodeloval doktorat. Leta 2015 je prejel Zoisovo nagrado za pri pripravi Zakona o visokem šolstvu, ki je bil življenjsko delo. sprejet decembra 1993 in je pomenil podlago za temeljito preobrazbo univerze. Z njim je ponovno pridobilo veljavo znanstveno delo, Univerza v Lju- bljani pa se je morala prilagoditi novi zakonodaji. Decembra 1994 sprejeti Odlok o preoblikovanju Univerze v Ljubljani je nekoliko spremenil njeno sestavo. V njenem sklopu je bilo 18 fakultet, 3 akademije in 4 visoke strokovne šole. Poleti 1995 je Univerzitetni svet sprejel nov univerzitetni statut, Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 55 6.11.2019 10:29:57 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 56 6.11.2019 10:29:57 Univerza v ljubljani v samostojni Sloveniji Vsakdo ima pravico do izobrazbe in višje šolanje mora biti na osnovi doseženih uspehov vsem enako dostopno. Izobrazba mora biti usmerjena k polnemu razvoju človekove osebnosti in utrjevanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. (Splošna deklaracija o človekovih pravicah, 1948) 1991/1992 in prorektorjev, ki naj bi bil končan do 1. junija, L dolžnosti pa naj bi novo vodstvo prevzelo predvi- eta 1991 smo bili priča intervenciji jugoslo- doma 1. oktobra. Omenjena roka nista bila izve-vanske armade v Sloveniji, Univerza v Lju- dljiva, ker je prišlo do zapletov. V spomladanskem bljani je zahtevala prekinitev sovražnosti in roku je bilo pet kandidatov za rektorja: sociologa pričetek mirnega reševanja krize. Zaradi zaostrenih dr. Rudi Rizman in dr. Veljko Rus, kemik dr. Bran-razmer je tudi Ministrstvo za šolstvo in šport odredi- ko Stanovnik, biofizik dr. Boštjan Žekš in jaz. Kot lo, da se opravljanje izpitov, vpisni postopki in druge kandidata me je predlagala Fakulteta za naravoslov-dejavnosti preložijo na ugodnejši čas, univerza pa je je in tehnologijo. Svoje videnje razvoja Univerze v sporočila, da se izpiti odložijo do začetka septembra. Ljubljani sem povedal na predstavitvi rektorskih Spomladi leta 1991 se je pričel postopek za iz- programov vseh kandidatov takole: biro novega vodstva Univerze v Ljubljani, rektorja V času, ko doživljamo raznovrstne pretrese in navzkrižja, gospodarske in socialne stiske, je prišla tudi Univerza v Ljubljani do točke, ko je potrebno celovito ovrednotiti njen delež in s tem mesto, ki ji pripada v sodobni demokratični družbi. Univerza kot vir pameti, poglabljanja znanja in njenega razdajanja je del kulturne dediščine slovenskega naroda. Ima pa še posebno nalogo, ko mora zagotavljati kontinuiteto rasti slovenske narodne zavesti in izobrazbe mladine in tako prispevati k razvoju narodne kulture. Spričo povedanega mora biti uspešna, ne samo zaradi trmastih navdušencev, ki so med drugim kljubovali razmeram iz polpretekle dobe, ampak ker lahko celovito in učinkovito deluje le v urejenem sistemu. Bistveni element učinkovitosti univerze mora biti njena avtonomija. Glede te je univerza že izrazila svoje poglede. Z avtonomijo je v prvi vrsti omogočena svoboda ustvarjanja, komunicira-nja in sodelovanja z drugimi sorodnimi ustanovami in inštituti. Po drugi strani mora biti urejeno tudi razmerje med univerzo in ustanoviteljem ob upoštevanju načela enakopravnosti in dialoga. Ni nobenega dvoma, da velja tako za sedanji trenutek kot tudi za bodočnost pravilo, da je narod, ki ne ceni visoko usposobljenega izobraženstva, obsojen na nazadovanje. Univerzi nalagajo njen delež odgovornosti prav njena visoka profesionalnost, lastni kriteriji za ocenjevanje njene učinkovitosti in 57 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 57 6.11.2019 10:29:57 kvaliteta njenih sodelavcev. Vzdrževanje in posredovanje vrhunskega znanja sta mogoča le v popolni odprtosti, v dopuščanju konkurence, poleg tega pa mora biti univerza aktivna tudi pri uveljavljanju demokratičnih načel v okviru samostojne Slovenije in evropskih kultur. Univerza kot nacionalna ustanova mora združevati izobraževalno in znanstvenoraziskovalno delo kot neločljivo celoto. Le tako lahko posreduje znanja in najnovejše dosežke študentom, is-točasno pa omogoča tudi profesorjem držati korak s sodobnim razvojem ved. Enakopravnost dodiplomskega in podiplomskega študija je sicer v načelu sprejeta, vendar bo potrebno to dosledno uveljavljati s financiranjem, kar bo nedvomno vplivalo tudi na dvig kvalitete. Na splošno morajo biti študijski programi predmet stalnih izboljšav in prenavljanja vsebine. Pri tem moramo upoštevati bistven premik glede stopnje izobrazbe, ki ga današnji čas zahteva. Za nadarjene študente ne sme biti dodiplomski študij konec formalnega izobraževanja in zadostna osnova za kariero. Za tiste, ki bodo prevzeli vodilne položaje v naši družbi, bi moralo biti izobraževanje dosmrten proces. Ne nazadnje potrebujejo mnoga odgovorna delovna mesta predhoden interdisciplinaren študij. Spričo tega moramo na univerzi dopuščati popolno prehodnost pri interdisciplinarnem študiju. Brez dvoma je glavna naloga univerze, da spodbuja strokovni razvoj in ustvarjalnost študentov, vendar morajo biti študentje tudi seznanjeni z vprašanji, ki so za njih pomembna. Normativno ureditev sodelovanja študentov pri vseh tistih vprašanjih, ki so za študente pomembna, naj bi uredilo vodstvo univerze v sedanjem sestavu. Zaradi še nespremenjenih kriterijev financiranja fakultet iz obdobja usmerjenega izobraževanja po številu študentov in številu ur v učnih načrtih, imamo še vedno marsikje predimenzionirane učne programe in spričo tega preobremenjene študente in profesorje. V mnogih primerih so učne obveznosti pedagoških delavcev skoraj tako visoke kot v srednjih šolah. Razumljivo je, da tak način »šolanja« ne spodbuja kvalitetnega dela, individualnega dela s študenti, še manj pa njihove ustvarjalnosti, samoiniciativnosti in širše razgledanosti. Po drugi strani pa množičnost visokošolskega študija ob prevelikih obremenitvah pedagoških delavcev in velikih skupinah študentov vodi do devalvacije sistema izobraževanja. To pa spet vodi do razhajanj med tem, kaj družba od univerze pričakuje in kakšne kvalificirane strokovnjake univerza daje. Brez dvoma bo morala Univerza v Ljubljani v bodoče z večino profesorjev potrjevati svojo kvaliteto v mednarodni konkurenci. Na ta način se odpirajo tudi povezave z drugimi univerzami v tujini, kar pomeni, da se bomo morali v prihodnosti vključiti v evropski prostor, ki obsega različ- ne kulture. Nekatere povezave že delujejo, razširiti bi jih bilo smotrno predvsem na tista razvojna področja, kjer zaostajamo. Predvsem bi bilo zelo koristno vključiti v študijske programe slovenske znanstvenike in strokovnjake, ki delajo v tujini. Ne nazadnje je vse to pomembno tudi z vidika potrjevanja identitete slovenskega naroda v širšem evropskem prostoru. V današnjem času velikih nasprotij sta namreč humanizem in znanost tista dejavnika, ki povezujeta ljudi in narode ter omogočata sporazumevanje. Naj bo teh nekaj misli bežen odsev hotenj ob velikem številu odprtih vprašanj za urejeno in učinkovito delovanje univerze po etičnih načelih, za njen napredek in za uveljavitev njenega ugleda in dostojanstva. Za uresničitev idej, želja in načrtov pa niso dovolj samo dobra volja in odločnost demokratično izvoljenega rektorja, ampak usklajeno delovanje vseh članic univerze in aktivna po-moč posameznih univerzitetnih profesorjev in sodelavcev. Verjetno je prav univerza tisto, za kar bi lahko uporabili misel Ivana Cankarja, ki je zapisal: »Vsak narod ima v hiši svojega življenja posebno kamrico, v katero je skrbljivo spravil, kar je bil kdaj pridobil dragocenega …«1,2 58 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 58 6.11.2019 10:29:57 Prvič po desetletjih so bile volitve rektorja ne- prepletenem področju izobraževanja in raziskova-posredne, ni bilo več potrebno soglasja politike. V nja je potrebno urediti vprašanja v zvezi s traja-spomladanskem drugem krogu volitev, v katerega njem študija ter združljivosti študija in diplom z sva se uvrstila z dr. Rusom, je slednji prejel nekaj evropskim sistemom. Tudi osip študentov na preveč glasov in bi takrat moral tudi predstaviti svojo hodu iz prvega v drugi letnik je prevelik, za kar so izbiro kandidatov za prorektorje. Ker kandidatov ni tudi prostorske in druge težave, pa tudi socialna bilo dovolj, je Univerza v Ljubljani podaljšala rok vprašanja študentov. Ali bo Univerza v Ljubljani v za evidentiranje novih kandidatov za prorektorje bodoče sposobna nadaljevati z vpisom v tedanjem do septembra. Takrat jih je dr. Rus tudi predsta- obsegu zaradi posledičnih prostorskih in finanč- vil, vendar univerzitetni svet ni potrdil kandida- nih težav? Ali je takrat še veljavni večstopenjski tov za rektorja in prorektorje, ker dva kandidata študij še ustrezen glede na to, kakšne strokovnjake za prorektorja nista bila evidentirana v predpisa- potrebujemo, in tudi v kolikšni meri je tak sistem nem roku.3 Po ponovitvi postopka za prorektorje združljiv s sistemi izobraževanja v razvitih državah, je dr. Rus predlagal kompromisno listo, ki je na ne nazadnje pa, kakšne so možnosti zaposlovanja seji Znanstveno-pedagoškega sveta univerze dobila po končanem študiju? Zaradi dolgoročnega pro-podporo, a je univerzitetni svet na seji 4. oktobra storskega in splošnega razvoja univerze moramo ni podprl, proti dr. Rusu so bili študentje. Zato je za nekaj let vnaprej poznati delitvene parametre s morala univerza ves postopek za izvolitev rektorja strani vlade. Seveda so investicije v izobraževanje in prorektorjev ponoviti.4 in znanost odvisne od ekonomske moči države, V drugem volilnem postopku so fakultete in vendar bo potrebno zaostalost preseči. Pereče je druge članice predlagale tri kandidate: dr. Rusa, tudi socialno stanje študentov, ker po ocenah 15 dr. Žekša in mene. Ker je dr. Žekš odstopil od % študentov živi pod življenjskim minimumom. kandidature, sva ostala dva. Na volitvah Znan- Univerza mora biti neodvisna od različnih finanč- stveno-pedagoškega sveta univerze 29. novembra nih povezav, ne sme priti pod neposreden vpliv so člani izvolili mene in predlagane prorektorje, tržišča, četudi je nujno potrebno sodelovanje z go-a to je moral potrditi še univerzitetni svet, ki je spodarstvom. Kakovostna univerza je med drugim bil takrat sestavljen tripartitno (delegacije profe- nujna tudi zaradi sodelovanja z evropskimi uni-sorjev, uporabnikov in študentov). Na 5. seji uni- verzami in črpanja denarja iz evropskih skladov. verzitetnega sveta 12. decembra 1991 so me vse tri Zavzel sem se tudi za dialog s Teološko fakulteto, delegacije z absolutno večino potrdile za bodočega ki je bila leta 1952 izločena z Univerze v Ljubljani, rektorja Univerze v Ljubljani skupaj s prorektorji, da bi našli ustrezni način vključitve. Avtonomnost ki so postali dr. Mirko Jurak s Filozofske fakul- univerze se mora kazati pri oblikovanju dodi-tete za področje znanstvenoraziskovalnega dela, plomskega in podiplomskega študija, pri izvajanju dr. Miroslav Kališnik z Medicinske fakultete za raziskovalnega dela in sodelovanja v mednarodnih področje vzgojno-izobraževalnega dela, dr. Jože projektih ter pri kvalitetni kadrovski selekciji. So-Kušar s Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in delovanje med skupščino, vlado in univerzo mora geodezijo za področje finančno-gospodarskih za- biti čim bolj konstruktivno in v znamenju sku-dev in dr. Janez Možina s Fakultete za strojništvo pnega iskanja najboljših možnosti. Nagovor sem za področje študentskih zadev. zaključil z mislijo: ljudje ustvarjajo in umrejo, Ko sem od odhajajočega rektorja dr. Borisa njihovih del pa ni mogoče zanikati ali izničiti, če Sketa 14. januarja 1992 prevzel rektorska zname- pomenijo pozitivni prispevek v zakladnico človeš- nja, sem v nagovoru omenil nekaj pomembnih kega znanja, če so izraz odgovorne dejavnosti v vprašanj, s katerimi se bo morala univerza sooča- sedanjosti ali če so naravnane v ustvarjanje bolj-ti.1 Kot prvo dolžnost sem omenil ureditev plač še prihodnosti. Izrazil sem upanje o uresničitvi po novem zakonskem načinu vrednotenja in ure- nalog, kot jih je predlagal Odbor za raziskovalno ditev sistemizacije delovnih mest. Na obsežnem in dejavnost skupščine Republike Slovenije na seji 59 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 59 6.11.2019 10:29:57 februarja leta 1991, ko naj bi obe slovenski uni- profesorji in študenti, povzetek je bil objavljen verzi v petih letih dohiteli raven univerz v razvitih tudi v Vestniku Univerze v Ljubljani.7,8 Poudaril evropskih državah. Ob tej priložnosti smo počas- sem, da mora biti profesor avtoriteta s svojim zna-tili tudi spomin na tragično umrlega predsednika njem, obnašanjem in zgledom. Študent naj pro-univerzitetnega sveta dr. Franca Lazarinija. V Ve- fesorju zaupa, slednji pa mu naj bo v pomoč pri stniku Univerze v Ljubljani je bil objavljen dolg študiju, svetuje naj na temelju dolgoletnih izku-intervju o perečih vprašanjih.1 šenj, a hkrati naj pusti študentu, da oblikuje svoja Že dober teden po izvolitvi je univerzo obiskal mnenja in zamisli. Na splošno naj bi bil odnos predsednik takratne vlade Lojze Peterle in v pogo- med profesorjem in študentom naraven, človeški, voru omenil prizadevanja za povečanje denarja za vlada naj medsebojno spoštovanje. Slabe odnose univerzo kljub težkim gospodarskim razmeram, med študenti in profesorji je težko zgladiti. Med-poudaril je potrebo po vzpostavljanju vezi s sve- človeški odnosi so eden od bistvenih elementov tom, z raziskovalnimi inštituti in boljše izkoriščanje dobrega delovanja univerze kot skupnosti študen-Knafljeve ustanove na Dunaju. Za vse navedeno je tov in profesorjev. Moramo pa tudi upoštevati, da seveda obstajalo zanimanje Univerze v Ljubljani. so običajno visoko izobraženi ljudje veliki indivi- Univerza je 22. januarja na Ekonomski fakul- dualisti. Če ta lastnost prinaša napredek v stroki, teti predstavila svojo informacijsko dejavnost in ra- je to do neke mere pozitivno, vendar ne bi smela zvojne načrte. Poudarek je bil predvsem na dejstvu, biti vodilo za medsebojne odnose. Vprašanje se je da univerza ni imela integriranega računalniško nanašalo tudi na to, ali je mogoče kulture nekoga podprtega informacijskega sistema, ki bi z vzpo- naučiti. Moje mnenje je bilo, da mora odnos do stavitvijo optičnega omrežja omogočal kakovostne kulture vsak nositi sam v sebi. Če ima na primer povezave z drugimi raziskovalnimi ustanovami in nekdo nemaren odnos do okolja, če nekulturno knjižnicami doma in po svetu. govori, se nekulturno obnaša, potem je vpraša- 20. maja 1992 je obiskal univerzo nadškof in nje, če je ta res kulturen človek. Duhovna kultura metropolit ter veliki kancler Teološke fakultete dr. naj bi bilo tisto žlahtno področje z mnogoterimi Alojzij Šuštar in ob tej priliki smo podpisali pogod- oblikami človekovega udejstvovanja, ki bistveno bo o sodelovanju med Univerzo v Ljubljani in Teo- vpliva na to, kako človek razmišlja o sebi, drugih loško fakulteto v Ljubljani z oddelkom v Mariboru. in svetu, pa tudi na to, kako je sposoben doje-Po pogodbi je bilo predvideno, da bi učitelji in raz- ti tista dogajanja, ki so namenjena pridobivanju iskovalci sodelovali na vseh stopnjah študija, poleg materialnih dobrin. Čim več drugih stvari človek tega naj bi pospeševali redne stike. 19. septembra spozna, tem bolj bo strpen do ljudi z nasprotnim pa je bila Teološka fakulteta po sklepu univerzite- mišljenjem, čeprav se z njimi ne strinja. Vedno rad tnega sveta Univerze v Ljubljani spet sprejeta kot ponovim znano misel, »da je človek bitje, čigar njena članica. smisel je iskanje smisla«. Univerza v Ljubljani je imela do leta 1992 skle- V tednu Univerze v Ljubljani od 30. novembra njenih 24 pogodb o sodelovanju z univerzami v tu- do 4. decembra 1992 je arhivsko-muzejska služ- jini (14 z zahodno Evropo in ZDA, 10 z deželami ba pripravila razstavo Univerza v Ljubljani 1919– vzhodne Evrope). Nekaj sodelovanja je zamrlo ali 1930. Namen razstave je bil prikazati prvo obdobje bilo začasno ustavljeno, v letu 1992 pa so fakultete življenja in dela slovenske univerze v Ljubljani, ob-oziroma univerza sklenili nove sporazume s tuji- like dela in takratne težave. mi univerzami v Avstraliji, Bremnu, Osnabrücku, Univerza v Ljubljani je na dane predloge skle- Tübingenu in Dresdnu v Nemčiji, Luganu v Švici, nila, da se pred univerzitetno poslopje v parku Lódžu na Poljskem, Utrechtu na Nizozemskem in postavita doprsna kipa dr. Antonu Kuhlju in arhi-Veroni v Italiji.5,6 tektu Jožetu Plečniku. Ob tej priložnosti sta imela Jeseni leta 1992 sem v pogovoru za revijo Tretji nagovore dr. Jože Hlebanja in arhitekt Peter Gab-dan obravnaval vprašanja, ki zadevajo odnose med rijelčič. Doprsna kipa, odkrita 1. decembra 1992, 60 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 60 6.11.2019 10:29:57 sta stvaritev akademskega kiparja Petra Černeta. V govoru na slavnostni seji univerzitetnega Izvršni svet mesta Ljubljane pa je sprejel sklep, da sveta 2. decembra 1992 sem predstavil nekatere se v osrednji del parka na ploščad pred vhodom v kritične probleme takratnega delovanja Univerze v univerzitetno poslopje postavi skulptura Evropa, Ljubljani.9 Povedal sem tole: delo kiparja Franceta Kralja.7, 9 Univerza je eden od osnovnih stebrov za kulturni, znanstveni, tehnični, gospodarski in socialni razvoj države, vendar je njena primarna vloga namenjena napredku kognitivne racionalnosti, zaradi nje same in za dobrobit družbe. Dobra univerza je ponos svojega naroda in pomemben spodbuje-valec narodove samozavesti. Soodvisnost med znanjem in napredkom je očitna. Osnovna premisa je enostavna: proizvodi in postopki, za katere je potrebno več znanja, potrebujejo bolj šolane ljudi. Živimo v času, ko nastajajo številne nove znanstvene in tehniške ideje. Že nekaj časa niso univerze edini prenosnik takih idej in znanj, obstajajo še razni inštituti in parauniverzitetne organizacije. Ker sta za obvla-dovanje kriznih situacij, v kakršni se trenutno nahajamo, potrebna pamet in znanje, sodim, da je uspešno gospodarstvo, na katerem sloni celotna družba, prvenstveno pogojeno z naložbami v človeško znanje. Tega pa pri nas ni na pretek, o čemer pričajo podatki, da smo imeli leta 1990 od vseh zaposlenih samo 0,2 % strokovnjakov z doktoratom znanosti in 6,2 % ljudi z visoko izobrazbo (za primerjavo: v Nemčiji je bilo leta 1987 10,3 % ljudi z visoko izobrazbo). Stanje se v zadnjih letih izboljšuje. Leta 1991 je Univerza v Ljubljani promovirala 117 in letos v 11 mesecih 140 doktorjev znanosti. Univerza je v preteklosti degenerirala v rahel skupek za sodelovanje malo sposobnih manjših enot, ki nikoli niso videle celote. Zato je še danes tako po strukturi kot po upravljanju v veliki meri dedič preteklosti. Ogromni intelektualni potencial Univerze v Ljubljani se posveča raziskavam, prenosu znanja, razvoju, svetovanju, edukaciji in socializaciji, vendar iz več razlogov ni dovolj anga- žiran. V mislih imam predvsem svetovalno vlogo, večjo prisotnost v kulturnem, gospodarskem in razvojnem prostoru. Študijski programi so pogosto premalo problemsko orientirani oziroma niso dovolj realni. Mnoge predmete smo v preteklosti delili v manjše predmete, da se je na ta način upravičilo dodatno financiranje ali namestitev novega profesorja, včasih pa tudi iz potrebe po specializaciji. To je imelo za posledico porast števila izpitov in podaljševanje šolanja na dodiplomskem študiju. Današ- nji diplomiranci vedo sicer več kot tisti iz prejšnjih generacij, vendar obstaja dvom, ali so zato bolj kvalificirani za določena delovna mesta. Ali so se za časa študija naučili kreativno razmišljati in ali so sposobni za skupinsko delo v isti stroki ali skupaj z različnimi strokami? Tudi kvaliteta in način šolanja sta mnogokrat vprašljiva, ker velike skupine študentov silijo profesorje v predavanja, namesto da bi prišlo do bolj kvalitetnega dela v seminarjih z manjšimi skupinami študentov. Imamo pre-napolnjene predavalnice in marsikje so eksperimentalne vaje postale podobne dehumaniziranemu tekočemu traku, ko se vrstijo izmene druga za drugo (primer: 56 skupin študentov v 2 laboratorijih v šolskem letu). Število študentov na Univerzi v Ljubljani je v zadnjih desetih letih (1983–1992) naraslo od približno 19.000 na več kot 26.000 ali na 141 %. Vse to pri skoraj istih prostorskih zmogljivostih (ob deloma zgrajenem Biološkem središču, prizidku za arhitekturo, adaptiranih prostorih za Akademijo likovnih umetnosti in z drugimi manjšimi prostorskimi pridobitvami), s skoraj nespreme-njenim številom profesorjev in asistentov in ob znatnem zaostajanju infrastrukture. Ob tem je treba 61 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 61 6.11.2019 10:29:58 omeniti, da je število iskalcev zaposlitve s štiriletno srednješolsko izobrazbo v zadnjih treh letih naraslo za dvainpolkrat, na 18.000 v letu 1992. Po drugi strani je učinkovitost študija, če jo merimo po tem, koliko v 1. letnik vpisanih študentov uspe diplomirati, pri nas v povprečju pod 30 %. Podatki za druge dežele, kjer obstaja selekcija ob vstopu na univerzo, kažejo drugačno sliko: v Angliji zaključi študij na univerzi 93,8 %, na Japonskem 88,5 %, na Nizozemskem 87,2 % in v Nemčiji 82,7 % študentov. Če je v zadnjih desetih letih število vpisanih študentov na Univerzi v Ljubljani naraslo na 141 %, se je v istem obdobju število diplomirancev znižalo na višješolskem študiju na 85 % in na visokošolskem študiju na 92 %. Vzrokov za tako stanje je več in očitno tako ni več mogoče naprej. Ob tem moram poudariti, da v zadnjih letih pri financiranju Univerze v Ljubljani niso bile izpolnjene vse finančne obveznosti, nekatere postavke pa so bile pokrite le približno desetodstotno. Avtonomija univerze naj bi v bodoče pomenila boljšo organiziranost, večjo učinkovitost, pragmatično usmerjeni profesorji naj bi zagotavljali neodvisnost ved, svobodo znanstvene misli, prostor za kritiko in nove razvojne poti. Ker so univerzitetni učitelji večinoma naravnani na individualno storilnost, kar še dodatno pospešuje večja specializacija strok, ki vodi v komunikacijski geto, je ustrezni sogovornik velikokrat na drugi fakulteti ali univerzi. Vse to otežuje komuniciranje in sodelovanje. Da se izognemo konfliktnim položajem, pride večkrat do izraza »težnja po nevmešavanju«, čeprav se prav v konfliktnih položajih kažejo sposobnost, pripravljenost in kultura sporazumevanja in sodelovanja. Poleg navedenega mora biti sodobna univerza tudi v vedah in strokovno racionalna. Z ekspan-zijo univerze in z zadostnim financiranjem država očitno ne more držati koraka. Tudi raziskovanje postaja vedno dražje, pri posameznih vedah prihaja do ozkih specializacij, priča smo centrifugal-nemu razvoju posameznih strok do take mere, da je še znotraj samih ved težko določiti prioritete. Primeri po svetu kažejo, da niti stroga centralizacija niti velika avtonomija univerz nista zagotovilo za njihovo učinkovitost. Na univerzi nimamo objektivnih kazalcev uspešnosti celotnega procesa edukacije, med drugim tudi zaradi velikih razlik med članicami in njihovim načinom funkcionira-nja. Tako bi na primer za osip morali točno opredeliti, ali je vzrok v slabo načrtovanem programu, v pedagoškem procesu, v slabi predizobrazbi, v previsokih zahtevah ali v kombinacijah navedenega. Težnja, da bi čim več ljudi dobilo visoko izobrazbo, ni prehoden pojav, je posledica zahtev modernega sveta, vedno večjega poseganja kulture in znanosti v vsakdanjik. Nekateri primerjajo sodobne univerze z veliko »proizvodnjo«, katere ni več mogoče obvladovati z običajno, tradicionalno organiziranostjo. Nedvomno bo zaradi množičnega vpisa študentov omejitev rasti eden od odločujočih vidikov bodočega razvoja univerz. Sodim, da je tovrsten konflikt mogoče urejati le z novo kvaliteto. Univerza potrebuje nov način odločanja, ker je preveč ravni, na katerih se razpravlja o odlo- čitvah in se jih sprejema. Večkrat je to bolj neke vrste obred kot nuja. Avtonomije univerze ne moremo primerjati z nobeno drugo, ker ni podobnosti v upravljanju in izvajanju. To pomeni, da mora imeti univerza popolno svobodo pri izobraževanju. in raziskavah ter pri izboru sodelavcev. Ni pa neodvisna po eni strani od države, ki daje denar, in v veliki meri od odjemalcev svojih storitev, to je od študentov in njihovih bodočih delodajalcev. Končni »produkt« je diplomiranec, a odgovornost posameznih članic za njegovo kakovost po ekonomskih merilih ne obstaja. Posameznik, diplomiranec, plača ceno svojega pomanjkljivega znanja in sposobnosti na trgu delovne sile. Medtem ko pride v gospodarstvu zaradi slabih storitev lahko tudi do stečaja, to ne velja za univerzo, ki ima določeno garancijo obstoja. Če že pride do nezadovoljstva zaradi slabe kakovosti diplomirancev ali 62 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 62 6.11.2019 10:29:58 česa drugega, redko slišimo o konkretnih slabostih, kritika univerze je v glavnem posplošena. To seveda nima nobenega učinka, vodi kvečjemu v demotiviranost. Kot nasprotje »množični« univerzi z velikim številom študentov bi lahko postavili elitno univerzo z majhnim številom izbranih študentov, podobno kot take univerze poznajo drugod. S tem bi dosegli, da bi imela le majhna skupina diplomirancev dostop do vodilnih položajev. Na osnovi logike selekcije na univerzi večina meni, da čim višjo formalno izobrazbo nekdo doseže, tem bolj je uspešen. Ta uspešnost ustreza samo izobraževalnim standardom, ne pa tudi uveljavitvi v življenju. Za slednje je nedvomno osnova kvalitetno znanje. Druga možnost, ki jo razviti svet že pozna, je ustanavljanje visokih strokovnih šol. Morda bi kazalo pri nas za začetek ustanoviti take šole za tiste poklice, za katere sedaj nimamo ustreznih programov. Nove visoke strokovne šole bi se morale umestiti v smernice Evropske skupnosti iz leta 1988 zaradi možnosti njihovega priznavanja v Evropi. S tem v zvezi naj omenim še to, da podobno kot pri nas pride tudi v Italiji samo 30 % vpisanih v 1. letnik do diplome in zato so letos prvič uvedli tako imenovani laurea breve za študije, ki trajajo od 2 do 3 let. Predvidoma od leta 1995 dalje bo selekcijo vpisa na univerzo opravila uspešno zaključena matura. To pomeni, da bi po novem zakonu o visokem šolstvu do takrat že morali ustanoviti določeno število visokih strokovnih šol. Zaradi manjšega vpisa na fakultete bi bil študij lahko bolj učinkovit, možno bi bilo delo z manjšimi skupinami študentov in tudi raziskovalno delo bi lažje vključili v izobraževalni proces. Da to ni nič novega, razodeva stara modrost, ki pravi: »Magister dum quaerit docet.« Univerza bo morala uvesti tudi sistem vrednostnih točk, ki se v Evropi že uveljavlja (ECTS, European Credit and Transfer System) in ki predstavlja medsebojno priznavanje univerz. Ne glede na novo organiziranost univerz in visokih šol je nujna sanacija Univerze v Ljubljani. Upoštevajoč normative Unesca bi v tem trenutku Univerza v Ljubljani potrebovala približno 60.000 m2 novih delovnih površin, to je prostore za predavalnice, laboratorije, kabinete in knjižni-ce. Povečati bi morali investicije v infrastrukturo, obnoviti zastarelo opremo, vzpostaviti učinkovito računalniško komunikacijsko omrežje in zgraditi študentske domove. Nedavna pridobitev novih ležišč za študente na Topniški ulici je hvale in posnemanja vredna. Knjižnice zaradi pomanjkanja denarja ne morejo nabavljati dovolj literature, zaradi prostorske stiske se zanemarjajo varnostni predpisi, vzdrževanje obstoječih stavb je minimalno. Univerza v Ljubljani bo vztrajala pri polnem financiranju vseh postavk, ki ji po normativih in standardih pripadajo in, ne nazadnje, na financiranju raziskovalnega dela. Intenziviranje raziskovalnega dela na univerzi je nujno. Ne gre samo za povečanje denarnih vložkov prek razpisov in projektov, ampak bi morala imeti Univerza v Ljubljani tudi dovolj lastnega denarja za svobodne, tematsko ne vnaprej dorečene programe. Posebej moram omeniti podiplomski študij, ki se za zdaj ne financira celovito, in tudi mul-tidisciplinarni podiplomski študij bi morali hitreje razvijati. V zvezi s podiplomskim študijem bi posebej poudaril sodelovanje s tujimi univerzami. Imamo 29 pogodb o medsebojnem sodelovanju, ki ne prinašajo samo koristne izmenjave, ampak tudi sodelovanje pri raziskovalnih projektih, ki so vključeni tudi v podiplomski študij. Za gostujoče profesorje je Univerza v Ljubljani kupila nekaj stanovanj iz lastnih sredstev. V okviru rednega programa Tempus je v ostri konkurenci odobrenih 33 projektov, v katerih so univerzitetni profesorji bodisi koordinatorji ali partnerji. Tudi to je ka-zalec kakovosti. Dobro sodelovanje z Univerzo v Mariboru bi morali okrepiti in razmisliti o skupnem nastopu pri določenih vedah na podiplomskem študiju. Ne nazadnje naj omenim nedavno ponovno vključitev Teološke fakultete med članice Univerze v Ljubljani kot tudi vključitev NUK-a. Prepričani smo, da bosta obe novi članici s svojim delovanjem bogatili poslanstvo univerze. 63 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 63 6.11.2019 10:29:58 Iz vseh navedenih vzrokov je pomembno, da obstaja nacionalna in institucionalna politika, ki razume celovitost namena izobraževanja in raziskovalnega dela na univerzi. Spričo navedenega bi bilo smotrno, da se za financiranje vseh dejavnosti na univerzi zunaj nje oblikuje sklad, kamor bi se stekal denar tako, da ne bi obstajala neposredna finančna odvisnost od ustreznih ministrstev. Morali bi tudi čim prej ukiniti moratorij na vključevanje novih predmetov v učne programe, kadar gre za nove discipline, ki se drugod že uveljavljajo. Če je cilj Republike Slovenije ustvariti družbo, primerljivo evropskemu načinu življenja, mora temu slediti tudi Univerza v Ljubljani s svojo kakovost. Tega se univerza zaveda, za svojo osnovno dejavnost in za premagovanje ovir, o katerih sem govoril, pa potrebuje tudi pomoč od zunaj. Naj za konec citiram Tacita, ki je zapisal: »Rara temporum felicitate, ubi sentire quae velis, et quae sentias dicere licet.« (»Tako redki so srečni časi, ko je mogoče, da mislimo, kar hočemo, in ko lahko rečemo, kar mislimo.«) Sodim, da je sedanji čas pravšen in upam, da bodo naše besede pri odgovornih odmevne, da bodo naletele na razumevanje in povzročile ukrepanje. Na isti seji sta bila za častna doktorja Univer- rektorja Univerze v Ljubljani in Univerze v Maribo-ze v Ljubljani razglašena dr. Viktor Emil Frankl, ru (dr. Alojz Križman) smo na predsednika Vlade psiholog in psihoterapevt, in sociolog dr. Thomas Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška naslovili Luckmann. pismo, v katerem smo navedli sledeče: V tem času je potekal tudi tridnevni delovni sestanek s svetovalno misijo Sveta Evrope, ki jo je Oglašamo se v zvezi z najnovejšim predlogom vodil dr. Peter Fischer-Appelt. Udeležili so se ga zakona o vladi, iz katerega je razvidna pametna predstavniki obeh slovenskih univerz ter Ministr- skrčitev števila ministrstev in pretehtana združi- stva za šolstvo in šport, pogovor pa je potekal o tev sorodnih ministrskih resorjev. Podpisani bi si predlogu bodočega zakona o visokem šolstvu, ki ga dovolili samo pripombo k tistemu delu predlo- ga, ki zadeva združitev ministrstev za trgovino, za je vlada pred tem posredovala v skupščinsko obrav- znanost in tehnologijo in za planiranje. Menimo, navo. Obravnavali smo vse člene in jih v čim večji da iz naziva novega ministrstva – ministrstvo meri poskušali prilagoditi evropskim normam. Mi- za trgovino in razvoj – ni razvidna pomembna sija je podprla predlog bodočega zakona, ki naj bi komponenta znanosti, brez katere si vsestranske- se približeval evropskim modelom visokega šolstva, ga napredka naše družbe in države ne moremo zlasti določitev novega statusa visokošolskih zavo- zamisliti, niti ne njenega tesnejšega sodelovanja z dov, po katerem naj bi univerzi spet dobili integra- Evropo. Morda bi kazalo celo razmisliti, v katero tivno in osrednjo funkcijo. ministrstvo bi bilo najbolj primerno uvrstiti zna- 15. decembra je Univerza v Ljubljani skleni- nost oziroma raziskovalno dejavnost. la pogodbo z Univerzitetnim inštitutom informa- Vzemite, spoštovani gospod predsednik, našo pripombo na znanje in jo pretehtajte, saj cijskih ved iz Maribora o sodelovanju v sistemu Vam jo sporočamo v interesu stvari in z dobrim COBISS. Pogodba je med drugim vsebovala pro- namenom. gramsko podporo o informacijskih virih, za izdela- vo bibliografije sodelavcev Univerze v Ljubljani in o 5. marca se je minister za znanost in tehnolo- izgradnji enotnega knjižničnega sistema.10 gijo dr. Rado Bohinc na univerzi sestal s člani rek- torjevega kolegija in dekani visokošolskih zavodov. 1993 Razprava je obsegala obravnavo izhodišč in usme- ritev nacionalnega raziskovalnega programa, na- Predsednik Slovenske akademije znanosti in menjena pa je bila tudi izčrpni izmenjavi mnenj in umetnosti akad. dr. France Bernik in sopodpisnika 64 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 64 6.11.2019 10:29:58 stališč o razmerah raziskovalnega dela na Univerzi in usklajevanja, mnoga mnenja, predlogi in pobude v Ljubljani. niso bili upoštevani. Državni zbor je sprejel zakon 6. aprila smo poslali protestno pismo Državne- decembra leta 1993. Tik pred sprejetjem pa je priš- mu zboru, Državnemu svetu in vsem poslanskim lo do spremembe 60. člena, ki naj bi uzakonil, da je skupinam v zvezi z zniževanjem javnih sredstev za redni profesor na tem položaju lahko le do dopol-raziskovalno dejavnost (podpisniki: akad. dr. Ale- njenega 65. leta starosti. ksander Bajt, predsednik Sveta za znanost in teh- Sprememba, ki jo je predlagala poslanka Ire- nologijo, akad. dr. Robert Blinc, podpredsednik na Oman, bi pomenila očitno diskriminacijo uni-SAZU, akad. dr. Miha Tišler, rektor Univerze v verzitetnih učiteljev, ker za druge nazive ta omeji-Ljubljani, dr. Alojz Križman, rektor Univerze v Ma- tev ni bila predvidena. Očitno je bila predlagana riboru, dr. Peter Glavič, državni svetnik, dr. Franc sprememba protiustavna in protizakonita. Če bi ta Vodopivec, državni svetnik, dr. Danilo Zavrtanik, sprememba obveljala, bi se moralo na desetine pro-direktor Instituta Jožef Stefan, in dr. Stane Pejov- fesorjev upokojiti, ne da bi dosegli polna leta zapo-nik, direktor Kemijskega inštituta). V pismu so slitve in s tem polno pokojnino. Zaradi navedene-bili nanizani podatki o financiranju, ki so se realno ga sem sprožil pobudo za spremembo omenjenega že četrto leto zapored zniževali od 11,6 milijarde člena. Državni svet je pobudo sprejel in izglasoval SIT (1989) na 8,4 milijarde SIT (predlog prora- 29. 11. 1993 odložilni veto ter Državnemu zboru čuna za leto 1992). Zaradi tega je bil dan predlog predlagal, da o zakonu ponovno razpravlja. Tudi v poslanskim skupinam Državnega zbora, da z aman- javnosti so se pojavili protesti, v dnevnih časopi-dmaji dosežejo povečanje proračuna za znanost in sih so se pojavila mnenja uglednih profesorjev, med tehnologijo za skupno vsaj 620 milijonov SIT. drugim dr. Vida Pečjaka in dr. Veljka Rusa. Prvi je V zvezi s pripravo novega zakona o visokem celo objavil študijo in dokazoval, da je ustvarjalnost šolstvu sem imel za potrebno, da univerzi v Ljublja- znanstvenikov tudi v pozni starosti še visoka. Kot ni in Mariboru uskladita najpomembnejša stališča, pobudnik omenjene spremembe sem bil povabljen ker je obstajala med njima razlika v organiziranosti. na sejo komisije Državnega zbora, ki ji je takrat Novi zakon je predvideval, da bosta obe univerzi predsedoval poslanec dr. Dimitrij Rupel, predse-tudi v bodoče to urejali samostojno v okviru svojih dnik Odbora za kulturo, šolstvo in šport, in sem statutov. Tudi stališče vlade je bilo, da ne bo pose- navzočim pojasnil nesprejemljivost te spremembe. gala v avtonomijo univerz, razen pri financiranju. Ko je Državni zbor 7. 12. 1993 ponovno raz- Če bi zakon predvideval pomembne organizacijske pravljal o zakonu in poskušal spremeniti to nesklad-spremembe, kot na primer oblikovanje fakultet s je, je bil med govorci najbolj vnet zagovornik za podiplomskim študijem na eni strani in visokih zgodnejše odhajanje rednih profesorjev z univerze šol brez podiplomskega študija na drugi strani, bi dr. Jože Pučnik, verjetno zaradi svojih slabih izku-o tem morali temeljito razpravljati. Večje težave v šenj iz študentskih let in pozneje. V Državnem zbo-tistem času sta predstavljali (ne)sistemizacija delov- ru sta se oblikovala dva amandmaja, ki ju poslanci nih mest ter sprejetje delovnih normativov, kar je niso sprejeli. Izoblikovalo se je mnenje, da je samo v pristojnosti vlade. Po zagotovilih slednje naj vla- zaradi enega člena nesmiselno zrušiti celoten zakon. da ne bi posegala v avtonomijo univerze z izjemo Državni zbor naj bi se obvezal, da bo takoj vložena financiranja.5 novela zakona v zvezi s 60. členom. Poslanec dr. Ob sprejetju zakona pa so se pojavile dolo- Dimitrij Rupel je 4. 1. 1994 vložil novelo za spre- čene težave, ki sem jih kot član Državnega sveta membo 60. člena zakona, vendar je Državni zbor Republike Slovenije predstavil na seji in jih pov- na seji dne 25. 1. 1994 zavrnil predlagano novelo. zemam po zapisu v zborniku Premislimo Slovenijo Kot odgovor na tako nerazumevanje sta sledila zah-dveh desetletij.11 tevi Državnega sveta (2. 2. 1994) in Pravne fakul- Pred sprejetjem zakona o visokem šolstvu so tete Univerze v Ljubljani za oceno ustavnosti. 17. potekale na fakultetah in univerzi številne razprave februarja 1994 je Ustavno sodišče odločilo, da se 65 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 65 6.11.2019 10:29:58 do sprejetja končne odločitve zadrži izvajanje tis- z državnim denarjem (poraba se tudi nadzoruje), z tega dela 60. člena zakona, ki govori o upokojeva- zunajproračunskim denarjem pa razpolagajo člani-nju, 25. maja leta 1995 pa je dokončno razveljavi- ce oziroma tisti, ki ga je pridobil. Navedeni so tudi lo 60. člen zakona. Sledile so še pobude za oceno pogoji za ustanavljanje zavodov, zasebnih univerz, ustavnosti tistih členov zakona, ki naj bi posegali uvajata se Nacionalni program visokega šolstva in v avtonomijo univerz, vendar je Ustavno sodišče Svet za visoko šolstvo. te zavrnilo, potrdilo pa je nekaj manjših poprav- Vlada Republike Slovenije je konec julija spre- kov zakona. Ves postopek je pokazal, da je odloča- jela normative in standarde za opravljanje izobra-nje o majhnih spremembah nekega zakona zaradi ževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu. S togosti zakonskih predpisov in številnih stopenj tem je dala univerzama osnovo za delovna mesta, za odločanja neracionalno. Kaj je v novem zakonu obremenitve univerzitetnih profesorjev, asistentov o visokem šolstvu bistveno spremenjeno glede na in drugih sodelavcev, poleg tega pa je postavila nor-prejšnji zakon? Univerze so avtonomne, same prip- mative za izvajanje študijskih programov in s tem ravljajo učne načrte, imajo svobodo raziskovanja, povezanih materialnih stroškov. volijo v nazive, se notranje organizirajo in upravlja- Ker mi je proti koncu leta potekel mandat, je jo, skrbijo za razvoj in kakovost študija in tistih, ki Znanstveno-pedagoški svet Univerze v Ljubljani poučujejo. Univerze so postale pravne osebe, s tem sklenil, da kandidati za rektorja pošljejo svoj pro-se je prekinilo s preteklostjo, ko so bile fakultete gram do konca meseca avgusta 1993. Fakulteta za pravne osebe, univerze pa le simbolične skupnos- naravoslovje in tehnologijo je predlagala, da ponov-ti. To naravnanost je bilo najtežje premagati, še trši no kandidiram za dveletno obdobje, v svojem pro-oreh je bil člen, ki navaja, da univerze razpolagajo gramu pa sem navedel tole: Ko sem ob prvi kandidaturi za rektorja Univerze v Ljubljani zapisal, da univerza lahko deluje celovito in učinkovito le v urejenem sistemu, sem pri tem mislil na dobro organiziranost, na učinkovitost avtonomne univerze, na popolno svobodo ustvarjanja, na neločljivo povezavo med izobraževanjem, raziskovanjem ali umetniškim ustvarjanjem in na odprtost univerze. Sodim, da povedanemu tudi danes ni kaj dodati. Univerze niso bile ustanovljene zato, da ustvarjajo finančni dobiček, ampak so kulturne ustanove kompetitivne družbe, ki vlaga tako v tehnologijo kot v kulturo. »Uporabnost« univerze oziroma posameznih ved je odvisna predvsem od kakovosti znanja, od zahtev družbe oziroma od tega, kakšno vlogo družba pripisuje univerzi pri vsesplošnem napredku. Za napredno družbo oziroma državo sta značilni visoka tehnologija in visoka razredna kultura. Ključni dejavnik so seveda investicije na vseh področjih in oblikah izobraževanja. V kolikor bo začel veljati novi zakon o visokem šolstvu, bomo morali na univerzi v statutu uskladiti vrsto proceduralnih in drugih vprašanj, ki jih zakon ne navaja oziroma jih je namenoma prepustil univerzitetni avtonomiji, v skladu z magno karto evropskih univerz. Univerza bo v bodoče v okviru Nacionalnega programa visokega šolstva opravljala koordinacijsko in integrativno vlogo. Organizirala bo izvajanje interdisciplinarnih programov in skrbela za načrtovanje razvoja, investicij, infrastrukture. Morala bo zagotavljati odličnost in učinkovitost. Članice univerze bodo morale, kolikor se jim bo to zdelo potrebno glede na sedanje stanje, uskladiti svojo organizacijsko strukturo tako, da bodo uspešno in povezujoče izvajale svoje programe na področju pedagoškega, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega, razvojnega in drugega delovanja. Kot je v osnutku zakona kot novost predviden nadzor kakovosti izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela, bodo članice univerze obvezane kvalitetno opravljati dela. 66 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 66 6.11.2019 10:29:58 V okviru bodoče organiziranosti bo treba mnoge odločitve usklajevati. Imeli naj bi »multifa-setno« univerzo s skupnimi cilji in veliko mero fakultetne avtonomije. Univerza bo morala nastopa-ti enotno v pogovorih in pri pogajanjih z državnimi organi, oblikovala naj bi stališča glede kakovosti izobraževanja in vključevanja raziskovalnega dela v učni proces, skrbela naj bi za kognitivno tehnologijo in za učinkovito internacionalizacijo. Fakulteta mora biti odgovorna predvsem za moderni-zacijo pouka in učnih programov. Slednje je treba spreminjati v smislu prehajanja od ekstenzivnega na intenziven študij. Delo s študenti naj bi potekalo v manjših skupinah (kjer je to mogoče), spodbujali naj bi individualno delo študentov in s tem njihovo samoiniciativnost in ustvarjalnost. Ne glede nato, v kolikšni meri se posamezne članice univerze ali oddelki vežejo na zunanje pogodbene stranke, morajo brezpogojno ohraniti kvaliteto izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega dela, druge aktivnosti ne smejo omejevati števila ur, namenjenih študentom. Univerza v Ljubljani je uspešno uvedla prvi podiplomski interdisciplinarni študij iz ekologije. Interdisciplinarne podiplomske študije bomo morali na univerzi bolj razvijati, po potrebi tudi s pritegnitvijo uglednih tujih strokovnjakov. Po večkratnih intervencijah na Ministrstvu za šolstvo in šport, naj se ustrezno uredi financiranje podiplomskega študija na univerzi, se je končno vendarle premaknilo. Z delom na sistematični ureditvi financiranja naj bi pričeli to jesen. Univerzi je uspelo tudi zagotoviti denar za individualno raziskovalno delo tistih profesorjev, ki nimajo financiranih raziskovalnih projektov s strani ministrstva za znanost in tehnologijo. Tudi v bodoče se bom zavzemal za táko minimalno podporo znanstvenoraziskovalnemu delu na univerzi. Denar iz rektorjevega sklada bomo namenili mlajšim univerzitetnim sodelavcem. Kritično stanje glede števila asistentov se je sicer nekoliko izboljšalo s tem, da pomagajo pri pedagoškem delu mladi raziskovalci in da je tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, že drugič zapored, pomagalo z razpisi novih mest mladih raziskovalcev. Zavzemali se bomo, da se bo to dogajalo tudi v bodoče. Kar zadeva obnovo univerzitetnega kadra, bi morali omogočiti čim večjemu številu kakovostnih mladih strokovnjakov, ki so trenutno na izpopolnjevanju v tujini, vključitev v sestav univerze. V bodoče bi veljalo pri univerzi ustanoviti šolo za interdisciplinarne in mednarodne študije. Ta naj bi skrbela za interdisciplinarni študij na vseh pomembnih področjih in za povezavo z uglednimi tujimi znanstveniki in strokovnjaki. Šola naj bi skrbela tudi za poletne šole ali seminarje z mednarodno udeležbo. Sodim, da pri teh aktivnostih močno zaostajamo, hkrati pa je v inozemstvu za poletne šole pri nas veliko zanimanja. Zaradi vedno večjega zanimanja mlajših za visokošolski študij in spričo omejenih prostorskih možnosti pri večini članic bi morali čim prej skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport poiskati še druge oblike izobraževanja (na primer študij na daljavo, odprta univerza). Očitno tudi ustanovitev nekaterih visokih strokovnih šol ne bo bistveno omilila prostorske stiske na univerzi. Kar zadeva Računalniški center Univerze v Ljubljani in njegovo osrednjo vlogo pri ureditvi mre- že, komunikacij in informatike, smo dosegli sporazum in razmejitev pristojnosti med ARNES-om, IZUM-om in Univerzo v Ljubljani. Možna je uporaba superračunalnikov v Sloveniji in na Dunaju. Izdelali smo tudi načrt razvoja informacijskih dejavnosti na univerzi za obdobje 1993/1994. Sprejel ga je Znanstveno-pedagoški svet univerze na svoji zadnji seji in načrt se postopoma uresničuje. Pogoj za uspešno delovanje univerze je tudi usklajeno reševanje študentske problematike. Univerza sodeluje pri reševanju prošenj za bivanje v študentskih domovih tako, da pripravi razvrstitveni seznam po študijskem uspehu. Tudi Center za razvoj univerze opravlja uspešno 67 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 67 6.11.2019 10:29:58 svetovalno vlogo za študente. Že drugo leto zapored se status študenta izkazuje s študentsko iz-kaznico, sedaj v nekoliko izpopolnjeni obliki, in to bodo članice univerze tudi v bodoče izdajale vpisanim študentom. Novi zakon o visokem šolstvu zagotavlja vsakemu študentu, da se vpiše in izobražuje pod enakimi pogoji in dokonča študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu. Lahko bo tudi enkrat ponavljal letnik ali spremenil študijski program oziroma smer. Študent bo imel tudi pravico do vzporednega izobraževanja po interdisciplinarnem ali individualnem študijskem programu, možnost hitrejšega napredovanja ter pravico do najmanj trikratnega opravljanja izpita. Zaradi omenjenih novosti bodo morale članice univerze ustrezno regulativo urediti s pravilniki. Dokončno bomo morali na univerzi urediti kreditni sistem. Univerzitetna komisija za vzgoj-no-izobraževalno delo bo predlog kreditnega sistema, upam, kmalu pripravila za razpravo na Znanstveno-pedagoškem svetu univerze. Kreditni sistem bi omogočal medsebojno priznavanje izpitov in študijskih programov ter prehodnost. V bližnji bodočnosti bi veljalo ustanoviti na univerzi urad za študentske zadeve, ki bi pomagal študentom pri sprejemu v študentske domove, imel bi bazo podatkov o študentih, skrbel bi za tuje študente, imel naj bi svetovalno službo in bil povezan s študentskimi organizacijami. Pogoj za potrjevanje kvalitete v mednarodni konkurenci je tudi sodelovanje pri skupnih mednarodnih projektih in izmenjava profesorjev in asistentov s tujimi univerzami. Univerza v Ljubljani ima podpisane številne pogodbe o sodelovanju s tujimi univerzami. Tudi v bodoče naj bi pri sklepanju novih pogodb upoštevali primere, ko ne bi šlo samo za individualno sodelovanje, ampak za tako, ki vključuje več skupin ali članic univerze. Zlasti bomo podpirali sodelovanje pri skupnih projektih. Tu so se posamezne skupine na univerzi že pokazale kot kakovosten partner evropskim univerzam, kar se med drugim kaže tudi v precejšnjem številu odobrenih programov v okviru TEMPUS-a. V zvezi s finančnimi vprašanji univerze sodim, da bi moral v bodoče prorektor za finančne zadeve postopoma prevzeti tudi dolžnost načrtovanja razvojne strategije univerze. Na ta način bi lahko ustreznim ministrstvom oziroma vladi vsako leto pred pripravo proračuna Republike Slovenije predstavili ključne probleme zastoja normalnega delovanja univerze in prednostne naloge, ki narekujejo dodatne finančne vložke. Financiranje infrastrukture na univerzi je še vedno kritično. Nenehno bo treba opozarjati ustrezna ministrstva na izredno zaostajanje. V letu 1993 je Ministrstvo za znanost in tehnologijo pora-bilo polovico denarja, namenjenega za nakup opreme, za odplačilo nabavljenih superračunalnikov. Kar zadeva prostorski razvoj univerze, je bilo sicer nekaj manjših akcij, vendar do kakšnih več- jih premikov ni prišlo. Investicije v Biološko središče so zakasnile, vendar, kot je videti, bo delna izselitev iz prostorov na Filozofski fakulteti uspešno rešena do jeseni. Univerza je zelo zainteresirana za čimprejšnji začetek gradnje zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice II. Za zaključek naj zapišem staro resnico, da mora rektor skrbeti za ugled univerze in njeno uveljavljanje. Kot doslej se bom tudi v bodoče zavzemal za postopnost reševanja odprtih vprašanj, za dinamičnost in prilagodljivost. Ne nazadnje, poslanstvo univerze ni samo »vsota« strategij posameznih članic, ampak »nekaj« več! Naj tudi za Univerzo v Ljubljani velja princip komplementarnosti, ki ga je zapisal Niels Bohr: »Contraria non contradictoria sed complementa sunt.«12 68 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 68 6.11.2019 10:29:58 O povedanem je potekala razprava na razšir- na njihovi letni skupščini, obiskali pa smo tudi jeni seji Znanstveno-pedagoškega sveta 20. sep- Avstrijski raziskovalni center v Seibersdorfu. tembra. Na njej je predstavil svoje videnje tudi Pred poslopjem Univerze v Ljubljani je 23. drugi kandidat za rektorja, dr. Baldomir Zajc, ki junija potekalo slavnostno odkritje kipa Evropa, se je med drugim tudi zavzemal za sodobno ureje- ki je delo Franceta Kralja. Kip je bil do takrat razno univerzo. stavljen v Lamutovem salonu v Kostanjevici, mes- Na seji univerzitetnega sveta Univerze v Lju- tu Ljubljana sta ga podarila kiparjev sin Zlat in bljani 23. oktobra sem bil z javnim glasovanjem Jasna Kralj, živeča v Švici. Ob odkritju je o delu soglasno potrjen za rektorja v novem dveletnem kiparja Franceta Kralja spregovoril dr. Nace Šumi, mandatu. Za prorektorje so bili potrjeni dr. Bo- nagovor pa sta imela tudi Jože Strgar, predsednik štjan Markič za področje vzgojno-izobraževalnega mestne skupščine, in prorektor dr. Jože Kušar v dela, akad. dr. Alojz Kralj za področje znanstveno- imenu Univerze v Ljubljani.14 raziskovalnega dela, dr. Janez Žgajnar za področje Kot rektor Univerze v Ljubljani sem bil so- študentskih zadev in dr. Jože Kušar za področje podpisnik spomenice znanstvenih in strokovnih finančno-gospodarskih zadev. Ob izvolitvi sem združenj o alternativni »znanosti«, to je proti povedal, da mi vnovična izvolitev pomeni še večjo senzacionalizmu in neznanstvenemu obveščanju odgovornost za razvoj univerze in da pričakujem sredstev javnega obveščanja, proti nepreverjenim pomoč posameznih članic pri pripravi novega sta- in nepreverljivim osnovam tako imenovane »alter-tuta univerze, pri preoblikovanju študijskih pro- nativne« (mejne, dopolnilne, para-) znanosti. O gramov in pri razvoju znanstvenoraziskovalnega številnih vprašanjih s tega področja je bil nato 23. dela. Zavzel sem se tudi za centralizacijo univerze. junija posvet v dvorani Slovenske akademije zna-30. marca je Univerza v Ljubljani podpisala nosti in umetnosti. Pismo o nameri za ustanovitev visokošolskega sre- 13. oktobra je potekala svečana otvoritev Bi- dišča na Slovenski obali, ki je nastalo na pobudo ološkega središča, kamor so se že vselile nekatere skupnosti obalnih občin in bo tako tam dana katedre, v nedokončani trakt pa se bo vselil Inšti-priložnost mladim generacijam za dosego visoke tut za biologijo. Inštituti in katedre biologije so izobrazbe.13 se preselili iz utesnjenih in neustreznih prostorov 12. maja sem kot rektor Univerze v Ljubljani na Filozofski fakulteti in drugod v nove ustrezne na povabilo avstrijskega podkanclerja dr. Erharda laboratorije in učilnice, dokončanih je bilo 4.700 Buseka, avstrijskega zveznega ministra za znanost m2 površin. V zgradbi s skupno površino 6.781 in raziskave, kot član slovenske delegacije na čelu m2 bo 72 laboratorijev, 5 predavalnic, računalni-z ministrom dr. Radom Bohincem obiskal Dunaj. ška učilnica, knjižnica in herbarij. Ob tej priliki Avstrijsko ministrstvo za znanost in raziskave je sva prerezala trak rektor Univerze v Ljubljani in priredilo okroglo mizo o možnostih za širitev so- minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber.15 delovanja na področju znanosti in tehnologije. Na 4. novembra je veleposlanik Združenih držav ravni ministrstev sta bila predvidena podpis po- Amerike v Sloveniji g. Allan Wendt v prostorih sebnega dogovora ter ustanovitev skupne komisije Pravne fakultete izročil 200 strokovnih knjig, ki obeh ministrstev. Beseda je tekla tudi o sodelova- jih je Univerzi v Ljubljani podarila Informativna nju med slovenskimi in avstrijskimi univerzami, agencija ZDA (USIA). o možnosti izmenjave študentov in politiki šti- Novembra sem ob otvoritvi tedna znanosti in pendiranja ter o ustanovitvi predstavništva avstrij- razvoja Slovenije v uvodnem govoru poudaril do-skega Süd-Ost Instituta v Ljubljani. Bili smo tudi ločene prednostne naloge in dejavnost Univerze v gostje Avstrijske akademije znanosti in umetnosti Ljubljani: 69 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 69 6.11.2019 10:29:58 Ker je teden slovenske znanosti za razvoj namenjen predstavitvi prednostnih nalog slovenske znanstvenoraziskovalne sfere, mi dovolite, da povem nekaj misli, ki se navezujejo na dejavnost Univerze v Ljubljani. Težave univerz na splošno danes niso samo v večji ali manjši stagnaciji zaradi premajhnih finančnih vložkov in nenehnega povečevanja števila študentov, ampak tudi v širšem smislu. Med drugim tudi v tem, da so sistem izobraževanja kot tudi drugi sistemi premalo odzivni na sodobne tokove in izzive in da se izgublja inovativna sposobnost. Soodvisnost med tehnološkim napredkom, inovacijo in razvojem izobraževanja je očitna, vendar je realnost bolj zapletena kot najboljši model. Zato se lahko vprašamo, ali so učni programi pravšnji, ustrezni sodobnim zahtevam vrhunske znanosti in ali je izobraževanje zadovoljivo za tista področja, kjer pričakujemo od diplomantov, da bodo pomagali pri prenosu znanja in tehnologij. Na Univerzi v Ljubljani bo letos diplomiralo več kot 2000 mladih, do konca leta pa bom promoviral več kot 180 novih doktorjev znanosti. Iz polletnega poročila Ministrstva za znanosti in tehnologijo sledi, da imamo v Sloveniji približno 3000 raziskovalcev na milijon prebivalcev, medtem ko je v razvitejših državah teh 5000. Podatek kaže na potencialne potrebe po novih visokokvalifi-ciranih strokovnjakih, ni pa za zdaj jasnega odgovora in perspektive, ali bo mogoče doseči ugodne razmere za njihovo zaposlitev. Gospodarska rast in modernizacija gospodarstva sta predvsem vpra- šanji investicije v človeški kapital. Osnovna predpostavka je enostavna – »inteligentnejši« proizvodi in postopki potrebujejo več šolanih ljudi. Ob trenutno 2000 nezaposlenih z visokošolsko izobrazbo in upoštevajoč stroške šolanja predstavlja to neizkoriščeno investicijo v znesku nekaj milijard tolarjev. Nezaposlena je v glavnem generacija od 25. do 30. leta, torej tista v najbolj ustvarjalnih letih življenja. Prepričan sem, da bo v tednu, ki ima pomenljiv naslov Slovenska znanost za razvoj, Slovenija – vstop v razviti svet, izjemna priložnost za poglobljene razprave o vrsti sodobnih tehnologij, ki so za Slovenijo pomembne, nadalje o tem, katera področja naj prvenstveno pokrivamo v okviru nacionalnega programa, in, kar je za Univerzo v Ljubljani izjemno pomembno, kako naj se s svojim intelektualnim potencialom uvrsti v razvojno strategijo Slovenije in povezuje z univerzami v razvitih državah. Strategija razvoja tehnološkega napredka države Slovenije ni enostavna spričo hitrega uvajanja novih znanj v svetu in menjave tehnologij. Univerza v Ljubljani je po svojih raziskavah različno usmerjena. Po eni strani gre za vede, ki so pomembne za ohranjanje narodove identitete, za kopičenje in prenos znanja, po drugi strani pa obstajajo vede, ki so po svoji naravi in znanju neposredno vezane na razvojne in proizvodne programe. Sodim, da je v Sloveniji prvenstveno potrebna revitalizacija industrije, da bi lahko pozneje tudi sama vlagala denar v razvoj. Pa še nekaj – ob procesih lastninjenja ne bi smeli dopustiti, da tuja podjetja, če postanejo večinski lastnik, enostavno ukinejo razvojni sektor in ne dopuščajo nobenih lastnih raziskav. Nihče nam ne bo pomagal, če sami ne bomo zmogli najti poti iz trenutnih zagat. Zato preidimo po opredelitvah strateških razvojnih področij, po sprejetju nacionalnega raziskovalnega programa in po opredelitvi ciljev Tehnološkega sklada do konkretnih dejanj. Univerza v Ljubljani se bo pa potrudila za kvalitetno vzgojo strokovnjakov. Na koncu želim izreči svoje najboljše želje za uspešen potek tedna Slovenska znanost za razvoj in pričakujem obilico plodnih razprav in zaključkov. 70 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 70 6.11.2019 10:29:58 Na seji univerzitetnega sveta Univerze v Lju- bil začasni enotni cenik storitev in uslug članic Uni-bljani 13. decembra so ob koncu mandata doteda- verze v Ljubljani za cene pedagoških, raziskovalnih nji prorektorji poročali o svojem delu v letu 1993. in strokovnih ur ter poenoteni ekvivalenti nadome-Dr. Mirko Jurak, prorektor za znanstvenorazisko- stil za šolnine, habilitacije, magisterije in doktorate. valno delo, je med drugim poročal, da je bila naj- V zvezi z izgubami v poslovanju Knafljevega doma pomembnejša naloga oblikovanje stališč univerze na Dunaju je bil ustanovljen kuratorij Knafljeve do Izhodišč in usmeritev nacionalnega raziskovalnega ustanove, v katerem so bili poleg predstavnikov programa, izoblikovali pa so tudi temeljna izhodi- ministrstev tudi predstavniki Univerze v Ljublja- šča in stališča do uvedbe novih podiplomskih štu- ni, pripravili pa naj bi se tudi predlogi projektov za dijskih programov, novih smeri in njihovega pre- prenovo doma. Glede prostorske problematike čla-imenovanja. Interdisciplinarni podiplomski študij nic univerze je bilo ugotovljeno, da po minimalnih varstva okolja je bil prvič izveden v študijskem letu standardih Unesca primanjkuje približno 60.000 1992/1993, večina udeležencev je prišla iz prakse, m2 prostorov.16 iz podjetij, občinskih uprav in projektnih zavodov, 6. decembra je potekal razgovor na Ministrstvu po izobrazbi so bili to diplomanti agronomije, goz- za znanost in tehnologijo o zidavi nove Univerzite-darstva, arhitekture, gradbeništva, geodezije, ureja- tne knjižnice, za katero je univerza podpisala po-nja krajine, strojništva in rudarstva. sebno izjavo. Minister dr. Rado Bohinc je povedal, Prorektor za izobraževalno področje, dr. Miro- da obstaja malo možnosti za gradnjo zaradi obre-slav Kališnik, je povedal, da imamo za ocenjevanje menitve državnega proračuna. uspešnosti raziskovalnega dela dokaj izdelane kri- 17. decembra sem se udeležil seje častnega od- terije, kar pa ne velja za oceno pedagoškega dela, bora ob proslavi 120-letnice rojstva akad. dr. Josipa čeprav nekaj informacij izhaja iz anket študentov. Plemlja in otvoritve spominske sobe na Bledu. Nadaljevati moramo prizadevanja za kvantitativno ovrednotenje študijskih programov po evropskem 1994 kreditnem točkovnem sistemu ECTS (European Community Course Credit Transfer System). Univerza v Ljubljani je izdala knjižico, v kateri sta Prorektor za študentske zadeve dr. Janez Mo- na 76 straneh predstavljena zgodovina in razvoj slo- žina je navedel, da je bilo v letu 1993/1994 skupaj venske univerze, v uvodu pa sem zapisal da se »Uni-vpisanih na dodiplomskem in podiplomskem štu- verza v Ljubljani trudi ustvarjati klimo, ki predsta-diju 434 tujih študentov, od tega 28 na podiplom- vlja Ljubljano tudi kot pomembno univerzitetno skem študiju. Uvedel je tudi tedenske sestanke s središče v srednji Evropi«. predstavniki študentske organizacije, na katerih so 12. januarja sem sprejel delegacijo zasebne raz- obravnavali njihove številne pobude in izmenjavali iskovalne Univerze Johns Hopkins iz Baltimora v mnenja. Študenti so tudi sami organizirali poletno ZDA, v kateri so bili trije ugledni profesorji, ki so šolo, k sodelovanju so pritegnili poleg domačih še na seminarju na Fakulteti za strojništvo predstavili 12 profesorjev in raziskovalcev iz 10 držav. nekatere njihove laboratorije in govorili o sodelova- Dr. Jože Kušar, prorektor za gospodarsko-fi- nju med univerzo in industrijo. nančne zadeve, se je dotaknil predvsem vprašanja 8. februarja je umrl prorektor dr. Boštjan plač, sistematizacije in financiranja univerze. S so- Markič, na Univerzi v Ljubljani zadolžen za vzgoj-delovanjem Ministrstva za šolstvo in šport so bili no-izobraževalno delo. Na komemorativni seji 11. doseženi ugodni količniki za plače za vse negospo- februarja sva o njegovem življenju in delu govorila darske dejavnosti, a kljub temu so se neodgovorno rektor in dekan Fakultete za družbene vede, dr. povišale plače za poslance, ministre, sodnike in to- Ivan Svetlik. žilce. Pri pokrivanju stroškov je manjkal predvsem Obširno poročilo o uspešnem delovanju in na- denar za nabavo knjig in revij, amortizacija nepre- črtih Računalniškega centra Univerze v Ljubljani mičnin pa je znašala borih 8 % potreb. Izdelan je (RCU) je pripravil dr. Tone Vidmar. V njem se je 71 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 71 6.11.2019 10:29:58 dotaknil operacij RCU, vrste komunikacij, poslov- organiziralo Ministrstvo za šolstvo in šport v sode-ne informatike, študijske informatike, splošne in- lovanju z OECD in UNESCO-m. V otvoritvenem formatike ter strategije razvoja.17 govoru sem nanizal sledeče misli: V Cankarjevem domu je potekal seminar, ki ga je v okviru regijskega sodelovanja v visokem šolstvu Posledica intenzivne povezave visokega šolstva v Evropi in rezultat zunanjih pritiskov ter nižjih proračunskih sredstev so močno prisotni interesi in potrebe po oceni kakovosti (quality assessment) ter kontroli učenja in raziskovanja na institucijah visokega šolstva. Pomembnost tega problema se kaže v dejstvu, da je več mednarodnih organizacij vključenih v različne projekte s podobnim ciljem: Svet Evrope v Strasbourgu in UNESCO, CEPES, OECD in CRE (Evropska rektorska konferenca). V skladu z memorandumom o visokem šolstvu je delovna skupina Evropske skupnosti v Bru- slju povabila povezovalno komisijo (Liaison Committee), da predstavi projekt, ki bo vključeval univerzitetni in neuniverzitetni sektor. CRE se je strinjala, da se pridruži temu projektu s posebnim poudarkom na preverjanju oziroma kontroli visokih šol. To pomeni strateško vpeljevanje kakovosti s strani univerzitetne administracije na vseh področjih učenja, raziskovanja in razvoja institucij visokega šolstva. Akademsko preverjanje in pooblaščanje sta bila že vpeljana ali ju vpeljujejo v različnih državah v Evropi in seveda po svetu. Povedati moram, da so med vodilnimi državami v Evropi tudi nekatere manjše, kot na primer Nizozemska in Madžarska. CRE je tudi začela s poskusnim projektom, ki sta ga oblikovala profesorja van Vught in Westerheijden in ki ga je potrdil odbor CRE. Projekt bo trajal dve leti in bo imel pripravljalno obdobje, poskusno obdobje na nekaterih univerzah in zadnjo fazo, v kateri bodo pregledali delo na 10–12 univerzah v obdobju od septembra leta 1994 do septembra leta 1995. Univerze v Goeteborgu, Oportu in Utrechtu so se že obvezale, da bodo naredile poskusno študijo »pilot case studies« in skupaj z vladami svojih držav finančno podprle program. Proces samovrednotenja bo dopolnjen z nizom zunanjih pregledov in obiskov. Model CRE je pred kratkim v delavnici v Parizu predstavil profesor Frans van Vught, direktor Centra za študij visokega šolstva na Univerzi Twente in glavni svetovalec za CRE za to področje. Prvi rezultati tega visokošolskega razvojnega programa bodo posredovani na generalni skupšči-ni CRE v Budimpešti konec avgusta in v začetku septembra leta 1994. Preden poskusim opisati nekatere pomembne vidike zagotavljanja kakovosti, natančnega pregleda, kontrole ali sodbe o kakovosti in standardih v visokem šolstvu oziroma kakršenkoli že je primeren izraz za te procese, se bom ozrl na dva koncepta, ki sta danes prisotna. To sta ocena kakovosti (quality assessment) in preverjanje ali kontrola kakovosti (quality audit). Po mnenju nekaterih meja med obema ni dovolj jasno določena. Oceno kakovosti institucij visokega šolstva je začel francoski Centre National d‘Evalution, medtem ko je revizijo kakovosti vpeljala angleška skupina pri njihovem Svetu za kakovost visokega šolstva. Pod izrazom quality assessment ali ocena kakovosti mislimo predvsem sistemsko preverjanje načinov, kako neka institucija visokega šolstva ali njena članica poskuša doseči svoje cilje, to je, kakšen je študij študentov in kako se pripravljajo za svoje bodoče delo v skupnem procesu učenja in raziskovanja in/ali kako določena institucija priskrbi svoje prostore in opremo za uresničitev tega procesa, to je z organizacijo dobre servisne službe, kot so na primer laboratorijsko delo, oprema, knjižnice, informatika ter vodenje. 72 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 72 6.11.2019 10:29:58 Na drugi strani naj bi quality audit ali preverjanje kakovosti pomenil sistematično preverjanje in ocenjevanje, ali aktivnosti za kakovost ustrezajo načrtovanim dogovorom. V obeh primerih imamo različne cilje: na eni strani kontroliramo tako imenovani »produkt«, to so študentje do diplome, ki naj bi bil rezultat učenja, raziskovanja in servisiranja s strani fakultete, po drugi strani pa ocenjujemo dejavnosti visokošolske institucije, njeno kakovost in način za kontrolo celotnega procesa. Po mojem mnenju bi moral takšen seminar dati odgovor na nekatere dileme in bo, kot se po navadi dogaja, odprl mnoga nova vprašanja. Dovolite mi, da začnem z glavno dilemo – kako uskladiti avtonomijo univerze z njenim financiranjem. V skladu z Magno Charto Universitatum evropskih univerz so univerze avtonomne oziroma bi vsaj morale biti. Če pravilno razumemo, to pomeni, da so najprej same odgovorne za kakovost izobraževalnega procesa in da kakovosti ne moremo nalagati od zunaj. Univerza mora zato razvijati rigorozen sistem samovrednotenja, ki bo pokrival vse vidike kakovosti s ciljem, da noben del ne pade pod zahtevano raven. To ne sme biti proces za samozaščito, temveč praksa za izboljšanje sistema. Seveda mora obstajati tudi javna odgovornost v smislu optimalne porabe sredstev za zagotavljanje najkakovostnejšega učenja in raziskovanja, kar je mogoče zagotoviti le z ostrim izborom učiteljskega osebja. Univerza bi si morala prizadevati za dobre prostore in opremo in ne nazadnje za možnost, da priskrbi študentom primerna stanovanja za bivanje in da jih podpre v kulturnem in športnem udejstvovanju. Univerza mora pokazati svojo kakovost tistim, ki jo plačujejo, to je vladi, davkoplačevalcem, delavcem, staršem – skratka vsej družbi. Vedeti moramo, da je za univerzo ali njene posamezne članice, potem ko dobijo pooblastilo, to obveznost in priznanje določenih standardov in kakovosti. Poleg samovrednotenja, ki ni lahka naloga, je tudi zunanje vrednotenje, ki ga ne smemo jemati samo kot nekakšno vdiranje v avtonomijo univerze, saj je njegov namen pomagati pri rednem sa-movrednotenju, pri odkrivanju nekaterih problemov zunaj univerze in pri prizadevanju za mednarodno združljivost programov in študija. Na koncu teh dolgotrajnih in delikatnih procesov obstaja še zadnja ocena, to je akreditacija univerze kot celote, ki omogoča univerzi vstop v družino najboljših univerz v Evropi in svetu. Že na samem začetku seminarja moramo ugotoviti, da zaradi različnih kultur in tradicij v Evropi visoko šolstvo v tem prostoru ne more biti enako in homogeno. Preveč je različnih vplivov na izobraževanje, ki izvirajo iz zakonodajnih razlik, financiranja, različnih poslanstev posameznih univerz, nacionalnih interesov, notranjih pravil in podobno. Če odmislimo naštete razlike, pa je nedvomno veliko skupnih točk in interesov, s katerimi se lahko strinjamo, saj bo kredibilnost univerze v prihodnosti vse bolj pomembna. 22. februarja je bila na seji univerzitetnega sveta zadnja ohranja relikt preživelega delegatskega siste- živahna razprava o delegatskem sistemu na Univer- ma. Dosežen je bil kompromis, da bo sicer vedno zi v Ljubljani. Šlo je za predlog statutarnega sklepa, odločala večina univerzitetnega sveta, a pri študent-po katerem naj bi odpravili tripartitno odločanje. skih vprašanjih bo morala biti ob glasovanju navzo-Tako naj bi pomagali premostiti vmesno obdobje ča tudi večina študentskih predstavnikov. do uveljavitve novega visokošolskega zakona. Štu- Univerzitetni svet je pozval članice Univerze dentski predstavniki so vztrajali, da bi odločanje ve- v Ljubljani, da do 22. marca predlagajo kandida- čine ogrozilo njihove koristi, a je zalegel argument, ta za izpraznjeno mesto prorektorja za področje da s tripartitnim sistemom odločanja univerza kot vzgojno-izobraževalnega dela. V roku so članice z 73 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 73 6.11.2019 10:29:58 ustreznimi utemeljitvami poslale predloge za dr. Cleveland State University na povabilo predsednice Sašo Svetino (Medicinska fakulteta in Fakulteta za (rektorice) Claire van Ummersen. S to univerzo je elektrotehniko in računalništvo), dr. Dragico We- imela Univerza v Ljubljani podpisano pogodbo že dam Lukić (Pravna fakulteta), dr. Nika Toša (Fa- od leta 1992, vendar je akademsko sodelovanje pre-kulteta za družbene vede) in dr. Ivanko Brglez (Ve- cej zamrlo. Ameriška stran je zagotovila, da bodo terinarska fakulteta). Univerzitetni svet je pozval poskusili vzpostaviti bolj aktivno sodelovanje. Na rektorja, da opravi razgovore s predlaganimi kandi- povabilo Slovensko-ameriške fundacije za dedi-dati in z izborom seznani univerzitetni svet na nas- ščino (Slovenian American Heritage Foundation) lednji seji. Univerzitetni svet je 16. maja imenoval sem se srečal s tamkajšnjo slovensko skupnostjo v prorektorico za področje vzgojno-izobraževalnega mestnem kulturnem centru ter predaval o stanju dela dr. Dragico Wedam Lukić. vzgojno-izobraževalnega sistema na Univerzi v Lju- V času od 20. do 23. aprila sem se udeležil 43. bljani in o splošnem razvoju v Sloveniji. Posamezne konference evropskih rektorjev (CRE), dan prej pa fakultete oziroma šole sta obiskala tudi dr. Stane Pe-sem sodeloval kot član stalnega komiteja CRE pri jovnik, takratni direktor Nacionalnega inštituta za oblikovanju bodočih aktivnost CRE. kemijo, in dr. Marjan Senjur, nekdanji dekan Eko- Konferenca je bila namenjena predvsem vpra- nomske fakultete Univerze v Ljubljani. Okvirno so šanjem avtonomije univerz in njihove instituci- bili določeni obiski nekaterih ameriških profesorjev onalne dediščine, optimizaciji finančnih virov in pri članicah Univerze v Ljubljani. učinkovitemu upravljanju ter ohranjanju intelektu- 7. junija sem se z rektorjem Univerze v Mari- alne dediščine. boru dr. Ludvikom Toplakom udeležil sprejema pri 6. maja sem kot rektor Univerze v Ljubljani predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku, skupaj z dr. Slavkom Gabrom, ministrom za šol- ki sva mu sva izročila predloge, oblikovane 6. juni-stvo in šport, dr. Radom Bohincem, ministrom za ja na podlagi sklepov zadnje rektorske konference. znanost in tehnologijo, ter Dagmarjem Šusterjem, Vsebina slednjih se je glasila: predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije, podpisal pismo o nameri za ustanovitev Univerzi- Glede na spremenjene pravne, lastninske in po- tetne službe za inovacije v delovnem razmerju vi- litične odnose po predhodnem dogovoru na rek- sokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sode- torski konferenci ter delovnih razgovorih univerz lavcev. Pismo o nameri vsebuje naslednja področja predlagava: dela: varovanje vseh vrst intelektualnih dosežkov, • da se v 30 dneh pooblasti enega ministra oziroma imenuje podpredsednika vlade, ki trženje patentov in inovacij ter komuniciranje z in- bo s polnimi pooblastili predsednika vlade teresenti za raziskovalne storitve ter obveščanje čla- obravnaval vprašanja univerz; nic o mednarodnih razpisih raziskav in štipendij. • da Vlada Republike Slovenije v 30 dneh Podpisniki bodo zagotovili finančno pomoč, služba pripravi osnutek zakona o financiranju uni- pa se bo ustanovila mesec dni po sprejemu zakona verze, upoštevajoč ustavna določila o avto- o inovacijah v delovnem razmerju.18 nomiji univerze; Maja sem bil sopodpisnik (39 podpisov) izjave • da se zakonsko določene izhodiščne plače ob peti obletnici Majniške deklaracije, ki je bila iz- univerzitetnih učiteljev in voljenih funk- hodišče za družbeno prenovo. V njej je bilo zapisa- cionarjev države v razponu izenačijo glede no, kaj se je uresničilo, kaj še ni uresničeno in kako količnikov in glede vrednosti osnovne plače po količniku; nadaljevati tam, kjer so bili cilji zaustavljeni. • da Vlada Republike Slovenije v roku 30 dni Na povabilo dr. Agnarja Pytte, predsednika preuči in predlaga sistemske rešitve glede (rektorja) Case Western Reserve University v Cle- pravnega statusa, organizacije in financira- velandu, sem v času od 22. do 25. maja obiskal nja študentskih domov, študentskega ser- imenovano univerzo. Pogovarjali smo se o tesnej- visa, študentskih organizacij, študentskega šem sodelovanju obeh univerz, obiskal sem tudi športa in drugih obštudijskih dejavnosti; 74 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 74 6.11.2019 10:29:58 • da se v roku 30 dni uredi pravno vpraša- ustanovi država na predlog univerze ali pa univerza nje nasledstva premoženjskih in nepremo- ob soglasju ustanovitelja ustanovi samostojni inšti- ženjskih upravičenj nekdanje Univerzitetne tut oziroma zavod ali gospodarsko družbo. Pravno konference ZSMS oziroma drugih orga- podlago za reševanje študentske problematike pri- nizacijskih enot ZSMS, povezanih z uni- naša Zakon o študentski skupnosti, sprejet na junij- verzo, v odnosu med LDS in študentsko organizacijo; skem zasedanju Državnega zbora. V tem kontekstu • da se pravni status univerzitetnih inštitutov naj se uredi tudi vprašanje nastavitvenih zmoglji- preuči in sistemsko rešuje v kontekstu prav- vosti za podiplomske študente. Zakon o skupnosti nega statusa univerze; študentov vsebuje tudi podlago za razrešitev vpra- • da naj se zakon o fundacijah pospeši v pro- šanj nasledstva nekdanje Univerzitetne konference ceduri, vključno s klavzulo o denacionali- ZSMS. Njeno premoženje bo ugotovila posebna zacijskih upravičenjih nekdanjih fundacij, komisija. Predlog zakona o fundacijah je vlada že ter se s posebnimi zakoni uredi vprašanje obravnavala ter ga posredovala Državnemu zboru v drugih neprofitnih organizacij. obravnavo in sprejem.19 Od 8. do 10. junija sem se na Dunaju na po- Predsednik vlade Republike Slovenije je 5. ok- vabilo udeležil mednarodne konference z naslovom tobra poslal odgovore na zapisane predloge. Med Univerza in družba: mednarodne perspektive javne drugim je navedel, da je za koordinacijo sistemsko politike in institucionalne reforme. zadolžen predsednik odbora za javne zavode in da 13. junija sem na univerzi sprejel rektorja Uni- naj se obnovi nekdanja praksa rednih mesečnih verze Trstu, dr. Giacoma Borrusa, razgovori pa so sestankov obeh rektorjev in ministrstev za šolstvo in potekali o sodelovanju obeh univerz, ki je bilo za-znanost s sodelavci. Vprašanje univerz naj se obrav- dovoljivo. Predstavniki naše in tržaške Filozofske nava v okviru pooblastil omenjenih ministrstev, po fakultete, ki so se pred tem sestali, so izrazili želje potrebi pa tudi na ravni vlade. Razprava ob pripravi po dopolnilnem izobraževanju vzgojiteljev, učite-besedila odloka o preoblikovanju obeh univerz je ljev in profesorjev na slovenskih šolah in programih pokazala, da je možno in potrebno nekatere bolj v Italiji, po nastavitvi univerzitetnega profesorja za podrobne opredelitve urediti v tem aktu, predvsem slovenski jezik na Filozofski fakulteti tržaške uni-vprašanja financiranja univerz iz več virov. Dru- verze. Dogovorjeno je bilo tudi, da bosta oba de-gi pomembni akt, ki bo prispeval k reševanju teh kana poiskala rešitve in konkretne oblike skupnega vprašanj, je Nacionalni program visokega šolstva, sodelovanja.20 ki bo stekel po Odloku o preoblikovanju univerz. 29. julija sva rektorja Univerz v Ljubljani in Z novim zakonom o plačah so bile plače univer- Mariboru z ministrom dr. Radom Bohincem slove-zitetnih učiteljev izboljšane. Tudi Ministrstvo za sno podpisala pogodbo o financiranju raziskovalne znanost in tehnologijo je dvignilo ceno raziskoval- dejavnosti na univerzah. Za oba rektorjeva skla-ne ure povprečno za približno 19 %, ponovni dvig da je ministrstvo namenilo 65 milijonov tolarjev, se predvideva v kratkem. Delovnopravni predpisi za 25 milijonov več kot v lanskem letu, od tega je dopuščajo učiteljem na univerzah dodatno redno prejela Univerza v Ljubljani 40 milijonov tolarjev. zaposlitev z delom na raziskovalnih projektih, ki Ob tem sva oba rektorja pojasnila, da je bil lanski jih plačuje država, do tretjine čez polni delovni čas. denar namenjen predvsem podpori pri podiplom-Izjemoma je omogočena raziskovalna zaposlitev skem študiju in nabavi osebne raziskovalne opreme profesorjev še čez mejo 1,33 redne zaposlitve, ven- univerzitetnih profesorjev, udeležbi na znanstvenih dar z izplačilom v obliki avtorskega honorarja. V konferencah, stroškom v zvezi z objavami v tujih vladi so soglašali s predlogom, da se pravni status znanstvenih revijah in tako dalje. univerzitetnih inštitutov sistemsko rešuje v okviru Od 16. do 18. oktobra sem bil na delovnem univerze. Možnosti je več: inštituti so lahko usta- obisku na Univerzi v Lódžu, s katero ima Univer-novljeni bodisi kot enote visokošolskih zavodov, za v Ljubljani pogodbo o sodelovanju. Z dekanom kot samostojni zavodi v okviru univerze, lahko jih 75 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 75 6.11.2019 10:29:58 Filozofske fakultete dr. Franetom Jermanom sva Znanstvenoraziskovalno delo je postalo manj po-obiskala njihovo fakulteto in sklenila dogovor o membno v primerjavi s pedagoškimi obveznostmi, poglobljenem sodelovanju in vzpostavitvi lektorata prišlo pa je tudi do zapiranja univerze navzven. V za slovenščino v Lódžu. preteklih petdesetih letih je bilo preveč reorganiza- Na pobudo rektorja je bil na Univerzi v Lju- cij in od zunaj narekovanih reform. Po osamosvo-bljani ustanovljen konzorcij, v katerem so direktorji jitvi leta 1991 je prišlo do spremembe družbenega slovenskih podjetij in iz tujine. Namen konzorcija sistema in vrednot, prišlo je do preobrazbe Univer-je bil zagotoviti dodatna sredstva za delovanje Uni- ze v Ljubljani s poudarkom na integraciji in njeni verze v Ljubljani. Člani konzorcija so bili: Miloš povezovalni in usklajevalni vlogi, povečal se je tudi Kovačič (Krka, Novo mesto), Ivan Nerad (SKB njen mednarodni ugled, na področju mednarodne-banka), Marko Voljč (Nova Ljubljanska banka), dr. ga sodelovanja je bilo podpisanih več kot 40 po-Jože Duhovnik (Litostroj), Metod Dragonja (Lek), godb, poleg tega se je univerza vključevala v med- Živko Pregl (Mercator), Srečko Korber (Združenje narodne programe. bank Slovenije), dr. Karl B. Bonutti (častni kon- Od leta 1992 je imela univerza poseben rektor- zul Republike Slovenije, Cleveland, ZDA), Phyl- jev sklad in sklad za pokrivanje materialnih stroškov lis Kaminski (Kaminsky Associates, International visokošolskih učiteljev za individualno raziskoval-Consulting, Maryland, ZDA) in dr. Stane Bah no delo. Poudaril sem, da mora univerza navajati (Windsor, Ontario, Kanada). študente na sodelovanje, integriranje različnosti in V času od 23. do 26. novembra sem se v Pisi jih vzgajati v ustvarjalne strokovnjake. Vedno več udeležil evropske konference z delovnim naslovom bo interdisciplinarnih povezav. Univerza potrebu-Univerza – soočanje z njenimi evropskimi odgovor- je skladen razvoj vseh ved, za kar moramo preseči nostmi. Univerza v Ljubljani je bila na to konferen- morebitne prepreke, bodisi v zasebnih odnosih ali co posebej povabljena med približno sto drugimi zunanjih vplivih. evropskimi univerzami. Ob koncu zasedanja je bila Slavnostne seje univerzitetnega sveta Uni- tudi svečanost ob 650-letnici Univerze v Pisi. verze v Ljubljani 2. decembra se je udeležil tudi 30. novembra sem z dr. Slavkom Gabrom, predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez ministrom za šolstvo in šport, podpisal pogodbo o Drnovšek kot slavnostni govornik, ki je med dru-financiranju izgradnje univerzitetne računalniške gim povedal, da je pred petinsedemdesetimi leti mreže. ustanovitev slovenske univerze bila mejnik, ko se Leta 1994 je Univerza v Ljubljani praznovala je univerza uvrstila med najvišje znanstvene in pe-75 let neprekinjenega delovanja in ob tej prilož- dagoške ustanove na svetu. Razvoj visokega šolstva nosti je izšel zbornik s številnimi prispevki o bogati je povezan z načrti za prihodnost, širok dostop zgodovini in opravljenem delu v letih od 1919 do do visokošolskega študija in njegova kakovost sta 1994. V zborniku je opisan zgodovinski del s stati- strateška pogoja za razvoj slovenske države. Vse stičnimi podatki, za zadnjih pet let pa smo predsta- večje izobraževalne ambicije in hitri razvoj novih vili izjemno raziskovalno, razvojno, umetniško in znanstvenih področij postavljajo pred visoko šol-publicistično dejavnost posameznih članic.21 Od stvo tudi zahteve po trdnih standardih kakovosti. ustanovitve in prvotnih pet fakultet je število čla- Najbolj zanesljivo priznanje teh standardov je nic naraslo na 14 fakultet, 3 akademije in 6 visokih vsekakor odmevnost naših profesorjev in znan-in višjih šol. Število študentov se je od leta 1991, stvenikov v tujini, pa tudi uspešno vključevanje ko jih je bilo vpisanih 25.789, povečalo na 28.522 naših diplomantov v delo povsod po svetu. Brez v letu 1993. V svojem prispevku sem poudaril, da ustvarjalnega dela na univerzi si ne moremo zasta Zakon o visokem šolstvu iz leta 1975 in uva- misliti smelih razvojnih načrtov Slovenije. Mnoge janje temeljnih organizacij združenega dela z nek- temeljne strokovne dileme, ki nam jih zastavlja ritičnim prenosom na univerzo pomenila odpoved sedanje obdobje, ne bi bilo mogoče razrešiti brez skupnim naporom in povezovalni vlogi univerze. podpore strokovnjakov z univerze. Enotnosti in 76 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 76 6.11.2019 10:29:58 povezanosti raziskovalnega in pedagoškega dela akademija, katere se je udeležil tudi predsednik Re-ne zahteva samo notranja logika znanosti, temveč publike Slovenije Milan Kučan, kulturni program tudi razvojna logika sodobnih družb.22 sta pripravili Akademija za glasbo in Akademija za Ob 75-letnici Univerze v Ljubljani je bila gledališče, radio, film in televizijo s svojimi študen-v Cankarjevem domu 3. decembra slavnostna ti. V slavnostnem govoru sem povedal tole: Dovolite mi, da povem nekaj misli in dejstev mimo tega, kar je zbranega in napisanega v zborniku, ki je izšel ob tej priložnosti. Aristotelove besede, da vsi ljudje po naravi želijo priti do znanja, so po več kot dveh tisočletjih postale pravica, zapisana v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah iz leta 1948. Navajam: »Vsakdo ima pravico do izobrazbe in višje šolanje mora biti na osnovi doseženih uspehov vsem enako dostopno. Izobrazba mora biti usmerjena k polnemu razvoju človekove osebnosti in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.« Temu ni kaj dodati. Univerza se je rodila v Evropi, je del evropske kulture, Univerza v Ljubljani pa tudi del kulture slovenskega naroda. Poslanstvo evropskih univerz je z odpiranjem novih področij in odpravljanjem znanstvenih, kulturnih in geografskih pregrad leta 1987 dopolnila Magna Charta Universitatum, ki jo je podpisalo več kot 500 evropskih univerz. Začetki visokošolskega študija na Slovenskem segajo v začetek 17. stoletja s študijem, ki je bil za takratne čase običajen. Spričo tega uvrščajo druge akademske ustanove Univerzo v Ljubljani med starejše evropske univerze ne glede na to, da sega njeno neprekinjeno delo le 75 let nazaj. Ustanovitev jezuitskega kolegija v začetku 17. stoletja v Ljubljani, ki je takrat štela le okoli 7.000 meščanov, in v mestih sosednjih pokrajin je verjetno posledica želje po utrjevanju takratne cesarske oblasti. Tri stoletja so trajali napori in boj za slovensko univerzo s stalnim in popolnim študijem. V tem času so se menjavala obdobja delovanja in prekinitve študija bogoslovja, modroslovja, pravoslovja in medicine, deloma tudi naravoslovja. Boj za slovensko univerzo je bil istočasno tudi boj za narodno samobitnost s sočasnim prehodom poučevanja v latinščini in nemščini k slovenščini. Leta 1849 je na interpelacijo v državnem zboru avstrijski minister za notranje zadeve in šolstvo (1848–1849) grof Franz Stadion rekel, da »se je ministrstvo prepričalo o koristi, da, o potrebi visoke šole […] in je izprevidelo, da je Ljubljana za to posebno prikladno mesto«. Seveda se ni nič zgodilo, najverjetneje iz strahu pred naraščajočim širjenjem neodvisne slovenske razumniške misli. Že v tem času in pozneje smo imeli sposobne strokovnjake, številni Slovenci so bili profesorji na tujih univerzah, nekateri celo ugledni rektorji dunajske univerze. Zahteva po popolni slovenski univerzi je bila z vso ostrino spet postavljena konec leta 1908 z manifestacijo v dvorani hotela Union. Šele konec leta 1918 je bila ustanovljena Vseučiliška komisija in Zakon o ustanovitvi Univerze v Ljubljani je izšel 1. 9. 1919. Univerza je s tem dobila 5 fakultet: teološko, filozofsko, pravoslovno, tehnično in medicinsko, obe slednji še nepopolni. Prizadevanje za slovensko univerzo je sočasno izražalo veliko zavzetost za ustvarjalnost in kakovost dela. To dokazuje imenovanje prvih 18 univerzitetnih profesorjev, od katerih jih je bilo 13 že prej habilitiranih na uglednih evropskih univerzah. Pri njihovem imenovanju so bili upoštevani izjemno zahtevni kriteriji. To je pomenilo dobro izhodišče za začetek kakovostnega dela in za kasnejši izbor novih profesorjev. Žalibog je bila v prvem desetletju neprekinjenega dela Univerza v Ljubljani vedno v negotovosti za svoj obstoj. Iz leta 1927 izvira resolucija, ki pravi, da je »ljubljanska univerza za Slovence 77 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 77 6.11.2019 10:29:58 veličasten simbol osvoboditve, priznanje njihove enakopravnosti ter narodne in kulturne indivi-dualnosti«, vendar je bilo potrebno univerzo poimenovati po kralju Aleksandru, da je niso ukinili. Po letu 1945 so se kmalu pričele reorganizacije, najprej razdružitev na tri dele, leta 1954 pa spet združitev v eno univerzo. Istega leta je bil v takratni zvezni skupščini sprejet prvi povojni zakon o univerzah, kljub številnim pripombam univerz in brez soglasja in podpore s strani profesorjev. Za izvolitve je bila potrebna tudi moralnopolitična ocena. Po drugi svetovni vojni je več deset profesorjev zapustilo ali moralo zapustiti Univerzo v Ljubljani. Z zakonom o ureditvi visokega šolstva v Ljudski republiki Slovenije leta 1949 je bilo odločeno, da se Teološka fakulteta izloči iz sestava univerze in postane samostojna fakulteta. Položaj zunaj univerze in državno priznane fakultete je Teološka fakulteta izgubila junija leta 1952 na temelju dopisa Sveta za prosveto in kulturo pri vladi Ljudske republike Slovenije, njeni profesorji pa so izgubili status javnih uslužbencev.21 Na veliko negodovanja in nasprotovanja na univerzi je naletel predlog, da se znanstveno delo prenese na inštitute, na fakultetah naj bi ostalo predvsem pedagoško delo. K sreči se to ni moglo nikoli dosledno izvajati. Sledilo je še več zakonskih sprememb, ustanovljene so bile nove članice univerze. Znižani so bili tudi kriteriji za elekcije in reelekcije, študij je bil skrajšan, končno je bila univerza samo še skupnost članic. Spori med profesorji, oblastjo in drugimi dejavniki zunaj univerze so se večkrat zaostrili. V samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji se je spričo zavesti, da delamo na univerzi predvsem v korist slovenskega naroda, povečala samozavest in izboljšala kakovost pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela, kar je mogoče razbrati tudi iz poročil članic univerze v zborniku ob 75-letnici. Univerza je z novim Zakonom o visokem šolstvu spet dobila svojo avtonomijo, spet je postala pomembna njena povezovalna in usklajevalna vloga. V starih časih so bile univerzitetne avtonomije zelo velike, imele so celo sodne pravice. Tudi v obdobju med obema vojnama je imela univerza veliko avtonomijo, po drugi svetovni vojni se je politika kmalu spotaknila ob njo, češ da s takratno stvarnostjo nima zveze in da je avtonomija značilna za zaostale dežele. Danes ima Univerza v Ljubljani institucionalno avtonomijo z akademsko svobodo izobraževanja in raziskovanja, sama izbira profesorje izključno z vidika njihove profesionalnosti. Ob tem naj omenim, da 85 visokošolskih institucij, ki so bile ustanovljene do leta 1520 v srednji in zahodni Evropi, še vedno obstaja, od tega je 70 univerz. To jim je zagotovila avtonomija s posledično sposobnostjo prilagajanja situacijam, ne nazadnje obstaja tudi preprost razlog, da zanje ni boljše alternative, čeprav v novejšem času tudi druge institucije opravljajo del njenih dejavnosti. Univerza – to smo ljudje, ljudje, ki ustvarjajo in delajo za napredek, ljudje, ki živijo za univerzo. Univerzitetni profesorji, pravijo, so tisti razumniki, ki so večinoma drugačnega mnenja. Za nekatere je to lahko moteče, a v žlahtnem primeru je to pozitivna vrednota, je bistvo napredka. Težko delo prevzema sedaj srednja generacija. Ta daje univerzi nov pomen in odpira nova ob-zorja, kar pa ne pomeni, da nismo ničesar dolžni tistim, ki so odšli ali odhajajo. Spoštovani profesorji zaslužijo, da njihovo delo ocenimo po njihovih prispevkih vedam in univerzi in jim izkažemo primerno priznanje in zahvalo. Spoštovani! Bodočnost pripada učeči se družbi – gre za neprekinjeno izobraževanje od otroštva do starosti. Izobraževanje je potreben pogoj za prilagajanje demokratične družbe novim zahtevam, zlasti v smislu inovativnosti in visoke kakovosti. Izobraževanje samo ni zadosten pogoj, ni dovolj imeti veliko znanja, znati ga je treba tudi uporabiti. Izobraževanje mora imeti evropsko dimenzijo, 78 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 78 6.11.2019 10:29:58 kar pomeni, da moramo biti primerljivi po kakovosti in uporabiti najboljše izkušnje uglednih univerz po svetu. Ni pomembno, ali bomo imeli v bodoče evroprofesorje in evroštudente, ampak kako učinkovito bo lahko univerza opravljala svoje poslanstvo. Naj zaključim s staro resnico, da pomeni napredek znanosti stalno popravljanje znanja. Res-nica, čeprav relativna in začasna, ni afirmacija, ampak proces iskanja in je vedno tvegan proces z možnostjo zmote. Sicer pa je tudi svoboda tvegana, a smo Slovenci dokazali, da se zanjo splača žrtvovati. Zato naj bo Univerza v Ljubljani tudi v bodoče skupnost svobodnega duha, naj bo ustvarjalna in naj služi potrebam slovenskega naroda. Drugi slavnostni govornik, predsednik Repu- visokega šolstva. Ključno merilo za izobraževalno, blike Slovenije Milan Kučan, je med drugim dejal, raziskovalno in vzgojno delo na univerzi kot javni da naša prva univerza ni nastala po naključju, am- ustanovi in odlični sestavini civilne družbe naj bo, pak smo jo Slovenci dobili po zaslugi boja sloven- da bodo iz slovenske univerze v Ljubljani prihajali skih izobražencev, predvsem po zaslugi boja za naci- ljudje, ki bodo znali govoriti resnico in ki jo bodo onalni program. Naša najstarejša univerza je v vseh tudi pripravljeni govoriti.22 nemirnih časih svojega življenja dajala Sloveniji Konec decembra sprejeti Odlok o preobliko- znanja in etične kriterije za poklicno delo, razpirala vanju Univerze v Ljubljani je nekoliko spremenil odlični svet akademske izobrazbe in svetovljanstva njeno sestavo, ki je sledeča: 18 fakultet, 3 akademi-ter zavezala ravnanja tisočih svojih diplomantov v je in 4 visoke strokovne šole. Po tem odloku mora korist slovenskega narodnega občestva, resnice ter univerza najpozneje v 6 mesecih sprejeti nov sta-spoštovanja človekovega dostojanstva in njegovih tut in najpozneje v 3 mesecih po njegovi uveljavi-pravic. Dotaknil se je tudi zgodovinskega razvoja tvi oblikovati nove vodstvene organe. S tem naj bi ob nastajanju Univerze v Ljubljani. Med drugo sve- bil celotni postopek uveljavljanja nove zakonodaje tovno so mnogi profesorji in študenti z življenjem zaključen. Vendar ob tem še ni bil zaključen ustav-plačali upor proti uničevanju Slovencev. V desetle- ni spor glede 60. člena Zakona o visokem šolstvu tjih po drugi svetovni vojni se je krepila univerzi- (upokojitve rednih profesorjev) in 56. člena, ki tetna demokracija, pred ideološkimi pritiski pa govori o možnosti izvolitve rednih profesorjev po je večina razumnikov znala ubraniti poštenost in zaostrenih merilih. dostojanstvo znanstvenika, kajti univerza je zaveza- na resnici. Pri presoji petdesetih let potov sloven- 1995 skega visokošolskega sistema in posebej ljubljanske univerze v drugi Jugoslaviji bo zgodovinska analiza Konec preteklega leta sem imenoval komisijo za zagotovo upoštevala, da so v okviru univerze v tem pripravo novega statuta univerze glede na podlagi času nastale številne nove fakultete in visoke šole, novega zakona o visokem šolstvu, statut smo morali da je univerza skušala slediti duhu in znamenjem sprejeti do konca meseca junija. Komisijo so sestav- časa industrijske in pozneje poindustrijske družbe, ljali predsednik komisije dr. Janez Kranjc, glavna da so se možnosti univerzitetnega študija za mlade tajnica Marjeta Vilfan in prorektorica dr. Dragica rodove razširile in demokratizirale. Po letu 1991 se Wedam Lukić. Pri pripravi statuta je pri členih, ki je prvič zgodilo, da stojita druga ob drugi slovenska urejajo znanstvenoraziskovalno delo, sodeloval tudi država in slovenska univerza v neposrednem dia- prorektor akad. dr. Alojz Kralj. Na osnutek so de-logu, a s skupno odgovornostjo. Upravičeno zdaj kani podali svoje pripombe, statutarna komisija pa veliko pričakujemo od današnje slavljenke – lju- je popravljeni osnutek statuta predložila univerzite-bljanske univerze – in drugih ustanov slovenskega tnemu znanstveno-pedagoškemu svetu v razpravo, 79 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 79 6.11.2019 10:29:58 slednji pa je ugotovil, da je osnutek statuta ustre- univerzami v Latinski Ameriki) in Copernicus (me-zen za nadaljnje delo. Statut s 338 členi je bil nato duniverzitetno sodelovanje na področju ekologije) z nekaj amandmaji sprejet na seji univerzitetnega ter skupnih projektov CRE in Komisije za zvezo sveta.23 Statut ima poleg podrobnega naštevanja (sodelovanje zahod-vzhod, akademska mreža).24 notranje organiziranosti in dejavnosti univerze še Britanski veleposlanik v Republiki Sloveniji nekatere značilnosti, kot na primer, da na univerzi g. Gordon MacKenzie Johnston je 23. januarja v ni dopustno delovanje političnih strank, da unifor- zbornični dvorani univerze na posebni slovesnosti mirani pripadniki policije ali vojske ne smejo vsto- izročil Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Maribo-piti v prostore univerze, da univerza objavlja razpise ru kompletno dokumentacijo za predmet jeklenih delovnih mest in ne več posamezne članice, da se- konstrukcij, ki je rezultat večletnega projekta v sklo-nat univerze voli redne profesorje in ne več fakulte- pu programa COMETT Evropske unije. Izdelavo te. Pri vseh spremembah je bilo potrebno premago- dokumentacije je omogočil britanski Know How vati določene odpore, ker starega načina mišljenja Fund (KHF), ki je na prošnjo slovenskega Ministr-ni bilo mogoče takoj spremeniti. stva za znanost in tehnologijo prevzel kritje celot- Od 13. do 15. januarja sem se kot stalni član nih stroškov priprave dokumentacije. Slednjo bodo komiteja CRE udeležil sestanka stalnega komiteja uporabljale Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Evropske rektorske konference v Ženevi. Razprava, in Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani ter na podlagi katere so bili sprejeti zaključki, je med Fakulteta za gradbeništvo in Fakulteta za strojništvo drugim potekala o preverjanju kakovosti, meduni- Univerze v Mariboru. verzitetnih povezavah, forumu univerze–industrija, Ob predlogu nove šolske zakonodaje sem 31. seminarjih za vodstva univerz, dvoletnih konferen- januarja s predsednikom SAZU, akad. dr. France-cah, priporočilih zadnje generalne skupščine v Bu- tom Bernikom, in rektorjem Univerze v Mariboru, dimpešti in drugih aktivnostih CRE v prihodno- dr. Ludvikom Toplakom, sopodpisal sledečo izjavo sti v okviru programov Columbus (sodelovanje z o vzgoji in izobraževanju: Podpisani z vso zavzetostjo in odgovornostjo opozarjamo, da sta za razvoj slovenskega naroda in države šolski sistem in sistem vzgoje in izobraževanja na vseh stopnjah ena temeljnih ravni narodove prihodnosti in njegovega uveljavljanja v sodobnem demokratičnem in pluralnem svetu. Šolski sistem in sistem vzgoje in izobraževanja na vseh stopnjah sta zapletena in zelo občutljiva sestava, ki sta že v naši preteklosti bistveno prispevala k temu, da smo se kot narod ohranili na tem civilizacijsko-kulturnem križišču Evrope. Visoka etičnost in temeljito znanje naših ljudi, ki so šli po svetu ali so živeli doma, sta vselej vzbujala občudovanje in spoštovanje. Zaradi nenehnega napredovanja znanosti in tehnike ter zaradi velikih sprememb v družbenem razvoju in kulturi je vzgojo in izobraževanje nujno treba snovati in oblikovati tako, da sta v skladu z najbolj domišljenimi vsebinami ter oblikami šolanja. Šolski sistem mora omogočati in zagotavljati individualnost. Šolski sistem mora rodovom tudi omogočati in zagotavljati organizacijski plurali-zem izobraževalnih poti od predšolskih ustanov do podiplomskega univerzitetnega študija (plural-nost državnega in zasebnega šolstva). Poudarjamo, da je treba imeti za večje spremembe v šolskem sistemu dovolj časa za strokovni in javni premislek. K sodelovanju je treba pritegniti najširšo javnost, posebej še starše in vzgojitelje, znanstvenike in ustanove, ter tako pripraviti predloge in modele vzgoje in izobraževanja, ki bodo v skladu z razvojnimi tokovi in perspektivami, hkrati pa bodo ohranjali in razvijali dosežke in vrednote evropske in slovenske civilizacije in kulture, ki zgodovinsko izvirajo iz grško-rimske ter judovsko-krščanske kulture in razsvetljenstva. 80 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 80 6.11.2019 10:29:58 Za tako pomembni razvojni projekt naroda je potrebno sodelovanje vseh znanstvenih in pedagoških ustanov, odgovornih institucij oblasti, staršev in vzgojiteljev ter drugih družbenih dejavnikov, da bi dosegli vsestransko pretehtano odločitev in največje možno soglasje. Upravičeno pričakujemo, da bodo ožji interesi posameznikov, skupin in političnih strank dali prednost nacionalnim interesom. V poročilu rektorja za leto 1994 sem se do- se je v preteklosti že zavzemala – to je sedaj pono-taknil kadrovske problematike, dodiplomskega in vila Biotehniška fakulteta – za nemoteno financi-podiplomskega študija in njunega financiranja. Iz ranje univerze in članic preko univerzitetnega skla-obširnega poročila povzemam najpomembnejše da, v katerega naj bi se stekal denar iz proračuna. ugotovitve.25 Razdrobljeno pristojnost ministrstev naj bi presegli V letu 1994 je bilo na Univerzi v Ljublja- tako, da bi financiranje univerze prevzelo eno samo ni zaposlenih 1698 učiteljev, 771 sodelavcev, 14 ministrstvo. Sedaj priteka denar na univerzo od znanstvenih sodelavcev, 633 stažistov, asistentov in sedmih ministrstev. Pereče je financiranje diplom-mladih raziskovalcev ter 1872 drugih zaposlenih. skih del in nabava tuje periodike. Nerešeno je tudi Dosežen je bil sporazum med Univerzo v Ljublja- vprašanje podiplomskega študija, pri katerem naj ni, Ministrstvom za zdravstvo in Ministrstvom za bi sodelovali tudi gostujoči profesorji. Iz proračun- šolstvo in šport o zaposlitvi profesorjev in asistentov skega denarja pride na Univerzi v Ljubljani na ene-Medicinske fakultete, ki so istočasno zaposleni tudi ga študenta približno 3.000 ameriških dolarjev, za v Kliničnem centru v Ljubljani. primerjavo v Švici in na Danskem 10.000, v Angliji V letu 1994 je začela Univerza v Ljubljani 8.000, v Nemčiji pa 5.000 ameriških dolarjev. Še prvič objavljati razpise delovnih mest v obliki sku- ena primerjava: leta 1993 je Univerza v Ljubljani iz pnega razpisa. Pokazalo se je, da so nekatere članice državnega proračuna dobila približno 12,8 milijar-z volilnimi postopki v zaostanku, univerza pa bo de tolarjev, denarna nadomestila za brezposelne so v vztrajala, da bodo izvedbeni postopki potekali v za- istem letu znašala 16,8 milijarde tolarjev. konsko določenih rokih. Pokazalo se je, da je pere- Izjemno slaba je opremljenost posameznih če pomanjkanje asistentov, te težave se da deloma raziskovalnih skupin na univerzi, večina opreme je odpraviti z mladimi raziskovalci in asistenti stažisti. tudi zastarela. Ministrstvo za šolstvo in šport name-Pereče je bilo tudi stanje Računalniškega cen- nja za amortizacijo opreme večinoma manj kot 10 tra Univerze v Ljubljani (RCU), ki deluje v okviru % potrebnega denarja. skupnih služb. Težave izvirajo iz nepopolnega fi- Posebno težavo predstavljata obnova stavb in nanciranja, zastarele opreme, neustreznega vredno- prostorska stiska zaradi stalnega naraščanja števila tenja dela, pa tudi sporov v hierarhičnih odnosih. študentov. Zaradi pomanjkanja ustreznih predaval-Ministrstvo za šolstvo in šport namreč zahteva, da nic potekajo nekatera predavanja v kinodvoranah mora biti v podrobnosti znana in preverljiva upo- ali v dvoranah občinskih skupščin. Tudi higienske raba računalniškega časa vseh uporabnikov. To je in varnostne razmere so marsikje nemogoče, na kar tudi stališče univerze, razmere naj bi se uredile v opozarja sanitarna inšpekcija. Nerešeni so dogradi-letu 1995. Pomemben dosežek pa je bila postavitev tev Biološkega središča in številni drugi prostorski univerzitetne komunikacijske mreže METULJ. problemi. Po normativih Unesca bi Univerza v Lju- Članice univerze so ugotovile, da sedanji sis- bljani že leta 1992 potrebovala dodatnih 60.000 m2 tem financiranja ne zagotavlja normalnega izva- prostorov za študente in profesorje. janja pedagoškega procesa, kar velja predvsem za Univerza v Ljubljani je bila prva »vzhodno- umetniške akademije, saj je vir njihovih prihodkov evropska« univerza, ki je postala članica Utrecht-izključno Ministrstvo za šolstvo in šport. Univerza ske mreže univerz, skupaj 23 evropskih univerz. 81 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 81 6.11.2019 10:29:58 Aktivnosti mreže pokrivajo širok spekter internaci- Jeseni so potekale priprave in volitve novega onalizacije visokega šolstva na področjih študentske rektorja Univerze v Ljubljani. Kandidati, ki so mobilnosti, izmenjave akademskega osebja, inter- jih predlagale posamezne članice, so se s svojimi nacionalizacije študijskih programov, izdelave sku- programi predstavili javnosti 15. septembra, in pnih programov, skupnih doktorskih programov in sicer: dr. Dušan Keber z Medicinske fakultete, poletnih šol.26 akad. dr. Alojz Kralj s Fakultete za elektroteh- Na tiskovni konferenci 5. julija sem skupaj niko in računalništvo, dr. Alenka Šelih s Pravne z glavnim urednikom dr. Antonom Ramovšem fakultete in dr. Niko Toš s Fakultete za družbene predstavil četrto knjigo biografij in bibliografij uni- vede. Senat Univerze v Ljubljani je na svoji seji verzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sode- 25. septembra izvolil novega rektorja, ki je postal lavcev Univerze v Ljubljani za obdobje od leta 1977 akad. dr. Alojz Kralj. do vključno 1986. V dveh knjigah je zajetih v prvi Novoizvoljenemu rektorju sem 9. oktobra ob 32.000 bibliografskih enot, v drugi pa približno navzočnosti številnih častnih gostov predal rektor-31.000 bibliografskih enot. ske časti in dolžnosti z naslednjimi besedami: Svečani prevzem rektorskih časti na Univerzi v Ljubljani je priložnost za izmenjavo misli in pogledov rektorja, ki odhaja, in rektorja, ki prevzema mesto prvega med enakimi na univerzi. Želel bi spregovoriti o nekaterih vprašanjih, za katera menim, da so najbolj izpostavljena ob začetku uveljavljanja delovanja univerze v novih sistemskih okvirih. Kot prvi izvoljeni rektor Univerze v Ljubljani v samostojni Republiki Sloveniji sem sodeloval pri pripravi in kasnejšem udejanjanju vrste sistemskih sprememb. Novi zakon o visokem šolstvu je odpravil načelo, da je univerza samo skupnost neodvisnih članic. Ta, do nedavnega slaba povezanost z univerzo je imela vrsto šibkih strani, predvsem pa sta manjkali tista učinkovitost in integriteta univerze, ki jo pozna razviti svet. Z Odlokom o preoblikovanju Univerze v Ljubljani je nastalo iz bivše FNT in FAGG šest novih fakultet. Visoka šola za notranje zadeve je prešla pod Ministrstvo za notranje zadeve, Višja tehniška varnostna šola se je vključila v Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, ponovno je bila vključena Teološka fakulteta. Univerza v Ljubljani šteje sedaj 25 članic. Sprejeli smo nov statut, po uveljavitvi zakona o razmerjih plač smo sprejeli pravilnik o napredovanju na delovnem mestu, za vse pedagoške delavce so bile izdane nove pogodbe o delovnem razmerju in pogodbe o plačah. Pregledali in potrdili smo tudi vse učne načrte, kar je poleg prej omenjenega osnova za pripravo nacionalnega programa. Univerza in njene članice so z novim zakonom o visokem šolstvu dobile večjo avtonomijo, vendar ta še ni tako velika, kot bi si jo želeli in kot jo nekateri pričakujejo. Omenil bi, da pri nastajanju zakonskih in drugih aktov Univerza v Ljubljani ni stala ob strani, ampak se je aktivno vključevala v razprave, dajala dopolnilne in spreminjevalne predloge, vendar mnogi njeni predlogi in amandmaji niso bili upoštevani. Glede nekaterih členov zakona o visokem šolstvu je bil celo sprožen postopek za oceno ustavnosti na ustavnem sodišču. Zaenkrat smo dočakali le eno odločitev ustavnega sodišča, tisto, ki zadeva starostno dobo za upokojitev. Tudi pri pripravi statuta univerze niso bile upoštevane nekatere, sicer legitimne zahteve članic, ker so v nasprotju z veljavnimi zakonskimi določili. Tudi v tem primeru je šla pobuda članice na ustavno sodišče. Ob vsem navedenem bo potrebno še marsikaj postoriti pri postopni in preudarni notranji integraciji. Univerza je lahko močan subjekt v družbi, če je integrirana in kot taka sposobna določiti in uveljavljati svojo strategijo, če je pobudnik, ne pa pasivni opazovalec. Univerze po svetu imajo določene težave in Univerza v Ljubljani seveda ni izjema. Pesimisti označujejo tako stanje kot krizo 82 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 82 6.11.2019 10:29:58 univerz, vendar so nekatera pereča vprašanja stalno prisotna, tako da gre pri vsem tem bolj za izzive in prilagajanje univerze sodobni družbi. Predvsem so v ospredju vprašanja financiranja, ki jih zaradi hitro naraščajočih potreb marsikatera država ne more več dohitevati, tu so še identitetna vprašanja – množična univerza proti elitni univerzi –, potem vsebinska vprašanja, ki posegajo v razmerje splošnih in specialnih znanj, ter končno razkorak med ponudbo akademsko izobraženih ljudi in povpraševanjem po njih. Od Univerze v Ljubljani ni mogoče pričakovati visoke kakovosti, primerljive z mednarodnimi standardi, če ne bo dovolj podprto, od kogar koli, njeno delovanje, če ne bo sodobne raziskovalne opreme in zadovoljive stimulacije zaposlenih na univerzi. Univerza v Ljubljani in njene članice so sedaj na veliki preizkušnji, ki bo pokazala, ali so sposobne – kar bi seveda morale biti – uveljavljati dano avtonomijo na vseh ravneh. Gre predvsem za to, da bodo morala pri toliki raznolikosti ved in hotenj veljati načela enakosti, ne glede na zgodovinsko pogojeni razvoj univerze in s tem nastalo »asimetrijo« glede na določene skupine ved, ne glede na številčno zastopanost v senatu ali v posameznih komisijah. Odločanje naj bo v okviru dialoga in sporazumevanja, na ravni akademskih odnosov, brez preglasovanja. Sodim, da oblastniško vedenje na katerikoli ravni ne sodi na univerzo. Ta je najštevilčnejša skupnost razumnikov, za katere vemo, da se od nekdaj soočajo z različnimi pogledi. V stari Grčiji so izmenjavali različne poglede peripatetiki, pozneje sta obstajala disput in diskurz, danes pričakujemo dialog, ki bi moral biti na univerzi ne samo dialog pametnih, ampak tudi modrih. To omenjam tudi zato, ker univerza še ni začela uveljavljati poslovodstva po novem, a so se že oglasili posamezniki, ki trdijo, da univerza kot pravna oseba sploh ne bo mogla poslovati. Verjetno to ni po godu tistim, ki ne želijo integrirane univerze, četudi Zakon o visokem šolstvu popolnoma razmejuje tisti del dohodkov, s katerim članice popolnoma samostojno razpolagajo. Tisti, ki jim ni všeč večja razvidnost in nadzor delovanja univerze, razlagajo, kako je univerza centralizirana, da ima rektor preveč moči in podobno. Brez dvoma mora imeti rektor dober pregled nad delovanjem univerze, ker je za to odgovoren. Sodim, da smo se v preteklem obdobju premalo posvečali odnosom študent-profesor in štu- dent-članica univerze. Res je, da so bila v ospredju številna druga, predvsem sistemska vprašanja. Nenehno so seveda odprta vprašanja posodabljanja študijskih programov, odpiranje možnosti pre-hodov na druge programe in izbire predmetov iz drugih študijskih programov. Ko se je letos prvič izvajal skupni vpis obeh slovenskih univerz v prvi letnik, je bilo precej pripomb in pritožb. Navkljub vsemu smo na rektorski konferenci obeh univerz lahko ugotovili, da je bil ta prvič tako vodeni vpis dokaj uspešen, vse pomanjkljivosti pa naj bi odpravili prihodnje leto. Čeprav je bila matura prvi korak k poenostavljanju vpisnih pogojev, ki so bili zelo različni, bi kazalo v bodoče razmisliti, kaj storiti, da ne bi mladim in ukaželjnim zapirali vrat do želenega znanja. Ne nazadnje moram omeniti, da ima Univerza v Ljubljani dokaj ugledno mesto v družbi uni- verz z dolgo tradicijo. To se kaže pri vključevanju v mednarodne raziskovalne programe, pri dode-ljevanju štipendij, pri uspešnem izvajanju dvostranskih pogodb, pri izmenjavi profesorjev in študentov. Z velikim zadovoljstvom lahko sporočim, da sem v času svojega mandata promoviral 650 doktorjev znanosti, kar kaže na ogromen umski potencial, za katerega iskreno upam, da mu ne bo treba dolgo čakati na zaposlitev ali jo iskati v tujini. Globoko sem prepričan, da take ljudi potrebujemo, če nočemo, da bi Slovenija zaostajala v razvoju. Inavguracija novega rektorja je razumljivo spremljana z najboljšimi željami za bodočnost univerze. Beseda inavguracija je povezana z avgurji, ki so včasih, v starem Rimu, napovedovali srečno 83 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 83 6.11.2019 10:29:59 bodočnost. Novoizvoljenemu rektorju in univerzi danes napoveduje usodo več avgurjev. Prvi je nedvomno rektor, ki želi članicam in posameznikom vse najbolje, je pa glede števila sestercev odvisen od višjih avgurjev in nadavgurjev, ki so na ministrstvih in v parlamentu. Želim, da bi bili slednji do univerze bolj širokogrudni, ne glede na to pa gre zahvala obema ministroma dr. Slavku Gabru in dr. Radu Bohincu za naklonjenost univerzi v mejah njunih možnosti. Končno naj omenim, da smo z Univerzo v Mariboru uspešno usklajevali številne poglede in skupne nastope, za kar gre zasluga prejšnjemu rektorju dr. Alojzu Križmanu in sedanjemu rektorju dr. Ludviku Toplaku. Posebej se želim zahvaliti vsem, s katerimi sem v preteklem obdobju sodeloval ali pa so mi pomagali pri opravljanju funkcije. V prvi vrsti so to prorektorji, katerim gre iskrena hvala za požrtvovalno opravljeno delo, potem so tu dekanje in dekani, člani komisij in skupne službe na rektoratu na čelu z glavno tajnico gospo Marjeto Vilfan. Ne nazadnje naj ponovim staro misel, da univerza ne more biti boljša, kot so njene članice in profesorji. Zato gre zahvala vsem, ki so s svojim delom in objavami doma in v tujini prispevali k ugledu Univerze v Ljubljani. Enako velja tudi za študente in njihove predstavnike, ki so prispevali svoj delež pri urejanju odnosov na univerzi. Spoštovani gospod rektor, profesor dr. Alojz Kralj! Ko Ti izročam rektorske insignije Univerze v Ljubljani in s tem prenašam nate častne in z njimi povezane pomembne delovne naloge in odgovornosti, želim posebej poudariti, da rektorska veriga simbolizira tradicijo univerze, njeno povezanost in vraščenost v slovensko družbo kot eno temeljnih sestavin njenega družbenega razvoja, krepitev nacionalne zavesti in samostojnosti slovenskega naroda. Zato Te prosim, da ob prevzemu rektorske verige obljubiš, da jo boš nosil v znamenju prizadevanj za ugled Univerze v Ljubljani, za napredek znanosti in kulture slovenskega naroda ter za utrjevanje samobitnosti slovenskega naroda. Istočasno naj Ti bo v oporo pri premagovanju težav, ko boš opravljal naloge rektorja. Naj te spominja, da je bila pot, ki je pred Teboj, utrjena z napori in veseljem, z razočaranji in uspehi Tvojih številnih predhodnikov. V zahvalnih besedah se je novi rektor dotak- Ljubljani je podpisala številne pogodbe o sodelo-nil nekaterih perečih vprašanj o poslanstvu in vanju s tujimi univerzami, pri čemer je pomembno spreminjanju univerze.27 Širša družbena skupnost, to, da so prišle pobude z njihove strani, kar lahko nadstrankarstvo, mednarodna odličnost znanstve- razumemo kot določeno zaupanje v ustrezno kako-no-pedagoškega delovanja in razvoj znanosti ter vost delovanja slovenske univerze. umetnosti naj bi predstavljali skupaj s konkurenč- Prvenstvena cilja univerze v samostojni Slove- nostjo in najširšo univerzalnostjo osnovna vodila niji sta bili njena revitalizacija in približevanje delo-delovanja, univerzo naj bi odlikovala odprtost in vanja sodobnim evropskim univerzam. Avtonomija sodelovanje z najboljšimi univerzami. univerze pa je kreativna nepokorščina. Fakultete morajo imeti tisto avtonomijo, brez In še … katere ni mogoče izvajati ustreznega pedagoškega in raziskovalnega procesa. Zato je za izboljšanje raz- Poleg vsega naštetega ni manjkalo tudi drugih, šte- mer nemajhna odgovornost tudi pri posameznikih, vilnih dogodkov in obiskov na univerzi. Veliko je profesorjih. Visokošolske ustanove so namreč polne bilo, ne samo vljudnostnih, obiskov veleposlanikov solistov, ker so profesorji profesionalci, specialisti različnih držav, predstavnikov različnih združenj in izvedenci na področju znanja in izkušenj. Stalin ustanov ter študentske organizacije. Univerza v nica razgovorov, pritožb, pojasnjevanja in težav na 84 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 84 6.11.2019 10:29:59 univerzi so bila vprašanja finančne narave in kdo bo Mnoga pereča vprašanja smo usklajevali na se- s »svojimi« financami upravljal, razdeljeval, nagra- jah Sveta za visoko šolstvo, katerega je ustanovila jeval in tako dalje pred sprejetjem in ob sprejetju Vlada Republike Slovenije leta 1993 in v katerega novega Zakona o visokem šolstvu, o katerem so tra- sem bil imenovan po položaju. jale priprave in razprave več kot tri leta. Univerza je Na mojo pobudo je leta 1992 pričel delovati namreč z zakonom leta 1975 izgubila povezovalno Univerzitetni forum, na katerem so se vrstila šte-vlogo, poskušali so čim bolj izničiti univerzitetno vilna predavanja domačih in tujih znanstvenikov tradicijo. Finančno vprašanje se je pojavilo tudi v in strokovnjakov o različnih vidikih aktualnih zvezi s Knafljevo ustanovo na Dunaju, o obnovi vprašanj, v bistvu je šlo za obnovo delovanja svo-stavbe in o kuratorju. Vsak teden se je sestajal ko- bodne katedre. legij rektorja, to je vsi prorektorji, glavna tajnica, Vsako leto je Univerza v Ljubljani podelje- pomočniki glavne tajnice in po potrebi še drugi. vala Prešernove nagrade za najboljše študente, ki Občasno sem sklical kolegij dekanov posameznih so jih predlagale posamezne članice. Univerza je članic, katerega namen je bil le posvetovalni in z tudi podeljevala štipendije iz sklada dr. Franca namenom, da smo slišali njihova mnenja o dolo- Munde. čenih problemih, s tem pa smo obšli daljše pole- Slovenski znanstveniki, delujoči na tujih uni- mične razprave na sejah senata univerze. Prišlo je verzah, večinoma v ZDA, so poslali dopis, naslov-tudi do neformalne pobude – ki pa je ostala samo ljen na rektorja in predsednike univerzitetnega sve-v razgovorih z nekaterimi akterji, da bi se Univerza ta obeh slovenskih univerz, ministroma za znanost v Ljubljani razdelila, nastala naj bi nova Tehnična in tehnologijo ter za šolstvo in šport, v vednost pa univerza z naravoslovnimi in tehničnimi programi. vsem dekanom fakultet, SAZU, študentskima orga-Vsako leto so v začetku meseca decembra v ted- nizacijama obeh univerz, Državnemu zboru in Dr-nu univerze po tradiciji potekale slavnostne seje s žavnemu svetu RS, Svetu za znanost in tehnologijo podelitvijo nazivov častni doktor in zaslužni profe- RS, Gospodarski zbornici Slovenije in sredstvom sor, izročitvijo svečanih listin ali razglasitvijo novih javnega obveščanja. 65 podpisnikov je v dopisu na-rednih profesorjev. vedlo sledeče: Gospodarska prodornost države in blagostanje njenih državljanov sta nesporno odvisna od kakovosti izobrazbe, ki je državljanom na voljo. Za narod, ki je tako maloštevilen, kot smo Slovenci, in hkrati brez večjih surovinskih bogastev, je ustrezna vključitev v mednarodne gospodarske, znanstvene, raziskovalne in izobraževalne tokove ne samo pot do gospodarske uspeš- nosti, ampak vprašanje samega preživetja. Zaprtost, po drugi strani, pomeni, da bo Slovenija postala dežela zastarele tehnologije in vir cenene delovne sile. Mesto univerz je pri tem očitno ključnega pomena. To pismo je nastalo kot posledica našega globokega prepričanja, da Slovenija potrebuje odprt visokošolski sistem, ki bo do konca izkoristil zmožnosti slovenske družbe v izobraževalnem, znanstvenem in umetniškem delu ter s tem dal potrebno podlago za njeno uspešnost. V pismu predlagamo nekaj sprememb, za katere verjamemo, da so pomembne pri uspešnejšem odpiranju in uveljavljanju slovenskih univerz v svetu. Svetovni razvoj podira pred seboj vse ovire in svet zato postaja vedno manjši in vedno bolj povezan. Ta povezanost omogoča ne samo pretok idej in misli, ampak tudi ljudi. Pretok znanstvenikov, umetnikov in predavateljev med visokošolskimi in znanstvenimi ustanovami je tako bolj pravilo kot izjema. Edini merili, ki se pri tem upoštevata, sta kakovost posameznika, ki želi preiti iz ene ustanove v drugo, in zmožnost same ustanove, da lahko sprejme posameznika. 85 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 85 6.11.2019 10:29:59 Pri tem žal opažamo, da slovenski univerzi ne sledita svetovnim težnjam in z uradniškimi pravili onemogočata takšen pretok. Pravila, o katerih pišemo, so vsebovana v tristopenjskem sistemu ocenjevanja posameznikov ob sprejemu. Le-ta obsega najprej nostrifikacijo v tujini pridobljenih nazivov, ki ji sledi habilitacija in na koncu še postopek za sprejem na delovno mesto na ustanovi. Čeprav je bil takšen postopek sestavljen z najboljšim namenom ohranjati kakovost univerz in dela na njih, se izkaže, da je dolgotrajen in drag za univerzi ter tako tudi za družbo. Pri tem je najhuje, da sta univerzi v pomanjkanju sredstev očitno prisiljeni stroške postopka prenesti na kandidate, kar vsakogar še dodatno odbije. Za nameček pa takšen postopek postavlja ljudi, ki so si pridobili izobrazbo in znanje v svetu, v podrejen položaj v primerjavi s tistimi, ki so se izobraževali doma. Če podrobneje pogledamo, se trenutni tristopenjski postopek prične pri nostrifikaciji, kjer naj bi univerza ugotovila kakovost pridobljene izobrazbe kandidata. To oceno poda na podlagi dokumentov, ki jih predloži posameznik. Dokumenti sestoje iz same diplome in morebitnega podiplomskega (magistrskega, doktorskega) dela, opravljenega v tujini. Na drugi stopnji postopka – habilitaciji – naj bi ista ali druga komisija pregledala znanstveno ali umetniško delo posameznika ter se na podlagi tega odločila, ali bo posamezniku dodelila univerzitetni naziv. V tretjem delu postopka pa mora tretja komisija (ali morda celo ista kot v prvih dveh delih) še enkrat pregledati strokovno delo posameznika ter se odločiti, ali je primeren za delovno mesto na univerzi. V tem pismu predlagamo preprostejši, učinkovitejši in hitrejši postopek, ki bi dvignil ugled in kakovost slovenskih univerz. Tako predlagamo: - da se nostrifikacija, kot formalni postopek, povsem odpravi (lahko se jo ohrani in opravlja samo na zahtevo posameznika ali kakšne tretje stranke); - da se za vsa univerzitetna učiteljska in raziskovalna delovna mesta uvede sistem javnih razpisov, kot je običaj drugod po svetu; - da razpis omogoča izbiro strokovno najbolj ustreznega kandidata in enakopravno obravnavo vseh kandidatov, ne glede na to, ali so nekateri med njimi že zaposleni na univerzi na kakšnem drugem delovnem mestu. Če univerzi še vedno želita opraviti predhodno nostrifikacijo in habilitacijo prijavljenega posameznika, naj to storita hkrati s samo ocenitvijo njegove ustreznosti za delovno mesto, saj bo komisija že takó morala enkrat pregledati vlogo. S tem bi se postopek zelo pocenil in skrajšal, saj bi se obenem opravili vsi trije dosedanji postopki. Predlagamo, da se na podoben način obravnava tudi postopek habilitacije. Menimo, da ta predlog vodi k celi vrsti ciljev. Strateški cilj je lažji, hitrejši in predvsem učinkovitejši pretok posameznikov med ustanovami doma in na tujem. S tem se pospeši bogatenje znanja v slovenskem prostoru. Sama količina znanja ima neposreden vpliv na kakovost in učinkovitost gospodarstva in tako na splošno blagostanje družbe in posameznikov v njej. Po drugi strani poe-nostavljeni postopek zmanjšuje stroške delovanja posameznih univerz, kar ni zanemarljiv podatek. Ne nazadnje pa takšen postopek približuje slovenski univerzi univerzam širom po svetu ter tako krepi njun položaj. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko od omenjenih končani diplomi najbolje zaposlijo ali uspešno podpisnikov se je pozneje zaposlilo v Sloveniji na vključijo v podiplomske študije, in dalje, tiste univerzah ali inštitutih. univerze, kjer je veliko število dobro opremljenih V razvitih državah veljajo za kakovostne programov, laboratorijev in kognitivne tehnolo-tiste univerze, ki omogočajo, da se študenti po gije, kjer se enako časa namenja poučevanju kot 86 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 86 6.11.2019 10:29:59 raziskavam, kjer je veliko individualnega dela s študenti. Danes je internacionalizacija univerze vedno pomembnejša in zahtevnejša. Za to obstajajo vsaj trije vzroki: a) prenos znanja, razvoj znanstvene misli s prilivom tujega znanja in izkušenj, b) ak- tivni prispevek k profilu in marketingu univerze ter spodbujanje bodočega razvoja in rasti v Slove- niji, c) izboljšanje kakovosti pedagoškega in razi- skovalnega dela. Vlada, ministri, rektorji se menjajo, univer- za ostaja in mora učinkovito nadaljevati svoje poslanstvo. Ljubljana, april 2014 Viri 1. Vestnik. Univerza v Ljubljani, 22, št. 1-2, (1992). 2. Tribuna, št. 11 (1991). 3. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 20, št. 6 (1990/91). 4. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 20, št. 7-9 (1990/91). 5. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 23, št. 6-8 (1991/2). 6. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 23, št. 9-10 (1992). 7. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 23, št. 11-12 (1992). 8. Tretji dan, oktober 1992. 9. Vestnik. Univerza v Ljubljani, 23, št. 13 (1992). 10. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 24, št. 1 (1993). 11. Miha Tišler: Prva leta visokošolskih ustanov v samos- tojni Sloveniji. Premislimo Slovenijo dveh desetletij. Državni svet, 2011. 12. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 24, št. 8/9 (1993). 13. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 24, št. 4 (1993). 14. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 24, št. 6-7 (1993). 15. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 24, št. 10 (1993). 16. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 24, št. 11 (1993). 17. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 25, št. 2-3 (1994). 18. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 25, št. 5 (1994). 19. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 25, št. 8-9 (1994). 20. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 25, št. 5-6 (1994). 21. 75 let Univerze v Ljubljani. 75 let neprekinjenega de- lovanja Univerze v Ljubljani 1919–1994. Univerza v Ljubljani, 1994. 22. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 25, št. 11 (1994). 23. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 26, št. 6 (1995). 24. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 26, št. 1-2 (1995). 25. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 26, št. 3 (1995). 26. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 26, št. 4-5 (1995). 27. Vestnik, Univerza v Ljubljani, 26, št. 8-9 (1995). 87 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 87 6.11.2019 10:29:59 AKAD. PROF. DR. MIHA TIŠLER (portret: Zmago Jeraj) Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 88 6.11.2019 10:29:59 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 89 6.11.2019 10:29:59 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 90 6.11.2019 10:29:59 akad. prof. dr. Alojz Kralj 39. rektor v letih 1995–1997 Prof. dr. Alojz Kralj, rojen 12. marca 1937 – Zakona o visokem šolstvu, Odloka o preoblik-v Novem Sadu, je maturiral na II. državni ovanju UL in Statuta UL – v življenje Univerze. gimnaziji v Mariboru in diplomiral leta Bistveno novost v organiziranju univerze je prine-1961 na Fakulteti za elektrotehniko. Po diplomi se sla predpisana pravna subjektiviteta, ki jo je poslej je strokovno izpopolnjeval v tujini, po vrnitvi pa imela le univerza in je naletela na nasprotovanje postal redni asistent za predmet elektromedicin- članic, kar je vodilo do nove registracije univerze ske naprave na Fakulteti za elektrotehniko. Po in nezadovoljstva v zvezi z uvajanjem novega nači-opravljenem magisteriju in doktoratu je postal na poslovanja. Univerza je v letu 1996 opredelila docent, leta 1978 pa redni profesor na Fakulteti svoje poslanstvo in z njim sebe, svojo pripadnost za elektrotehniko za predmete Elektronski merilni in odgovornost. Ob uvajanju teh sprememb je sistemi, Biomedicinska tehnika in Elektronski ses- univerza sprejela ekspertno komisijo Sveta Ev-tavni deli. Kot predavatelj je gostoval na vrsti tujih rope. Pridobila si je tudi mnenje združenja Ev-univerz, zlasti v Ameriki. Zavzemal se je za uvajan- ropskih univerz (CRE). Prvič v svoji zgodovini je robotike na Univerzo v Ljubljani in v industrijo je ljubljanska univerza izvedla mednarodno uvel-in aktivno sodeloval na mednarodnih znanstvenih javljeno zunanjo evalvacijo študijskih programov simpozijih. V letih 1977–1979 je kot prodekan naravoslovja in tehnike za akreditacijo FEANI. Na Fakultete za elektrotehniko skrbel za raziskovalno mednarodnem področju je rektor podpisal devet delo na fakulteti, med letoma 1993 in 1995 je bil dogovorov o sodelovanju s tujimi univerzami. Leta prorektor, nato pa je kot rektor Univerze v Ljublja- 1996 je bil dr. Alojz Kralj izvoljen za predsedni-ni med letoma 1996 in 1997 predsedoval Rektor- ka rektorske konference in mednarodnega sosveta ski konferenci univerz Alpe-Adria ter bil v skupini združenja univerz Alpe-Adria. ekspertov za institucionalno evalvacijo (IEP) pri Za raziskovalne dosežke v znanosti je leta EUA – Združenju evropskih univerz. Dr. Alojz 2005 prejel priznanje Ambasador znanosti Repub-Kralj je bil izvoljen po postopku, ki ga je določal like Slovenije, Univerza v Ljubljani pa mu je leta novi Statut Univerze v Ljubljani (1995), po kater- 1998 podelila naslov zaslužni profesor. em je rektorja volil senat univerze, pri tem je bil izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov senata. Rektor je bil izvoljen za dve leti. Poglavitna naloga rektorja Kralja je bila pre- nesti določila v prejšnjem obdobju sprejetih aktov Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 91 6.11.2019 10:30:00 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 92 6.11.2019 10:30:00 Vzpostavljanje nove podobe Univerze v ljubljani Zapis izbranih spominov Čas pred prevzemom rektorskih prenesti kreditne točke po pravilih za vračilo plačila. zadolžitev Na razgovoru pri dekanu fakultete in predstojniku U oddelka so me tudi opozorili, da bom dobil plačo, vodoma podajam nekaj podatkov in pog- če bo po sedmih tednih ostalo vsaj 15 študentov. V ledov, ki naj bodo v oporo pri razumeva- nasprotnem se mi bodo zahvalili in sodelovanja bo nju tedanjega časa in razmer, v katerih sem konec. Opisano in druge pogoje sem moral sprejeti, prevzel na Univerzi v Ljubljani težko, zahtevno in podpisati in to je bila vstopnica za službovanje na pomembno zadolžitev. prestižni USC. Univerze v Ljubljani kot pedagog in vnet raz- Na moje poglede in delovanje univerze je vpliva- iskovalec nisem poznal v podrobnosti. Moje za- lo tudi vabilo, da predavam na 14-dnevnem Natovem nimanje je bilo osredotočeno na raziskave in tek- seminarju (NATO-Advanced Study Institute, Spinal movanje za mednarodne projekte. Po izvolitvi za Cord Injury Medical Engineering, Aylesbury, Angli-prorektorja za znanstvenoraziskovalno delo (1993) ja) maja leta 1981. Tu mi je prof. dr. Daniel Graupe in kot predsednik uredniškega odbora za publika- predlagal, da bi predaval in raziskovalno sodeloval cijo ob 75-letnici Univerze v Ljubljani sem imel na Illinois Institute of Technology (IIT) v Chicagu dolžnost in odlično priložnost v dobrem in manj (Illinois, ZDA). Tako sem od jeseni leta 1981 do dobrem spoznati delovanje in napredek univerze v julija leta 1982 kot gostujoči profesor predaval na letih od 1989 do 1994. Moje delovanje v vlogi rek- magistrskem študiju, raziskoval, bil mentor študen-torja bo lažje razumeti ob kratkem prikazu dogajanj tom in spoznal delovanje univerze IIT. Na univerzi pred izvolitvijo za prorektorja. me je presenečalo več stvari, na primer računalniško Pogledi na svet, univerze in raziskovalno de- podprti vpis, univerzitetna TV-družba in kanali, ki lovanje so se mi v temeljih spremenili, ko sem leta so pretežno oddajali predavanja dodiplomskega štu-1968 kot raziskovalec prvič odpotoval za tri mesece v dija. Tako vsi študentje niso prihajali na predavanja, ZDA. Imel sem priložnost obiskati več univerz, tudi so pa lahko po telefonu posredovali vprašanja preda-nekajkrat večjih od naše, in spoznati delo ter tekmo- vatelju. Presenetilo me je veliko število profesorjev, valnost raziskovalnih skupin na interdisciplinarnem ki so bili odsotni na sobotnem letu, in kako so jih področju biomedicinske tehnike. Ob uspešnem po- kolegi nadomeščali. Prav tako je bila novost mentor-novnem kandidiranju za znatna raziskovalna sredstva stvo. Vsak profesor je moral prevzeti mentorstvo za v ZDA (1970–1975) smo z dosežki raziskav v nas- določeno število študentov, ki ga je določil dekan. lednjih letih kmalu mednarodno izstopali. Leta 1972 Pri tem je upošteval raziskovalno uspešnost in obre-sem kandidiral za Fullbright-Haysovo štipendijo in menjenost. Predavanja na dodiplomskem študiju je že oktobra leta 1973 začel raziskovati in predavati na dekan razdelil med profesorje, kajti veljalo je načelo, magistrskem študiju na University of Southern Ca- da mora biti vsak sposoben predavati ustrezne pred-rifornia (USC) v Los Angelesu v ZDA. Še prej sem mete s »svojega« področja v nižjih letnikih. Seje so moral počakati na izvolitev v naziv po njihovih me- bile zelo poredko. Kot nasprotje temu so se v Lju-rilih, nato pa so me seznanili z dolžnostmi in pravili bljani seje vrstile kot po tekočem traku – katedra, delovanja univerze. Najbolj me je presenetil pristop oddelek, Znanstveno-pedagoški svet (ZPS), Upravni za zagotavljanje kakovosti. Študentje so imeli pravi- odbor, razni drugi odbori, raziskovalni paneli, zbori co v sedmih tednih odpovedati vpisani predmet ali delavcev, sindikat, proslave in podobno. 93 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 93 6.11.2019 10:30:00 Našteto je izoblikovalo moj pogled na delova- Zadolžitve sem dobival na rektorjevem kolegiju, nje profesorja, fakultete in univerze, pogled, ki je bil postal sem sodelavec, ki želi čim bolje opraviti delo. dokaj drugačen od ljubljanskega razumevanja delo- Trdega dela sem bil navajen in rad sem delal. Dovanja profesorja in univerze. Tu je veljalo nenapisa- bil sem občutek, da lahko z izkušnjami in znanjem no pravilo kolegialnosti, v Ameriki konkurenčnosti. pomagam (37), želel sem, da bi čim več stvari iz-Delovanje naše fakultete sem dobro spoznal, boljšali in da bi napredovali. Temu so dali zagon ko sem bil prodekan (1976/1977) in ko sem vodil in podporo novi Zakon o visokem šolstvu, ZViS Upravni odbor (1980/1981). Tedaj sem zastavil (Ur. list št. 67/93), Odlok o preoblikovanju Uni-vse sile za pridobitev financiranja nadgradnje osre- verze v Ljubljani (Ur. list št. 82/94) in novi Statut dnje stavbe fakultete (na ključ). To je bilo nujno, UL, potrjen julija leta 1995. Informacija o tem je če smo želeli imeti primerne prostore za Laborato- bila objavljena v univerzitetnem Vestniku (1) . Kot rij za robotiko. Leta 1993 sem se vdal nasvetom: prorektor nisem enako zavzeto podpiral vseh prena fakulteti so me prepričali, naj kandidiram za dlogov. Zavzemal sem se predvsem za predloge, ki prorektorja. A takrat nisem videl realne možnosti so bili v duhu določil novega Zakona o visokem za svojo izvolitev. Kandidate za vodilna mesta so šolstvu in demokratizacije, odprave podedovanih po pretresu na Znanstveno-pedagoškem svetu, ob slabosti, integracije, učinkovitosti, racionalnosti, predhodno pridobljenih »mnenjih«, le potrjevali. kakovosti in raziskovalnega ter mednarodnega od-Izvolitev je potekala na Svetu univerze (tri »košari- piranja univerze. Vse, kar sem podpiral in poskušal ce«), ki je bil sestavljen tripartitno (tretjina zapos- doseči, naj bi bilo v splošno korist. Navedel bom leni, tretjina študentje, tretjina družbenopolitične le nekaj dogajanj in sprememb. Podpiral in zavze-organizacije). Menil sem, da kandidati, ki niso mal sem se za boljša in strožja habilitacijska merila bili družbeno aktivni in so pogosto bivali v tujini, oziroma napredovanja. Zagovarjal sem stališče, da nimajo veliko možnosti za izvolitev. Po razgovo- mora biti prag za izvolitev v naziv docenta pri naj-ru pri rektorju akad. prof. dr. Mihi Tišlerju sem manj treh znanstvenih objavah in da je med pogoji bil kmalu obveščen, da sem izvoljen, in tako sem za izvolitev za rednega profesorja tudi zahteva, da je bil od oktobra leta 1993 do septembra leta 1995 kandidat leto dni predaval in raziskoval na priznani prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost. tuji univerzi. Tako bi vsaj delno omilili probleme Dovolj dolgo, da sem v podrobnosti spoznal delo- skoraj incestnega stanja, saj so bili na Univerzi v vanje univerze, antagonizme, mentaliteto in razli- Ljubljani zelo redki pedagogi, ki so doštudirali ali ke med članicami. Te so v večini zagovarjale svoje dalj časa delovali na kakšni tuji univerzi. Ta zahteva avtonomno delovanje in finančno samostojnost. za enoletno gostovanje je sprožila burne odklonilne O kakšni viziji, strategiji, poslanstvu, mobilnosti razprave. Z velikim entuziazmom in zagnanostjo profesorjev, sinergiji delovanja, razvoju univerze, sem podpiral (2, 6) in pomagal pri aktivnostih za transparentnosti, kakovosti, učinkovitosti in raci- informacijsko mrežo Metulj. Glede na izkušnje iz onalnosti delovanja ni bilo govora. ZDA sem menil, da Univerza v Ljubljani lahko Pred izvolitvijo sem kot profesor lahko preda- veliko pridobi, posodobi in izboljša svoje delova-val to, kar me je veselilo, to, kar sem nenehno raz- nje tako, da čim več opravil izvaja z računalniško iskoval, prebiral, študiral in delal ves dan. Še danes podporo. V tej zvezi bi omenil zavzemanje za čim sem prepričan, da je bilo to najlepše obdobje moje- boljšo in hitro priključitev članic in vzpostavitev ga profesionalnega življenja. e-pošte z dekanati, e-podporo študentskim pisar- Raziskovalnih uspehov smo se v Ljubljani vsi nam in vpisu študentov (3) ter drugim opravilom. veselili. Imel sem svoje raziskave, skupino, v kateri To je zahteval in zelo podpiral rektor akad. prof. smo spoštljivo in odlično sodelovali, in prepričanje, dr. Miha Tišler, pa tudi Ministrstvo za šolstvo in da ne morem kaj dosti vplivati na ozračje v druž- šport (MŠŠ), še posebej državni sekretar prof. dr. bi in na fakulteti. Okoliščine so se temeljito spre- Pavel Zgaga in gospa Majda Širok – »finančna mi-menile jeseni leta 1993 po izvolitvi za prorektorja. nistrica« na ministrstvu. Veliko sem se naučil na 94 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 94 6.11.2019 10:30:00 rektorjevem kolegiju, ko je rektor poročal o ude- obsega avtonomije univerze in zahtevo za sprejetje z ležbi pri aktivnostih Združenja rektorjev evropskih ustavo predpisanega zakona o financiranju univerze univerz (CRE) in dogajanjih za izboljšanje delova- in visokih šol (58 čl., rektorjevo poročilo 1994/95). nja in dvigovanje kakovosti univerz (4, 5). Ustavno sodišče je odločilo šele 14. 4. 2011, več kot Pri pripravi novega statuta Univerze v Ljubljani 16 let pozneje, da mora vlada popraviti vrsto členov (potrjen 13. junija leta 1995) sem na predlog rektor- Zakona o visokem šolstvu in pripraviti tak finančni ja sodeloval v delu, ki ureja znanstvenoraziskovalno zakon v enem letu. Žal danes (opomba avtorja: leta dejavnost, in sem tako sproti spoznaval, kje so pere- 2015), ko to pišem, takšnega zakona še nimamo. To či problemi in kako načelno in neusklajeno članice meče slabo luč na pravno stroko, zakonitost in izva-nasprotujejo spremembam, ki jih je predpisal Za- janje ustavnih določil v Sloveniji. kon o visokem šolstvu. Preoblikovanje in vzposta- V letnem poročilu prorektorja za znanstveno- vljanje nove podobe univerze je potekalo v »velikih raziskovalno delo 22. 2. 1994 sem v razdelku D. krčih in bolečinah«. To se je kazalo tudi v pobudah Splošne ugotovitve in predlogi podal vrsto mnenj za presojo ustavnosti oziroma zakonitosti Zakona in ugotovitev, od katerih so nekatere neposredno o visokem šolstvu in še nekaterih drugih zakonov zadevale poslanstvo univerze, ki ga tedaj še nismo (glej Delo, 6. 2. 1995, str. 4). Rektorja Univerze v izoblikovali in o tem še ni nihče razmišljal. Mnoge Ljubljani in Univerze v Mariboru sta na Ustavno tedanje pobude so aktualne še danes. Glede na to sodišče RS podala pobudo za presojo ustavnosti povzemam nekaj zapisanih misli: Slovenija je v družbeni, politični in gospodarski tranziciji. […] Avtonomnost, in s tem tudi oseb-nostni značaj in avtoriteta univerze, niso v družbi opazni, čeprav je prehodno obdobje najboljši čas, da univerza doseže premike. […] V tej zvezi je posebej za leto 1994 značilno urejanje dela po novih zakonih in pravilih. Ta trend se bo v letu 1995 nadaljeval in še stopnjeval. […] Na dogajanje in sprejemanje zakonov univerza ni mogla dovolj vplivati. […] Njen odziv ni bil opazen in tudi ne hiter. […] In nazadnje pomanjkljiv odziv univerze na določila za pasovno financiranje. […] Vemo, da je samo povečanje sredstev državne uprave leta 1994 več kot dvakrat preseglo vsa sredstva za raziskovalno dejavnost. Če smo sprejeli merila, ki glede kakovosti veljajo v zahodnem svetu, bi morali prilagoditi tudi finančna merila. […] Morda je trenutek ob preoblikovanju univerze zelo primeren za takšna razmišljanja, ki v celoti ne sodijo samo na področje delovanja prorektorja za znanstvenoraziskovalno delo. […] Na rektorjevem kolegiju je bila dana pobuda za ustanovitev pisarne za prenos tehnologije in zaščito intelektualne lastnine […]. V zvezi s tem gre zahvala za svetovanje in po- s poskusnim projektom za samovrednotenje, ki bo moč univerzi direktorju Urada Republike Sloveni- dopolnjen z nizom zunanjih pregledov in obiskov. V je za intelektualno lastnino dr. Bojanu Pretnarju, zadnji fazi tega projekta bodo pregledali delo na 10 ministru dr. Radu Bohincu in ministru dr. Slavku do 12 univerzah v času od leta 1994 do leta 1995. Gabru za veliko podporo in pripravljenost finančno Sodelovanje rektorja Tišlerja na CRE in v stalnem podpreti to novo dejavnost na univerzi. komiteju je odločilno vplivalo na kasnejši razvoj do- Novost v naporih za izboljšanje kakovosti uni- godkov, povezanih z dvigovanjem kakovosti na Univerze je bil predlog CRE za spremljanje kakovosti verzi v Ljubljani. Tu gre omeniti še novo izvoljeno delovanja univerz na vseh področjih. Tako je v otvo- habilitacijsko komisijo (novembra leta 1994), ki si je ritvenem govoru o regijskem sodelovanju OECD, prizadevala za poostritev meril, tako da bi univerza Unesca in Ministrstva za šolstvo in šport (6. 3. 1994) postala mednarodno primerljiva s postopki in krite-rektor akad. prof. dr. Tišler navedel, da je CRE začela riji na znanih zahodnih univerzah. 95 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 95 6.11.2019 10:30:00 V zadnji četrtini leta 1994 sem na pobudo veliko tistih, ki so mi to odsvetovali, celo nekateri rektorjevega kolegija sklical več sestankov v zvezi najbližji prijatelji. Odločilno so me podprle Teolo-z usklajevanjem računalniško podprtega vpisa ( Ve- ška fakulteta, dekan prof. dr. Janez Juhant, pa tudi stnik, št. 1, 1994/1995) in o strateških razvojnih moja matična Fakulteta za elektrotehniko in nekaj usmeritvah, nujni reorganizaciji Računalniškega drugih. Po sprejetju statuta (julija leta 1995) je bilo centra RCU UL v zvezi z možnostmi mreže Metulj čutiti zagon in ustvarjalno vzdušje na Univerzi v in nalogami, ki izhajajo iz Odloka o preoblikovanju Ljubljani. Stvari so se hitreje odvijale, saj je bilo do Univerze v Ljubljani (7, 8). V juniju leta 1995 je začetka predavanj nujno treba končati vrsto nalog bil potrjen novi Statut Univerze v Ljubljani. Glede in opravil. Mnogo od tega je moral narediti rektor. na določila akta o preoblikovanju, da mora statut V obravnavi na Ustavnem sodišču so bile tako po-potrditi Univerzitetni svet (tripartitna sestava iz buda Biotehniške fakultete, pobuda rektorske ko- časov samoupravljanja), in to z večino glasov vseh ordinacije in pobuda prof. dr. Janvita Goloba, ki je članov sveta, so bila mnoga določila v statutu po oporekal ustavnosti Zakona o visokem šolstvu in moji presoji kompromisno slaba, nedorečena in so Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izo-spominjala na »samoupravnokontinuitetne skrival- braževanja, ki sta z več členi posegala v avtonomijo nice«. Iz zapisa prof. dr. Janeza Kranjca o novem univerze. S tem je Golob oporekal tudi vsem pod-statutu (1) v ilustracijo povedanega povzemam raz- zakonskim aktom, ker je menil, da mora univer-delek pripombe: za glede na 58. člen ustave sama določiti notranjo ureditev in izbrati želene rešitve, ki jih bo zapisala Največ pripomb v zvezi s statutom se je, pa naj v statut (11). Glede na Akt o preoblikovanju Uni- se sliši še tako čudno, nanašalo na Zakon o viso- verze v Ljubljani je ta imela 25 članic. Danes lahko kem šolstvu. Že prej sem omenil, da se je velika samo ugibamo in razmišljamo, kako bi se univerza večina razprav sukala okrog (finančnih) pristoj- preoblikovala, če osnovnih določil in napotkov ne nosti in samostojnosti članic (opomba avtorja: kasnejši razvoj na Univerzi v Ljubljani je potekal bi predpisala vlada v Zakonu o visokem šolstvu in v tej smeri). Nekateri pač niso mogli razumeti, Aktu o preoblikovanju. Upam si trditi, da bi pre- da je Zakon o visokem šolstvu spremenil zasnovo obrazba trajala še mnogo dlje, in vprašanje je, ali univerze in s tem tudi položaj članic. Delovna bi bila tako dosežena ureditev boljša od tiste, ki je skupina in statutarna komisija sta stali za stali- bila predpisana. Tedaj o teh temeljnih dilemah in ščem, da v imenu ustavno zagotovljene avto- nasprotovanjih v pogledih preoblikovanja in nove nomije univerze ni mogoče kršiti zakona. Zato podobe univerze nisem veliko razmišljal. nista upoštevali pripomb, ki niso bile v skladu z Vse to se je hipoma spremenilo, ko sem se od- zakonom. ločil, da bom kandidiral na volitvah za rektorja. Menil sem, da lahko moje izkušnje in poznavanje V tem dejstvu so skrite težave, ki so sledile pri delovanja zahodnih univerz pomagajo pri posoda-preoblikovanju univerze, in v veliki vnemi članic, bljanju in boljši urejenosti univerze. Želel sem, da da bi čimprej spremenile Zakon o visokem šolstvu v zadovoljstvo vseh prispevam tako, da bi izboljšali in statut. čut pripadnosti univerzi in njen ugled, s čimer bi V septembru leta 1995 so se zvrstila vsa pred- dosegli tudi boljše financiranje. Moje videnje, kaj volilna in volilna opravila za novega rektorja. Mno- bi morali spremeniti, je povzeto v programu, s ka-gi so me bodrili, naj kandidiram, prav tako je bilo terim sem kandidiral (12): Menim, da Statut Univerze v Ljubljani […] predstavlja in omogoča lep korak naprej. Na nivoju Univerze v Ljubljani so predpisani koordinacija meril za napredovanje na delovnem mestu, sprejem in koordinacija študijskih programov, načrtovanje razvoja, infrastrukturnih vlaganj in splošnih 96 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 96 6.11.2019 10:30:00 povezovanj. Notranje dobro organizirana univerza bo tudi navzven trdna in enotna.« Tu sem posebej poudaril, »da se bom zavzemal za boljše vrednotenje statusa profesorjev in drugih zaposlenih na univerzi, kar naj bi se pokazalo tudi v izhodiščni plači. Univerza v Ljubljani mora postati idejni kreator sprememb, sooblikovalka ukrepov in naj soodloča o vmesnih postankih pri uvajanju velikih novosti, vsaj tistih, ki se tičejo šolstva, pa tudi raziskovalnega in umetniškega dela. Integrirano univerzo razumem kot homogen sestav članic, ki imajo ustrezno avtonomijo in vsakršno pomoč skupnosti, ki jo predstavlja univerza. Univerza v Ljubljani naj ne bi omejevala svojih članic, temveč bi jim morala dajati pomoč pri hitrejšem uveljavljanju in boljšem delovanju. Po načelu soodvisnosti vseh znanosti, umetnosti in strokovnih disciplin je integralni sestav članic v univerzi nujen. Povezovalne in odgovornostne vezi morajo zagotoviti sinergijski učinek, torej nekaj, kar je več kot le seštevek delovanja. Prav to pa je bilo na Univerzi v Ljubljani v zadnjih desetletjih izničeno z različnimi reformami in s preureditvami zakonodaje. To pa je ključno, če hočemo imeti avtonomno, mednarodno primerljivo in konkurenčno univerzo, ki bo vsaj tako dobra, če ne še boljša, kot so univerze naših zahodnih sosed. Menim, da je Univerza v Ljubljani poklicana, da prevzame zakonsko dano iniciativo in ustvari takšne notranje odnose, ki bodo avtonomijo pou- čevanja, raziskovanja in iniciativnih pobud krepili in ne dušili. Moč univerze je v njenih članicah. Toliko, kot veljajo te, velja tudi univerza. Zaradi tega mora biti združeni glas članic pri upravljanju odločujoč, kar morajo zagotoviti in nadzirati senat, upravni odbor in rektor, ob njihovem strpnem in konstruktivnem sodelovanju. Univerzo sestavljajo tudi študentje in njihova združenja, pa tudi infrastruktura in premoženje. Glas študentov je glas sodelavca in odmev dogajanj v širši družbi. Torej velja natanko prisluhniti tem sporočilom. Danes je Univerza v Ljubljani pasivna spremljeval-ka dogajanj, ki krojijo njeno usodo, in tudi če bi želela odzivno delovati, ne more. To je predvsem posledica neprimerne organiziranosti in pomanjkanja primernih podatkovnih zbirk, ki bi omogo- čale analitično spremljanje dogajanj in argumentirano dogovarjanje. Lahko trdim, da Univerza v Ljubljani sama sebe ne pozna dovolj in da imajo zunanji partnerji o njej celo več podatkov kot ona sama. Univerza mora postopno uvajati službe, ki bodo sposobne posredovati zahtevane inforrmacije za analitično podprto dogovarjanje in prevzeti naloge, ki jih predvideva zakon. Menim, da je bila Univerza v Ljubljani v zadnjem obdobju ‚osiromašena‘ za ‚pomembne infrastrukturne zmogljivosti‘, kot sta na primer CTK in NUK ter študentski domovi, ki so odmaknjeni od vpliva Univerze v Ljubljani. Te ustanove so namreč samostojne pravne osebe. Zakonsko predvideno možnost, da postanejo pridružene članice, sprejemam bolj kot teoretično možnost, kolikor ne bo podkrepljena z interesi […]. Iz programa je razvidno, da sem se zavzemal ULBB 5 – Univerza v Ljubljani, Biografije in bi-za računalniško podprto upravljanje, odločanje in bliografije univerzitetnih učiteljev in sodelav-vodenje (podatkovne baze, lokalne računalniške cev, knjiga 5. V programu sem posebej poudaril mreže, celovit informacijski sistem), posodobitev nujno povečano proaktivnost in samoiniciativno-infrastrukturnih danosti, vzpostavitev pomemb- st univerze, določitev prednostnih nalog, koordi-nih služb (svetovanje in usmerjanje študentov, nacijo kriterijev in meril za doseganje sinergijskih služba za informiranje javnosti, služba za inte- učinkov. Zelo sem podpiral v ustavi zapisani Za-lektualno lastnino), prenos dogovorjenih pristoj- kon o financiranju univerz in nujnost dogovora nosti na članice z opredeljenimi obveznostmi in postavk o načinu financiranja dejavnosti (umet-odgovornostjo in podatkovno podprto finančno nost, humanistika, naravoslovje, tehnika, medici-transparentno poslovanje ter čimprejšnjo izdajo na) z ustanoviteljem. 97 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 97 6.11.2019 10:30:00 Kandidati smo bili štirje: prof. dr. Alenka Šelih postal prvi po demokratičnih pravilih izvoljeni rek-s Pravne fakultete, prof. dr. Dušan Keber z Medi- tor v samostojni državi. cinske fakultete, prof. dr. Niko Toš s Fakultete za V času do uradne predaje dolžnosti in rektor- družbene vede in jaz s Fakultete za elektrotehniko skih insignij, ki je potekala v svečanem vzdušju in in računalništvo. Kandidati smo svoje programe ob prisotnosti mnogih povabljencev iz politike in predstavljali pred različnimi forumi: na univerzi, družbenega življenja, sva se večkrat sestala z rek-Filozofski fakulteti, RTV, študentom. Vzdušje med torjem akad. prof. dr. Mihom Tišlerjem, ki mi je nami je bilo dobro, lahko bi rekel, da smo se skoraj z vrsto nasvetov zelo olajšal prevzem dolžnosti. spoprijateljili. Dogovorili smo se celo, da bo zma- Za vso pomoč sem bil in sem mu še danes hvale-govalec ostale povabil na večerjo, kar se mi je zdelo žen. Oba se še danes z zadovoljstvom spominjava zelo lepo in kolegialno. Volitve so opravili senatorji tistih dni. Napotki so mi veliko pomagali, saj me prvega sklica senata, ki so ga sestavljali samo redni je opozoril, na kaj naj bom pozoren in kako naj profesorji. Zgodovinsko gledano je bilo to prvič, da ravnam ob različnih izzivih. Tako mi je dal nasvete je Univerza v Ljubljani po desetletjih od ustano- za korektne stike z novinarji, kako z zdravo pame-vitve izvolila in pooblastila rektorja brez zunanjih tjo sprejemati mnenja pravnikov (dva pravnika, tri in političnih vplivov. To je bila velika sprememba mnenja) in da naj pošto odpiram sam. Razložil mi glede na dotedanje volitve (Znanstveno-pedagoški je tudi, da je pri CRE prijavljena zunanja evalvacija svet in Univerzitetni svet). Na 1. seji Senata Uni- Univerze v Ljubljani, a da naj se, kako bom glede verze v Ljubljani 25. 9. 1995 je bila na dnevnem tega ravnal, odločim sam. Dorekla sva tudi različne redu samo ena točka – volitve rektorja. Volilo je 32 druge stvari. senatorjev. Za izvolitev je bilo potrebnih 17 glasov. Po tajnih volitvah je volilna komisija poročala o iz- Prevzem rektorskih dolžnosti idu glasovanja: prof. dr. Alenka Šelih je prejela 4 glasove, prof. dr. Dušan Keber 5 glasov, prof. dr. Ob prevzemu rektorskih dolžnosti in insignij (2. Niko Toš 5 glasov in jaz 18 glasov. Volilna komisija 10. 1995) sem v zahvalnem nagovoru izrekel nekaj je glede na ta rezultat ugotovila, da sem bil izvoljen misli, ki so najbrž še danes zanimive. Povzemam za rektorja. Tedaj se še nisem zavedal, da sem s tem dele govora: […] Ponovno se zahvaljujem vsem članom senata, ki so me volili, in vsem, ki so me podpirali v postopku volitev. Želim si dialoga, še posebej s tistimi članicami, ki me niso podprle, kajti za dosego odločanja s konsenzom bo prav v tej smeri nujno potrebno storiti največ, […] da bom zelo natanko prisluhnil in pomagal študentom, da bodo lahko kar najboljše, najhitrejše in učinkovito študirali ob čim bolje urejenih socialnih, stanovanjskih in zdravstvenih problemih […], da ne govorim o univerzitetni športni dejavnosti, ki jo kaže dolgoročno začrtati v povezavi z mestom, ki naj postane še prijaznejše univerzitetno mesto. Dovolite, da spregovorim nekaj stavkov o poslanstvu in spreminjanju univerze. Menim, da univerza ne bi smela biti ujetnica finančnih spon države ter dnevne politike oziroma strank. Širša druž- bena skupnost, nadstrankarstvo, mednarodna odličnost znanstveno-pedagoškega delovanja in razvoj znanosti ter umetnosti naj bodo, skupaj s konkurenčnostjo in najširšo univerzalnostjo, osnovna vodila delovanja. Univerzo naj odlikuje odprtost in sodelovanje z najboljšimi univerzami. Veliko je tistih, ki želijo dobro univerzi in se po svoje tudi trudijo. Žal pa so pristopi in pogledi, kako doseči napredek, zelo različni, celo izničujoči, in tako se ohranja status quo oziroma prihaja le do neznatnih sprememb. Prizadeval si bom, da bo v bodoče univerza lahko soodločala in povedala, kaj želi. Ko bo univerza »zajela sapo« in začela misliti z lastno pametjo, kar ji v preteklosti ni bilo dano, se bodo prednosti, v zadovoljstvo širše družbe in vseh nas, hitro pokazale. 98 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 98 6.11.2019 10:30:00 Družbena in strokovna angažiranost univerze je pomembna. Univerza naj bo čim bolj izpostavljena družbenim dogajanjem, ki naj jih bolj kot doslej sooblikuje, torej naj bo podobna večini subjektov v svobodni, tržni ekonomiji. To je pomembno za zdravje univerze. Trenutno je še v reševanju ustavni spor za vrsto določil Zakona o visokem šolstvu, če ne za celoten koncept, da ne govorimo o nepreglednem, deljenem in nedorečenem financiranju, to je ureditvi, ki ni transparentna, celovita in še močno odstopa od evropskih normativov. […] Bojim se, da ne bi prišlo do spremembe ustave namesto do boljšega izpolnjevanja sedaj zapisanega. Apeliram na vsa politično vplivna jedra, da ne sprejmejo morebitnih sprememb 58. člena ustave ter da vsaj zagotovijo primerljive pogoje delovanja, kot jih imajo uspešnejše univerze v Evropi. Menim, da univerza ne potrebuje nobenega izjemnega statusa, ki se največkrat sprevrže v nasprotje. Želim si neboleč prehod in konstruktivni dialog vseh pri uvajanju spremenjenega poslovanja na univerzi […]. Vsekakor prehod ne bi bil tako uspešen brez Med drugim sem posebej poudaril poglede nesebične pomoči prorektorjev, kolegice prof. dr. na poslanstvo univerze in da bi morala Ljubljana Dragice Wedam Lukić ter kolegov prof. dr. Jožeta kot univerzitetno mesto postati bolj prijazna do Kušarja in prof. dr. Janeza Žgajnarja, ki so prevzeli študentov. Znatno nasprotovanje članic integraciji delo prorektorjev do izvolitve novih. Ta pomoč je univerze in več ustavnih sporov je vodilo do pog-bila pomembna in je omogočila odlično izvajanje leda: »Žal pa so pristopi in pogledi, kako doseči sprotnih nalog ter uspešni prevzem nalog novih napredek, zelo različni in celo izničujoči in tako se prorektorjev. ohranja status quo […].« V mislih sem imel prispo- Zahvala gre tudi glavni tajnici gospe Marjeti dobo Univerze v Ljubljani, ki je kot težak voz, ob Vilfan in pomočnikom, ki so mi tedaj skupaj z ad- katerega so v krogu vpeti »konji«, 25 članic, in če ministrativnimi močmi pomagali, da je bilo moje še toliko »vlečejo«, se voz skoraj ne premakne. Voz spoznavanje dolžnosti in obsega dela bolj realno. bi lahko dirjal kot lahkotna kočija, če bi bili »ko- Želim poudariti, da sem se tedaj, glede na izkušnje, nji« bolje razporejeni, če bi bilo doseženo soglasje pridobljene v zadnjih dveh letih, globoko zavedal o strategiji in ciljih. Tedaj je bilo čutiti v zraku tudi obsega in težavnosti nalog. možnost, da univerza razpade na dva dela, skratka, Na koncu sem se zahvalil vsem, ki so prišli na voz bi velike sile raztrgale. Tega sem se zavedal in svečanost, z naslednjimi besedami: zato sem v kasnejšem delovanju raje iskal čim širše soglasje in žal sprejemal tudi slabše kompromise, da Vaša navzočnost je tudi upanje, da boste tudi bi ohranil dialog. v prihodnje s simpatijami in blagohotnostjo Že nekaj dni po prevzemu dolžnosti sem moral pomagali naši almi mater pri spreminjanju in pripraviti vse za 2. sejo senata 16. 10. 1995. Tedaj lepšanju njenega videza, tako da bo postala še sem pregledal dokumente, povezane z evalvacijo bolj znana in uspešna, posebej v mednarodnem merilu. V tem nizu zahval se želim zahvaliti tudi CRE. Prepričan sem bil, da kolikor bi bil mandat matični fakulteti. Zahvaljujem se tudi kolegoma mojega predhodnika za pol leta daljši, bi to eval- v laboratoriju, prof. dr. Tadeju Bajdu in doc. dr. vacijo izpeljal vsem v zadovoljstvo. Zdelo se mi je, Marku Munihu, za pomoč in razumevanje, da da je načrtovana in predvidena evalvacija delova- sta tako hitro prevzela vrsto dolžnosti, ki jih sam nja Univerze v Ljubljani ob pomoči tujih strokov- ne bi zmogel dovolj uspešno opravljati. njakov zelo pomembna. Tako bi v času vzpostav- Zavedam se, da ni uspešnega delovanja ljanja nove organiziranosti in delovanja Univerze moža brez ljubeče podpore žene, ki se ji želim v Ljubljani pridobili neodvisno mnenje izkušenih zahvaliti za razumevanje in veliko sreče. strokovnjakov o naši organiziranosti, statutu in na- črtovanem preoblikovanju, kakovosti ter skrbi za 99 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 99 6.11.2019 10:30:00 napredek (CRE – Quality Audit, Institutional Eva- velike družine vplivnih profesorjev, ki se vsako leto luation, Experimental Phase, 1995–1996; opomba: srečujejo na letni konferenci CRE. Celo rektor izbranih je bilo le 12 institucij). S pripravami naše- Univerze v Edinburgu, prof. dr. sir David Smith, ga evalvacijskega poročila smo zamujali. Tedaj sem ki je bil tvorec metodologije za evalvacijo univerz stopil v stik s tajnikom CRE dr. Andrisom Barbla- pri CRE in je bil predsednik evalvacijske skupine za nom in njegovim pomočnikom dr. Samijem Kanaa- evalvacijo Univerze v Ljubljani, mi je nekaj mese-nom v Ženevi. Skupaj smo določili zadnji možni cev po končani evalvaciji v Parizu na izobraževanju termin za prvi obisk 6. do 8. december leta 1995 in CRE, ki je za bodoče ocenjevalce potekalo že nekaj dorekli program. Obisk je bil poučen, dobili smo mesecev (pretežno ob vikendih), povedal, da sem tudi napotke za izboljšavo samoevalvacijskega po- v Aberdeenu naredil zelo dober vtis in da je vesel, ročila ter določili 11. do 13. marec leta 1996 za da sem pripravljen sodelovati v programu CRE. glavni obisk evalvacijske skupine. Tu gre zahvala Dogodki so se kar vrstili. Decembra sem odpoto-vsem prorektorjem in zaposlenim na rektoratu. Kar val v Pariz, kjer smo bodoči ocenjevalci izpolnili nekaj naporov je bilo potrebnih, da je bilo poroči- testne pole, in dobil vabilo, da sodelujem kot član lo pripravljeno in v zahtevanem roku posredovano evalvacijske skupine za Univerzo v Trondheimu na CRE. V poročilo sem vključil tudi poslanstvo, ki Norveškem. Skupino je vodil rektor prof. dr. Ge-sem ga napisal, čeprav ni bilo sprejeto na senatu, orge Verhaegen z Université Libre de Bruxelles, ki kar sem tudi navedel. Tako napisano poslanstvo v je bil tedaj tudi vodilni v Mreži univerz evropskih slovenskem in angleškem jeziku sem pozneje sku- metropol, UNIC. V naslednjih letih do leta 2011, paj s poročilom CRE in mnenji posredoval senatu ko sem sodelovanje odpovedal zaradi družinskih v razpravo in sprejem. razmer, sem bil sodelavec v programu EUA–IEP V naslednjih tednih po prevzemu dolžnosti (CRE se je združil z Unijo evropskih univerz leta se je zvrstilo še nekaj dogodkov, ki so vplivali na 2000 v Salamanki in se preimenoval v Združenje moje poglede in delovanje. Po predlogu mojega evropskih univerz, European University Associati-predhodnika rektorja Tišlerja sem se udeležil letne on, EUA), ki je prevzel in nadaljeval program IEP. skupščine rektorjev evropskih univerz CRE in tako Kot sodelavec v programu EUA-IEP sem v približ- imel možnost izmenjati vrsto mnenj. Skupščina je no 14 letih prepotoval velik del Evrope kot ocenje-potekala od 10. do 14. oktobra leta 1995 v mestu valec in predsednik evalvacijskih skupin, svetovalec Aberdeen na Škotskem. Tu sem ob neformalnem pri prestrukturiranju univerz (pripravi zakondaje, druženju dobil odgovore na vrsto vprašanj in di- pripravah za evalvacijo univerz v sponzorstvu EUA lem, povezanih s prestrukturiranjem Univerze v in Evropskega sveta za pomoč državam pri demo-Ljubljani. Zaradi razdvojenosti pogledov in ak- kratizaciji in modernizaciji visokega šolstva). tualnosti vprašanja o avtonomiji univerze sem na V oktobru leta 1995 je bil zanimiv dogodek, slavnostni večerji zastavil več vprašanj. Zahvaljujoč ko so po programu svetovanja pri zakonodaj-priporočilnemu pismu rektorja Tišlerja predsedni- ni reformi za visoko šolstvo (Legislative Reform ku CRE prof. dr. Josephu Bricallu sem imel čast se- Programm for Higher Education) strokovnjaki deti z rektorjem gostiteljem ob veliki okrogli mizi, Evropskega sveta (EC) (9, 13) prišli v Slovenijo kjer so sedeli tudi izbrani rektorji znanih univerz iz svetovat in vodit seminar. Tedanji minister prof. Anglije, Belgije, Švedske in drugih držav. Najbolj dr. Slavko Gaber je z razumevanjem sprejel predme je zanimal odgovor na vprašanje, kaj je merilo log, da se v svetovalno skupino vključi strokovnjak avtonomnosti univerze. Gostitelj je ob tem vpra- za financiranje in delovanje univerz, ki bi ga pre- šanju pozval navzoče, naj prisluhnejo, in ponovil dlagala Univerza v Ljubljani. Na usposabljanju za vprašanje. Navzoči so pozorno prisluhnili in sledila ocenjevalca pri CRE sem spoznal rektorja Univerze je prijazna in poučna razprava. Po več mojih vpra- v Ženevi prof. dr. Luca Webra, ki je imel v CRE šanjih smo postali kolegi in vsi so bili pripravljeni ugled kot strokovnjak za moderno financiranje in razpravljati z menoj. Počutil sem se kot član neke vodenje univerz. Prof. Weber se je vabilu odzval in 100 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 100 6.11.2019 10:30:00 prisostvoval aktivnostim, ki so sledile programu v pomočnica glavnega tajnika Marjana Šoukal Ribi-Ljubljani. Na moje veliko zadovoljstvo so ob po- čič, prorektor prof. dr. Jože Kušer, prorektor prof. dajanju zaključkov svetovalci pohvalili poglede in dr. Janez Žgajner in predsednik Upravnega odbo-predloge prof. Weberja in jih kot skupne predlo- ra dekan Fakultete za veterinarstvo prof. dr. Milan ge zapisali v poročilo. Poročilo je jasno poudarilo Pogačnik). V tem času je bilo kar nekaj razprav o zaskrbljenost, da prestrukturiranje visokega šolstva umestnosti sodelovanja profesorjev, zaposlenih na in univerz v Sloveniji ne sledi jasnim sistemskim Univerzi v Ljubljani, v pedagoškem procesu v dru-ciljem, posebej glede institucionalne strukture. Pre- gih (zasebnih) zavodih. Na kolegiju rektorja (6. 11. malo dorečeno je bilo tudi odločanje o finančnih 1995) sem predlagal in tako je bilo tudi odločeno, tokovih z upravljanjem in ne nazadnje je manjkalo da Univerza v Ljubljani pripravi stališča in zapiše določilo za kosovno/paketno financiranje. Mnenje pravila za uveljavitev konkurenčne klavzule ter da teh strokovnjakov sem razumel kot priporočila, ki se dovoli pedagoško sodelovanje na drugih ustano-jim bo ministrstvo vsaj v pomembnejših zadevah vah (letne vloge) le v primeru, da dekani podpirajo sledilo in primerno ukrepalo. V poročilu je logično vlogo in da je sodelovanje v korist fakultete in uni-zapisanih več tehtnih ugotovitev, nasvetov in na- verze. 7. novembra leta 1995 je univerza na CRE potkov, toda žal na Univerzi v Ljubljani temu ni poslala predlog programa za obisk evalvacijske bilo mogoče slediti; bila so močna nasprotovanja, skupine in dodatna pisna gradiva. Glede na sko-pa tudi politična podpora je bila prešibka in neod- raj ultimativno zahtevo dekanov je bilo določeno, ločna. Evalvacijska skupina je bila zelo eksplicitna da se vabila za seje senata pošiljajo v vednost tudi v ugotovitvi, da ni našla nobenih jasnih dokazov, vsem dekanom. V novembru so potekali tečaji za da bo prestrukturiranje doseglo prebojne izboljša- računalniško usposabljanje na rektoratu in delno ve, tako na področju delovanja, transparentnosti in na fakultetah. To je bilo nujno, če je Univerza v odgovornosti kot na področju finančnih tokov in Ljubljani želela od ministrstva prenesti kadrovsko odločanja. Priporočili so spremembo 10. člena Za- poslovanje in podatkovne zbirke. Po prevzemu kona o visokem šolstvu, kajti zapisani »zgodovinski mreže Metulj jeseni so bili komercialni uporabni-kompromis« razmerja med fakultetami in univerzo ki odklopljeni in začele so se priprave na izgradnjo je razumeti kot resno oviro za reorganizacijo uni- Metulja II (optične povezave do fakultet, kapacitete verze. Če se to ne bo zgodilo, bo reformni proces okoli 100 MB/s). Prorektor prof. dr. Janez Žgajner v slovenskem visokem šolstvu izgubil zagon. Pou- je odstopil zaradi odhoda v Argentino kot akrediti-darili so tudi, da je za moderno in odzivno delova- rani veleposlanik Republike Slovenije. Zato je bilo nje univerz pomembno upoštevati načelo konflikta nujno potrebno izvesti volitve za nove prorektorje. interesov. Menili so, da bi moč odločanja rektorja V zasedbi prorektorskih mest ni bilo predvidenega morali povečati, tako da bi vodil Upravni odbor, mesta prorektorja za finančna vprašanja. Vzroka ni-in da dveletni mandat rektorja ne omogoča izvaja- sem poznal, toda poznal sem obveznosti prorektor-nja večjih sprememb. Prav tako so ugotovili, da je ja za finančna vprašanja, ki je v mandatu rektorja rektor »ujetnik« kolegialnih razmer in dekanov in Tišlerja prevzel veliko nalog, razbremenil rektorja da ima minimalne možnosti za ponovno izvolitev, in sproti obveščal kolegij rektorja o spremembah v kolikor ni »vodljiv«. Narobe je tudi, da je glavni financiranju. Problematiko v tej zvezi je obravnava-tajnik podrejen Upravnemu odboru in ne, kot je to la tudi sistemizacijska komisija univerze. Glede na običajno, rektorju. Mnogo povedanega bi moralo dogovore je Ministrstvo za šolstvo in šport 16. 12. biti že zapisano v Zakonu o visokem šolstvu oziro- 1995 sprejelo sklep o sistemizaciji delovnih mest: ma bi bilo treba zapisati v spremenjenem zakonu in svetovalec rektorja za finančno-gospodarske zade-statutu Univerze v Ljubljani. ve, svetovalec rektorja za pravno-kadrovske zadeve, V novembru smo pripravili samoevalvacijsko tajnica rektorja (VI. stopnja izobrazbe). Razveselil poročilo CRE (14) (prorektorica prof. dr. Dragi- sem se dopisa Ministrstva za šolstvo in šport, ki ca Wedam Lukić, glavna tajnica Marjeta Vilfan, je prispel 20. 12. 1995 (Uprava, B-I/2), in seveda 101 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 101 6.11.2019 10:30:00 odobrenih delovnih mest za svetovalce, ki bi me poročila (14) za zunanjo evalvacijo CRE in prikazal razbremenili. ugotovitve CRE – Evalvacijske skupine, ki so na- vedene v Institutional Audit of the University of 1996 Ljubljana, CRE Auditor’s Report (15, 35). Prav tako bom navedel priporočila iz Poročila Evropske- Toda na moje začudenje je bil mesec pozneje v Delu ga sveta (16) o financiranju in organizaciji znanosti objavljen razpis ( Delo, 23. 1. 1996, str. 23), ki je in tehnologije v Sloveniji. V tej zvezi je zanimivo navajal: »1. pomočnika glavnega tajnika za finanč- navesti tudi »dinamiko« sprejemanja zakonodaje, no področje, 2. samostojnega svetovalca koordina- ki naj restrukturira delovanje univerze in njeno torja za delovno-pravno področje, 3. tajnico pro- financiranje. Ustava je bila sprejeta 25. junija leta rektorjev.« Ja, tu je bil na delu »zelo hud tiskarski 1991 (58. člen), Zakon o visokem šolstvu tri leta škrat«, ki je verjetno, ne vem po kakšnem premisle- pozneje (8. 12. 1993), Odlok o preoblikovanju 21. ku, spremenil odločitev ministra. Po mojem posre- 12. 1994 in Statut v šestih mesecih (23. 6. 1995). dovanju je 25. 1. 1996 ( Delo, str. 54) izšel popravek Prva seja senata je bila 25. septembra leta 1995 in razpisa, in sicer: »1. Spremeni se naziv delovnega s 1. oktobrom sem prevzel posle na Univerzi v Lju-mesta pod zap. št. 1 pomočnika glavnega tajnika za bljani. Toda univerza je poslovala točno tako »toz-finančno področje in se pravilno glasi: 1. Svetovalec dovsko« kot zadnjih 10 do 20 let. Novosti so bile rektorja za finančno-gospodarske zadeve (zahteve novo izvoljeni senat in Upravni odbor. Glede na delovnega mesta ostanejo enake kot v prvem raz- Odlok o preoblikovanju Univerze v Ljubljani in v pisu), 2. Spremeni se naziv delovnega mesta pod statutu zapisana določila o organizaciji in delovanju zap. št. 2 – Samostojni svetovalec koordinator za univerze je bilo nujno treba vzpostaviti vsa telesa delovno-pravno področje in se glasi 2. Svetovalec senata, opredeliti dolžnosti in obveznosti vseh teles rektorja za pravno-kadrovske zadeve (zahteve de- in pripraviti vse pravilnike glede na zakonodajo in lovnega mesta ostanejo enake kot v prvem razpi- predpisano finančno poslovanje. Podobno struktu-su)«. Tajnice rektorja pa ni bilo več. Dogodek je ro je bilo treba vzpostaviti na članicah ter določiti bil šokanten in žalosten za akademsko okolje. Še in izvoliti vsa telesa. Tudi zunanjim svetovalcem in danes sem prepričan, da sem ravnal prav, da razmer ocenjevalcem se je zdel 10. čen, ki je določal de-nisem zaostril. Moje veliko razočaranje nad razme- ljeno pravno subjektiviteto članic in pomenil neko rami sem raje ovil v »distančni odnos«, saj nisem kontinuiteto s preteklostjo (TOZDI), neprimeren. imel ne časa ne zakonske »moči«, da bi kaj na hitro Drug problem je bil, da bi morala univerza delovati spremenil. Po določitvi statuta nobeden od zadol- bolj enovito in transparentno. Termin »centralizira- ženih v tej zgodbi ni bil odgovoren rektorju, temveč no« je imel negativno konotacijo in smo raje upo-Upravnemu odboru (glej poročilo Sveta Evrope z rabljali izraz integrirana univerza. To je vključevalo dne 22.–25. 10. 1995 na str. 7, točka 19, zadnji sta- velike želje, zapisane v 10. členu Zakona o visokem vek (13)). Po statutu je bil rektor zavezan podajati šolstvu, in zahteve, da rektor prenese čim več poletno poročilo o delu univerze Senatu, Upravnemu oblastil na članice, tako da bodo imele »primer-odboru in ustanovitelju. Rektor ni imel primernih no« avtonomijo. Ta dogajanja so bila v nasprotju podlag in pooblastil, da bi lahko učinkovito vplival z odzivno, moderno organiziranostjo vodilnih za-na zakonitost delovanja članic in univerze. Še ved- hodnih univerz. V tem tranzicijskem času smo op-no sem prepričan, da je bil tedaj statut nedomišljen ravili zunanjo evalvacijo CRE Univerze v Ljubljani in v vrsti določil celo protisloven z zakonom. Dolo- in gostili v Sloveniji dve različno sestavljeni skupini čila niso bila logična, pa tudi ne usklajena, in zato svetovalcev Evropskega sveta. Ugotovitve evalvacije nemogoča za delo rektorja in še manj za preobliko- CRE, nasveti in priporočila svetovalcev Evropske-vanje univerze. Čedalje več je bilo zahtev za spre- ga sveta in evalvacijske komisije so bili podobni in membe statuta. V podporo tej ugotovitvi bi presko- so odločujoče, realno in koristno vplivali na moje čil vsebino in ugotovitve našega samoevalvacijskega poglede in odločanje. Podpiral sem vizijo in idejo 102 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 102 6.11.2019 10:30:00 o moderni, avtonomni, dokaj elitni univerzi, ki bi kako zakon deluje ter kakšne so bile spremembe in bila podobna najboljšim in vodilnim univerzam. V odzivi članic na uzakonjeno preoblikovanje Univer-poročilu (16) so med drugim ugotovili, da so prip- ze v Ljubljani. Ocenjevalno skupino je vodil prof. ravljalci zakonodaje dokaj močno posnemali zako- dr. sir David Smith, ki je imel izkušnje z delova-nodajne vzorce iz preteklosti (samoupravljanje in njem v Oxfordu in na Univerzi v Edinburgu, tajnik kontinuiteta). Zakon o visokem šolstvu daje bolj skupine je bil dr. Bath Nughteren, tajnik Univerze vtis o želji, da se zamrzne podedovano stanje, kot v Utrechtu. Imenovana sta imela podporo člana da bi prispeval k pričakovanim spremembam. Med komisije, rektorja Univerze v Lizboni prof. dr. Vir-petimi značilnostmi ocenjevalci posebej poudarjajo gilija Meira Soaresa in predsednika, ustanovitelja (13, 16) problem upravljanja univerze: kolikor bo akreditacijskega komiteja na Madžarskem, prof. dr. avtonomija univerze glede na zakonsko opredelitev Andrasa Rona - Tasa. V poročilu (15) so priporočili, fakultet omejena, bo to vodilo v dolgotrajne teža- da bi moral rektor poleg senata voditi tudi Upravni ve vodenja in nemogoč položaj za rektorja. V takih odbor in z dekani voditi strukturno preoblikovanje razmerah so ocenjevalci poudarili, da ni nobenih univerze. Predlagali so štiriletni mandat za rektor-znakov, da bi lahko univerza naredila preboj k na- ja. Pogrešali so podrobnejši zapis poslanstva, ki bi prednejšemu delovanju. Ob koncu svetujejo, da je vključevalo zavezo za dvigovanje kakovosti in zapis treba najti neko ravnotežje med centraliziranim in za časovno vsebinsko opredelitev faz ter postopkov decentraliziranim delovanjem, ter predlagajo nuj- integracije univerze. Pogrešali so boljšo opredelitev ni popravek 10. člena Zakona o visokem šolstvu, raziskovalne usmerjenosti univerze. V zvezi s cen-na podlagi katerega bi se omogočil prehod na žele- tralizacijo delovanja so predlagali, da bi imel rektor no upravljanje univerze kot enovite pravne osebe. direktorja za finance, direktorja za personalne za-Rektor naj bi vodil dogovarjanja za pridobivanja deve in generalnega tajnika, ki bi svetovali rektor-financiranja in interno delitev sredstev glede na ju. Fakultete naj bi prispevale k integraciji univerze priporočeno kosovno oziroma paketno financira- in iskale možnosti za boljše sodelovanje. Od aprila nje univerze. Skupina ocenjevalcev je v zakonu in leta 1996 sem dokaj pogosto potoval. V CRE so razpravah pogrešala bistvene cilje in perspektivne me povabili, da bi postal član skupine ocenjevalcev, opredelitve poslanstva visokega šolstva v Sloveniji. ki jih je bilo le približno 20. Tako sem bil julija v V poročilu (13) so dokaj podobne ugotovitve in Parizu, nato od 6. do 8. septembra ponovno na iz-priporočila kot v poročilu EC (16). obraževalnem seminarju, od 13. do 15. septembra Poudaril bi svoj nasvet in željo za sprejem vizije na zasedanju, kjer je CRE pregledala vse evalvacije, in pristopov za pripravo strategije razvoja ob pod- izvedene v tem letu (Follow-up Meeting), in kako pori sprotnega zbiranja podatkov o delovanju, tako pridobljene izkušnje vključiti v razpis za evalvacije da bi lahko vnaprej ocenili vložke za načrtovano v letu 1997. Ta srečanja so mi omogočala, da sem spreminjanje. Slednje bi podprlo naše napore, da bi se lahko sproti posvetoval in pridobil več mnenj o na univerzi ob sprotnem delovanju nastajale raču- vprašanjih, pri katerih sem bil v dilemi, kako se od-nalniško podprte podatkovne zbirke, ki bi omogo- ločiti. Hitro sem dojel, da je prestrukturiranje tako čale analitično odločanje. To takrat ni bilo mogoče, razpršene univerze, kot je bila Univerza v Ljubljani, kajti del podatkovnih zbirk o univerzi je vodilo mi- nemogoče izvesti v dveletnem mandatu, kar so oce-nistrstvo, ostali podatki pa so se zbirali po fakulte- njevalci tudi zapisali (15, 16). tah, ki so imele zelo različna programska orodja in Začel sem z aktivnostmi, ki so še pred iztek- nezdružljive podatkovne zbirke. Na univerzi so bili om mojega mandata uspele v potrditvi štiriletnega pretežno podatki o delovanju rektorata (uprave), mandata za rektorja. Drugi poudarek je veljal ak-kar pa ni bilo uporabno za argumentirano odloča- tivnostim za vzpostavitev teles za zagotavljanje kanje o delovanju univerze. V poročilu CRE (15), ki kovosti. Pri tem je bil v podporo tudi Zakon o vi-je nastalo dve leti po sprejetju Zakona o visokem sokem šolstvu (80. člen). Kot član Sveta Republike šolstvu, so ocenjevalci lahko še točneje ugotavljali, Slovenije za visoko šolstvo sem ob zadostni večini 103 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 103 6.11.2019 10:30:00 uspel, da je svet sprejel sklep o ustanovitvi Komisije (glej tudi (34)). V manj kot letu dni je bila usta-za zagotavljanje kvalitete visokega šolstva v Repu- novljena Nacionalna komisija za kvaliteto visokega bliki Slovenije in da kot predlagatelj prevzamem šolstva z znatnim financiranjem, ki je v naslednjih vsa opravila v tej zvezi. Presenečen sem bil, da so letih opravila veliko dela. Še vedno sem prepričan, tudi predstavniki ministrstva dvomili o potrebno- da tedaj ni bilo ne politične in ne strokovne volje sti takšne komisije in tudi nekateri člani sveta niso za delovanje komisije, in to kljub temu, da so že v podpirali te zamisli. Komisija za kvaliteto visokega mnogih evropskih državah imeli telesa, ki so bila šolstva Republike Slovenije, ki sem jo ustanovil 17. podobna današnji Nacionalni agenciji Republike 9. 1996, je do leta 1998 delovala uspešno. V celot- Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). nem šolskem letu 1997 je komisija delovala tako, Ta je bila ustanovljena šele 5. 3. 2010, 10 let pozne-da so sodelujoče institucije in Univerza v Ljubljani, je, kljub močnim odporom. V Zakonu o visokem kjer je bil sedež komisije, začasno krile stroške. V šolstvu (Ur. list RS z dne 30. 12. 2003) je bila v 80. letih 1997 in 1998 je komisija izvedla tudi usposa- členu opredeljena ustanovitev Komisije za kvalite-bljanje ocenjevalcev za izvajanje samoevalvacije in- to visokega šolstva, v spremembah Zakona o viso-stitucij, nato za člane komisij za zunanjo evalvacijo, kem šolstvu od leta 2004 do leta 2009 se je poja-in sprejela priporočila o periodični samoevalvaciji vljalo določilo o Javni agenciji za visoko šolstvo in in zunanji evalvaciji vseh visokošolskih ustanov v šele marca leta 2010 je vlada ustanovila NAKVIS. Sloveniji. Predloženi finančni načrt Ministrstva za Toda tudi NAKVIS je imel v prvih letih delova- šolstvo in šport za leto 1997 je znašal 537.000 SIT nja težave zaradi zahtev po spreminjanju delovanja (okoli 2.000 evrov), toda ministrstvo ga je znižalo (Resolucija o Nacionalnem programu visokega šol-za 250.000 SIT (1.000 evrov), torej skoraj na po- stva 2011–2020). Kot je razbrati, je bilo v ospredju lovico. Glede na to polovica materialnih stroškov precej političnega nasprotovanja in nestrokovnosti komisije ni bila pokrita. Sklep o znižanju sredstev namesto volje, da bi NAKVIS uspešno deloval (nesmo dobili 14. 12. 1997, torej tik pred iztekom ustrezna in ohlapna merila). Gromozanske škode, leta. Sodelujoče ustanove so na mojo prošnjo zni- ki je bila s tem povzročena, še nihče ni poskušal žale stroške za svoje storitve in tako smo lahko brez oceniti in nekateri »botri« tako zmotnih odločitev težav končali finančno leto. Čeprav je komisija že še danes veljajo za strokovnjake. V tistem obdobju 24. 12. 1997 predložila finančni načrt za leto 1998 so zasebne visokošolske ustanove več let vznikale in 24. 5. 1998 posredovala dopis ministrstvu, da kot gobe po dežju. ne more poslovati brez finančnih zagotovil in da je V podporo skrbi za dvigovanje kakovosti so delovanje zaradi tega močno oteženo, odgovora ni bila na Univerzi v Ljubljani kmalu potrjena dokaj bilo. Ministrstvo za šolstvo in šport je posredovalo poostrena habilitacijska merila. V zvezi s tem je sklep o financiranju 27. 12. 1998. V takšnih razme- bilo pozneje veliko reakcij in zahtev, da se omili-rah je nesklepčnost postajala problem in tako smo jo. Prepričan sem bil, in sem še danes, da Univer-na 14. seji 27. 12. 1998 ob navzočnosti samo 6 od za v Ljubljani ni dovolj mednarodna in odprta in 21 članov sklenili, da se komisija demonstrativno da je mobilnost pedagoškega kadra neznatna, torej in nepreklicno razpusti in se o tem obvesti ministr- nezadostna. Zato sem tedaj ob pomoči 64. člena stvo in vse pristojne (rektorje, dekane, Svet za viso- Zakona o visokem šolstvu vztrajal, da je pogoj za ko šolstvo, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, izvolitev v naziv rednega profesorja enoletno gosto-Svet za znanost in tehnologijo, poslanske skupine vanje na tuji univerzi. To bi pripomoglo k odprav Državnem zboru itn.). Člani komisije smo upali, vi »kloniranja« (inbreeding) kadrov in k postop-da bo demonstrativni odstop morda le spodbudil nemu odpiranju in internacionalizaciji univerze v poklicane v Sloveniji (80. člen Zakona o visokem prihodnjih letih. Že bežni izračun, če upoštevamo šolstvu je bil v veljavi), da čimprej in ponovno vse pedagoško in raziskovalno osebje na Univerzi v vzpostavijo prepotrebno komisijo na področju pre- Ljubljani, vključno z asistenti (približno 3.000), in verjanja in zagotavljanja kakovosti visokega šolstva zahtevo za sobotno leto (64. člen), bi pokazal, da 104 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 104 6.11.2019 10:30:00 bi moralo vsako leto gostovati v tujini nekaj 100 smo izvolili in potrdili 10 komisij. Pri nekaterih pedagoških delavcev. Na enoletnem gostovanju je komisijah (habilitacijska komisija, Upravni odbor, bilo tedaj približno 10 pedagoških delavcev (okoli komisija za Prešernove nagrade in priznanja itn.) so 0,3 odstotka). Ministrstvo »sobotnega leta« finanč- članice predlagale in zagovarjale nujnost, da imajo no ni podpiralo, pa čeprav je bilo to določeno v svojega člana v komisijah (preobsežne in »zvodene-zakonu. Tudi na univerzi je bilo močno nasproto- le« komisije). Na 3. seji senata so potekale volitve vanje. Mnogi so zahtevali, da se s temi aktivnostmi kandidatov za podelitev častnega doktorata. Ko-začne šele, ko bodo v celoti financirane. Nekajkrat misija za podelitev častnih nazivov je po delu na sem razložil, da na številnih univerzah v ta namen več sejah izbrala med mnogimi predlogi članic dva ne dobijo denarja. V dogovoru si kolegi na katedri kandidata, prof. dr. Dietricha Schmidta, direktorja razdelijo in prevzamejo pedagoške obveznosti od- Inštituta za živinorejo in obnašanje živali z Georg sotnega pedagoga, za kar so tudi plačani. Pedagog, August Universität v Götingenu v Nemčiji, ki ga je ki je na gostovanju, dobi plačilo za delo na tuji uni- predlagal dekan prof. dr. Milan Pogačnik z Veteri-verzi, ki je bilo največkrat višje kot plača univerzite- narske fakultete, in kot drugega kandidata nadškofa tnega profesorja v Sloveniji. Žal se sobotno leto ni dr. Alojzija Šuštarja na predlog dekana prof. dr. Ja-prijelo (premajhna kritična masa) in je to še danes neza Juhanta s Teološke fakultete. Toda senat je na velik problem Univerze v Ljubljani (»prepih«, med- moje presenečenje potrdil še dodatni predlog in kar narodno raziskovalno povezovanje in kandidiranje na seji vključil v volitve še tretjega kandidata, in to za velike projekte, nove ideje, internacionalizacija). brez podrobnejšega pregleda in razprave o njegovih Že naslednje leto (1997) sem kot član evalvacijske znanstvenih dosežkih. To je vodilo v večjo delitev skupine CRE sodeloval pri evalvaciji Univerze v glasov in možnost, da nihče od kandidatov ne bo Trondheimu na Norveškem ter pozneje še univerze izvoljen ali v najboljšem primeru samo en kandi-v Kataniji na Siciliji. Na Univerzi v Ljubljani z uva- dat. To se je tudi zgodilo. Častni doktorat je prejel janjem in uresničevanjem določil ZViS stvari niso prof. dr. hc. Dietrich Schmidt. Moje razočaranje, tekle v skladu z določili zakona in smo močno za- da nadškof dr. Alojzij Šuštar ni bil izvoljen, je bilo mujali. Čedalje večje je postajalo nezadovoljstvo z veliko in se je še povečalo ob novici, da je Univerza raznimi določili v statutu, s financiranjem, pa tudi v Mariboru to stvar »prevzela« in mu hitro dodelila z nekaterimi členi Zakona o visokem šolstvu. Prav naziv častnega doktorja. V Mariboru so nenavadno tako je bilo to obdobje, ko so članice pospešeno odločanje senata na Univerzi v Ljubljani tako vsaj »izumljale« številne študijske programe z namenom delno popravili. Še vedno ne vem, ali je bilo odloča-pridobiti več financiranja (po študentu). Te aktiv- nje v Ljubljani tudi kako dodatno obarvano. nosti so bile že v naslednjem letu vprašljive zaradi Na seji je bila tudi potrjena ustanovitev Fa- neuravnoteženega in prevelikega vpisa na družbo- kultete za pomorstvo in promet v Piranu, kar sem slovnih smereh ter močno zmanjšanega vpisa na podpiral, in na pobudo rektorja je bil imenovan naravoslovno-tehničnih smereh. Menim, da tedaj uredniški odbor za pripravo ULBB 5. Vse članice in pozneje Univerza v Ljubljani v zvezi z množico so predlagale kandidate v uredniški odbor in kmalu študijskih programov ni ravnala preudarno, a teh je bil določen rok za oddajo biografij in bibliografij dogajanj ne želim nadalje komentirati. glede na navodila, ki so jih prejeli. Glavni urednik V obdobju od leta 1995 do leta 1996 je bilo ve- ULBB 5 je ob pomoči namestnika glavnega ure-liko opravkov z volitvami in imenovanjem različnih dnika in članov uredniškega odbora odlično vodil komisij in njihovih vodij ter s pripravo različnih odbor. Tudi finančna sredstva mi je uspelo pridobiti pravilnikov. Prav tako je v tem času prihajalo do in tako je ULLB 5-I, prvi del, izšel ob koncu leta skoraj nenehnih menjav članov v komisijah zaradi 1997. Za tako obsežno in kakovostno opravljeno odpovedi, nezadovoljstva z zastopanostjo fakultet delo sem čestital glavnemu uredniku, akad. prof. v komisijah, zaradi česar so bile seje včasih dolge, dr. Branku Stanovniku, in pomočniku glavnega burne in mučne. Na 3. seji senata 22. 11. 1995 urednika, prof. dr. Antonu Ramovšu. Biografije in 105 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 105 6.11.2019 10:30:00 bibliografije pedagoških in znanstvenih delavcev izvedenih internetnih priključkih na vseh člani-univerze so pomemben dokument, ki kaže kako- cah. Razprava o ureditvi sobotnega leta ni bila po-vost in uspešno delovanje univerze (drugi del je iz- zitivna, prav tako ne o možnostih za pridruženo šel leta 1998 in tretji leta 1999 v skupnem obsegu članstvo inštitutov. V januarju so bile študentske 2.990 strani). Žal so v kasnejših letih vodilni na demonstracije zaradi problemov s študentsko pre-Univerzi v Ljubljani odločili, da se s tradicijo izda- hrano. Na tej seji je bil imenovan nov predsednik janja publikacije ULBB ne nadaljuje, verjetno zato, Komisije za razvoj informacijskega in knjižničnega ker niso bili več zainteresirani iz različnih osebnih sistema prof. dr. Matjaž Omladič, ki je dobro vodil in drugačnih razlogov. komisijo in oba sistema sta se lepo vzpostavila in Na 4. seji senata 19. 12. 1995 sta bila spre- razvila. Članice so želele, da se čimprej pripravijo jeta Akt o ustanovitvi knjižnično-informacijskega spremembe statuta in senat je določil zadnji rok za sistema UL in pravilnik o njegovem delovanju. Se- predloge sprememb (februar leta 1996). V zvezi z natorji so dobili predlog Poslovnika o delu senata, obiskom evalvacijske skupine CRE sem prosil se-ki je bil potrjen na naslednji seji. Izvoljene so bile natorje in članice za popravke samoevalvacijskega tudi Statutarna komisija, Sistemizacijska komisija poročila Univerze v Ljubljani in priloženega pos-in nova Komisija za podeljevanje častnih nazivov. lanstva Univerze v Ljubljani ter za mnenja. Senat je Senat je potrdil nova, zaostrena merila za izvolitev predlagal, da vodstvo univerze v skladu s prejetimi v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delav- pripombami izdela nov osnutek poslanstva, o ka-cev in sodelavcev ob upoštevanju na seji podanih terem bi senat ponovno razpravljal 27. februarja. pripomb. Usklajevanje teh pripomb, ki so zadevale Na predlog prorektorja prof. dr. Toneta Wraberja »nastopanje kandidatov v mednarodnem prosto- je senat sprejel pobudo, da v prostorih univerze ni ru«, da je znanstveno delo le tisto, ki je indeksirano dovoljeno kaditi. v mednarodnih podatkovnih bazah, da morajo biti Na 6. seji senata 27. 2. 1996 je bil potrjen tudi glede na zakon merila mednarodno primerljiva v pravilnik o delu senata. Konstituiran je bil Študent-evropskem in širšem prostoru (mobilnost, prizna- ski svet kot pomembno posvetovalno telo. Potrjeno vanje nazivov, univerzitetne mreže …), je potekalo je bilo tudi preimenovanje Visoke šole za notranje do konca leta 1997. Fakultete so morale predložiti zadeve v Visoko policijsko-varnostno šolo. V zvezi sezname revij, ki so odločujoče za njihovo znanstve- s tem moram povedati, da so glede na Zakon o vi-no ali umetniško dejavnost, ter predlog točkovanja sokem šolstvu in akt o preoblikovanju Univerze v za 12. in 13. člen meril. Senat je na predlog habili- Ljubljani nastopile kadrovske težave na tej šoli in tacijske komisije potrdil seznam revij in točkovanje ta ni postala članica Univerze v Ljubljani. Glede na in na teh fakultetah so lahko začeli s habilitacijski- določila statuta, da so osebni podatki in poročila mi postopki. Na ostalih fakultetah, ki zahtevanega o strokovni usposobljenosti kandidatov, ki prosijo niso predložile, so postopki mirovali. To je povzro- za naziv, uradna skrivnost, novinarji in drugi niso čilo kar nekaj nejevolje, tudi zaradi večje zahtev- smeli prisostvovati tej razpravi. nosti meril. Žal se je to nezadovoljstvo ohranjalo in Za 7. sejo senata 28. 3. 1996 sem pripravil v naslednjih letih je prišlo do večkratnih sprememb izboljšani osnutek besedila poslanstva Univerze v in znatnega nižanja zahtev. Še danes menim, da je Ljubljani, ki so ga prejeli vsi člani senata. Prof. dr. akad. prof. dr. Marjan Kordaš odlično vodil Habili- Ivan Svetlik je imel nekaj pripomb in senat ga je tacijsko komisijo in da so bila ta merila na Univerzi pooblastil, da pripravi dopolnjeno besedilo. Lepo v Ljubljani zelo dober začetek za hitrejše vzpostav- dopolnjeno in popravljeno besedilo je bilo potrjeno ljanje nove podobe univerze, dvigovanje kakovosti na naslednji, 8. seji senata. Tega sem bil zelo vesel, poučevanja, raziskovanja in objavljanja izsledkov v saj je statutarna komisija lažje delala in Komisija mednarodnem prostoru. za prostorski razvoj Univerze v Ljubljani, kate- Na 5. seji senata 30. 1. 1996 sem poročal o re ustanovitev sem predlagal, je tako imela boljše delitvi in porabi sredstev rektorjevega sklada ter možnosti za presojo predlogov članic o prostorskih 106 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 106 6.11.2019 10:30:00 problemih. Senat je pobudo razširil na ustanovitev je bilo zelo majhno, in za to, da članice pri tem komisije, ki bi se ukvarjala s celotnim razvojem uporabijo možnosti programov Evropske unije. Se-Univerze v Ljubljani. Sledil je sklep o ustanovi- nat sem obvestil o pobudi in podprl Računalniški tvi Komisije za razvoj univerze in članice so lahko center, da pregleda vse lokalne internetne mreže predlagale kandidate. V zvezi z razpravo o poročilu članic z namenom, da bi jih posodobili, poenotili CRE in z mnenjem nekaterih članov senata, da se ter dosegli skupni standard in kakovost. Samo na na Univerzi v Ljubljani berejo le dokumenti v slo- tej podlagi so bila porabljena sredstva rektorjevega venščini, sem sprejel obveznost, da bom poskrbel za sklada za posodobitev računalniških mrež članic. prevod poročila. Ustanovljene so bile naslednje ko- Zanimiva je bila razprava na 8. in 9. seji senata, misije: Disciplinska komisija, Komisija za samooce- ki jo je sprožil predlog Fakultete za elektrotehniko njevanje kakovosti univerze in Komisija za šport. (FE), kjer smo že v preteklosti imeli doktorske štu- Poročilo prof. dr. Matjaža Omladiča, predsedni- dente iz tujine. Posredovana je bila želja za sklep, da ka Komisije za razvoj informacijskega in knjižnič- lahko članice izjemoma predlagajo senatu, da sme nega sistema, je bilo prelomno, ker je opredelilo, da doktorand napisati disertacijo v angleškem jeziku, je zaradi vključevanja knjižnično-informacijskega če je tujec in/ali če sta mentor ali somentor tujca. sistema Univerze v Ljubljani v knjižnično-informa- Takšna disertacija mora imeti uvod, zaključek in cijski sistem Slovenije edina sogovornica Inštituta obsežen povzetek v slovenskem jeziku. Pomembno za informacijske znanosti UM (IZUM) univerza je še določilo sklepa, da je to začasna ureditev in kot celota in ne njene članice. Nujno je bilo, da da bo v veljavi do končne rešitve tega vprašanja na Univerza v Ljubljani poskrbi za celovito obdela- podlagi zbranih mnenj članic. Menim, da je bil to vo knjižničnih podatkov in da se članice v sistem dober sklep, kajti s tem si je Univerza v Ljublja-vključujejo enakopravno, ne glede na velikost. Tak- ni pustila odprta vrata za prihod tujih nadarjenih rat so se vzpostavljala pravila za vnos bibliografskih doktorantov ter raziskovalcev, kar je bilo ugodno in drugih podatkov v sistem COBISS in knjižnice za dodaten »prepih«. Na mnogih tujih univerzah so imele dokaj različne zbirke podatkov. Vse to se je že veljalo pravilo, da pri oceni in zagovoru dok-je zelo spremenilo v naslednjih letih. Tedaj so po- torske disertacije praviloma sodelujejo profesorji tekali sestanki za urejanje razmerja med Univerzo s tujih univerz. Na Univerzi v Ljubljani to ni bilo v Ljubljani in Narodno in univerzitetno knjižnico urejeno; članice so v komisije imenovale svoje pro- (NUK), za uporabo prostorov v novogradnji ter za fesorje in redko profesorja s kakšne druge članice. urejanje in vodenje Narodne in univerzitetne knji- Tudi pravila in merila za mentorstvo pri doktoratu žnice. V predvideni NUK II je Univerza v Ljubljani so bila ohlapna in neprimerljiva z dobrimi univer-zagotovila 30 odstotkov prostorov za namen Raču- zami. Na teh je moral mentor izkazovati v zadnjih 5 nalniškega centra Univerze v Ljubljani. Nadalje je do 10 letih vodenje večjega raziskovalnega projekta predvidela uporabo velike dvorane (okoli 800 se- in objavljanje raziskovalnih dosežkov, ker je le tako dežev), ki bi ji bila na razpolago več časa kot NUK lahko doktorand pridobil izkušnje za pisanje vlog in sicer za univerzitetne dogodke in organizacijo za raziskovalne projekte, vodenje raziskav in pisanje različnih konferenc. Žal so se možnosti za gradnjo člankov ter raziskovalnih poročil. Zavzemal sem se NUK II s časom oddaljevale. za odpravo naštetih slabosti. Po potrditvi poslanstva na 8. seji senata 7. 5. Na 9. seji senata 29. 5. 1996 sem dal pobudo 1996 sem dal pobudo, da bi bile vse službe na Uni- za boljšo povezavo glede odločanja in sodelovanja verzi v Ljubljani (Računalniški center, uprava, ad- med Senatom in Upravnim odborom, predvsem ministrativne enote rektorata) in članice zadolžene, pri vsebinskih vprašanjih, povezanih z načrtova-da nudijo podporo za izvajanje in doseganje zapisa- njem in razvojem univerze. Sprejet je bil sklep, da nega v poslanstvu. Potrdili smo Komisijo za razvoj Upravni odbor izdela predloge za oblikovanje služ- univerze. Zavzel sem se za pospešitev izmenjave be za evropsko sodelovanje in da za leto 1997 v na- študentov dodiplomskega študija, njihovo število črtu predvidi sredstva za rektorja in službe univerze 107 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 107 6.11.2019 10:30:00 za izvajanje nalog, določenih s Statutom Univerze v načelom »centralizirane« in »integrirane« univerze, Ljubljani. Zanimiva je bila tudi razprava, v kateri je ki mu univerza sledi. Podana je bila pripomba na bilo izraženo nezadovoljstvo z delom statutarne ko- financiranje, ki bi ga morali uskladiti z ustreznimi misije, predvsem glede zamujanja in odlaganja pri evropskimi standardi, ter da komisija nima prav v pripravi sprememb statuta. Predsednika komisije trditvi, da ni ustrezne povezave med Senatom in prof. dr. Marka Ilešiča so zadolžili, da do naslednje Upravnim odborom. Nasprotno so nekateri menili, seje pripravi predloge sprememb. Značilno za to da bi moral biti rektor član Upravnega odbora ali obdobje je bilo tudi odpiranje novih ali prenovlje- celo voditi Upravni odbor in da so pripombe konih magistrskih ter specialističnih študijev, kar je misije bolj napotki za spremembe statuta. Razprava obremenjevalo komisijo za doktorski in podiplom- se je končala s priporočilom, naj delovna telesa na ski študij. Samo na 9. seji senata je bilo potrjenih Univerzi v Ljubljani, kolikor je mogoče, upoštevajo približno 20 programov. Aktualne so bile tudi raz- priporočila CRE, in z ugotovitvijo, da glede vode-prave, da na Univerzi v Ljubljani ne sankcioniramo nja in upravljanja velike univerze, kot je Univerza v navzkrižja interesov, ki lahko nastane pri delovanju Ljubljani, nismo dobili »oprijemljivih« napotkov in zaposlenih zunaj univerze in o nujnosti dviga kako- predlogov. Nekateri so menili, da je poročilo CRE vosti doktorskih disertacij. dobro opozorilo na pomanjkljivosti, o katerih smo Na 10. seji senata 26. 6. 1996 je bil spre- že razpravljali, a se jih nismo lotili (interdisciplinar-jet sklep, da Univerzo v Ljubljani lahko v telesih, nost, medfakultetno sodelovanje, usposabljanje). še posebej zunaj univerze, zastopajo le tisti, ki so Evalvacija delovanja fakultet in univerze, ki jo je dvotretjinsko zaposleni na Univerzi v Ljubljani in opravila CRE, je bila prva takšna ocena Univerze v na njej izvajajo raziskave. Močno sem podpiral tudi Ljubljani, izvedena s tujimi strokovnjaki. Mnogi so pobudo in sklep, da univerza (fakultete) pripravi(- zavračali in nasprotovali temu ocenjevanju in niso jo) seznam študijskih področij, na katerih lahko želeli sprejeti mnenja ocenjevalcev. Toda to je bil kandidati pripravljajo teme doktorskih disertacij. začetek ocenjevanja in evalvacije univerz in delova-To je bilo nujno za odpravljanje prekrivanj in zago- nja fakultet, ki je danes somoumevno in obvezno tavljanje kakovosti. (akreditacija in predpisana samoevalvacija delova- Na 11. seji senata 17. 9. 1996 je bila podana nja kot tudi študijskih programov). Na senatu ni tudi pobuda, da članice pripravijo pregled različ- bilo nikogar, ki bi omenil dve ocenjevalni poročili nih področij, na katerih izdajajo diplome. Hkrati (13, 16), ki sta podali zelo podobne nasvete, čeprav sem podal tudi pobudo za razpravo o zastopanosti so delo opravili ocenjevalci Sveta Evrope, torej po- študentov v telesih univerze in senatu, toda odzi- polnoma drugi strokovnjaki. vov ni bilo. Presenečen in razočaran sem bil nad Dopolnitve in spremembe statuta so potrdile predlogom Komisije za intelektualno lastnino, da predlog, da je posvetovalno telo rektorja tudi kole-služba za zaščito intelektualne lastnine na Univerzi gij dekanov, ki sem ga podal sam in za katerega sem v Ljubljani ni potrebna in da vsi izumi na univerzi se zavzemal, ter predlog, da mandat rektorja traja sodijo v kategorijo prostih izumov, s čimer so pre- 4 leta. Predsednik statutarne komisije je poudaril, puščeni avtorju. Senat je ta predlog potrdil, zaradi da dopolnila in spremembe, ki jih podaja komisija, česar dosežkov inovacij in raziskovalnega dela na ne odražajo mnenj članic v celoti, temveč predsta-Univerzi v Ljubljani ni nihče dokumentiral in tako vljajo kompromis stališč. Poudaril je tudi stališče tudi ni bilo evidence prenesenega znanja v gospo- Pravne fakultete, da ni mogoče spreminjati statuta darstvo in širšo družbo. Senat je potrdil predlog, brez temeljite analize delovanja univerze na osnovi da naj članice med izbirne predmete dodajo štu- veljavnega statuta in da je zapisane določbe možno dijsko snov o vodenju in upravljanju v znanosti. spreminjati šele, ko bo praksa pokazala potrebo po Na seji je potekala razprava o evalvacijskem poro- dodatni ureditvi. Glede na to je odpadlo veliko po- čilu CRE in spremembah statuta. Razprava o po- bud, tudi predlog Biotehnične fakultete, da bi mo-ročilu je opozorila, da komisija ni razlikovala med rale večje fakultete imeti v senatu več predstavnikov. 108 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 108 6.11.2019 10:30:00 Razprava o statutu je potekala še na 12. seji Ob tem se je pojavilo vprašanje matičnosti habili-senata 7. 10. 1996, na kateri so zavrnili predlog, tacije in ugotovitev, da te bolj odražajo predmete da bi se rektorji morali menjavati po disciplinah. učiteljev kot znanstveno strokovna področja. To je Žal moj predlog, da bi rektorja volili vsi na univerzi bilo na Univerzi v Ljubljani neurejeno in potrebne zaposleni redni profesorji, ni bil sprejet. Sprejeto je so bile uskladitve. Na predlog habilitacijske komi-bilo, da naj članice mnenje o tem posredujejo ko- sije so merila (12. in 13. člen) začela veljati takoj. misiji. Kar nekaj razprave je zadevalo delovanje in Podpiral sem odločitev, da za članice, ki niso posre-sestavo Upravnega odbora, bile so zahteve za več- dovale podatkov, nastopi moratorij za izvolitve. Na jo zastopanost itn. Sprejet je bil predlog, da se po- področju urejanja knjižnic je bilo čutiti razhajanja novno preveri pristojnosti in odgovornosti Senata, med Univerzo v Ljubljani in zakonodajalcem. Tedaj Upravnega odbora, rektorja in glavnega tajnika. je bil v ustanavljanju knjižnični svet. Poudaril sem, Na 13. seji senata 9. 10. 1996 je bilo v ospred- da je bilo knjižnično področje zanemarjeno in da bi ju veliko osebnih zadev (volitve v nazive in napre- moralo postati pomemben del delovanja Univerze v dovanja), ki so se urejale dokaj strpno in soglasno. Ljubljani. Za opravljeno delo sem pohvalil Komisijo V novembru je bilo aktualno sprejemanje zakona o za informacijsko-knjižnični sistem in čestital predse-knjižnicah, ki mu je Univerza v Ljubljani nasproto- dniku komisije za odlično vodenje. Iz tega obdobja vala, ker še ni bil urejen status univerzitetne knji- je zanimiva pripomba senata, naj Svet za visoko šol- žnice in ni bilo dogovora o zasedbi prostorov ter stvo pred potrjevanjem novih študijskih programov sestavi konzorcija za upravljanje. Pri tem sem pou- sprejme nacionalni program za ključne dejavnosti daril, da naj trenutna nesoglasja ne zavirajo gradnje univerze, ki mora odražati potrebo po uvedbi novih Narodne in univerzitetne knjižnice II. študijskih programov in njihovo smiselnost. Ta pri- Po izrecno zahtevanem pooblastilu Ministrstva pomba se mi je zdela dobrodošla in pomembna, ker za šolstvo in šport sem podpisal pogodbo o nakupu je zadevala vsa študijska področja in bi lahko zaviral-zgradbe Ljudske pravice za prostore Pravne fakultete. no vplivala na hiperinflacijo habilitacijskih področij Bilo je kar nekaj lobiranja in tako sem izvedel, da je ter ustanavljanje novih študijskih programov, posle-bila stavba pred časom prodana in da jo sedaj država dice tedanjih pravil financiranja. Razdrobljenost me ponovno kupuje ter da se zneska znatno razlikujeta. je motila in kazala se je tudi na drugih področjih, Od Ministrstva za šolstvo in šport sem bil obveščen v množenju mnogih dejavnosti na Univerzi v Lju-o nameri gradnje športne dvorane v Ljubljani in v ta bljani, ki bi jih lahko za študente uredili ceneje. To namen preusmerjenih finančnih sredstvih univerze. razmišljanje je bilo posledica čedalje hitrejše infor-Senat je izrazil dvom o namembnosti sredstev za grad- matizacije na vseh področjih delovanja in univerza njo ogromne športne dvorane in predlagal, da pred- ne bi smela biti izjema. stavniki ministrstev poročajo o gradnji in zagotovilih, Na 15. slavnostni seji senata 3. 12. 1996 je da bo športna dvorana namenjena delu univerze in da bila podelitev častnih nazivov in priznanj Univerze mora biti Senat Univerze v Ljubljani o tem obveščen v Ljubljani. Slavnostni govornik je bil akad. prof. v pisni obliki. V zvezi z natečajem o gradnji športne dr. Peter Fajfar, ki je v odličnem nagovoru nanizal dvorane je bilo porabljenega kar nekaj denarja in časa, vrsto možnosti za izboljšano delovanje univerze in potem pa je vse potihnilo. V letu 1996 so potekale še posebej poudaril problem nezadostnega zavze-priprave na ustanovitev Akademskega društva diplo- manja za avtonomijo in integracijo univerze. mirancev Univerze v Ljubljani (ADDUL). Aktivnosti Ob brskanju po podatkih v starem računalni- je vodil akad. prof. dr. Janez Peklenik. ku sem naletel na govor, ko sem bil povabljen, da Na 14. seji senata 5. 11. 1996 so bili podani odprem 10. jubilejno razstavo Frankfurt po Frank-povzetki habilitacijskega postopka ter izvolitve v na- furtu. Menim, da je mnogo od povedanega 5. no-ziv univerzitetnega učitelja. Pri tem so bile zahteva- vembra leta 1996 še danes aktualno, verjetno tudi ne navedbe področja glede znanstvene opredelitve za Univerzo v Ljubljani. Zato povzemam del tega in stroke. Vse članice niso posredovale podatkov. besedila (18): 109 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 109 6.11.2019 10:30:00 Danes smo se zbrali, da odpremo razstavo Frankfurt po Frankfurtu v Ljubljani. Navzoči imamo privilegij, da si bomo med prvimi lahko ogledali deseto, jubilejno prodajno razstavo Frankfurt po Frankfurtu. Današnja razstava kaže vidne spremembe in poudarke v prikazu naslovov, ki so izšli na zgoščenkah, torej elektronskem mediju. Zavedamo se prodora novega medija, novih pristopov na področju širjenja informacij. Vse to vnaša čedalje večje spremembe na področju tiskane besede. Priče smo razvoju, ko se monopoli rušijo in svet osvajajo multimedijsko zapisane informacije, drugačni učbeniki, enciklopedije, slovarji in tako dalje. S tem se nezadržno spreminjajo tudi načini učenja in poučevanja. Elektronske poti za prenos informacij spreminjajo Zemljo v dolgo vas, meje razpadajo, da o možnostih cenzuriranja vsebin, ki so elektronsko dostopne, ne govorimo. Današnje generacije smo soustvarjalci neslutenega nastajanja novih znanj in zaradi tega tudi uvajamo oblike stalnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja, saj le tako ostajamo konkurenčni in ohranjamo zaposlitvene možnosti. Pojavlja se nov pojem virtualna resničnost, ki s svojo neposrednostjo in ilu-zijo hkrati močno intenzivira procese učenja, zabave, igre, potovanj in njihovo komercializacijo ter povečuje dostopnost in nezadržno spreminja vse za vselej. Virtualne univerze, izobraževanje, celo zdravstvene storitve so le vprašanje časa. Čas, v katerem živimo, je lep in zanimiv, saj nas postavlja pred nove izzive. Imamo možnosti soustvarjati, sooblikovati novosti in tako neposredno preizkušati spremembe ter doživljati rojevanje novega. Vrnimo se za kratek čas v vsakdan, realnost, kjer na za univerzo tako pomembnem področju, kot so knjižnice, zaradi nerazumljivih, nestrokovnih upravno-administrativnih odločitev knjižnična dejavnost v Sloveniji preboleva hujšo krizo. Do tega je prišlo zaradi izničenega statusa te dejavnosti in njenih delavcev in zaradi neprimernega financiranja. Tako Univerza v Ljubljani nima univerzitetne knjižnice in ne more v zadostni meri vplivati na delo velikih knjižnic. Zavedati se moramo, da se naše univerze že in se še bodo soočale s konkurenčnimi ustanovami, ki imajo svoje knjižnice, nastale v stoletjih razvoja univerz. Ali si lahko privoščimo, da Univerza v Ljubljani ne sme imeti svoje univerzitetne knjižnice, in kdo lahko prevzame breme in posledice te očitno zgrešene odločitve? Konkurenčnost med univerzami se bo še zaostrovala z razvojem elektronskih medijev in uvajanjem virtualnih metod učenja. Konkurenčnost prihaja k nam skozi glavna vrata, to je po internetu. Samo kakovostne in celovite, konkurenčne slovenske univerze lahko dolgoročno zagotovijo konkurenč- nost gospodarstva, boljše preživetje našega jezika in s tem naroda. Ob tako prijetnem trenutku, kot je odpiranje desete, jubilejne razstave Frankfurt po Frankfurtu, se moramo zavedati povedanega – knjige, informacije, dostopnost do elektronskih medijev in knjižnice so namreč nujne za ohranjanje in dvig konkurenčnosti naših univerz in s tem nas vseh. Neizpodbitno je, da so univerzitetna knjižnica, oddelčne knjižnice in knjižnični delavci ne-ločljivi del pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela na univerzi. Knjižnice in strokovnjaki v njih postajajo z razvojem informacijskih medijev del najbolj propulzivne dejavnosti, to je industrije informacij, industrije, katere del izbora novih naslovov lahko danes vidimo na razstavi. Pri tem moramo omeniti tudi nerazumljivo diskriminacijo bibliotekarjev, ki delujejo v okviru univerz, v primerjavi s tistimi, ki jih bistveno boljše financira Ministrstvo za kulturo. Kako je to mogoče? V povezavi z navedenim danes navajam, da je in univerzitetno »revolucijo« je možno primerjati zanimivo poročilo (19) o novih načinih učenja in z obdobjem Guttenbergovega izuma tiskarskega poučevanja v visokem šolstvu, kjer avtorji priča- stroja. Danes gre razvoj v smeri, ko tiskani me-kujejo velike spremembe, nekateri celo napovedu- diji in tiskane knjige pri mlajših generacijah iz-jejo burnejše preoblikovanje univerz. To medijsko gubljajo svoj pomen, in to zaradi hitreje in širše 110 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 110 6.11.2019 10:30:01 dostopnih informacij na internetu, pa tudi zaradi 1997 spletnih možnosti izobraževanja (Massive Onli- ne Open Courses (MOOC), odprta predavanja Začetek leta sta označila dva dogodka, ustanovi-svetovnih univerz itn.). Ob tem lahko dodamo, tev Koordinacije raziskovalnih inštitucij Slovenije da bodo spremembe hitrejše in bo naraščala tako (KORIS) in nezadovoljstvo s financiranjem polno konkurenčna ponudba kot zahteve za kakovost, in zaposlenega raziskovalca na Univerzi v Ljubljani to še posebej na področju visokega šolstva. Naved- v obsegu 1.200 ur in na inštitutih 1.700 ur letno. be v dokumentih (19, 20, 21) so uporabne, ko Stališče univerze je bilo, da mora raziskovalec, ne razmišljamo, ali se je Univerza v Ljubljani v času glede na to, kje je zaposlen, imeti enake možnosti prestrukturiranja in v letih, ko sem bil rektor, pra- in enako število ur, ki jih financira država. Senat je vilno odločala in imela dovolj vizije. Oceno o tem nasprotoval, da bi KORIS zastopal vse raziskovalne prepuščam bralcu. ustanove v Sloveniji, kajti Univerza v Ljubljani in Razprava o spremembah statuta je opozorila Univerza v Mariboru nista pristopili h KORIS-u, na neskladja glede na potrjene spremembe statuta kar je bilo stališče rektorskega usklajevanja. Tudi na 16. seji senata 17. 12. 1996. Ta so vodila do nadaljnje razprave na sejah senata niso vodile do nedoslednosti, saj imenovanje glavnega tajnika in vključitve univerz v KORIS. pomočnikov s strani Upravnega odbora ni ustre- Senat sem na 18. seji senata 28. 1. 1997 ob- zalo razmerjem med organi Univerze v Ljubljani vestil o pobudi, da Univerza v Ljubljani začne s po-in ni bilo skladno z njihovimi odgovornostmi. stopki za rehabilitacijo profesorjev, ki so bili po letu Statutarna komisija je predlagala spremembo 295. 1945 izključeni iz političnih razlogov. Pobudo sem in 297. člena, po kateri bi glavnega tajnika na dal na kolegiju dekanov (23. 1. 1997) in je bila spre-podlagi javnega razpisa in na predlog rektorja po- jeta. Članice so bile pozvane, da sporočijo imena in trjeval senat univerze z dvema tretjinama navzočih vzroke za izključitev profesorjev in sodelavcev ter da in po kateri bi bil glavni tajnik odgovoren rek- sporočijo kandidate za komisijo, ki bo obravnavala torju in ne senatu. Tako bi odgovornost glavnega rehabilitacijo izključenih univerzitetnih delavcev. tajnika do Upravnega odbora odpadla, kar se mi V spominu mi je ostala že omenjena razprava je zdelo skladno s priporočilom Evropskega sveta o gradnji športne dvorane. Pregled zapiskov po- (13, 14, 16). Predlagan je bil moratorij za spre- kaže, da bi Univerza v Ljubljani imela 30 odstot-membe statuta, ki naj bi začel veljati 15. 2. 1997 kov upravljalskih pravic, bi pa namenili izgradnji zaradi izvajanja projekta Poslovodni sistem Univer- približno 60 odstotkov sredstev. Pojavila se je bo-ze v Ljubljani in ki bi moral biti končan jeseni. jazen, da športna dvorana ne bo univerzitetna in Do sklepanja o predlaganih spremembah statuta da mora Univerza v Ljubljani vztrajati na 60-odsto-ni prišlo, saj se je razprava preložila na 18. sejo tnem lastništvu. Država je za gradnjo športne dvo-senata. Med predlaganimi spremembami pa je bila rane najela kredit pri Evropski skupnosti. Nakup potrjena potrebna dvotretjinska večina za izvolitev stavbe Ljudske pravice za Pravno fakulteto je bil v rektorja, da imenovanje dekanov opravi rektor 1. tem finančnem paketu. Iz teh sredstev naj bi krili oktobra in da je mandat dekanov štirileten. Pro- del nakupa in stroške adaptacije stavbe za Pravno rektorica prof. dr. Katja Breskvar je predstavila fakulteto. Pametno sem ravnal, ko sem zahteval, študentsko anketo, ki naj bi se izvajala letno ob da ministrstvo pisno odredi, da moram podpisati vpisu. Razprava z vrsto pomislekov in predlogi ni pogodbo o nakupu stavbe Ljudske pravice. Že 7. pripeljala do potrditve ankete, temveč predloga, aprila je v reviji Mag (22) izšel članek, ki navaja, da da naj Komisija za dodiplomski študij in Komisija je v tem poslu šlo za privatizacijo, kjer so bila javna za samoocenjevanje kakovosti ponovno pretehtata sredstva oškodovana nekje v obsegu 649.000 mark anketo in jo spet predložita v razpravo senatu. Na (324.500 evrov). Razprava o spremembah 295. in 17. seji senata 20. 12. 1996 je obravnava rednih 297. člena statuta glede imenovanja in odgovorno-zadev potekala brez večjih pripomb. sti glavnega tajnika univerze je bila burna, toda do 111 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 111 6.11.2019 10:30:01 potrditve sklepa, da je odgovoren rektorju in sena- skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze, torej tu, ni prišlo zaradi nesklepčnosti senata. Le kam so za nekatere dejavnosti, na katere ni mogel nepos-se člani senata izgubili? redno vplivati. Zaradi teh nedorečenosti se je tedaj Zanimiva je bila tudi razprava na 19. seji univerza prepočasi odzivala pri uveljavljanju svojih, senata 4. 3. 1997 o mednarodni dejavnosti uni- po mojem mnenju zakonitih zahtev. verze. Ugotovljeno je bilo, da je obstoječa služba Kolegij dekanov (19. 11. 1996) je bil odloču- Univerze v Ljubljani prešibka, kar je bilo aktual- joč, saj so dekani glede na posredovane informacije no zaradi vstopanja Slovenije v različne programe sodišča v zvezi z registracijo Univerze v Ljubljani in v Evropsko unijo. V marcu je univerzo obiskal sprejeli dejstvo, da iz dotedanjih 25 pravnih oseb inšpektor za varstvo osebnih podatkov in predpi- (fakultet) nastaja ena sama, to je Univerza v Lju-sal, da mora Univerza v Ljubljani v enem mesecu bljani. V tej zvezi so želeli, da se izpelje prenos pot-odpraviti pomanjkljivosti. Glavna tajnica gospa rebnih pristojnosti na članice, tako da bo poslova-Marjeta Vilfan je dodala, da se neustreznost va- nje nemoteno. Članice so želele obdržati bančne rovanja nanaša na zbirke podatkov in da moramo račune. Menil sem, da je logično, da imajo članice izdelati pravilnike za varovanje osebnih podatkov. posebne, podrejene račune, in sem podpiral prenos Kljub nasprotovanju nekaterih je bil potrjen 295. pooblastil, še posebej zato, da se ne bi ustavil pro- člen statuta in določeno, da je glavni tajnik odgo- ces integracije univerze. Tedaj so se dekani sestajali voren rektorju in senatu. ločeno, samoiniciativno in usklajevali svoje pogle- Na 20. seji senata 25. 3. 1997 so bile na pred- de in zahteve (na primer sestanek dekanov tehnič- log Pravne fakultete podane informacije o posta- nih fakultet 15. 11. 1996, Beli križ–Portorož) ter vitvi doprsnega kipa prof. dr. Danila Majarona in predlagali, da se prenos poenotenega finančnega doprsnega kipa župana mesta Ljubljane dr. Ivana poslovanja odloži v leto 1998. To bi omogočilo, Hribarja, ki je bil zaslužen za ustanovitev univerze. da se dorečejo pravila, razmejijo odgovornosti in Z dekanom Pravne fakultete prof. dr. Janezom Kra- pristojnosti. To se je tudi zgodilo, kajti zamujali so njcem sva obiskala arhitekta doc. dr. Črta Mihelja. novi računovodski standardi (vlada), ki bi sestavljali Potekale so priprave za Nacionalni program visoke- podlago za novo finančno poslovanje. To je bil tudi ga šolstva (NPVŠ) in članice so prispevale predloge. »napotek«, kako bo Upravni odbor stvari urejal. Te-Toda danes vemo, da se večina določil NPVŠ ni iz- daj se je tudi senat, na 16. seji (17. 12. 1996), odlo-vajala in podobno lahko ugotovimo za raziskovalno čil, da se Upravni odbor razširi in ima po novem 17 dejavnost ( Nacionalni raziskovalni in razvojni pro- članov. Novih 6 dodatnih članov bi izvolili glede na gram, NRRP). Podobnih programov je bilo v nas- zastopanost discipline in 11 članov po ključu, kot je lednjih letih še več, toda izvajanje je vedno šepalo že veljal. To je še dodatno »zvodenelo« Upravni od-in bilo skoraj nično. Zato o tej problematiki ne bi bor, saj so se s tem možnosti vplivanja predstavniveč razpravljal. kov javnosti močno zmanjšale in članice so lahko v Senat je na seji na predlog kolegija dekanov Upravnem odboru dogovorno odločale o upravlja- (19. 9. 1996) imenoval desetčlansko Komisijo za nju univerze. Preprosto povedano, v Zakonu o vi-standarde in normative za opravljanje izobraževal- sokem šolstvu predvideno preoblikovanje univerze ne dejavnosti. Zaradi upadanja financiranja je bila se je lahko začelo kot »vračanje v že videno«. ta komisija pomembna za izdelavo meril in argu- Senat je na 20. seji 25. marca leta 1997 po- mentov za uspešnejše dogovarjanje na področju trdil začetek postopka kandidiranja rektorja in financiranja pedagoških dejavnosti. Poudariti gre, prorektorjev ter določil kandidacijsko komisijo in da je bil glede na tedanji zakon in določila statu- rok za oddajo kandidatur – 24. 4. 1997. Odločil ta rektor odgovoren samo za strokovno delovanje sem se, da bom kandidiral, če bom imel podporo, in zakonitost, kot poslovodni organ pa ni imel toda hkrati sem čutil neko razdvojenost, ali res že-pooblastil za finančno upravljanje in nadzor. Toda lim še štiri leta opravljati dela, ki niso dopuščala ta ureditev je bila skregana z določilom, da rektor inovativnosti, ki so bila dokaj politično obarvana 112 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 112 6.11.2019 10:30:01 in monotona. Delo v CRE mi je bolj ustrezalo, projektno. Univerza bi morala imeti možnost fi-pa tudi rad sem potoval. Razgovori z nekaterimi nanciranja kadrov, ki so pomembni za izvajanje člani senata, dekani, so me le prepričali, naj kan- temeljnih raziskav in skrb za s tem povezane infra-didiram, in dekan prof. dr. Franc Bratkovič me strukture, pa tudi možnost na sistemizirana mesta je spodbudil in prepričal ter pripravil utemeljitev prehodno zaposliti izbrane postdoktorje. Nekate-kandidature. To je bil začetek razmišljanja o pro- ri so temu nasprotovali, drugi pa podprli pomen gramu, ki sem ga predložil. Prijazna izmenjava tega pristopa za razvoj raziskovalne dejavnosti. Na mnenj in razgovori na Ministrstvu za znanost in koncu je obveljal predlog, da bi morali uvesti za tehnologijo z ministrom dr. Lojzetom Marinč- raziskovalno dejavnost in podiplomsko izobražekom so bili ugodni. Ministrstvo je umaknilo ome- vanje oblike fleksibilne sistemizacije, kar naj bo jitev 1.200 ur za raziskovalce na univerzi in jih tudi napotek za pripravljalce poslovnega modela izenačilo z raziskovalci na inštitutih, torej s pra- univerze in za spremembe statuta. vico 1.700 ur letnega financiranja. Argument, ki Za obdobje pred 22. sejo senata 20. 5. 1997 je prevladal, je bil, da morajo biti raziskovalci na in po njej je bilo značilno, da so se dogodki hit-institucijah, financiranih iz javnih sredstev, izena- ro vrstili in da sem tej »dinamiki« komaj sledil in čeni glede pravic in dolžnosti. Ali je to obveljalo, jo včasih tudi umirjal. Na senatu so se poskuša-ne vem, kajti kmalu je prišlo do zamenjave vlade. li odpirati problemi, o katerih so bili že sprejeti Že 26. 3. sem sklical 1. sestanek Komisije za nor- sklepi z večino glasov. Tako je senat začel ponov-mative in standarde. Dogovorili smo se o načinu no obravnavati določila statuta o volitvi dekanov, dela. Nasploh je bilo do aprila dogodkov veliko. čeprav je bil dogovorjen moratorij za spreminjanje Glavna tajnica je za odpravo nedorečenosti pri va- statuta zaradi volitev novega vodstva. Prorektori-rovanju osebnih podatkov 20. 3. sklicala sestanek ca prof. dr. Katja Breskvar je ponovno predstavila vseh tajnikov članic in problemi neskladnosti so s študenti usklajeno besedilo študentske ankete. bili odpravljeni. Kolegij dekanov (18. 3.) sem in- Ta je bila potrjena z manjšimi popravki. Kot član formiral o predvidenih volitvah rektorja, prorek- evalvacijske skupine CRE sem odpotoval na Sici-torjev, Upravnega odbora, dekanov in prodekanov lijo (Univerza v Cataniji) in precej časa porabil za ter o osnutku Nacionalnega programa visokega študij dokumentov in delovanje te univerze. Na šolstva, ki ga bo obravnaval senat na naslednji seji. srečanju s člani evalvacijske skupine sem razpra- Čez dober teden (2. 4.) sem sklical prvo sejo iz- vljal o problemih delovanja Univerze v Ljubljani vršnega sveta Akademskega društva diplomirancev (z rektorjem Univerze v Portu prof. dr. Albertom Univerze v Ljubljani (ADDUL), ki je bil v ustanav- Amaralom in rektorjem Univerze v Gentu prof. ljanju. Doreči smo morali financiranje, registracijo dr. Leonom De Meyerjem). Moji pogledi na de-in izvolitev vodstva društva. Iz Vestnika št. 8 (1998) lovanje Univerze v Ljubljani so se pod temi vplivi navajam, da je bilo društvo končno ustanovljeno še dodatno spreminjali v prid modelom mednaro-spomladi tega leta, po navedbah prvega predsedni- dno odprtih in uspešnih zahodnih univerz. Naša ka dr. Bojana Pretnarja pa so na sejah izvršilnega univerza je tedaj štela 25 članic in je imela 36.783 odbora ADDUL pogosto razpravljali, kako začeti študentov, 5.186 zaposlenih (7 študentov na za-in kako naj bi društvo delovalo. poslenega, 16 študentov na profesorja) in 23 mili- Na 21. seji senata 15. 4. 1997 je bilo ponov- jard tolarjev (92 milijonov evrov) prihodkov. Že iz no opozorjeno na problem matičnosti disciplin na tega je možno sklepati, da je bila Univerza v Lju-Univerzi v Ljubljani. Razprava je bila kratka, več- bljani tedaj med največjimi »podjetji« v Sloveniji, jega zanimanja ni bilo. Živahnejša je bila razprava toda poslovala je še vedno razdrobljeno po 10 do o sistemizaciji raziskovalnih delavcev na univerzi, 20 let zastarelem modelu. Do leta 1975 je Univer-ki naj bi sledila enakim standardom in pravilom za v Ljubljani delovala kot enovita organizacija, kot na inštitutih. Tako bi univerza dosegla ne- toda tedaj je bil sprejet novi Zakon o visokem šol-posredno raziskovalno financiranje in ne samo stvu, ki je predpisal delitev Univerze v Ljubljani po 113 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 113 6.11.2019 10:30:01 vzoru podjetij v Temeljne organizacije združenega rektorji vodilnih univerz, v pomoč tudi razni stro-dela, tozde ((39), glej str. 42). Žal Upravni odbor kovni članki. V tej zvezi naj navedem na univerzi »ni uspel« uresničiti 334. člena ZViS, ki je pred- vpisano pismo (znak delovnik A-IV -13/96 z dne pisal, da mora Univerza v Ljubljani preiti na »nov 2. 10. 1996), ki mi ga je poslal kolega prof. dr. integrirani« način finančnega poslovanja do konca John L. Davies, prorektor na Politehniški univer-leta 1996. V letu in pol priprav in dela z oblikova- zi v Angliji, glede na dogovor v Parizu. Tedaj sem njem poslovno-organizacijskega modela Univerze ga vprašal o modernih trendih razvoja univerz v Ljubljani smo napredovali do stanja, ko je bilo in o urejanju vprašanja nasprotja interesov. Prof. obljubljeno, da bosta obe ministrstvi financirali Davies je poslal primer dokumenta (27), kako je projekt za izdelavo poslovnega modela. Država je vprašanje nasprotja interesov urejeno na eni od že več let zamujala z računovodskimi standardi, univerz v Angliji. Poslal mi je več člankov: Justin kazalo je, kot da nikomur ni do izboljšav, utečeno Thorence: Role and Mission of the University at in nepregledno je bilo »dobro«. Podporne službe the Dawn of the 21th Century, HEP – Higher na 25 članicah so bile podobne tistim na rektoratu Education Policy, Vol. 9, No. 4, 1996; Burton R. in so delovale ločeno, po »svojih pravilih«. Imele Clark: Common Problems and Adaptive Respon-so svoja merila, cilje, poglede, študentske refera- ses in the Universities of the World, Organizing te, personalne službe, računovodstva, tajništva in for Change, HEP, Vol. 10, No. 3-4, zelo poučno knjižnice (več kot 50). Tedaj je bilo v tajništvih na branje; Dill, D. D.: Academic Administration, Univerzi v Ljubljani zaposlenih 29 pravnikov, ki izšlo v: The Encyclopedia of Higher Education, so branili svoje »fevde«, kar je vodilo do rezistence, Oxford Press, 1992, str. 1318–1329; članek iz nepreglednosti, počasnosti, verjetno tudi do nera- revije Science, Vol. 271, 2. Februar 1996, str. cionalne porabe javnih sredstev. Zanimivo je, da 681–701, sestav prispevkov z naslovom Euro-so kljub 29 zaposlenim pravnikom na Univerzi v pean Universities in Transition; članek v HEP, Ljubljani članice in rektorat v sodnih sporih na- Vol. 9, No. 3 str. 255–258, 1996, Faculty Versus jemali zunanje odvetniške pisarne. Stanja sem se Administration an Universal Problem. Sestav-zavedal (v tujini je bila na univerzi ena pravna pi- ke navajam, ker so še danes aktualni za razmere sarna z nekaj zaposlenimi), toda kot rektor nisem v Sloveniji. Ob pisanju programa za volitve ni-mogel vplivati na razmere. sem želel podati nobene obljube, rešitve, temveč Iz obravnave na 22. seji senata bi navedel raz- le prikazati robne pogoje, stanje mednarodnega pravo o izhodiščih in o funkcionalni prenovi stavbe okolja in razmere, v katerih deluje in bo delovala Univerze v Ljubljani. Univerza tedaj ni imela na- Univerza v Ljubljani, ter kako bi se lahko prilaga- črta o strategiji razvoja, čeprav sem dal kar nekaj jala na izzive in dejavnike, ki nas čakajo. Posebej pobud. Razpravljali smo tudi o tem, da bi Univerza sem opozoril na nekatere dosežke, poglede, na-v Ljubljani morala samostojno upravljati s svojim loge in razmere na področju študija, študentskih premoženjem in dobiti vrnjeno vse po 2. svetovni vprašanj, podiplomskega študija, raziskovalne de-vojni odvzeto premoženje. javnosti in splošne nedorečenosti. Programi kan- Na 22. seji je senat potrdil kandidate za volitve didatov so natisnjeni v Vestniku (23). Za bralca, rektorja in prorektorjev. Bili smo trije kandidati: ki ga zanimajo nekatere značilnosti mojega pro-prof. dr. Jože Mencinger, prof. dr. Milan Pogač- grama, povzemam dele z vidikov, kot so: Zakaj? nik in jaz. 23. junij je bil določen za predstavitev Kaj je bilo narejeno? Kaj bomo morali še narediti? programov in 24. junij za izvedbo volitev. Moj Povzemam uvodni del in dele naslednjih poglavij: program povzema željo nadaljevati to, za kar sem Univerze hitijo počasi, Raziskovalna dejavnost in se zavzemal v letih 1996 in 1997, ob zavedanju, Splošne nedorečenosti. da za mnoge moji predlogi za integracijo Univer- ze v Ljubljani niso bili sprejemljivi. Pri tem so mi bili poleg razgovorov, ki sem jih opravil z več 114 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 114 6.11.2019 10:30:01 Univerze hitijo počasi – Družbena spreminjanja in Univerza v Ljubljani […] Živimo v obdobju, ko se politična, ekonomska in socialna spreminjanja neposredno kažejo tudi v aktivnem prilagajanju zakonodajnih ureditev in delovanja držav. Slednje se prilagajajo tako regijskim, evropskim, pa tudi globalnim spremembam. Tudi Slovenija je bila ob burnih tranzicijskih spremembah v Evropi preprosto potegnjena v ta dogajanja in spreminjanja. Slovensko tranzicijo odlikujejo in bremenijo kulturne, razvojne in zgodovinske posebnosti socialističnih gospodarstev, pa tudi njene specifičnosti. Te razmere in danosti postavljajo izhodišče, omejitve in robne pogoje za razvojno možnost ter strategijo prilagajanja Slovenije. Povedano je osnova za moje razmišljanje o nujnem spreminjanju naše univerze. Pri družbenem prilagajanju in napredku ima univerza odgovorno in pomembno vlogo. Medse- bojna odvisnost med uspešnostjo, mednarodno veljavo neke družbe ter kakovostjo in priznanostjo univerz v tej državi je večja, kot je videti na prvi pogled. Družba, ki tako sprejema univerze, je napre-dna, demokratična, perspektivna družba; tam, kjer o tem samo govorijo in razmišljajo ter ukrepajo celo v škodo univerz, razvoj slej ko prej zaide v težave. Velja načelo, da umne investicije v znanje, razvoj šolstva in univerz dolgoročno nikoli ne morejo biti zgrešene. Raziskovalna dejavnost Na področju raziskovalne in finančno-organizacijske avtonomnosti fakultet in univerzitetnih institutov moramo spodbujati aktivnost, samoiniciativnost, upravno učinkovitost in samostojnost. Samo tako bomo ohranjali in dvigovali kakovost, […] konkurenčnost in tržno orientirano fleksibilnost. Pomagati bi morali pri mednarodnem konkuriranju za raziskovalno financiranje, tako da bi imeli na univerzi primerno službo za spremljanje vseh razpisov že v fazi priprav. Te službe bi tudi redno obveščale vse zainteresirane in ne nazadnje preskrbele tudi vse potrebno za prijave. Na raziskovalnem področju moramo spodbujati samoiniciativnost in motiviranost ter zaradi tega racionalizirati obremenjevanje z režijo, ki naj bi bila za mednarodne projekte čim nižja. Doseči bi morali dodatno spodbudno financiranje z Ministrstva za znanost in tehnologijo za skupine, ki so uspešno pridobile večje mednarodne projekte. Univerza mora vztrajati pri financiranju temeljnih raziskav, ki so vezane na predmetna področja in razvoj disciplin in so torej del njenega poslanstva. Projektno financiranje je potrebno razumeti kot nadstandardno angažiranost in delavnost. Preveč časa gre v nič s pisanjem množice majhnih projektov, ki so večinoma financirani prav na robu preživetja. Raziskovalni sektor na univerzi ni kos obveščanju članic o evropskih in mednarodnih razpisih in projektih. Pogrešam tudi strateško dogovarjanje in načrtne priprave na univerzi za konkuriranje na razpisih za večje projekte. Univerza nima podatkov in jih ne zbira in tako nima sprotnega pregleda nad raziskovalno dejavnostjo, prijavami, tekočimi projekti, nad raziskovalno uspešnostjo raziskovalcev, skupinami, enotami, članicami in univerzitetnimi inštituti. Takšni podatki bi bili uporabni za promocijske namene, dogovarjanja in obveščanje javnosti o obsegu raziskav in uspešnosti naše univerze. Žal tudi ne spremljamo in ne moremo oceniti raziskovalnih prispevkov univerzitetnih profesorjev, ki vodijo raziskovalne skupine zunaj univerze, na drugih ustanovah in inštitutih. Še bolj nerazumljivo je, da univerza nima pregleda nad intelektualno lastnino, ki je nastala kot plod raziskav na univerzi. Tu smo še daleč za zahodno miselnostjo. Posebej neprimerno je urejeno financiranje umetnosti, humanistike in družboslovja, pa čeprav imajo te vede izreden pomen za ohranjanje narodne samobitnosti in pri strateškem odločanju, ki zadeva družbene spremembe. Sodelovanje teh disciplin pri nastajanju političnih odločitev je, podobno kot 115 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 115 6.11.2019 10:30:01 pri naravoslovno-tehnični inteligenci, neupoštevano, status raziskovalcev v družbi pa neprimeren, kar štejem za hudo napako, ki bi jo morali angažirano odpravljati. Univerza bi morala aktivno prispevati k združevanju in ne k razdvajanju raziskovalne dejavnosti. Danes v raziskovanju ni enotnosti; samostojni inštituti nastopajo mimo univerze in tako se drobijo že tako oslabljene moči […]. Univerza ne sodi med vrtce, osnovne šole in šport in bi bilo bolje, da se združi z znanostjo. To bi omogočilo fleksibilnejše kriterije za financiranje in večjo povezavo raziskovalnih ustanov z univerzo. Še posebej bi bilo to sodelovanje odločujoče pri mednarodnih razpisih, konkuriranju za večje projekte, kjer je nujno potrebno doseči kritično maso. Združeni bi bolje vplivali na pripravo osnutka novega Zakona o raziskovalni dejavnosti. Napake, ki jih je univerza naredila pri sprejemanju prejšnje različice zakona, se ne bi smele ponoviti. Škodljivo je bilo, ko so zastopniki univerze v vladnih telesih zagovarjali različne rešitve.« Splošne nedorečenosti Da se univerze ne morejo hitro preurediti, je lepo razvidno iz doseženih sprememb od leta 1993, ko je začel veljati Zakon o visokem šolstvu, dalje. Zakon vsebuje vrsto nedorečenosti in tudi vlada občutno zamuja z dopolnilnimi predpisi, ki bi bili nujni, da bi Zakon o visokem šolstvu lahko učinkoval bolj ali manj v celoti. Tako pa – četudi bi se univerza odločila za drugačen način poslovanja – to še ni mogoče. Univerza danes (leta 1997) deluje v pravno nedorečenih razmerah, lahko bi celo oporekali ustrezno skladnost veljavni zakonodaji. Univerza se je morala registrirati na novo, a ji ta registracija ne omogoča ničesar, deluje celo zaviralno (sporni 10. člen in premalo definirano pridruženo članstvo). Že več kot dve leti čakamo na nove računovodske standarde in na obljubljeni Zakon o ustanovah. Šele ko bodo ti znani, bo lahko univerza izbrala optimalno delovanje in notranjo urejenost, ki bi bila po volji večine … Določilo 58. člena ustave, ki pravi, da so državne univerze in državne visoke šole avtonomne, način njihovega financiranja pa ureja zakon, bi morala univerza izrabiti v celoti, brez omejitev. Prepričan sem, da se večina na univerzi zaveda, da ne more nihče stresti iz rokava najboljšega modela poslovanja in da ga bo morala univerza najti sama. Pravi korak v to smer je profesionalna izdelava študije za posodobitev in preureditev upravno-poslovodnega sistema univerze v okvirih, ki jih dopušča veljavna zakonodaja. Da bi bilo mogoče doseči večjo ažurnost in krajši odzivni čas, je nujno treba reorganizirati in posodobiti celotno delovanje administrativnega dela na rektoratu in nekaterih članicah. Poslovanje bo nujno potrebno izboljšati z računalniško podprtim poslovnim sistemom in prepotrebnimi podatkovnimi zbirka-mi za sprotno odločanje. Novo integrirano univerzo, ki jo soustvarjamo, razumem kot homogeni sestav članic, ki imajo ustrezno avtonomijo in vsakršno pomoč skupnosti, ki jo predstavlja univerza. Po načelu soodvisnosti vseh znanosti, umetnosti in strokovnih disciplin je integralni sestav članic na univerzi nujen. Povezovalne in odgovornostne vezi morajo zagotoviti sinergijski učinek, torej nekaj, kar je več kot le seštevek delovanja članic. Vse tisto, kar ne vodi do sinergijskega učinka in boljšega delovanja članic, po tej logiki ne sodi v integracijo. Pogled na zahodnoevropske univerze, ki delujejo v konkurenčnih tržnih okoljih, že desetletja kaže, da med njimi ni univerze s samostojnimi in nepovezanimi članicami. Zavedamo se, da te univerze nenehno dograjujejo povezovalni in funkcionalni model tako imenovane rahlo povezane univerze, kjer so dejavnosti, ki so nujne za enovito in učinkovito nastopanje, združene, in je enotam prepuščena maksimalna iniciativnost in avtonomija. Tudi Univerza v Ljubljani bo morala najti svoj model, ki bo omogočal kar najboljše uresničevanje njenega poslanstva in mednarodno veljavo. Ni samo naša univerza pred dilemo, kako urediti notranjo povezanost in odgovornost ter braniti pravo mero avtonomnosti. Tudi Združenje evropskih univerz (CRE) s 550 članicami namenja tem vprašanjem veliko pozornosti. Zavedajo se, da optimalnega, za vse dobrega modela ni. 116 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 116 6.11.2019 10:30:01 Upravnemu in finančnemu vodenju univerze glavna tajnica. Prav tako se ne spomnim, da bi na kot kandidat za rektorja nisem namenil pozornosti, senatu razpravljali o tem poročilu. Poročilo sem ker to ni bila pristojnost rektorja (glej statut). Do- prebral šele, ko mi ga je posredoval vodja arhivske kaj nezadovoljen sem bil z določili statuta, med ka- službe prof. dr. Jože Ciperle ob pisanju teh spomi-terimi ni bilo določil za delitev odgovornosti. Ni bil nov. Zelo sem presenečen nad ugotovitvami Ra-opredeljen nadzor in ni bilo določil za ugotavljanje čunskega sodišča, toda za tedanje stanje in razmere kakovosti v celotnem delovanju univerze. Poslova- v poslovanju se nisem in se tudi še danes ne čutim nje se mi je zdelo nedorečeno in ni bilo strokov- odgovornega. V nadaljnjem bom citiral le nekatere no utemeljeno. Navedeno je vplivalo na vsebino in ugotovitve RS: način pisanja programa. V tem času sem izvedel, da bo prišlo na univerzo Računsko sodišče (RS), ki • Str. 3: »[…] da dokler svet agencije v so- bo preverilo izvajanje visokošolskih izobraževalnih glasju z Banko Slovenije ne določi načina programov in poslovanje v letu 1996. Da pred bral- za vodenje več žiro računov za posamezno ci upravičim svoje poglede in dvome o nekaterih pravno osebo in rokov za njegovo uvelja- določilih statuta in poslovanju uprave univerze, na- vitev, ima posamezna pravna oseba lahko odprt le en žiro račun. […] V nasprotju z vajam le nekatere izsledke Računskega sodišča. To gornjimi navodili […] članice univerze pa je sočasno in pozneje pregledalo tudi poslovanje na tudi samostojno opravljajo svoje finančno primer naslednjih članic: Fakultete za grabeništvo poslovanje preko žiro računov (603), ki jih in geodezijo, Fakultete za kemijo in kemijsko teh- vodijo krajevno pristojne podružnice agen- nologijo, Biotehniške fakultete in njenega Oddelka cije za plačilni promet.« za zootehniko, Pedagoške fakultete, Fakultete za • Str.7: »[…] iz opisanega je mogoče zaključi- družbene vede in Veterinarske fakultete. Računsko ti, da pooblastila, ki jih ima glavni tajnik, ki sodišče je ugotovilo številne nepravilnosti in neza- zastopa tajništvo univerze, v sodni register konitosti v delovanju in finančnem poslovanju. Vse niso vpisana.« navedene fakultete so dobile mnenje s pridržkom • Str. 10: »[…] računovodske izkaze pa so mi- nistrstvu ločeno predlagale tudi članice, vsa- zaradi različnih nezakonitosti. Najpogosteje je bil ka za svoje poslovanje. Opisano ni v skladu kršen zakon zaradi previsokih izplačil za plače. Na z 21. čl. Odloka o preoblikovanju in 3. čl. naštetih fakultetah je bil ocenjeni obseg nezakoni- pogodbe.« tih izplačil 8 do 19 odstotkov vseh prejetih sredstev • Str. 13: »[…] 7. člen statuta […] univerza Ministrstva za šolstvo in šport. Dekan Veterinar- nastopa kot samostojen partner v razmerju ske fakultete je vodil Upravni odbor in zato danes do ministrstev […] v konkretnem primeru nisem presenečen, da je ta ugotovitev skupaj z ne- ni bilo tako, saj so v razmerju do MŠŠ na- dorečenostmi v statutu vodila do dokaj poraznega stopale članice, ki so z njim komunicirale poročila Računskega sodišča (24) in izdaje nega- neposredeno mimo univerze (menim, da ministrstvo ne bi smelo tako poslovati; op. tivnega mnenja o poslovanju Univerze v Ljubljani. a.) […] finančni tokovi oziroma nakazana Od časovno in tudi sicer zahtevnih razgovorov z re- sredstva po teh pogodbah so tekla neposred- vizorkami Računskega sodišča v začetku leta 1997 no od ministrstva do posamezne članice.« do izdaje poročila je preteklo pol leta (evidentirano • Str. 15: »[…] Univerza ni izdelala ni- na Univerzi v Ljubljani 15. 7. 1997). Ne spomnim kakršnih usmeritev oz. navodil za spremlja- se, da bi tedaj poročilo Računskega sodišča dobil, nje finančnega poslovanja; UL namreč nima prebral ali bil navzoč na Upravnem odboru, ko je pravilnika o računovodstvu oz. akta, ki bi potekala obravnava nepravilnosti poslovanja Uni- urejal vodenje poslovnih knjig in sestavlja- verze v Ljubljani. To se mi še danes zdi čudno in nja računovodskih izkazov, uprave in članic. […] Univerza nima ne letnega programa ni bilo v redu. Po določilih statuta nisem bil odgo- ne letnega načrta financiranja. […] Uni- voren za finančno poslovanje Univerze v Ljubljani, verza vodi le poslovne knjige za upravo, vse v tej zvezi je vodil Upravni odbor in realizirala ne vodi pa poslovnih knjig za univerzo kot 117 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 117 6.11.2019 10:30:01 pravno osebo, ki vključuje tudi članice. dopolnitvah statuta Univerze v Ljubljani. Ta je bil […] Univerza tudi ni izdelala konsolidira- poslan vladi v presojo 4. 6. 1997. V dopisu vlade je nih računovodskih izkazov, saj ji neuskla- navedeno veliko število členov statuta, ki ne ustre- jeno evidentiranje na upravi in članicah in zajo, so celo protizakoniti in jih je potrebno popra- nespremljanje medsebojnih tokov tega niti viti. Navajam le nekatere od teh pripomb: ne omogočajo.« • Str. 20: »[…] V skladu z rektorjevo odloči- tvijo so bili članicam posredovani sklepi, na • Str. 3: »[…] Tudi pooblastila, pristojnosti podlagi katerih so bila izvršena nakazila; v in odgovornosti in njihov prenos bi morala sklepih je bil naveden tudi namen porabe biti tako za univerzo, njene organe in službe sredstev, pretežno za nakup računalniške kot za članice, njihove organe in službe v opreme, deloma tudi pisarniške, priklju- statutu zelo natančno opredeljena, in sicer v čitev na mrežo Metulj ter le v posameznih skladu z ZViS, Odlokom o preoblikovanju primerih za študijsko opremo.« UL in zakoni, ki urejajo porabo računskih • Str. 23: »[…] Iz sklepa rektorja pa ne izha- sredstev. […] Prav tako niso dovolj jasne ja, da bi bila ta oprema odobrena tajništvu. določbe v poglavjih o pravni sposobnosti Oprema, nabavljena za tajništvo univerze, univerze in članic ter o upravljanju uni- tudi ni v skladu s sklepom ministra […] ter verze, prva alinea 3. odstavka 34. člena, 3. ostalih 7 računalnikov je bilo nabavljenih odstavek 43. člena, prvi odstavek 272. člena in tudi knjiženih na RCU, čeprav so bili in 273. člena. Členi so v nasprotju s 4. ali- s sklepom rektorja odobreni 3 osebni in 1 neo 23. člena ZViS in delovnopravno zako- prenosni računalnik. « nodajo. Omenjeni členi rektorju odvzemajo • Str. 51: »Povzetek ugotovitev […]. Svoje z zakonom določene pristojnosti […].« žiro račune imajo odprte tudi članice uni- • Str. 6: » […] V statutu ni dosledno dolo- verze. Nanje pa se steka večina sredstev MŠŠ čeno, kdo sprejema s statutom določena kot tudi ostalih ministrstev ter sredstva iz pravila, pravilnike, oziroma podobne akte naslova opravljanja tržne dejavnosti, čeprav univerze in članic; sploh pa ne vsebuje do- bi članice kot deli pravne osebe morale ime- ločil o tem, kdaj in kje se objavijo in kdaj ti posebne račune. Do leta 1996 univerza začnejo veljati. […] Na str. 7 so priporočila, pregleda o prejetih sredstvih od posame- kaj bi kazalo proučiti – popraviti, na primer znih ministrstev ni imela […]. Univerza v 6. alineji piše: Ureditev informacijskega v Ljubljani ni vodila poslovnih knjig in ni sistema ter vodenja baz podatkov v skladu sestavila računovodskih izkazov kot pravna z zakonodajo, ki ureja statistiko, varstvo oseba, saj se poslovne knjige, v katerih bi osebnih podatkov, porabo proračunskih bili evidentirani poslovni dogodki uprave in sredstev, ter v 8. alineji: Skladnost ureditve članic skupaj, niso vodile.« 217. in 221. člena z delovno- • Str. 53: »[…] Univerza ni imela strategije • pravno zakonodajo, ki ureja konkurenčno mednarodnega sodelovanja. Iz statuta niso klavzulo in predpisi o avtorskih pravicah razvidne pristojnosti Komisije za mednaro- ter vprašanje o pedagoškem delu zunaj uni- dno sodelovanje.« verze. Na koncu dopisa je zapisano, da bo • Str. 54: »III. Porabi proračunskih sredstev Vlada RS nadaljevala postopek za izdajo so- za izvajanje visokošolskih izobraževalnih glasja, ko bo seznanjena s popravki statuta.« programov in reviziji poslovanja v letu 1996 na UL se izreka negativno mnenje. « Vladno odklonilno mnenje o popravljenem Statutu Univerze v Ljubljani (delo je v letu 1996 To za univerzo nečastno mnenje tedaj, leta in do okoli maja leta 1997 potekalo ležerno) je 1997, od seznanjenih ni nikogar motile; morda, skoraj v celoti potrdilo moje razumevanje dolo-ker je bilo izdano ob začetku poletnih počitnic. čil statuta, da so delno protizakonita, neskladna, Ob koncu leta 1997 (24. 11.) je Vlada Republike nedorečena in da nekaterih pomembnih vprašanj Slovenije sporočila mnenje (25) o spremembah in sploh ne urejajo. Še vedno ne razumem, kako je lahko ob sodelovanju s »cvetom« pravne stroke, ali 118 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 118 6.11.2019 10:30:01 morda prav zato, nastal statut, ki je bil potrjen 23. Slavnostni govorniki so bili predsednik Republike 6. 1995 in ki je bil deležen velikega nezadovoljstva Slovenije g. Milan Kučan, predsednik Državnega in toliko popravkov. Komisija jih je pripravljala zbora g. Janez Podobnik, pomočnik generalnega več kot leto dni. »Izboljšani« in popravljeni sta- sekretarja NATO g. Guido Lenzi in mnogi drugi. tut (4. 6. 1997) pa je bil deležen pogubne kritike V letu 1997 sem vodil in od 24. do 26. aprila s strani vladnih služb. Že tedaj se mi je zdel sta- predsedoval Sosvetu rektorske konference univerz tut strokovno slab, spremembe pa še slabše. Vse Alpe-Adria. Na sosvetu smo obravnavali in primer-je spominjalo na »sračje gnezdo«, ki ga sestavljata jali habilitacijska merila. Tedaj smo prvič k sode-nestrokovnost in »štrikerija« različnih interesov in lovanju povabili študente, ki so na tem zasedanju samoupravno, politično kontinuitetnih vsebin. V ustanovili Združenje študentskih organizacij Alpe-statutu sem pogrešal več zakonitosti, konstruktiv- -Adria. 17. aprila sem vodil sestanek, ki naj bi pre-nosti, vse izrabe možnosti Zakona o visokem šol- prečil ukinitev lektorata slovenščine na Univerzi v stvu v prid modernizaciji, racionalnosti in učinko- Trstu. Ob prisotnosti državnih sekretarjev Ministr-vitosti delovanja Univerze v Ljubljani. stva za šolstvo in šport in Ministrstva za znanost in V času pred razpisom volitev, ko sem pisal pro- tehnologijo ter univerz smo problem rešili in se do-gram za rektorja, se je zvrstilo nekaj lepih dogodkov. govorili tudi o postopkih, možnostih za izboljšave Ob dnevu Pravne fakultete sem na pobudo Pravne in pospeševanje poučevanja slovenščine na drugih fakultete 5. aprila opravil svečano odkritje spome- tujih univerzah. Komisija za rehabilitacijo profe-nika zaslužnemu prof. dr. Danilu Majaronu. Mesec sorjev, ki so bili izključeni z Univerze v Ljubljani, pozneje, 20. maja, sem po opravljenih pripravah v je imela 1. sejo 2. junija. Vodja Arhivsko muzejske sodelovanju z dekanom Pravne fakultete prof. dr. službe univerze prof. dr. Jože Ciperle se je obvezal, Janezom Kranjcem odkril doprsni kip (26) dolgole- da bo zbral vso dokumentacijo o izključitvah. Skle-tnemu, zelo uspešnemu županu Ljubljane dr. Ivanu nili smo tudi, da se vsem izključenim profesorjem Hribarju, ki je imel velike zasluge pri ustanavljanju vrnejo akademski nazivi. Univerze v Ljubljani. Zanimivo je pismo prof. dr. Ivana Svetlika (23. Od 4. do 9. aprila sem bil v Carigradu na se- 4. 1997), ki ga je kot dekan v imenu senata Fakultete minarju CRE o vodenju univerz, ki ga je gostila za družbene vede poslal v vednost senatu Univerze v Univerza Bogacsy. Med poskusno evalvacijo te uni- Ljubljani. Pismo je bilo sicer naslovljeno na Vrhov-verze me je presenetilo, da sprejme po rigoroznih no sodišče in Ustavno sodišče Republike Slovenije sprejemnih izpitih le nekaj odstotkov od številnih in ugotavlja, da sodišči še nista razsodili o tožbi, ki prijavljenih študentov. je bila vložena oktobra leta 1995. Vrhovno sodišče 26. aprila je bila prva seja Komisije za preno- Republike Slovenije je upravo univerze obvestilo in vo stavbe Univerze v Ljubljani in 1. seja Komisije posredovalo tožbo 2. 9. 1996 (znak A-V-1/96). V za normative in standarde. Precej pozneje, 6. maja pismu (23. 4. 1997) so navedeni kot pobudniki in leta 1997, sva se s predsednikom Upravnega od- tožniki trije redni profesorji in rektorski kandidati bora prof. dr. Milanom Pogačnikom dogovorila o v letu 1995: prof. dr. Dušan Keber, prof. dr. Alenka postopku za izbiro ponudnika, ki bi izdelal pro- Šelih in prof. dr. Niko Toš, ki so tožili senat in Uni-jekt za posodobitev poslovodnega in finančnega verzo v Ljubljani, ker naj bi bili prikrajšani zaradi prestrukturiranja Univerze v Ljubljani. 20. maja nepravilnosti v volilnem postopku. V tožbi senata je bila kot najboljši ponudnik izbrana organizacija Univerze v Ljubljani navedeni očitajo kršitev dolo-ITEO. Med 7. in 10. majem sem bil kot član eval- čil Zakona o visokem šolstvu in statuta univerze v vacijske komisije v Italiji (Univerza v Kataniji). 25. postopku volitev rektorja. V pismu je navedeno, da aprila sem na povabilo v prostorih Državnega zbora »sodna presoja zakonitosti in statutarne skladnosti RS predsedoval Mednarodni politični konferenci poteka volitve rektorja UL v letu 1995 lahko bi-Centralna Evropa in evroatlantska varnost (Cen- stveno prispeva k utrditvi pravne kulture znotraj tral-Eastern Europe and Euro-Atlantic Security). univerzitetne avtonomije in zagotovi zakonitost in 119 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 119 6.11.2019 10:30:01 statutarno skladnost postopkov volitev«. V pismu znanosti in umetnosti. Na rektorski konferenci v je podan poziv, da obe sodišči čimprej presodita o Mariboru smo usklajevali predloge sprememb za sporni zadevi. Prof. dr. Ivan Svetlik je poslal 12. 6. Nacionalni program visokega šolstva (NPVŠ). Na 1997 pismo vsem senatorjem Univerze v Ljublja- univerzi smo pripravili skupni sestanek s predstavni z informacijo, da sta dva izmed kandidatov za niki vlade. Univerzi sta predstavili probleme, ki rektorja prof. Keber in prof. Toš vložila tožbo proti bi jih morali rešiti. Na seminarju CRE za hrvaške senatu. V pismu prof. Svetlik navaja, da senator- univerze sem predaval v Dubrovniku od 15. do 17. ji o tem niso bili nikoli neposredno obveščeni in junija in se 18. junija udeležil predstavitve kandida pristojno sodišče ni obravnavalo tožbenega zah- datov za rektorja, ki jo je organizirala Študentska tevka in o tem ni obvestilo predlagatelja. Pismo organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) skupaj s zaključuje stavek: »Ker tudi tokrat informacija ni Študentskim svetom Univerze v Ljubljani. bila posredovana senatorjem, vam jo skupaj z na- Na 23. seji senata 24. 6. 1997 so potekale vo- vedeno dokumentacijo pošiljamo neposredno. S litve za rektorja v več krogih in ob pogoju dvotre-tem vas prosimo za posebno pozornost pri izpeljavi tjinske večine za izvolitev. V prvem krogu je prof. volitev novega vodstva Univerze v Ljubljani.« Pis- Mencinger prejel 10 glasov, prof. Pogačnik 9 in jaz mo sem prejel na rektoratu in je uvedeno pod št. 8 glasov in sem tako izpadel. V drugem krogu je 685/07 z dne 16. 6. 1997. Do tega trenutka, če se prof. Pogačnik prejel 14, prof. Mencinger 12 glasov prav spomnim, nisem videl nobenega dokumenta in je tako izpadel. V 3. krogu je prejel kolega Pogač- v zvezi s to tožbo. Verjetno me glavna tajnica ni nik 18 glasov, kar je bilo premalo za izvolitev. Senat želela obremenjevati s tem. Ko sem bil leta 1995 je sklenil, da nobeden izmed kandidatov za rektorja izvoljen, s pripravo in pravili poteka volitev nisem ni dobil zadostnega števila glasov in da bomo skla-imel opravka. Bil sem kandidat. Po statutu rektor dno z 39. členom statuta morali ponoviti postopek skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze. Spi- kandidiranja in volitev. Tak izid volitev je presenetil sa tožbe, ki je bila vložena leta 1995 na Vrhovnem mnoge na Univerzi v Ljubljani in tudi senatorje. in Ustavnem sodišču, tedaj nisem prejel. V tem To je bil po mojem tudi znak neke razdvojenosti. obdobju me je morala o tem obvestiti, če se prav Univerza v Ljubljani ni imela dovolj enotnosti, da spomnim, glavna tajnica gospa Marjeta Vilfan, ki bi izvolila najbolj primernega kandidata. Glede je tudi prevzela urejanje. Toda 16. 6. 1997 po pre- na izide glasovanja in statut je nastopilo obdobje jemu pisma dekana prof. dr. Ivana Svetlika z dne za pripravo novih volitev. Moji pogledi in vizija o 12. 6. 1997 sem zahteval, da se sodba, takoj ko bo strategiji delovanja in razvoja Univerze v Ljubljani prišla, posreduje vsem članom senata. Vrhovno so- so bili preveč drugačni od mnogih in nisem bil v dišče je tožbo zavrnilo na nejavni seji 22. 5. 1997 dilemi, ali naj ponovno kandidiram. Menil sem, da in vse stranke so morale biti o tem obveščene. so pogledi, ki sem jih spoznal na izobraževanju in Na Univerzi v Ljubljani je sodba Vrhovnega sodišča delovanju v CRE, pravi in da ne morem na Uni-uvedena pod A-IV-13 z dne 15. 7. 1997. Ob pisa- verzi v Ljubljani zastopati neke drugačne filozofije nju teh spominov sem arhivsko službo prosil, da in ureditve. Verjetno bi kandidiranje zahtevalo do-mi posreduje vse dokumente, da bi se podrobneje ločeno mero lobiranja in podajanja obljub in zavez seznanil s potekom in sodnimi stroški ter kdo jih je fakultetam, senatorjem in dekanom. Tega pa nisem kril. Žal vodja arhivske službe Univerze v Ljubljani bil pripravljen storiti. S takšno odločitvijo sem se prof. dr. Jože Ciperle ni našel nobenega dodatnega zavestno izločil iz kandidature. Postal sem »opazo-gradiva, razen razsodbe, ki mi jo je posredoval. valec in spremljevalec« dogajanj, ki so sledila. Me- V poročilu rektorja za obdobje od 16. 5. do nim, da je bil čas od junija leta 1997 do januar-24. 6. 1997 sem podal informacije o poteku del za ja leta 1998 najbolj zanimiv v mojem rektorskem ULLB 5 in o tem, da sem se udeležil letne konfe- mandatu, ker so se dogajale aktivnosti, ki jih ne bi rence CRE v Turkuju na Finskem in da sem bil 27. nikoli pričakoval. Po odločitvi, da ne bom kandidi-maja izvoljen za rednega člana Slovenske akademije ral, sem že začel načrtovati, s katerimi dejavnostmi 120 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 120 6.11.2019 10:30:01 bom nadaljeval in čemu želim posvetiti »na novo« za razvoj univerze senatu še ni predložila nobenih pridobljeni čas. predlogov ali rešitev. Bile so tudi pripombe, da je Na 24. seji senata 26. 6. 1997 (glej tudi po- Upravni odbor predlagal projekt o poslovodnem ročilo rektorja za obdobje od 26. 6. do 8. 9. 1997) sistemu in se odločil za izvedbo projekta, ni pa ob-sem poročal o prizadevanjih za podpis dogovora o veščal senata, kot je bilo dogovorjeno, in da je na sodelovanju z vodilno japonsko univerzo v Tokiu in naslednji seji senata nujno treba nadaljevati razpra-z univerzo v Sendaiju ter o tem, da bo nujno treba vo o teh vprašanjih. Na moj predlog je senat pozval dogovoriti strategijo in kriterije za mednarodno so- članice, da do 10. 9. 1997 posredujejo svoje pogle-delovanje z drugimi univerzami na ravni članic in de in predloge za rešitve odprtih vprašanj v zvezi s univerze. V zvezi z dogovarjanjem za podpis sode- preoblikovanjem Univerze v Ljubljani. Razpravo je lovanja z Univerzo v Tokiu in Univerzo Tohoku v nadaljeval predsednik Komisije za razvoj univerze Sendaiju je treba omeniti, da sta obe že imeli nekaj prof. dr. Janez Možina z oceno, da komisija ni imela Nobelovih nagrajencev. V prijateljskem pogovoru s ustrezne strokovne podlage, ki bi jo morale izdelati predstavniki obeh univerz je bilo izraženo presene- strokovne službe, da komisija nima ustreznih podat- čenje nad velikim številom fakultet v Ljubljani. Na kov, da je glavni razlog za nedelavnost komisije tudi senatu sem predstavil delno izdelana merila, ki jih ta, da je ne vodi rektor. Kot predsednik komisije je je pripravila Komisija za mednarodno sodelovanje. menil, da ne verjame, da je pomanjkljivo delo ko-Senat sem opozoril, da izvedba projekta za prav- misije razlog za težave, ki so se pojavile pri izvolitvi no-poslovno organiziranost in poslovanje univerze novega rektorja. Tedaj sem ponovno predstavil svoje (Upravni odbor) zaradi finančnih težav miruje in poglede, ki so bili vedno skladni z urejenostjo in gi-da se odpira vrsta načelnih vprašanj, o katerih bi se banji razvoja vodilnih univerz, še posebej evropskih morali na senatu dogovoriti, tudi vprašanje izboljša- (27). Menil sem, da bi se morali inštituti vključiti nega soupravljanja študentov, nedorečenosti odnosa v univerzo, kajti podobne ureditve glede inštitutov, do Študentskega sveta Univerze v Ljubljani in tistih kot je v Sloveniji, skoraj ni, ter da odnos do ŠOU na članicah ter do Študentske organizacije Univerze ni definiran, čeprav je ŠOU pravna oseba in tudi iz-v Ljubljani. V razpravi je bilo opozorjeno, da obsta- postavljena različnim vplivom. Predsednik Komisije ja znatno razhajanje med skupinami članic glede za razvoj je podobno razpravljal o vprašanju vključe-upravljanja univerze in da bi morali razpravo nada- vanja inštitutov in ponovno poudaril pomen izdela-ljevati. Večina razprave je bila usmerjena v neuspeš- ve sistemizacije, kar pa je bilo povezano z izbranim ne volitve rektorja in očitke, da bi morali senat bolje upravno-poslovnim modelom. Sam sem vedno sle-informirati o postopku volitev, pravilih in vsem v tej dil Aristotelovemu načelu, da je funkcija prvotna in zvezi (kandidiranje, imenovanje volilnih teles itn.). oblika njej podrejena. Pravo ozadje za neuspešne vo-Bili so predlogi, da je treba vsebinsko analizirati, za- litve so bili po mojem mnenju vprašanje ohranjanja kaj volitve niso uspele. Nekateri so menili, da je bila čim večje samostojnosti članic in nepripravljenost to posledica vrste nedorečenosti v strategiji, odlo- sprejeti zapisano v zakonu in v aktu o preoblikova- čitvah za preoblikovanje univerze in finančnega po- nju Univerze v Ljubljani. Svoj prispevek je dalo tudi slovanja univerze in da bi postopek izvolitev izvedli Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je hote ali nehote takoj, ko bi se o teh problemih dogovorili. Pokazalo to podpiralo z delovanjem, ki je ustrezalo ministr-se je, da projekt o poslovodnem sistemu ni v zastoju stvu, pa tudi mnogim na univerzi, saj v skoraj dveh zaradi finančnih težav, temveč zato, ker ni zaželen letih ni prekinilo pred desetletji vzpostavljenega ko-in ker so bila prevelika razhajanja o njem in o inte- municiranja s članicami, kar je bilo protizakonito grirani ureditvi univerze. Tedaj so bili to problemi in ni sledilo določilom Zakona o visokem šolstvu strateško-razvojne vsebine in mnogi so menili, da so in aktu o preoblikovanju univerze. Tedaj bi moralo ključna vprašanja integracije nedorečena in da je to ministrstvo vsa dogovarjanja preusmeriti od članic vplivalo na neuspele volitve. Veliko je bilo sprene- izključno na vodstvo univerze. Senat je pooblastil vedanj, izrečena je bila tudi pripomba, da Komisija Komisijo za razvoj Univerze v Ljubljani, da zavzame 121 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 121 6.11.2019 10:30:01 stališča do vseh teh vprašanj in pripravi vse potrebno Pravna fakulteta odstopila od pritožbe na razpis za za razpravo na naslednji seji. Tedaj so bili zaradi kri- izbiro ponudnika za izdelavo projekta poslovodno-tičnega obsega in upadanja vpisa dokaj nezadovolj- -organizacijskega modela Univerze v Ljubljani in da ni dekani naravoslovno-tehničnih fakultet (manjši ni potrebna razprava na senatu. prihodki, nezasedene predavalnice in laboratoriji). Julija sta bila zanimiva dva dogodka. Prvi je To bi lahko vodilo do zapiranja nekaterih smeri in bil povezan z Zakonom o visokem šolstvu in drugi laboratorijev. z vladno koordinacijo 30. 7. 1997. Trije poslanci Tedaj so dekani opozarjali na toga vpisna me- (LDS, SLS, DESUS) so ob podpori 200 visokošol-rila, nezainteresiranost mladih in slabe dolgoročne skih učiteljev vložili v Državni zbor predlog spre-posledice takega stanja. Vpis na visokošolski stro- memb Zakona o visokem šolstvu. Bilo je zaznati kovni študij pa je bil dober in bi morali urediti precejšnje nezadovoljstvo z zakonom, tudi zaradi prehodnost med temi študiji in univerzitetnimi nezastopanosti vseh ostalih delavcev, docentov, iz- študiji za študente s povprečno oceno najmanj 8. rednih profesorjev in raziskovalnih sodelavcev v te-Naj povem, da sem vedno nasprotoval temu, da so lesih upravljanja univerze. Poslanci so spremembe visokošolski strokovni programi potekali v istih la- utemeljevali s tem, da je sedanja ureditev privedla do boratorijih kot univerzitetni študij. Menil sem, da inertnosti, zaprtosti v akademskem odločanju zara-bi morali visokošolski strokovni programi zaradi di izločenosti večine visokošolskih učiteljev. Posebej drugačnega poslanstva in ciljev imeti ločene prosto- so opozarjali tudi na »napako«, da so lahko člani v re, laboratorije, vodenje in financiranje ter združe- senatu le redni profesorji. Ti so lahko odločali tudi no delovati kot univerzi pridružena »Visoka šola«. o izvolitvah, na primer v naziv docent, pri čemer Tega tedaj ni bilo mogoče doseči, ker se je skupno je kandidat lahko imel bistveno višje reference od vodenje obeh študijev izrabljalo v različne namene marsikaterega senatorja. Nasprotoval sem »solistič- in se verjetno še danes. Ne glede na povedano še ni« akciji treh poslancev in neusklajenemu posega-danes menim, da visokošolski strokovni programi nju v Zakon o visokem šolstvu ter napisal protestno ne sodijo med univerzitetne. Na tej seji senata je pismo, ki ga je rektorjev kolegij 29. 7. 1997 pos-potekala dokaj burna razprava o uvedbi enotne po- redoval Državnemu zboru, Vladi Republike Slo-diplomske šole. Bilo je nekaj podpore in dokajšnje venije, Ministrstvu za šolstvo in šport, Ministrstvu nasprotovanje. Predsednica Komisije za podiplom- za znanost in tehnologijo, Univerzi v Mariboru in ski in doktorski študij prof. dr. Andreja Kocijančič poslanskim skupinam. Naše odklonilno stališče do je enotno organizirano podiplomsko izbraževanje delnega spreminjanja Zakona o visokem šolstvu ni utemeljevala in upravičevala z vidikov interdiscipli- izviralo iz vsebine pobude poslancev, temveč zaradi narnosti, preglednosti, kriterijev kakovosti in orga- izločenosti in necelovitega pristopa k spreminja-niziranosti. Menil sem, da je to odlično za univerzo nju določil zakona. Predlagali smo, naj podpisniki in za dvigovanje kakovosti, mobilnost doktorantov umaknejo predlog sprememb v Državnem zboru, in profesorjev ter posebej še za doktorske študije. vlada pa naj začne ob vključitvi vseh deležnikov s Obveljal je kompromis, da senat podpira uvedbo pripravami novega zakona, ki bo celoviteje upošte-podiplomske šole, toda le za študije, ki jih članice val 58. člen ustave, določilo avtonomije in z zako- želijo izvajati skupaj (interdisciplinarni program). nom predpisano urejanje financiranja univerz. Ta Prišlo je tudi do sklepa, da bodo članice določile dopis je upošteval vsebine razprav na senatu, kole-koordinatorje področij podiplomskega izobraže- giju rektorja in dekanov in meduniverzitetno dogo-vanja, ki bodo pregledali, evidentirali in ugotovili varjanje z Univerzo v Mariboru. Menim, da »Pred-prekrivanje med programi članic. To je bil korak v log tem za razpravo na vladni koordinacji dne 30. pravo smer, k odpravi razdrobljenosti in vsaj del- 7. 1997« kaže mnogo tega, do česar se na Univerzi nemu poenotenju zahtevnosti in kakovosti magi- v Ljubljani nismo mogli opredeliti. Zaradi tega in strskega, pa tudi doktorskega študija na Univerzi za boljše razumevanje v presojo bralcu o tedanjih v Ljubljani. Ob zaključku seje sem poročal, da je »vrenjih« vključujem faksimile tega dokumenta: 122 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 122 6.11.2019 10:30:01 Predlogi tem za razpravo na vladni koordinaciji dne 30. 7. 1997 1. Predlaga se, da upokojenim učiteljem in znanstvenim delavcem prenehajo javne funkcije in zastopanje v telesih, kjer poteka odločanje o delovanju univerz, visokih šol oziroma raziskovanja (Svet za visoko šolstvo, Svet za znanost in tehnologijo, […] koordinatorji […]), razen če Slovenska akademija znanosti in umetnosti ali ena od univerz oziroma državni inštitut predlaga kandidate. 2. Zavrne se predlog treh poslancev za spremembo Zakona o visokem šolstvu. Predlog so vložili poslanci koalicijskih strank (dopisa obeh univerz). 3. Ustanovi se delovna skupina za pripravo sprememb Zakona o visokem šolstvu, ki jo sestavljajo predstavniki vlade, zainteresiranih parlamentarnih teles, univerz in visokih šol. 4. Takoj se uskladi poslovnik vladne koordinacije. 5. Vladna koordinacija se sestaja mesečno. 6. Univerzi predlagata za naslednjo sejo vladne koordinacije v razpravo sledeča temeljna sistemska vprašanja, vezana na delovanje visokega šolstva in posebej obeh univerz: * Univerza kot avtonomna institucija. Ali je prirejena državi ali je javni zavod, torej podrejena državi? * Ali se odločamo za raziskovalno univerzo, kjer poučevanje izhaja iz raziskovalnega dela, ali za pedagoško, to je reproduktivno ustanovo? * Ali se odločamo za integrirano, celovito, enovito, odprto in mednarodno primerljivo, konkurenčno univerzo, ki omogoča akademsko mobilnost, ali se odločamo za dezintegrirano univerzo po članicah, ki je mednarodno neprimerljiva in zaradi tega nekonkurenčna? * Smo za akademsko vodeno ali administrativno vodeno univerzo? * Kakšno naj bosta finančno upravljanje univerze in nadzorna funkcija nad porabo sredstev vodstva univerze (racionalnost in odgovornost)? * Kakšna sta odgovornost univerze do javnosti in njen zunanji nadzor (domači, mednarodni in finančni)? * Ali naj imata univerzi enotno, celovito in transparentno financiranje? * Ali je univerza celovita, to je, vključuje vso infrastrukturo: knjižnice, računalniški in informacijski sistem, vse službe, študentske domove, študentsko socialo in tako dalje, oziroma naj se politično odločimo (zakaj) za fragmentirano, necelovito urejeno univerzo? * Ali ima univerza ekonomsko avtonomijo ter možnost ustanavljati univerzitetne finančne institucije iz sredstev, ki niso javnega izvora, na primer fundacije (volila, zapuščine)? * Ali se odločimo in podpiramo transparentnost financiranja obštudijskih dejavnosti? Kdo opravlja nadzor? * Ali ni nujno, ko se predpiše prestrukturiranje na primer univerz, to tudi finančno ovrednotiti in financirati? * Ali se odločamo za politično nevtralno univerzo? * Zaposleni na univerzi so javni uslužbenci, da ali ne. Ali ne bi morali izenačiti izhodiščne plače voljenih univerzitetnih učiteljev s plačo voljenih državnih funkcionarjev (poslancev, ministrov …)? Zanimiva je 6. točka, kjer najdemo dileme, pre- univerze in slovenska družba dobile iz vladnega in dloge in rešitve za naprednejše delovanje univerz. našega »vrenja«, prepuščam presoji bralca, še pose-Ugotavljanje in komentar, koliko »destilata« so bej z vidikov 11. 9. 1997 prejetega Memoranduma 123 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 123 6.11.2019 10:30:01 za Univerzo v Ljubljani (28), ki so ga napisali prof. konkurenčnosti v mednarodnem prostoru in vpliv-dr. Milan Pogačnik, prof. dr. Ivan Svetlik in prof. nejše soupravljanje študentov. Moteče je bilo tudi dr. Franc Lobnik in ga posredovali v razpravo se- to, da je bil memorandum bolj spisek želja in pro-natu. Z napisanim, da je treba pohiteti, sem se v blemov, ki jih je senat že obravnaval, zatikalo pa mnogočem strinjal, ne pa z vsemi načeli integraci- se je pri izvedbi. Memorandum ni ponudil nobene je univerze, ki niso poudarila sinergijskih učinkov rešitve, po mojem je bil to bolj »memorandum« za strukturnega preoblikovanja Univerze v Ljubljani, kaj drugega. Bralec si lahko ustvari svoj pogled na kot na primer: racionalizacija, odgovornost, dvig podlagi faksimila 3. in 4. poglavja memoranduma: Memorandum za Univerzo v Ljubljani (Ljubljana, septembra leta 1997) 3. Načelo integracije univerze Univerza v Ljubljani je prevelika, preveč raznolika in kompleksna organizacija, da bi jo bilo mogoče centralizirano upravljati. Zato je ohranitev decentraliziranega sistema nujna. Določiti pa je treba tiste skupne naloge univerze, ki so potrebne za krepitev medsebojne povezanosti članic univerze. Sredstvo povezovanja je v prvi vrsti spoštovanje načela avtonomije, demokratičnosti in tradicije razvoja članic. Povezujoči pa so tudi skupni projekti, v katere se vključujejo članice oziroma posamezne skupine, in dogovorjene sistemske rešitve. Najpomembnejše so: *Razvojni načrt univerze (nacionalni izobraževalni program, organizacija raziskovalnega dela, druge dejavnosti). *Sistemizacija delovnih mest. *Sistem celovitega financiranja. *Sistem napredovanja. *Sistemi organiziranja podiplomskega študja. *Kreditni sistem študija. *Informacijski sistem univerze. *Sistemi celovite kakovosti. *Knjižnični sistem. *Sistem nagrajevanja. *Ureditev vprašanj lastnine. *Pravila vpisa in pravila študija. *Sprejemanje študijskih programov. *Služba za stike z javnostmi. *Služba za mednarodno sodelovanje. *Služba za svetovanje študentom. 4. Kratkoročne naloge *Izvolitev rektorja in prorektorjev do konca leta 1997. *Strategija razvoja in organiziranosti. *Do-ločitev organiziranosti in povezovanja raziskovalnega dela. *Inventarizacija premoženja. *Vzpostavitev informacijskega poslovnega sistema. *Prenos pooblastil na članice. *Ureditev vprašanj žiro računov za članice. *Vključitev dekanov v delo senata univerze. *Vključitev drugih pedagoških in raziskovalnih delavcev v senate članic. *Vzpostavitev sistematizacije in ureditev vprašanj iz delovnih razmerij. *Doseči dogovor o rotaciji vodenja univerze med vedami. Senat Univerze v Ljubljani naj sprejme terminski plan realizacije predlaganih kratkoročnih nalog na oktobrski seji in izvoli nosilce za pripravo. Skratka, z »memorandumom« naj bi senat kar rektorja, ki bo podal trdna programska izhodišča za na seji določil realizacijo za nedorečenosti, ki jih razpravo o strateških vprašanjih razvoja Univerze v nismo mogli uskladiti v dveh letih. Ljubljani. Akademija za likovno umetnost (ALU) je To je bilo tudi obdobje pisem. Dekani tehni- poslala dekanom in senatu pismo: Quo Vadis Uni- ških in biotehniških fakultet so pisali senatu o pro- versitas Labacensis? ali Memorandum za Univerzo v blemih vpisa (28). Pravna fakulteta (28) je menila, Ljubljani. Akcija Memorandum je povedna in kaže da mora senat odložiti razpravo in izvoliti novega na razmišljanja mnogih na univerzi, ki pa niso bila 124 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 124 6.11.2019 10:30:01 nujno pravilna in razvojno naravnana. Podobno Na vsebino memoranduma nisem imel bistvenih kot Akademija za likovno umetnost sem tudi sam pripomb, ker je bilo vse že »slišano in videno«. Za razumel Memorandum, ki je v bistvu izbral iz sej se- bralca bo zagotovo zanimivo prebrati celotno mne-nata sproženo problematiko in jo malce »pobarval«. nje Akademije za likovno umetnost (28): Quo Vadis Universitas Labacensis? ali Memorandum za Univerzo v Ljubljani Akademija za likovno umetnost Univerze v Ljubljani se ne pridružuje pobudi piscev »Memoranduma za Univerzo v Ljubljani« (dalje Memorandum) zaradi navedenih razlogov. 1. Memorandum je politični akt, kar nam pove tako njegov naslov kot njegova vsebina ali bolje rečeno oblika, saj je vsebine bolj malo. 2. Lakoničnemu opisu težav reorganizacije univerze bi težko oporekali, ker so nam vsem znane in jih v svojem vsakodnevnem delovanju tudi čutimo. Vprašanje pa je, ali zadostuje tako površna »ekspertiza« za hitro akcijo, h kateri nas pozivajo pisci. 3. V poglavju Kratkoročne naloge se zahtevajo takojšnje nove volitve rektorja Univerze v Ljubljani. Minule volitve so pokazale minimalno razliko med kandidati. Imenovati jih neuspele ( Delo, 18. 9. 1997, str. 2) pa pomeni legalnemu predstavniku univerze odrekati legitimnost. Nevar-na slovenska razvada ločevanja legalnosti in legitimnosti nas oddaljuje od pravne države in se v akademskem okolju ne bi smela pojaviti. Dolžni smo spoštovati lastne predpise, prav tako rezultate legalnih volitev; tudi ko nam niso všeč. Če bo neuspeli kandidat, ki je med pobudniki Memoranduma, na legalni način, to je na prihodnjih volitvah za rektorja Univerze v Ljubljani, dosegel predpisano število glasov senatorjev, bomo izid volitev spoštovali in mu nudili vso podporo pri njegovih naporih za razvoj in napredek univerze. Prav to pa si zasluži tudi sedanji legalni in legitimni predstavnik Univerze v Ljubljani akad. prof. dr. Alojz Kralj. 4. Med pobudniki akcije Memorandum je tudi prof. dr. Ivan Svetlik, ki je s svojim dosedanjim vodenjem šolske prenove na osnovni in srednji stopnji dokazal, da ne spoštuje ne suverenosti ne enakopravnosti strok, kot sicer (so) obljublja v Memorandumu. Še več – ne upošteva mnenja niti najvišje ustanove za znanost in umetnost v Republiki Sloveniji. 5. Univerza v Ljubljani je prek javnega razpisa izbrala strokovno skupino, ki bo izdelala model organizacije in upravljanja univerze. Njeno delo še ni zaključeno. Obljubljati ad hoc rešitve je navaden populizem, nevreden akademskega nivoja. Vsi trije pobudniki Memoranduma so člani senata univerze, prof. dr. Milan Pogačnik je celo predsednik Upravnega odbora, in so imeli možnost sprožati pozitivne pobude v legalnih in legitimnih organih demokratične institucije, kar naj bi univerza vsekakor bila. Med bolj razveseljivimi novicami v tistih dneh kajti v nasprotnem primeru predlogi ne bodo je bilo sporočilo o prvem diplomantu univerzite- obravnavani. Ko danes tehtam to ultimativno ure-tnega študija Mikrobiologije (5. 9. 1997, mentor janje, ugotavljam, da »poteza« ni bila slaba, kajti prof. dr. Franc Viktor Nekrep). 17. julija je mnoge tako imamo vsaj nekaj podatkov in pregled razisko-na univerzi razburila novica in zahteva ministra za valcev v Sloveniji in na Univerzi v Ljubljani. V tem znanost in tehnologijo, da morajo vsi, brez odla- času je Telekom za najete povezave Metulj (uni- šanja, uporabljati COBISS. Nosilci raziskovalnih verza po zakonu ni mogla biti lastnica povezav!) predlogov morajo uvesti svoje podatke v COBISS, zvišal ceno za okoli 300 odstotkov in ta problem 125 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 125 6.11.2019 10:30:01 sem moral rešiti takoj. Na razgovoru pri direktorju sistemizacije Univerze v Ljubljani Upravni odbor Telekoma sem pojasnil, da univerza ni komercialni tedaj še ni predlagal in torej nisem mogel začeti z uporabnik in zato ne ustvarja dobička, iz katerega izdelavo nove in sodobnejše sistemizacije (glej stabi lahko krili višjo ceno. Telekom je z velikim razu- tut 38. in 64. člen). mevanjem prisluhnil argumentom in dosegli smo Po pričakovanjih je bila razprava na 25. seji znatno nižjo ceno. senata 23. 9. 1997 usmerjena v izbiro urejenosti Še dva dogodka sta povezana s finančnimi teža- delovanja univerze in je dokaj konstruktivno opo-vami. 16. novembra je bil razgovor med vodstvom zorila na vrsto problemov. Predstavil sem predlog Univerze v Ljubljani in predstavniki sindikatov sprememb Zakona o visokem šolstvu treh poslan-SKVŠ-SVIZ in NSDLU (glej tudi (36)). Imeli so cev, pri katerem je sodelovalo okoli 200 fakultetnih pripombe in svoje poglede na delovanje univerze učiteljev. Povedal sem, da je rektorjev kolegij nemu-in prvenstveno želje po spremembah Pravilnika o doma odgovoril odklonilno in podal pobudo, naj napredovanju na delovnem mestu. Opozorili so na vlada začne s pripravami za spremembo Zakona o slabo skrb članic za napredovanje zaposlenih in da visokem šolstvu, kjer bodo sodelovali vsi zainteresi-so zaradi tega nekateri med zaposlenimi finančno rani. Po razpravi je senat pozitivno ocenil to aktiv-znatno oškodovani. Sklenjeno je bilo, da bomo nost in izrazil rektorju in kolegiju priznanje, da sta popravljeni pravilnik posredovali sindikatom, da se odzvala hitro in korektno. V zvezi s spreminja-podajo pripombe, in ga po tem hitro posredova- njem Zakona o visokem šolstvu je zanimiva ugoto-li na Svet za visoko šolstvo za pridobitev soglasja. vitev in protest senatorja, ki je povedal: »Kakšna je Botanični vrt je imel težave s financiranjem tekočih to avtonomija, če je vse predpisano v zakonu, kar je nalog in z vzdrževanjem, toda direktorju dr. Jožetu še en korak v smeri, da avtonomije sploh ni.« Bavconu pri tem nismo mogli pomagati. Podobno Senat sem tedaj obvestil o izgubljeni, to je nisem mogel vplivati na nepreklicni odstop predse- zavrnjeni tožbi na Vrhovnem sodišču (sodba z dnika Komisije za informacijsko-knjižnični sistem dne 22. 5. 1997) o domnevnih nezakonitostih in prof. dr. Matjaža Omladiča. Kolega Omladič je pristranskosti volitev rektorja v letu 1995, o pis-komisijo odlično vodil in vzpostavil temelje za do- mu dekana Fakultete za družbene vede senatorjem ber knjižnični in informacijski sistem na Univerzi in o sodbi Vrhovnega sodišča. Po pričakovanju je v Ljubljani. Toda zunanji dejavniki so bili hitrejši sodišče odločilo, da se tožba zavrne. V zvezi s tem (NUK, CTK, IZUM in COBISS) in ne rektor ne ni bilo nobenega vprašanja ali razprave. Pismo šes-komisija nista mogla vplivati na to, pa tudi članice tih dekanov tehničnih fakultet o upadanju vpisa niso bile preveč zagnane za vzpostavitev enotnega na tehniko pa je povzročilo razgreto razpravo. De-informacijskega sistema univerze. Razumljivo, ve- kani so predlagali, da bi morala univerza sprejeti čina članic je imela svoje sisteme, ki pa so bili med ukrepe in podpreti povečani vpis. Vendar enotno-seboj dokaj nezdružljivi. Očitek kolega Omladiča sti glede predloga, da bi senat podpiral pobudo je bil tudi, da nima ustrezne administrativne po- in rektor posredoval pri vladi, ni bilo. Naslednja moči. S tem sem se strinjal, kajti tudi sam nisem izjava senatorja to lepo ponazarja: »Ukrepi na teh-imel kakšne sijajne administrativne pomoči. Upra- ničnem področju, ki so predlagani, pomenijo še va univerze je še vedno delovala po sestavi in siste- naprej diferenciranje razmerja med številom štu-mizaciji, ki je bila postavljena morda pred 20 ali 30 dentov in pedagogov, bivanja v študentskih domo-leti, in ni bila prilagojena zahtevam preoblikovanja vih in s tem manjše možnosti na družboslovnih univerze glede na zakon in akt o preoblikovanju. področjih, zato ukrepov tehničnih in biotehničnih Upravni odbor je imel pristojnosti za izdelavo prin- področij ne podpiram v celoti.« cipov in izhodišč nove univerzitetne sistemizacije V razpravi o modelu in strategiji razvoja Uni- (administracije), toda to delo nikakor ni steklo in verze v Ljubljani sem opozoril na dokumente, ki mnogi so se pritoževali, da nimajo primerne ad- bi jih morali upoštevati. Zavedati se moramo, da ministrativne podpore. Izhodišč in predloga nove javnost oziroma družba ustanovi javne ustanove, 126 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 126 6.11.2019 10:30:01 tudi univerze, ker potrebuje njihove storitve. Uni- kar ni redek pojav; 7. da univerza močno odstopa verze torej morajo podpirati napore javnosti in se od srednjeevropskega modela po razdrobljenosti, morajo odzivati in prilagajati potrebam družbe. Tu ker ne sledi strukturiranosti po ustaljenih discipli-sem omenil temeljno načelo, da univerze skrbijo za nah; 8. da bi morala univerza obstoječe razdvoje-izobraževanje najpomembnejših kadrov, skrbijo za nosti postopoma odpravljati in preiti na enotnejšo jezik in s tem podpirajo samobitnost, napredek in in mednarodno primerljivo strukturo. dvig gospodarske moči družbe. To je bilo še bolj po- Predstavitev Memoranduma za univerzo. membno ob prehodu v naslednje stoletje, v Evrop- Prof. dr. Ivan Svetlik je dokaj podrobno predsta-sko unijo in ob informatizaciji, ki v osnovi spremi- vil memorandum. Sledila je razprava, ki je bila ob-nja družbene odnose. Opozoril sem na vzroke, ki časno politično obarvana. Zaradi tega te razprave pogojujejo spremembe in terjajo prilagajanje delo- ne želim komentirati. Bralec, ki ga to zanima, naj vanja univerze, in na to, da sta pri tem pomembna prebere zapisnik 25. seje senata, in sicer del o me-mednarodna veljava in status, ki ju moramo ohra- morandumu. Velja povedati, da je razprava bila v njati in dvigati v skupnosti univerz. Poudaril sem, mnogočem ponavljanje že slišanega. Morda je bila da je bila z moje strani vrsta poskusov glede pre- zanimiva pripomba prof. dr. Mihe Brejca, da v Me-oblikovanja univerze in da smo že imeli razvojno morandumu vidi kot edino novost predlog za vklju-dobre nastavke, vendar je vse zastalo, tudi projekt o čitev dekanov v delovanje senata in da je bilo ostalo poslovno-informacijskem sistemu univerze, ker ni v razpravi na univerzi že večkrat slišano, zaradi česar bilo pripravljenosti resornih ministrstev in članic ni podpisnik memoranduma. Poudaril je tudi, da je za njegovo izdelavo in sofinanciranje. Po razpravi univerza skupnost fakultet in ne zbirka posameznih je senat pooblastil Komisijo za razvoj univerze in institucij, kjer ima vsaka svoje poslanstvo, vizijo in Upravni odbor, da vsak s svojega stališča izdelata morda tudi strategijo, kar vse ni nujno v skladu z predloge kot osnovo za izdelavo srednjeročnega in zahtevami za razvoj univerze. Sledilo je veliko raz-kratkoročnega načrta razvoja in delovanja univerze. ličnih mnenj, toda konsenz ni bil dosežen. Zanimi-Senat je sklenil, da ne bo upošteval predloga Pravne va je pripomba senatorja, da je povedano na senatu fakultete, naj se preneha z razpravo o strategiji in dokaz, da smo resnično država v tranziciji in da se naj se raje pospešijo volitve novega rektorja. mnoga družbena razhajanja kažejo tudi na Univerzi Poročilo Komisije za razvoj univerze je podal v Ljubljani. predsednik prof. dr. Janez Možina. Njegove pogle- Sledili so sklepi o kandidiranju na volitvah za de in razmišljanja na kratko navajam, ker menim, rektorja (začetek 1. 10. 1997), imenovanju volilne da je dobro prikazal probleme in stanje, v katerem komisije in roku za oddajo predlogov kandidatov je bila univerza. Poudaril je naslednje: 1. Osebno (30. 10. 1997). Na seji je bila zanimiva razprava o je sodil, da je primeren trenutek že zdavnaj zamu- Zakonu o nazivih in mnogi z njim niso bili zado-jen in da je univerza predolgo odlašala z nekaterimi voljni. Obe univerzi sta si prizadevali za Zakon o dejanji; 2. da je bistveno vprašanje razvoj univerze financiranju univerz. 24. 9. 1997 sem predsedniku in ne struktura univerze; 3. da so vprašanja poslo- Upravnega odbora posredoval pismo, da naj odbor vodnega modela, sistema financiranja, sistemizaci- pripravi Načela in izhodišča za pripravo Zakona o je, organizacije in administracije podrejena vsebin- financiranju univerz. Izhodišča sem želel po spreje-skim značilnostim razvoja in po mnenju komisije tju na senatu čimprej posredovati vladnim telesom, drugotnega pomena in v pristojnosti drugih teles ki pripravljajo ta zakon. univerze; 4. da je univerza po številu članic zelo Na 26. seji senata 7. 10. 1997 je bilo aktu- svojska in prihaja ponekod do podvajanja; 5. da je alno vprašanje, povezano s predlogom ministra za razvoj v smeri povečevanja števila fakultet praktično znanost in tehnologijo, da bi pasovno financiranje zaključen; 6. da pedagoško delo ne izhaja iz razisko- za inštitute potekalo preko univerze. To ni bilo v valnega dela, saj se poučevanje izvaja na eni enoti, skladu z nastankom in samostojnostjo inštitutov, ki raziskovanje na drugi, včasih pa celo na inštitutih, so se že v preteklosti osamosvojili. Po osamosvojitvi 127 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 127 6.11.2019 10:30:01 Slovenije v devetdesetih letih so ti inštituti ostali Filozofske fakultete predlagal, naj njihova fakulteta samostojni, tem pa so se pridružili dodatni, ki so aktivno, s svojimi izkušnjami in kadri še dodatno zapustili univerzo. Glede na to, da so bili inšti- pomaga pri pripravi organizacije in vodenju nasta-tuti registrirani kot samostojne pravne osebe, je jajoče univerzitetne knjižnice (40). Upravni odbor menil, da za inštitute, ki so v okviru Na naslednji, 27. seji senata 23. 10. 1997 je univerze, sprejemamo predlog ministra, za ostale bil akad. prof. dr. Veljko Rus izvoljen kot kandidat inštitute pa z letom 1998 univerza ne bo več sode- za predstavnika univerz in visokih šol v Državnem lovala kot posrednik pri prenosu ustanoviteljskega svetu Republike Slovenije. Nadaljevala se je razpra-financiranja. va s prejšnjega senata o modelu delovanja in strate- V postopkih nostrifikacije je prihajalo do neja- giji razvoja univerze. Predsednik Komisije za razvoj snosti, katera od članic je upravičena, da postopek univerze je predstavil dobro izdelana načela in pre-izvede glede na vlogo prosilca. Zaradi nedoreče- dloge, ki podpirajo možne rešitve za odpravo se-nosti matičnosti disciplin je prihajalo do nespora- danje neurejenosti delovanja. Razprava je pokazala zumov. Senat je zadolžil Komisijo za razvoj univer- veliko različnih pogledov. Prof. dr. Možina je, poleg ze, da pripravi predloge za reševanje in odločanje o že povedanega na prejšnji seji, poudaril potrebo po matičnosti. Prav tako je bil sprejet sklep, da morajo usklajevanju imen posameznih enot s funkcijo, ki biti vsa tri mnenja v postopku volitev ali nostrifi- jo opravljajo. To ni bilo urejeno, je pa bilo nujno za kacije napisana ločeno in ne, kot se dogaja, da eno skladno razumevanje in delovanje enot, kar je bilo mnenje podpišejo vsi. Glede umestnosti zahtevka dobro z vseh vidikov delovanja. Ponovno je pou-za financiranje v enem kosu (paketno financiranje) daril nepovezanost pedagoškega in raziskovalnega za programe iz javnih sredstev ni bilo ne soglasja dela, saj to pri nekaterih članicah ni bilo prisotno ne podpore. Razpravljalci so menili, da to ni v prid oziroma je potekalo na ločenih inštitutih. Komisi-univerze. Dobra novica je bila, da je bil vpis za šol- ja jih je označila celo za konkurenco. Univerza bi sko leto 1997/1998 zaključen in da je tehnični del morala določiti načela, merila in oceno koristnosti računalniške podpore dobro deloval. V oktobru tega sodelovanja. Nadaljnja razprava je bila poučna je potekala razprava na 4. Festivalu znanosti pod in je pokazala, da večina v senatu ve dovolj o slabos-okriljem Slovenske znanstvene fundacije (SZF) ob tih univerze, tudi o možnih pristopih za izboljšanje sodelovanju Ministrstva za znanost in tehmologijo, strukture in izbiro razvojnih usmeritev. S tem je bil kjer so razpravljalci in KORIS imeli pripombe na dosežen delni napredek, kajti naloga Komisije za račun razdrobljenosti, slabe kakovosti in zaprtosti razvoj univerze je bila podati načela in možnosti, univerze, še posebej na podiplomskem področju. ne pa dokončne rešitve. Izbira rešitev je bila odvi-22. 10. smo ob sodelovanju predsednice Komisije sna tudi od Upravnega odbora (upravno-poslovo-za podiplomski študij prof. dr. Andreje Kocijančič dni model), senata in drugih teles univerze. Zavedal opravili razgovore s predstavniki KORIS-a (prof. sem se, da je s tem končano delo Komisije za razvoj dr. Oto Luthar, prof. dr. Vito Turk, prof. dr. Sta- in preoblikovanje Univerze v Ljubljani in da v dve-ne Pejovnik), ki so želeli sodelovati pri vzpostavlja- letnem mandatu tega kompleksnega in obsežnega nju podiplomskih študijev na univerzitetni ravni, dela ni bilo mogoče opraviti še zlasti zaradi naspro-vendar so inštituti pozneje pripravili svoj predlog tovanja članic in pasivnosti okolja. Menil sem, da za organizacijo tega študija v Sloveniji. Povedali so so nastavki in možnosti za izbiro modela prestruk-tudi, da bi moral biti njihov predlog obravnavan turiranja univerze prikazani in podprti z mnogimi enakopravno (40). Razvoj dogodkov je v nasled- ugotovitvami. Med pomembnimi nalogami je bilo njih letih potekal v smeri, da so inštituti ustanav- rešeno vprašanje podaljšanja mandata rektorja na ljali svoje podiplomske šole. V ospredju je bilo tudi štiriletni mandat. S tem bi imel naslednji rektor več vprašanje ustanavljanja univerzitetne knjižnice, ki možnosti, da izvede primerno posodobitev univer-bi povezovala knjižnice članic v enoten in učinkovit ze glede na Zakon o visokem šolstvu in Akt o pre-servis na univerzi in zunaj nje. Zato sem senatorjem oblikovanju univerze. 128 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 128 6.11.2019 10:30:02 Na tej seji senata je glavna tajnica gospa Mar- Povzel sem sklep Komisije za podeljevanje častnih jeta Vilfan predstavila dva pravilnika: Pravilnik o nazivov in nagrad, da prejmeta častni doktorat delovnih razmerjih delavcev Univerze v Ljubljani in akad. prof. dr. Ivan Vidav v pokoju s Fakultete za Pravilnik o odgovornosti delavcev pri delu na uni- matematiko in fiziko in prof. dr. Andreas Bohringer verzi. Bilo je določeno, da bodo vse pripombe in z Univerze v Stuttgartu. Kandidacijska komisija za dopolnila na oba pravilnika posredovana v presojo volitve rektorja in prorektorjev je poročala, da so iz-pripravljalcem, pa tudi statutarni komisiji. Prof. dr. polnjeni vsi pogoji za rektorska kandidata prof. dr. Polonca Končar s Pavne fakultete je opozorila, da Milana Pogačnika in prof. dr. Jožeta Mencingerja in bosta ob sprejetju novega zakona na tem področju za kandidature za prorektorje. Določeni so bili nas-oba pravilnika že zastarela in neuporabna. Opozo- lednji roki: za oddajo programov za rektorja 4. 12. rila je tudi, naj akti univerze upoštevajo veljavni 1997, za javno predstavitev programov kandidatov statut univerze, ko gre za organe, ki so pristojni za 11. 12. 1997, na senatu 16. 12. in da bodo volitve odločanje. Ne glede na pripombe je senat sklenil, 22. 12. 1997. da je možno posredovati pripombe na pravilnike do Zaradi zapletov in nekaterih vsebinskih pomi- 10. 11. 1997. slekov članov senata sem predlagal sklep, da se za O poteku rektorske konference 13. 10. 1997, svetovalca knjižničnega sveta Univerze v Ljubljani kjer so bili navzoči predstavniki vlade, Državnega imenuje direktorja Centralne tehniške knjižnice dr. zbora, političnih strank in sindikatov, sem poro- Matjaža Žavcerja in direktorja Narodne in univer- čal na 28. seji senata 11. 11. 1997. Na rektorski zitetne knjižnice mag. Lenarta Šetinca. To je senat konferenci sem povzel željo univerz, da se imenuje potrdil. S tem je bila vzpostavljena boljša povezava delovna skupina in se začne s pripravljanjem spre- z obema za univerzo pomembnima knjižnicama. memb Zakona o visokem šolstvu. To so navzoči na Senat je potrdil predlog Filozofske fakultete, da konferenci tudi sprejeli. Poročilo o omenjenem 4. ima v knjižničnem svetu svojega predstavnika, in Festivalu znanosti, ki ga je organizirala SZF, je še sprejet je bil odstop prof. dr. Omladiča, ki je vodil dodatno komentiral prof. dr. Janez Možina. Po- komisijo. vedal je, da je bila razprava zastopnikov KORIS-a V Tednu univerze v začetku decembra je po- vodena na način, ki ni sprejemljiv in je imel za cilj tekala slavnostna seja senata, na kateri smo pode-zgolj napad na podiplomski študij na univerzi, in lili priznanja Univerze v Ljubljani. Imel sem prilo-to predvsem s strani razpravljalcev zunaj univerze žnostni pozdravni nagovor, ki je še danes zgovoren in – po njegovem mnenju – tistih, ki sedijo »na predvsem z dveh vidikov: ker kaže moje tedanje dveh stolih«. Sprejet je bil sklep, da so predstavniki razmišljanje, ker bralcu omogoča, da primerja, univerze, ki delujejo v različnih svetih in organih, kako so se pozneje pogledi rektorjev spreminjali, in dolžni, da sproti poročajo o svojem delu ustreznim ker lahko vsak sam oceni, kako je Univerza v Lju-telesom na Univerzi v Ljubljani in da morajo arhi- bljani napredovala v naslednjih letih in kaj je bilo virati gradiva na univerzi. Senat je potrdil predlog. prednostno. Povzemam manjši del govora (30). Odnosi v družbi, stanje, urejenost, razvitost in konkurenčnost zrcalijo uspešnost in kvaliteto delovanja vseh dejavnih disciplin in fakultet na univerzah. Zaradi tega je tudi razumeti, da je Univerza v Ljubljani, ki izobražuje več kot polovico vseh vodilnih kadrov v Sloveniji, s svojimi pogoji in z uspešnostjo delovanja zrcalo družbe. Menim, da bi se morali občasno v tem zrcalu pogledati univerze, nato politika, vlada, ministrstva in še kdo v naši družbi. (Komentar: Tu sem imel v mislih povezavo, da je treba, kjer šepa v družbi, na primer ekonomija, pravo, bančništvo, morala in tako dalje, iskati vzroke za to v izobraževanju na univerzi pred desetimi, dvajsetimi leti.) Vsi pretresi v družbi, spremembe in politične vibracije se prenašajo tudi na univerzo, ki je del družbe in ni izzvzeta iz 129 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 129 6.11.2019 10:30:02 teh dogajanj. Ne glede na povedano bi se morali zavedati, da dolgoročno družba kar najbolje skrbi za svoj razvoj, če skrbno neguje in podpira napredek univerze. […] Napredne države se že dolgo zavedajo, da so univerze svetilniki napredka družbe, ekonomije in političnega uveljavljanja. […] Vprašujem se, ali obstaja politični interes za prehod na drugače organizirano univerzo. Videti je, kot da sta ustavno določilo o avtonomiji univerz in načelo, da notranjo urejenost univerze določajo same, le mrtve črke na papirju. Možen je sklep, da se bomo morali v političnem dialogu, kulturi in spoštovanju demokratičnih načel, avtonomije univerze, morale in strpnosti v odločanju še veliko naučiti in da bo morala univerza tudi notranje veliko spremeniti in narediti. Povedano prav v veliki meri velja za univerzo, toda tudi za družbo, v kateri živimo. Sledi, da tudi univerza potrebuje ne samo z družbenimi spremembami sproženo in z zakonom predpisano prestrukturiranje, o katerem toliko govorimo, temveč tudi moralno prenovo in vzpostavitev akademskih vrednot v smislu tradicije delovanja univerz in dokončno odpravo kolektivne odgovornosti in samoupravnih metod dela. Za vse to in predlagano spreminjanje je žal v 40 letih izoblikovana mentaliteta ljudi (od katerih mnogi tudi danes zasedajo vodilna mesta) postala velika ovira za demokratično urejanje družbe in univerze. Družbene spremembe jih postavljajo v položaj, da naj bi to, kar so desetletja gradili, sedaj rušili in spreminjali. Verjetno bo treba počakati vsaj generacijo, morda dve, da bodo prišli novi ljudje in bodo vidni večji premiki. Ti so potrebni posebej na področju odpravljanja razdrobljenosti naše univerze, ki je kar enajstkrat mlajša od nastarejših uglednih univerz v Evropi, po številu fakultet pa za več kot dvakrat večja od teh častitljivih univerz. Laboratoriji z enim in inštituti z dvema ali s tremi delavci (nezadostna kritična masa) so že veliki, da ne omenjam tistih, kjer je zaposlenih več kot pet. Povedano kaže na neresno razmišljanje mnogih na univerzi – in teh niti ni tako malo, sodeč po številu mikroinštitutov in kateder. V decembru sta bila dva dogodka, ki sta mi os- nadzora in nikakor ne v preglednost, solidarnost, po-tala v spominu. Prvi je bilo podpisovanje peticije za večano zaupanje, sinergijo, kohezijo in povezovanje. nezmanjšano financiranje Narodne in univerzitetne Prav v interdisciplinarnem povezovanju sem videl knjižnice II. Vesel sem bil, da sta peticijo podpisala največje potencialne prednosti celovite Univerze v tudi direktorja Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljani pred konkurenčnimi ustanovami tako v in Centralne tehniške knjižnice. Drugi zanimivi do- tujini kot doma. godek je bil sestanek 11. decembra na Agenciji za 29. seja senata 16. 12. 1997 je bila bolj infor- plačilni promet, na katerem so prisostvovali še pred- mativne narave. Senat sem obvestil o sestanku na sednik Upravnega odbora prof. dr. Milan Pogačnik Ministrstvu za šolstvo in šport. Navzoči so bili pred-in njegov član prof. dr. Jože Vižintin ter glavna taj- stavniki vladnih služb, ki so informirali predstavni-nica univerze gospa Marjeta Vilfan. Razpravljali smo ke Univerze v Ljubljani o mnenju vladnih pravnih o poslovnem modelu univerze in tipu žiro računa služb glede predloženih sprememb statuta univerze članic, ki niso hotele privoliti v posebne podrejene (gradivo pripomb vladnih služb (25) so senatorji do-račune, ampak so želele ohraniti tip računa 603, ki bili kot prilogo k vabilu). Mnenje vladnih služb je je veljal za samostojne pravne osebe in do katerega je bilo dokaj negativno in je večje število členov statuta bila glede na zakon upravičena le univerza (24, 25). zavrnilo. Zavrnitev vladnih služb spremenjenega sta-Z razgovorom nisem bil zadovoljen. Menil sem, da tuta z dne 4. 6. 1997 (25) je pomenila, da spremem-kolikor bodo članice obdržale tip računa 603, bo to be ne veljajo. Torej je ostal v veljavi statut z dne 23. omogočalo različna slepomišenja pri sestavi letne junija leta 1995, kar pa ni bilo dosledno upoštevano bilance Univerze v Ljubljani. To bi lahko vodilo v v nadaljnjih aktivnostih univerze. Pravniki na Uni- še večje »skrivalnice«, »kupčkanje«, slabše možnosti verzi v Ljubljani, pa tudi statutarna komisija, niso 130 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 130 6.11.2019 10:30:02 imeli pripomb ali pomislekov v tej zvezi, jaz pa jih 1998. Na Ustavnem sodišču RS je bila obravnava tudi nisem želel izpostavljati v že tako »pregretem« v zvezi z ustavnim sporom, ki sta ga vložila Pravna ozračju. Poročal sem tudi o seji Sveta za visoko šol- fakulteta in prof. dr. Janvit Golob s Fakultete za ke-stvo, na kateri je bilo sprejeto, da zasebne visoke šole mijo in kemijsko tehnologijo. Ustavnemu sodišču lahko podeljujejo pedagoške nazive. Moje stališče je sem posredoval več dokumentov: prispele predlo-bilo, da univerza priznava samo za gostovanje drugje ge članic za spremembe Zakona o visokem šolstvu, pridobljene nazive, toda v primeru zaposlovanja na Magno Charto Universitatum, Erfurtsko deklara-Univerzi v Ljubljani mora vsak kandidat pridobiti cijo, Resolucijo univerz Alpe-Adria in Resolucijo naziv na naši univerzi. V moje veliko veselje je že bila Podonavske rektorske konference. Tudi pismo in natisnjena ULBB 5 – I. del. Izvod knjige so dobili vsi pripombe tehničnih fakultet s predlogi dekanov so senatorji. Za obsežno opravljeno delo sem se zahva- bili poslani z dodano razlago. lil glavnemu uredniku te publikacije akad. prof. dr. Senatorjem je bilo za 31. sejo predloženo ob- Branku Stanovniku in pomožnemu glavnemu ured- sežno poročilo rektorja za obdobje 1995–1997, niku prof. dr. Antonu Ramovšu. Senat sem obvestil o skupaj z 8 prilogami. To so bila poročila prorek-zapletih in zamudi pri pripravi sistemizacije delovnih torjev, Upravnega odbora in nekaterih komisij. V mest na univerzi, toda pri pripravi sistemizacije sem poročilu je bilo veliko podatkov, ki so prikazovali imel nevtralno, če ne nično pomoč. Komisija, ki sem delovanje univerze, tudi z vidikov vprašljive racio-jo imenoval zaradi vrste odprtih vprašanj, delno tudi nalnosti, učinkovitosti delovanja, nekonkurenčnos-zaradi nedodelane zakonodaje, ni opravila veliko in ti, še posebej glede mobilnosti profesorjev in priho-tako je izdelava sistemizacije Univerze v Ljubljani da tujih profesorjev in študentov, kjer smo močno zamujala že od leta 1994. Ministrstvo za šolstvo in zaostajali za nemškim povprečjem. Zaostajali smo šport tega ni sprejemalo in je ultimativno obvestilo tudi v izbirnosti predmetov med fakultetami in z univerzo, da od 1. 1. 1998 ne bo mogoče financi- interdisciplinarnostjo študijskih programov. Toda rati napredovanj delavcev na univerzi, dokler ne bo to ni nikogar zanimalo. Razprave ni bilo in ne od-potrjena razporeditev zaposlenih, torej sistemizacija. zivov na odlično napisane priloge, ki so jih izdelali Nisem se čutil odgovornega za nastalo stanje, kajti prorektorji in nekatere komisije. Bile so pripombe, nasprotovanja je bilo preveč, da bi lahko kaj naredil. da bi morale biti poleg inštitutov navedene tudi ka-Kljub temu mi je bilo žal, in mi je še vedno, če so bili tedre, ki izvajajo raziskovalno delo. Moje mišljenje nekateri naši kolega zaradi tega moralno in finančno je bilo, da vse katedre izvajajo raziskovalno delo in oškodovani. Najbolj zanimiv del te seje senata je bila da je to samoumevno. Predlagal sem, da lahko zain-desetminutna predstavitev programov obeh kandi- teresirani v enem tednu posredujejo pripombe. Več datov za novega rektorja Univerze v Ljubljani (29). pripomb je bilo na finančno prilogo in na podatke Razprava je bila kolegialna (32), toda v bistvu ni o povprečnih mesečnih osebnih dohodkih, ki so se postregla s kakšnimi novostmi glede na slišano pred po fakultetah zelo razlikovali. Temu je sledilo vpra-enim mesecem, tudi obljube so ostale enake. šanje, ali so zagotovljene enake razmere za delo na Volitve na 30. seji senata 22. 12. 1997 so po- vseh fakultetah. Poudaril sem, da izhodiščne plače tekale hitro in brez večjih presenečenj. Navzočih je enotno krije Ministrstvo za šolstvo in šport in da so bilo 29 senatorjev. V prvem krogu volitev je izpadel ostali dodatki k plačam rezultat spektra aktivnosti, kandidat prof. dr. Milan Pogačnik, v drugem krogu ki jih izvaja posamezna fakulteta. Menil sem, da je je bil izvoljen akad. prof. dr. Jože Mencinger, kar bilo to področje zelo neurejeno in da lahko priča-sem glede na programa kandidatov tudi pričakoval. kujemo, da se bodo razlike povečevale. Senat je potrdil poročilo rektorja za obdobje 1995–1997 s pri- 1998 logami in na seji podanimi pripombami. Podrobno poročilo o javni obravnavi na Ustavnem sodišču je Tudi v januarju 1998 so se vrstili zanimivi dogod- podal dekan Pravne fakultete prof. dr. Janez Kranjc. ki, o katerih sem poročal na 31. seji senata 15. 1. Podrobnosti ne bi navajal, razen tega, da je sodišče 131 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 131 6.11.2019 10:30:02 ugotovilo, da je obvezno upokojevanje rednih pro- ki sem ga požrtvovalno in zavzeto vodil v tem tež- fesorjev s 65. leti (ZViS, Uradni list RS. št. 67/93 z kem obdobju preoblikovanja univerze, in mi zaželel dne 17. 12. 1993) v neskladju z ustavo. (Opomba: uspešno nadaljnjo strokovno pot. Ob moji zahvali Razveljavitev člena o obveznem upokojevanju s 65. vsem navzočim za sodelovanje in zanimivo skupno leti; odločba Ustavnega sodišča RS. o razveljavitvi delo v zadnjih dveh letih je bilo vse pripravljeno za 60. čl. ZViS, št. V-I-22/94-15, Uradni list RS. št. svečano predajo rektorskih dolžnosti novoizvolje-39/95 z dne 7. 7. 1995). To seveda mnogim, ki so nemu rektorju. se upokojili s 65. leti, ni veliko pomagalo. Senatu sem podal poročilo o delu Komisije za Svečana predaja rektorskih dolžnosti in rehabilitacijo izključenih univerzitetnih učiteljev insignij 15. 1. 1998 (33). Pri tem sem poudaril, da Univerza v Ljublja- ni lahko opravi le moralno rehabilitacijo, hkrati Na svečano predajo rektorskih dolžnosti sem se dob-pa poziva Ministrstvo za šolstvo in šport, Vlado in ro pripravil in uvodoma pozdravil številne goste, ki Državni zbor, da politično osnovane izključitve ob- so počastili ta prijetni dogodek s svojo prisotnostjo. sodi in tudi uradno rehabilitira vse odvzete pravi- Tedaj sem imel govor, v katerem sem nanizal neka-ce izključenih učiteljev in sodelavcev univerze. Na tere občutke in poglede, svoja osebna videnja, ki jih poročilo so bile podane pripombe, da bodo fakul- v večini še danes razumem tako kot tedaj, pa čeprav tete posredovale še manjkajoča imena profesorjev je preteklo skoraj 20 let. Nekaj misli iz govora pov-in da naj posebna komisija pravnikov in zgodovi- zemam (31) tudi zato, ker zrcalijo značilnosti delo-narjev vse oceni in sestavi seznam, ki bi ga z raz- vanja univerze in njenih teles ter delno prikazujejo lagami in potekom dela za rehabilitacijo objavila področja, kjer sem menil, da je Univerza v Ljubljani univerza. Nato sem zaradi preglednosti povzel vsa le dosegla vsaj delni napredek. imena profesorjev, ki so bili od leta 1945 naprej iz- Za sodelovanje sem se zahvalil prorektorici ključeni proti svoji volji, in to za vsako fakulteto prof. dr. Katji Breskvar, prorektorju prof. dr. Jane-posebej. Senat je potrdil poročilo komisije z vsemi ku Musku in prorektorju prof. dr. Tonetu Wraber-dopolnitvami. (Opomba: Univerza je potrebovala ju. Zahvalil sem se tudi pomočnici glavne tajnice za »podrobna« preverjanja upravičenosti do rehabi- gospe Marjani Šoukal Ribičič za veliko ažurnost in litacije še dodatni dve leti.) Končno je oktobra leta tajnici gospe Tatjani Pibernik za vzorno in priza-2000 izšlo celotno gradivo o rehabilitaciji izključe- devno pomoč. Vsi imenovani so mi veliko pomaga-nih profesorjev v tiskani brošuri Univerze v Ljublja- li in zavzeto delovali v podporo univerze. V govoru ni (Objave št. 6/2000). Brošura ima 59 strani in sem povedal: naslov Politični pritiski in izključevanja učiteljev in sodelavcev z Univerze v Ljubljani, poročilo Komisije Nedvomno gre zahvala ministru za znanost in za rehabilitacijo univerzitetnih učiteljev in sodelav- tehnologijo dr. Andreju Umeku, pa tudi dr. Loj- cev. Vesel sem bil vabila na javno predstavitev te zetu Marinčku, za ohranjanje financiranja, za brošure. V Delu je 30. novembra leta 2000 izšel čla- pravo mero pomoči, podpore in razumevanja nek z naslovom O političnih pritiskih in izključevaju za težave univerze. Žal to prehodno obdobje še učiteljev in sodelavcev z ljubljanske univerze. Vlada je ni in ne bo tako kmalu končano. Pri zahvalah ne gre prezreti državnih sekretarjev na Ministr- o tem razpravljala 29. 11. 2000 in obsodila storjene stvu za šolstvo in šport in Ministrstvu za znanost krivice. V članku je navedeno, da je vlada v zvezi s in tehnologijo, ki so neposredno pripomogli k tem namenila 1 milijon tolarjev (4.000 evrov) za hitrejšemu in manj bolečemu reševanju vrste postavitev spominskega obeležja na univerzi. Na problemov. […] Vsekakor bosta prihodnost in koncu seje se je dekan prof. dr. Janez Juhant v ime- časovni razplet najboljši kažipot, pa tudi ločnica nu Teološke fakultete, ki je bila predlagateljica moje oziroma potrditev napačnosti ali pravilnosti na- kandidature za rektorja leta 1995, in v imenu čla- ših odločitev v zadnjih dveh letih. Prepričan sem, nov senata z lepimi besedami zahvalil za moje delo, da sem kot rektor morda videl predaleč naprej. Mislim, da je moje dolgoletno delovanje na 132 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 132 6.11.2019 10:30:02 ameriških univerzah in aktivno, angažirano so- vplivnih sindikatov. Tako je minister za kulturo in delovanje v CRE vodilo do drugačnih pogledov, znanost bolje plačeval zaposlene v knjižnicah zu- do vizije, ki je prehitevala poglede, mentaliteto, naj univerze, minister za šolstvo pa je lektorje na pa tudi čas v Ljubljani. Skušal sem prehitro in univerzi plačeval celo slabše kot tiste, zaposlene v preveč narediti ob premajhni podpori. Toda tudi srednjem šolstvu. Takšne razmere so neizbežno vo- to, kar smo uspeli narediti, mi je v zadovoljstvo, ponos in mi ostaja v veselje. dile do nepotrebnih napetosti in groženj s stavkami lektorjev na univerzi. Opomnil sem tudi na nedefi- V govoru sem posebej poudaril različnost od- nirano in že 40 let neurejeno temeljno raziskovalno nosa do pravic in bonitet, do prevzema zadolžitev, poslanstvo in razvoj strok na univerzi, pomanjkljive odgovornosti in uveljavljanju zakonskih omejitev. predpise o financiranju raziskovalne dejavnosti na univerzi. Motilo je tudi pogosto prisotno samou- Še posebej je bil ta odnos lepo viden na podro- pravno razmišljanje, ki ga Zakon o visokem šolstvu čju elastičnega prilagajanja meril za mednarodno in statut nista mogla odpraviti, to je spremeniti primerljivost. Različnost meril je bila lepo vidna mentaliteto. pri problemih zaračunavanja znatno zvišanih vpisnin na članicah in težavah pri izdelavi sis- Preden bo tranzicija realno zaživela, bodo potreb- temizacije delovnih mest, ki je zamujala že štiri na leta. Vse to ohranja univerzo v trajni tranziciji, leta. Podoben je bil odnos pri sprejemanju habi- ki žal ni v korist ne univerzi in ne družbi. Prva in litacijskih meril, poimenovanju enot na univerzi, glavna značilnost dela rektorja v preteklem man- nato oddelkov, inštitutov, raziskovalnih centrov datu temelji na dejstvu, da je bil to prvi rektorjev in kateder. Pogosto je te enote vodila in predsta- mandat, ko je bilo potrebno določila Zakona o vljala ena oseba, ko je šlo za prednosti, toda takoj, visokem šolstvu, Odloka o preoblikovanju Uni- ko je bilo treba prevzeti večja dela in dolžnosti, verze v Ljubljani in ob nastopu mandata pred- je bilo drugače. Tu že zadevamo ob moralnost pisana določila zakonodaje in statuta prenesti v in pravičnost, ki pa tudi v naši širši družbi ne življenje univerze […]. Pravno subjektiviteto so stojita zelo trdno. Smo pač mlada demokracija. članice z Zakonom o visokem šolstvu izgubile, Univerza v Ljubljani je premočno razdrobljena kar je vodilo do nove registracije univerze in ne- in presega po številu fakultet večino častitljivih zadovoljstva v zvezi z uvajanjem novega načina univerz v Evropi za več kot sto odstotkov. Uni- poslovanja. Glede na zakon je bilo nujno takoj verza v Ljubljani je v tranziciji in če bo ta proces ob začetku mandata vzpostaviti vsa telesa Senata, mnogim po godu, bomo v njej še dolgo, delno Upravnega odbora ter številne delovne komisi- pa tudi v revolucionarnem vrenju izumljanja de- je. Vseh komisij je bilo približno 20 in izdelati mokratičnih vrednot in dokaj vprašljive avtono- je bilo treba pravilnike in postopke delovanja. mije na univerzi. Senat je v tem obdobju zasedal 31-krat, upravni odbor 22-krat, rektor pa je 54-krat sklical rek- Omenil sem spore o Zakonu o visokem šol- torjev kolegij. Že volitve v komisije senata in os- stvu, zmotne tožbe univerze s strani fakultet in po- tala telesa so kazale nasprotja in nepripravljenost sameznikov, češ da jim univerza jemlje in zmanjšuje na integrirano poslovanje. Rešitev se je našla v pravice. Tu so se mnogi sprenevedali, saj je Zakon prireditvi statuta. Večina znanih in uveljavljenih o visokem šolstvu pravno samostojnost fakultetam univerz v Evropi deluje kot enotna, integrirana ustanova. Žal članice te rešitve niso sprejele in so ukinil in jo dal univerzi, saj bi v nasprotnem bili še vedno razmišljale o pravni samostojnosti, kot neprimerljivi z evropskimi univerzami. Omenil so jo imele v časih samoupravljanja. Ta razdvoje- sem nenadne zaplete politične narave, kot je bila nost je bila vedno prisotna in je oteževala vsako nedorečena avtonomnost univerze, sprenevedanje v spremembo. Žal niti financer niti članice niso zvezi z zakonom, ki naj predpiše postopke financi- finančno podprle projekta za upravno-poslovod- ranja univerze, sprenevedanje ob različnih in manj- no preureditev. Namesto da bi univerza že v letu ših izhodiščnih plačah za zaposlene na univerzi, kar 1998 poslovala evropsko primerljivo, še vedno je nastalo ob virtualnem nasprotovanju sicer zelo deluje kot pred petnajstimi leti. Univerza je v letu 1996 prvič opredelila in sprejela besedilo svojega 133 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 133 6.11.2019 10:30:02 poslanstva in postavila temelje vsega tistega, kar 1992/1993 vpisanih 23.051 rednih, v študij- pooseblja univerzo, pripadnost in odgovornost. skem letu 1997/1998 pa že 29.806 rednih ali, skupaj z izrednimi, 36.783 študentov. Tako je v Menil sem tudi, da bo potrebno veliko časa za letu 1996 diplomiralo 7.724 študentov in ma- oblikovanje občutka pripadnosti univerzi. gistriralo 332 kandidatov. V tem mandatu sem promoviral 387 doktorjev znanosti. Prav tako Na Univerzi v Ljubljani še nismo definirali, kaj smo v letu 1997 prvič izvajali študentsko an- je tisto, kar povezuje članice, in kaj pridobijo v keto za ocenjevanje učnega procesa in dela pro- skupnosti, ki jo imenujemo univerza. Danes je fesorjev. V zadnjih dveh letih je računalniško splošno prepričanje, da članice univerze v bistvu vodenje vpisa v celoti zaživelo in se pokazalo za ne potrebujejo in da Zakon o visokem šolstvu s nepogrešljivo. Ob koncu leta 1997 je bilo regi- silo združuje samostojne članice v skupnost, kjer strirano Akademsko društvo diplomirancev Uni- bodo veliko izgubile in zelo malo pridobile. verze v Ljubljani, ki bo prednostno dolgoročno spremljalo uspešnost dela in uveljavljanje naših diplomantov v družbi. Začeta so bila dela na Na Univerzi v Ljubljani sta na povabilo Mini- idejni zasnovi prenove osrednje stavbe univerze. strstva za šolstvo in šport gostovali dve svetovalni Prostorsko je univerza ob pobudi Pravne fakulete komisiji Evropskega sveta, ki sta komentirali pre- uspela pridobiti stavbo nekdanje Ljudske pravice oblikovanje univerze, pridobili pa smo tudi mne- in ob pobudah Fakultete za družbene vede, Viso- nje Združenja evropskih univerz (CRE). Vendar je ke upravne šole, Fakultete za kemijo in kemijsko bilo upoštevanih zelo malo od teh nasvetov, tako tehnologijo in Fakultete za računalništvo in in- na vladi kot na univerzi. Naj omenim sprejemanje formatiko začeti novogradnje, ki bodo izboljšale raziskovalnega zakona, ki smo ga čakali že peto leto, prostorske razmere na teh fakultetah. Veliko časa podobno kot zakonsko ureditev za financiranje je bilo porabljenega za logistiko pri ponovnem univerze. V osnovi je univerza tudi finančno delo- ustanavljanju Univerzitetne knjižnice, za dogo- vore o deležu Univerze v Ljubljani v novogradnji vala skoraj tako kot pred dvajsetimi leti in finančno NUK II (približno 30 odstotkov) in definiranje dogajanje ugotavljala za nazaj. Menil sem, da je bilo univerzitetnega knjižničnega sistema. zunanje vmešavanje na področju financ preveliko Prvič v zgodovini smo opravili mednarodno in da bi morala univerza prav tu čimprej doseči pri- veljavno zunanjo evalvacijo študijskih progra- merljivost z Evropo in primerno samostojnost pri mov naravoslovja in tehnike za akreditacijo FE- izvajanju tako kadrovskih kot finančnih ukrepov. ANI, to je Zveze evropskih nacionalnih združenj inženirjev v Parizu. Prav tako je bila prvič v letu Pretekli leti (1996, 1997) sta bili uspešni na po- 1996 izvedena institucionalna evalvacija univer- dročju vzpostavljanja elektronskih poti komuni- ze, ki so jo opravili eksperti Združenja evropskih ciranja. Univerzitetna mreža Metulj in Računal- univerz (CRE) iz Ženeve. V letu 1998 bo izvede- niški center Univerze v Ljubljani v primerjavi s na kontrolna institucionalna evalvacija (Follow- težavami izpred treh let danes že dobro delujeta -Up) CRE. […] Univerza je v zadnjih dveh letih in sta v podporo univerzi. Vse članice z dekanati, predložila 25 novih višješolskih in visokošolskih kadrovskimi službami in študentskimi pisarna- ter 14 podiplomskih študijskih programov, ki mi so (24) informacijsko povezane z Metuljem. jih je Svet za visoko šolstvo brez večjih zapletov Ta možnost je latentna in bi jo morala univerza tudi potrdil. V študijskem letu 1997/1998 se je uporabiti za racionalizacijo dela in sebi v prid. na univerzi izvajalo skupaj 126 dodiplomskih Tudi študentje so čedalje bolj povezani z Arne- študijskih programov, od tega 93 univerzitetnih sovo internetno mrežo, saj poteka akcija priklju- in 33 visokošolskih strokovnih programov. Tre- čevanja študentskih domov na omrežje Metulja. nutno je na Univerzi v Ljubljani razpisanih 109 Univerza v Ljubljani sodi med srednje in podiplomskih študijskih, od tega 22 specialistič- večje univerze v Evropi tudi zaradi tega, ker nih programov […] se je učinkovitost študija in ima 36.783 študentov, glede na študijsko leto prehodnost med letniki dvignila za 3 do 7 od- 1992/1993 je to 29-odstotno povečanje. Na stotkov. Država je namenila v letu 1992 4.733 Univerzi v Ljubljani je bilo v študijskem letu ameriških dolarjev na študenta in v letu 1996 že 134 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 134 6.11.2019 10:30:02 5.915 ameriških dolarjev na študenta. Univerza Z velikim entuziazmom predajam rektorske čas- je v letu 1997 izdelala merila za presojo protoko- ti, delo in insignije novemu rektorju in z veliko lov o mednarodnem sodelovanju z drugimi uni- mero optimizma pričakujem nadaljnji uspešen verzami. V dveh letih smo podpisali 9 dogovorov razvoj univerze. za sodelovanje s tujimi univerzami. Pomembna v Ocenjujem, da bo vsaka integracija, ki ne tej zvezi so nova (zaostrena) habilitacijska merila, bo prinašala prednosti za delovanje članic, od- ki so v veliko oporo pri dogovorih o sodelovanju večna. Možnosti za pozitivno integracijo je veli- in so evropsko primerljiva. Univerza je bila aktiv- ko. Toda podlaga za uspešen začetek je primerna na v mednarodnem delovanju in je v letu 1997 kadrovska zasedba v univerzitetni upravi. Proces predsedovala rektorski konferenci in znanstvene- bo hitro stekel, ko bodo soglasno opredeljeni mu sosvetu združenja univerz Alpe-Adria. sinergijski učinki in področja dela, ki jih želijo V letu 1996 so stekle prve izmenjave v po- članice združevati. V tej zvezi bi morala univerza membni Utrechtski mreži univerz, v katero se je postati pobudnik in ne pasivni sopotnik doga- Univerza v Ljubljani vključila leta 1995. Med janj v družbi. Univerza bi si morala zastaviti sre- pomembne pobude gre šteti, da je univerza pris- dnje- in dolgoročne cilje in tako postati svetilnik topila k izdelavi strateškega razvojnega načrta. napredka, ne pa capljati za razvojem. Danes je [...] V tej zvezi gre tudi omeniti, da je univerza žal univerza, lahko bi rekli, slika razmer v družbi. prvič v zgodovini izdelala podroben finančni ob- Ali bo družba pustila univerzi svobodno diha- račun za leto 1996 in finančni načrt za leto 1997, ti? Glede na nujnost mednarodne odprtosti in ki pa ni bil upoštevan. V kratkem času dveh let poslanstva bi morala univerza biti motor in ka- smo uspeli izdati bio- in bibliografske podatke talizator napredka družbe, saj ima idealne mož- sodelavcev na univerzi za obdobje 1987–1996, nosti za povezovanje v mednarodni prostor. […] to je knjigo ULBB 5, prvi del (1997), ki ima ob- Univerza je izdelala in ob konsenzu uveljavila seg 1107 strani. (Drugi del je izšel novembra leta nova mednarodno bolj primerljiva habilitacijska 1998 na 862 straneh in tretji del junija leta 1999 merila. […] Univerza se ne zapira, postavlja pa na 943 straneh.) Pohvalno in spodbudno je bilo, višja merila za kvaliteto. […] Na ravni mentor- da je glede na obdobje 1977–1986 obseg obja- stev za magisterije in doktorate imajo imetniki vljenih del porasel za 30 odstotkov, kar kaže lepo znanstvenih nazivov, pridobljenih na univer- rast kulture publiciranja. zi, vse pravice. To je merilo odprtosti univerze. Učinkovito je odpiranje univerze v Evropo in po- Tedaj sem menil, da mora univerza pohiteti na vezovanje univerze z drugimi univerzami, in to poti mednarodnega odpiranja in dvigovanja kako- kljub neznatnemu finaciranju. Skupaj je na ravni vosti. Po številu gostujočih in tujih študentov nas univerze 20 dogovorov za sodelovanje s tujimi povprečne evropske univerze presegajo do petkrat, univerzami in na ravni fakultet 29 sporazumov. Na poti mednarodnega odpiranja mora univerza pri številu gostujočih profesorjev in gostovanju na- pohiteti. Podatki o mednarodnem sodelovanju ših profesorjev na tujih dobrih univerzah so razmere univerze dokazujejo, da vzporedno z družbenimi še slabše. To kaže na preveliko zaprtost univerze in spremembami Univerza v Ljubljani postaja med- premajhne možnosti za prenašanje dobrih izkustev narodno odprta in osrednja nacionalna univerza tujih univerz na našo univerzo. Tega nisem uspel in te naloge se mora čedalje bolj zavedati. izboljšati, pa tudi ne, da bi sobotno leto zaživelo. Predlagal sem, da bi v ta namen na univerzi ustano- Ob koncu nagovora sem pozval novega rektor- vili lastni sklad za sofinanciranje sobotnega leta, kar ja akad. prof. dr. Jožeta Mencingerja, da prevzame ni bilo sprejeto. in sprejme insignije in dejal: Tedaj sem povedal: Ko vam izročam rektorske insignije Univerze v Verjetno je še marsikaj v tem pregledu izpadlo, Ljubljani in s tem prenašam častne in z njimi toda že prikazano kaže, da sta bili zadnji dve leti povezane pomembne delovne naloge in odgo- delovni, uspešni, pa tudi polni presenečenj in en- vornosti, želim posebej poudariti, da rektorska tuziazma, brez katerega rektor ne more delovati. veriga simbolizira tradicijo univerze, njeno pove- zanost in vraščenost v slovensko družbo kot eno 135 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 135 6.11.2019 10:30:02 temeljnih sestavin njenega družbenega razvoja, organizacijami. Leta 2011 sem moral zaradi dru- krepitve nacionalne zavesti in samostojnosti slo- žinskih razmer sodelovanje prekiniti. Kot vodja ali venskega naroda. član evalvacijske skupine sem sodeloval pri približ- no 30 zunanjih evalvacijah univerz v Evropi in sis- Novega rektorja akad. prof. dr. Jožeta Men- temski evalvaciji delovanja vseh slovaških univerz. cingerja sem zaprosil, da ob prevzemu rektorskih Dolga leta sem bil član upravnega odbora progra- časti, dolžnosti in rektorske verige obljubi, da jo bo ma EUA–IEP. Do leta 2011 sem deloval tudi kot nosil v prizadevanju za ugled Univerze v Ljubljani, svetovalec in sodelavec pri aktivnostih v naslednjih napredek znanosti, kulture in za utrjevanje samo- organizacijah: Evropski svet (European Council, bitnosti slovenskega jezika in naroda. Ta simbolna EC), Organizacija Združenih narodov za industrij-veriga naj mu bo v oporo pri premagovanju težav in ski razvoj (United Nations Industrial Development naj ga spominja, da je bil začetek poti pripravljen z Organization, UNIDO), Mirovne sile Združenih odpovedovanji, napori in veseljem, pa tudi razoča- narodov na Kosovu (United Nations Protection ranji in uspehi številnih spoštovanih predhodnikov. Force, UNPROFOR) in na povabilo v nekaterih Upam, da bralcu ne bo odveč še nekaj besed o evropskih državah. Sodeloval sem kot svetovalec tem, kaj sem počel v naslednjih letih. pri ugotavljanju in preverjanju stanja, predaval Glede na upokojitveno zakonodajo sem se »od- na mnogih seminarjih za zagotavljanje kakovo-ločil« in bil v letu 1998 upokojen. To je pomeni- sti, vodenja univerz in delovanja visokega šolstva. lo, da v Laboratoriju za biomedicinsko tehniko in Predaval in svetoval sem pri delovanju, razvoju in robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, ki sem ga prestrukturiranju univerz in urejanju financiranja ustanovil in skrbno dograjeval 20 let, nisem mo- (Češka, Slovaška, Portugalska, Estonija, Romunija, gel več primerno delovati. Raje sem se odločil za Hrvaška, Kosovo in Črna gora). Skupaj sem to delo dejavnosti, ki sem jih začel že v letu 1996 z aktiv- opravljal več kot 14 let, bral in študiral dokumen-nostmi pri Združenju evropskih rektorjev (CRE) in te, pisal predavanja, poročila in veliko potoval. Ob nadaljeval v programu Evropsko združenje univerz vračanjih domov se mi je včasih zdelo, da morda – Institucionalna programska evalvacija (EUA–IEP preveč potujem. ). V Evropi se je tedaj krepilo zavedanje o pome- nu zagotavljanja kakovosti visokega šolstva, kar je Ljubljana, februar 2015 prerastlo v gibanje in sprožilo obsežna spreminja- nja zakonodaje v mnogih državah. V času od maja leta 1999 do aprila leta 2002 sem bil podpredse- dnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na SAZU sem bil v letu 2001 pobudnik za posvet Razvoj visokega šolstva v Sloveniji in sourednik zbor- nika (38). Ob desetletnici Evropskega združenja univerz (EUA) oktobra leta 2004 sem v Leuvenu v Belgiji prejel priznanje za dolgoletno sodelovanje. Junija leta 2005 sem prejel priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti. V letu 2006 sem na SAZU pobudo podal za izvedbo sistemske med- narodne evalvacije kakovosti raziskovalno-razvoj- nega in visokošolskega področja v Sloveniji. Pred- sedstvo SAZU je pobudo potrdilo in posredovalo resornim ministrom, vendar predlagana sistemska evalvacija ni bila izvedena. Vrsto let sem sodeloval z Evropskim združenjem univerz (EUA) in z drugimi 136 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 136 6.11.2019 10:30:02 Viri 24. Republika Slovenija, Računsko sodišče, Prehodno po- 1. Vestnik, 1995, št. 6, str. 3. ročilo o reviziji porabe računskih sredstev za izvajanje 2. Letno poročilo prorektorja za znanstvenoraziskovalno visokošolskih izobraževalnih programov in poslovanja delo z dne 22. 2. 1995. v letu 1996, št. 1211-15/97-5, Ljubljana, 14. 7. 1978, 3. Vestnik, 1995, št. 1/2. uvedeno na univerzi – Uprava, A-14-13-10 z dne 15. 4. Vestnik, 1994, št. 4, str. 10. 7. 1998. 5. Vestnik, 1994, št. 2/3, str. 12. 25. Vlada Republike Slovenije, št. 022-04/97-27 (N) z 6. Vestnik, 1995, št. 6, str. 10. dne 24. 11. 1997, Mnenje Vlade Republike Slovenije 7. Vestnik, 1994, št. 11, str. 26–27. o spremembah in dopolnitvah Statuta Univerze v Lju- 8. Vestnik, 1995, št.1/2, str. 16–17. bljani, 8 strani. 9. Delo: Avtonomija univerz ni neomejena, nekaj ugo- 26. Vestnik, 1997, št. 4. tovitev svetovalne misije Sveta Evrope, 30. 10. 1996, 27. Dokumenti, navedeni v razpravi na 22. seji senata str. 69. (20. 5.) in so navedeni v besedilu. 10. Isto kot 1., str. 14–16. 28. Vestnik, 1997, št. 7-8. 11. Delo: Boj za avtonomijo slovenskih univerz, 6. 2. 29. Vestnik, 1997, št. 10. 1995, str. 4. 30. Vestnik, 1997, št. 11. 12. Vestnik, 1995, št. 7, str. 15–18. 31. Vestnik, 1998, št. 1-3. 13. European Council, Legislative Reform Programme 32. Delo: Rektorska kandidata v polprazni predavalnici, for Higher Education, Report of the Advisory Missi-12. 12. 1997, str. 2. on to Slovenia; Restructuring University: autonomy, 33. Delo: Univerzitetni senat je obračunal s preteklostjo, quality and allocation of funds, 22.–25. oktober ljubljanska univerza je rehabilitirala politično odstre- 1995, 16 strani. ljene profesorje, 16. 1. 1998, str. 2. 14. UL, Self-Evaluation Report, February 1996, 28 str. in 34. Delo: Franci Čuš, Pri kakovosti ni dobro varčevati, 8 prilog. 15. 3. 2006, str. 4. 15. CRE – Auditor’s Report: Institutional Audit of the 35. Delo: A. Kralj, Intervju o ocenjevanju kakovosti University of Ljubljana, april 1996, Drs. Bas Nugte-evropskih univerz; Če bi se po desetih letih videli v ren, 25 strani. ogledalu, tudi sami ne bi mogli verjeti, da ste to res vi, 16. European Council, Legislative Reform Programme 30. 10. 1996. for Higher Education, Report to the Advisory Missi- 36. Delo: Sindikati želijo pojasnila, zaposleni na univerzi on to Slovenia, The Draft Law on Organization and niso napredovali v plačilne razrede, 22. 9. 1997, str. 4. Financing in the Field of Science and Technology, 37. ULBB 4-I. del, Ljubljana, 1995, str. 915–918. 21.–24. februar 1996. 38. Zbornik referatov na posvetu Razvoj visokega šolstva v 17. Japonska; Sporazum o sodelovanju in štipendiranju. Sloveniji, SAZU, Ljubljana, 27. 11. 2001, 299 strani. 18. Nagovor ob otvoritvi 10. jubilejne razstave knjig Fran- 39. Ciperle J., Steiner I., Dekleva T. in Anžun T., 2010: kfurt po Frankfurtu, 5.–12. november 1996, 4 str. Univerze v Ljubljani in njeni rektorji, Univerza v Lju- 19. High Level Group of the Modernization of Higher bljani, tretji dopolnjeni natis, Ljubljana, 61 strani. Education, Report to the European Commission of 40. Vestnik, 1997, št. 9. the New Modes of Learning and Teaching in Higher Education, oktober 2014. 20. EUA, U-Multirang Online Ranking Tool, Brussels, 22. maj 2014. 21. European Council 98/561/EC, 24 september 1998 in ustanovitev European Network for Quality Assurance, ENQA in ustanovitev European Quali- ty Assurance Register in Higher Education, EQAR, 2008, https://enqa.eu/index.php/work-policy-area/ enqa-the-bologna-process/eqar/ 22. MAG: Trgovci s tiskarno, št. 15, 9. april 1997, str. 28–30. 23. Vestnik, 1997, št. 5. 137 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 137 6.11.2019 10:30:02 AKAD. PROF. DR. ALOJZ KRALJ (portret: Irina Rahovsky Kralj) Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 138 6.11.2019 10:30:03 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 139 6.11.2019 10:30:03 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 140 6.11.2019 10:30:03 akad. prof. dr. Jože Mencinger 40. rektor v letih 1998–2005 Prof. dr. Jože Mencinger je bil rojen 5. marca se je odpovedal politiki in se posvetil strokovnemu 1941 na Jesenicah, kjer je leta 1960 maturi- delu, profesuri na Pravni fakulteti ter Ekonomskem ral. Po štirih študijskih letih je diplomiral na inštitutu Pravne fakultete, katerega direktor je postal. Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, že leta 1963 Opravljal je različne funkcije v organih Prav- pa se je zaposlil na njenem Ekonomskem inštitu- ne fakultete in univerzitetnih komisijah. Decembra tu. Naziv magister je pridobil leta 1966. Kot ra- 1997 ga je univerzitetni senat – izmed treh kandida-ziskovalni asistent se je udeležil doktorskega teča- tov – izvolil za novega rektorja Univerze v Ljubljani ja ekonomskih ved na University of Pennsylvania za dobo štirih let. Leta 2001 je ponovno kandidiral v ZDA, kjer je leta 1975 zagovarjal disertacijo, ki na to mesto, bil izvoljen še za naslednje štiriletno jo je Fakultetni svet Pravne fakultete nostrificiral obdobje in se v zgodovino zapisal kot rektor, ki je kot doktorat pravno-ekonomskih znanosti. Leta doslej najdlje vodil prvo slovensko univerzo. 1977 je bil izvoljen v naziv docenta in leta 1982 V času rektorske funkcije prof. dr. Jože- za izrednega profesorja. Leta 1987 je postal red- ta Mencingerja se je Univerza v Ljubljani močno ni profesor na katedri za pravno-ekonomske vede spremenila navzven in navznoter. V razmerah de-Pravne fakultete. Kot profesor za gospodarski sis- centralizirane univerze si je prizadeval za notranje tem in politiko ter politično ekonomijo je na uni- povezano ustanovo, zagovarjal je njeno neodvisnost verzah v Ljubljani in Mariboru vzgojil veliko slo- od političnih in drugih pritiskov ter zavračal njeno venskih ekonomistov. Predaval je tudi na evropskih podrejenost trgu. Uveljavil je širša habilitacijska po-in ameriških univerzah, gostoval kot znanstvenik dročja in študentsko ocenjevanje pedagoškega dela na inštitutih v Torinu in na Dunaju, ter sodeloval učiteljev, prispeval k reševanju prostorskih vprašanj z referati na številnih mednarodnih konferencah. članic in prvič po stotih letih celovito obnovil Je avtor mnogih člankov in prispevkov, objavljenih osrednje univerzitetno poslopje. doma in v tujini. Je tudi avtor in soavtor večjega Prof. dr. Jože Mencinger je prejemnik zlatega števila ekonometričnih modelov. Od leta 1995 je častnega znaka svobode Republike Slovenije, Uni- član Evropske akademije znanosti in umetnosti v verza v Ljubljani pa mu je leta 2014 podelila naziv Salzburgu. Ob osamosvajanju Slovenije je bil mi- zaslužni profesor. nister za gospodarstvo in podpredsednik slovenske vlade. Tedaj so bile izvedene potrebne priprave za ekonomsko in politično osamosvojitev Slovenije ter izdelane osnove zakona o privatizaciji. Leta 1991 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 141 6.11.2019 10:30:03 142 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 142 6.11.2019 10:30:03 Pripoved rektorja Preden začnem s svojim »poročilom«, naj po- Prvi mandat 1998–2001 vem, da sem količino dela z njim zmanjšal tako, da sem uporabil nekaj originalnih do- Rektor sem postal bolj naključno kot ne; naj kan-kumentov, ki so ostali na domačem računalniku. didiram, mi je med vožnjo z dvosedežnico na Zvoh To morda poveča zanesljivost spominov, saj se pri na Krvavcu predlagal profesor Marjan Svetličič s njihovem pisanju ne da izogniti »odkrivanju« dob- Fakultete za družbene vede; kdaj sem se odločil in rih in »prikrivanju« slabih delov »zgodovine« ter predlagal Pravni fakulteti, naj me predlaga, pa ne »povečevanju« svojih zaslug. Res pa je, da tudi pri vem. Takrat je rektorja z volitvami na »izpadanje« zbiranju starih tekstov lahko na kakšnega »pozabiš«. volil senat; zadnji kandidat, ki je ostal, pa je moral Osamosvojitev Slovenije in politične spre- dobiti dvetretjinsko večino. Na junijskih volitvah membe v letih 1990 in 1991 so prinesle institu- leta 1997 sem se v drugi krog prebil s profesorjem cionalne spremembe tudi v visoko šolstvo. Zakon Milanom Pogačnikom, dolgoletnim dekanom Ve-o visokem šolstvu iz leta 1993 je omogočil preo- terinarske fakultete in predsednikom Upravnega brazbo takrat dveh univerz, ljubljanske in mari- odbora Univerze v Ljubljani. Zmagovalec drugega borske, iz nekakšnih združenj fakultet, ki so bile kroga je bil profesor Pogačnik, ki pa mu v tretjem kar neposredno vezane na državo, v bolj ali manj krogu, ko je kandidiral »sam proti sebi«, ni uspelo klasični evropski univerzi z večjim poudarkom na zbrati dveh tretjin glasov. Na ponovljenem drugem znanstvenoraziskovalnem delu in z razmeroma krogu jeseni sem presenetljivo zmagal z majhno veliko formalno avtonomijo. Univerzi sta dobili prednostjo in nato zlahka dobil še dvetretjinsko ve-pravno subjektiviteto, vendar sta si morali prej iz- čino. Kaj je bil razlog za zmago, ne vem. Najbrž ne gubljeno identiteto in dejansko avtonomijo šele program. Bolj verjetno je, da se je senatorjem zdelo, pridobiti. da bom, ker sem bil v univerzitetni hierarhiji ne- Na ljubljanski univerzi sta pionirsko delo po- izkušen (pred tem na univerzi pa tudi na fakulteti novne uveljavitve univerze opravila rektorja Miha nikoli nisem imel nobene funkcije), ustvarjal manj Tišler in Alojz Kralj, na mariborski pa rektor Lud- problemov. Vsaj v tem se senatorji niso zmotili; oba vik Toplak; že razlike v velikosti in tradiciji so »zah- mandata sem ostal učitelj na Pravni fakulteti ter tevale« različne pristope. Na Univerzi v Ljubljani polno predaval in tam dobival plačo. Fakulteta mi se posnemanje bolj centraliziranih univerz ni uve- je malo prilagodila predavateljske obveznosti, člani ljavilo; odpori članic proti »premočni« univerzi so katedre so priskočili na pomoč, kakšna ura predava-bili zaradi tradicije preveliki, poskusi centralizacije nja je odpadla, kdaj pa kdaj je bilo predavanje kraj-bi zato lahko peljali v njen razpad. Uveljavilo se je še. Biti neprofesionalni rektor se je nekako ujemalo načelo integracije univerze z veliko stopnjo decen- s prepričanjem, da rektor ne sme imeti preveč časa tralizacije upravljanja. To sicer ni bilo skladno s ta- in da se lahko zanaša na univerzitetno administra-kratnimi priporočili evropskih združenj univerz, ki cijo. S tem ni bilo težav; glavna tajnica na začetku je že podleglo idejam bolonjske reforme. Prav tako prvega mandata je bila izkušena in Univerzi v Ljuje ljubljanska univerza ostala precej zadržana do bljani zelo predana gospa Marjeta Vilfan, ki me je idej o podjetniški univerzi, ki naj se podreja zahte- vodila prek prvih čeri; pri tem so sodelovali še gos-vam trga po ustvarjanju »delovne sile«. Zavračanje pod Miroslav Birk, gospa Maca Ribičič in »večna« centraliziranosti in zadržanost do podjetniške ak- gospa Tanja Pibernik. Tudi z izbranimi prorektorji tivnosti in reform sta bili in ostali značilnost mojih sem imel srečo; mandat je podaljšala profesorica pogledov na univerzo. Katja Breskvar z Medicinske fakultete, pridružila sta se še Jože Vižintin s Fakultete za strojništvo in 143 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 143 6.11.2019 10:30:03 zmeraj mirni Peter Fister s Fakultete za arhitekturo. ministrstvom. Ta nepomembnost se je kazala tudi v Profesor Pogačnik, ki je bil moralni zmagovalec vo- skromnih, nekoliko zanemarjenih prostorih rekto-litev, je še naprej ostal predsednik Upravnega odbo- rata v drugem nadstropju deželnega dvorca. Že sre-ra; šlo je za gesto, ki jo še zdaj cenim. di prvega mandata so se stvari začenjale spreminja- Nekaj časa sem se glede podpore dekanov ali ti, mirne čase so zamenjali bolj nemirni. Kako sem senatorjev počutil precej nelagodno, a mislim, da videl probleme na Univerzi v Ljubljani in kaj naj bi so kmalu ugotovili, da »rektor in dekani niso nuj- kot rektor počel, morda še najbolje kaže program, no naravni sovražniki« . To so bili za rektorja mirni s katerim sem kandidiral; v njem je nekaj običajno časi: rektor je bil nekakšen predstavniški »nebod- praznih predvolilnih obljub, vendar pa vsebuje po-igatreba« v sistemu malone povsem neodvisnih glede na Univerzo v Ljubljani, ki jih nisem spremi- članic, katerih dekani so se neposredno pogajali z njal in v katere še zmeraj verjamem. Program kandidata prof. dr. Jožeta Mencingerja Program ne govori o velikih in splošnih stvareh, kot so poslanstvo univerze ali kriza univerzitetnega študija. Ukvarja se le z ljubljansko univerzo in problemi, ki tarejo njo in njene članice. Nekateri, kot je malo denarja, so skupni vsem, drugi spet so specifični; tako, na primer, prostorsko stisko na nekaterih fakultetah, visokih šolah in akademijah, kar je velik problem, spremljajo prazne predavalnice na drugih, kar je mnogo večji problem. Dramatizirati zdajšnje stanje nima pomena, obljubljati radikalne spremembe in/ali več denarja še manj. Zato jih ne obljubljam; na univerzi sem dovolj dolgo, da vem, da se stvari obračajo počasi, izkušnje kažejo, da »revolucionarne« spremembe niso ne poceni in ne učinkovite, gospodarsko stanje v Sloveniji pa ne omogoča bistvenega povečanja količine finančnih sredstev, ki jih bo univerza imela v prihodnjih letih. Temelji programa, ki ga želim uresničevati kot rektor, so: (1) povezanost izobraževanja in raziskovanja; (2) znanstvena, izobraževalna in politična avtonomija univerze; (3) integracija univerze in decentralizacije njenega upravljanja; (4) ločitev rektorjevih nalog od poslovodstva; (5) postopnost in visoka stopnja soglasja o spremembah. 1. Povezanost izobraževanja in raziskovanja Prva skrb rektorja je zagotovitev kakovosti univerzitetnega izobraževanja. To je mogoče le, če je izobraževanje podprto z raziskovalnim delom in iskanji, zato je povezava med izobraževanjem in raziskovanjem ključna. Izobraževanje brez raziskovalnega dela bi bilo sicer le ponavljanje vsega že davno povedanega in napisanega, kar bi morda celo bolje od univerzitetnih učiteljev opravil kdo drug. Raziskovalni dosežki naj bodo temelj izobraževanja. Nasprotujem delitvam na raziskovalne in izobraževalne profesorje, čeprav je gotovo, da se nekateri v večji meri ukvarjajo z izobraževalnim, drugi z raziskovalnim delom. Kot rektor želim napraviti vse za ohranitev, dvig in, kolikor je mogoče, tudi za poenotenje kakovosti raziskovalnega dela. Delitev na družboslovje, humanistiko, naravoslovje, tehniko, medicino in tako dalje je v tem kontekstu nesmiselna. Imamo dobre in slabe družboslovne raziskave, dobre in slabe naravoslovne ali druge raziskave. Najti prava merila za razlikovanje med enimi in drugimi ni enostavno. Gotovo ni najbolje, če je treba univerzitetnega učitelja k raziskovanju siliti s habilitacijami in reelekcijami, saj to kaže le, da ga stvari, ki jih počne, pravzaprav ne zanimajo. Obenem tudi vsak med nami dobro ve, kdaj napravi kaj dobrega in kdaj »blefira«; če tega ne vemo sami, pa to dobro 144 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 144 6.11.2019 10:30:03 vedo kolegi in študentje. Tudi številke o objavljenih člankih ali »citation indeksi« ne rešujejo vseh problemov pri ugotavljanju kvalitete raziskovalnega dela. Ne samo, da z njimi ni mogoče presojati dela na akademijah, strokovnosti kirurških posegov ali izvirnosti dela arhitektov, največkrat so slaba merila tudi na klasičnem raziskovalnem področju, kjer pa se jim ni mogoče povsem izogniti. Kljub ali prav zaradi problemov pri presoji, kaj so dejanski prispevki k znanosti ali umetnosti, pa je habilitacijska komisija pomembna univerzitetna institucija. Ne zato, da presoja delo kandidatov za napredovanje ali da sešteva točke, ampak predvsem zato, da zmanjšuje negativne učinke „prijateljskih“ odnosov, ki se nujno vzpostavijo na fakultetah, in s tem zagotavlja, da so kriteriji za napredovanje na fakultetah zahtevnejši, kot bi sicer bili. Podpiram ustrezno organizirano ocenjevanje pedagoškega dela profesorjev; do tega imajo študenti pravico. Verjamem, da ocenjevanje opravijo pošteno, pa tudi, da so sistematične ocene predavanj, odnosa do študentov in posredno tudi raziskovalnega dela boljše od nekakšnih »ad hoc priporočil« študentske organizacije ob habilitacijah. Povsem se zavedam, da se načini izobraževanja na različnih fakultetah in visokih šolah ali pri različnih predmetih nujno močno razlikujejo. Vendar nasprotujem temu, da študente z raznimi oblikami kontrole prisotnosti silimo na predavanja, če je namen tega doseči večji obisk slabih predavanj ali če je to posledica določb o številu ur, ki jih določajo kriteriji Ministrstva za šolstvo in šport. Gre za odrasle ljudi, ki morejo in morajo sami presoditi, katero predavanje je koristno in katero ne. Iz izkušenj vem, da je poslušanje šest in več ur predavanj ex cathedra praviloma izgub-ljanje časa, združevanje ur v pakete pa si bom prizadeval odpraviti. Prepričan sem tudi, da je pri mnogih predmetih veliko snovi, ki je sploh ne bi bilo treba predavati, in da je smiselno predavati le snov, ki predavanja zahteva: gotovo se to nanaša na rezultate raziskovalnega dela. Stvar posameznih članic je presoditi, ali žele imeti ali širiti mrežo popoldanskih in večernih se-minarjev in predavanj razpršeno po vsej Sloveniji; kvaliteta tega študija je običajno precej slabša od kvalitete standardnega. Resen problem so velike razlike med kvaliteto magistrskega študija ne samo med fakultetami, ampak tudi znotraj njih. Razlike nastajajo iz mnogih razlogov, gotovo pa je, da so magistrski nazivi podeljeni za zelo različne ravni znanja in vloženega dela. Na tem področju je večje poenotenje med članicami nujno; stanje, kakršno je, je do študentov krivično. 2. Znanstvena, izobraževalna in politična avtonomija univerze Znanstvena avtonomija univerze je samoumevna; neavtonomne znanosti ni. Drugače je z izobraževalno avtonomijo, ki si jo mora univerza pridobiti oziroma jo zadržati. Določitev vsebine predmetov je stvar univerze oziroma njenih članic, skrb za izvajanje pouka pripada univerzi in njenim članicam, zanj so odgovorni dekani in rektor. Univerza mora zato doseči odpravo kriterijev Ministrstva za šolstvo in šport o številu ur predavanj in vaj. Razloga sta vsaj dva; kriteriji ne povečujejo kvalitete študija, hkrati pa fakultete silijo, da se nesmiselnim pravilom prilagajajo na različne nesmiselne načine, mnogokrat z izmišljanjem novih smeri. V avtonomijo univerze sodi tudi njen ugled v družbi. Prepričan sem, da si mora rektor zagotoviti neposreden stik z ustreznimi državnimi in drugimi institucijami. Univerza je pomembna nacionalna institucija in ne osnovna šola, katere ravnatelj bi neuspešno telefoniral ministru in mesece dolgo prosil za sprejem pri ministru ali državnem sekretarju. Vendar stiki z oblastjo ne smejo biti rezultat takšnih ali drugačnih političnih ali strankarskih povezav; delo in pomen univerze sta neodvisna od politike vsakokratne vlade. Kljub prizadevanju za avtonomijo univerze nasprotujem temu, da bi univerza zdaj prido- bila status samostojne postavke v državnem proračunu. To se zdi v nasprotju s prizadevanju za 145 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 145 6.11.2019 10:30:03 avtonomnost univerze, vendar menim, da za zdaj ni usposobljena za takšen način financiranja in da bi bila tolikšna sprememba načina financiranja brez temeljitih priprav, ki bi zagotovile varnost financiranja, katastrofalna. Za zdaj je smiselno ostati pri financiranju preko Ministrstva za šolstvo in šport in Ministrstva za znanost in tehnologijo, pri sofinanciranju akademij pa tudi Ministrstva za kulturo. Pred morebitno večjo spremembo sistema financiranja je treba zagotoviti usklajeno delovanje celotnega sistema. Povsem samoumevno je, da članice samostojno razpolagajo z denarjem, ki so ga pridobile z delom izven nacionalnega programa, saj brez finančne avtonomije tega denarja sploh ne bi poskušale pridobiti. Ne gre pa zanemariti, da fakultete, visoke šole in akademije niso predvsem pridobitne ustanove; želje za dodatnimi zaslužki članic in njihovih učiteljev so razumljive, vendar naj bi dodatne zaslužke pridobili predvsem z raziskovalnim delom. Posameznih inštitutov na fakultetah ni mogoče prepustiti tržnim zakonitostim; Inštitut za matematiko je gotovo dober primer nečesa, česar trg »ne potrebuje«, ne glede na to, da gre za vrhunski v svetu uveljavljeni inštitut. Tega in podobnih inštitutov ni mogoče prepustiti usodi, smotrno je iskati rešitve. Odpiranje v svet je za univerzo, posebej v majhni državi, temeljnega pomena. K odpiranju ne pripomore podpisovanje »listin o pobratenju«; plodni stiki so le osebni stiki. Kot rektor si bom prizadeval za institucionalno podporo stikom članic in posameznih učiteljev z učitelji in fakultetami na tujih univerzah in tudi za podporo »sobotnim« letom. Hkrati je treba najti mož- nosti za daljša »sobotna« gostovanja tujih profesorjev in za ureditev statusa tujih študentov na ljubljanski univerzi, iskati finančno podporo za takšne študente in zagotoviti predavanja tudi v angleškem jeziku. Prav na področju mednarodnega sodelovanja ljubljanska univerza močno zaostaja ne samo za univerzami v razvitih državah, zaostajamo tudi za univerzami v Pragi, Bratislavi ali Budimpešti, ki so oblikovale mednarodne šole. 3. Integracija univerze in decentralizacija njenega upravljanja Učinkovita raven upravljanja je določena funkcionalno; so problemi, ki jih je mogoče dobro reševati na univerzitetni ravni, in takšni, ki jih je mogoče dobro reševati le na ravni posamezne članice ali celo samo njene sestavne enote. Večino upravljanja je mogoče mnogo bolje kot na univerzi opraviti na njenih članicah; fakultetah, akademijah in visokih šolah. Verjamem, da je nesmiselno na univerzi opravljati delo, ki ga drugi opravljajo bolje, in da prednosti decentraliziranega upravljanja močno odtehtajo njegove slabosti. Zaradi razlik med članicami in njihovimi problemi centralizacija odločanja ali poskusi uvedbe povsem enakih pravil za različne probleme ne bodo pripeljale do integriranja univerze; bolj verjetno bi pripeljale do njenega razpada. Decentralizacija omogoča prilagajanje specifičnim problemom, ki so pogojeni že z razlikami med strokami, pa tudi takšnim, ki so rezultat dosedanjega razvoja, ki je temeljil na veliki samostojnosti članic. Decentralizacija omogoča iskanja novih rešitev za reševanje novih problemov, pa tudi sodelovanje med članicami, kadar je vsem koristna. Vse to centralizacija duši in onemogoča. Razlogov za dodatno upravno in materialno centralizacijo univerze ne vidim, zato nasprotujem širjenju administracije na rektoratu. Vse upravljavske naloge, pri katerih je to po zakonu in statutu mogoče, a tudi odgovornost zanje, nameravam takoj prenesti na članice oziroma njihove dekane. Hkrati si bom prizadeval za takšne spremembe statuta in zakona, ki bodo povečale poslovno samostojnost fakultet na vseh področjih, ki ne sodijo v nacionalni program izobraževanja. 146 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 146 6.11.2019 10:30:03 Z integracijo univerze razumem tudi integracijo študentov v odločanje na univerzi. Prizadeval si bom za njihovo sodelovanje povsod, kjer je to mogoče in kjer to hočejo, in na načine, ki jih sami izberejo. Kljub prepričanju v koristnost decentralizacije pa morajo tudi pri tem veljati nekatera skupna pravila, predvsem tista, ki zadevajo študente in njihove pravice; takšna so na primer plačila za posamezne storitve. Nasprotujem zdajšnji umetni delitvi študentov na redne in izredne; nenavadno je, da ni dovolj prostora, da bi bili vsi redni, dovolj pa ga je za enako število študentov, če so nekateri redni, drugi izredni. Decentralizacija rešuje oziroma vsaj zmanjšuje tudi tako imenovani »spor« med družboslovjem ter naravoslovjem in tehniko, ki je povsem nepotreben. Zdi se mi tudi, da je nepotrebno, najbrž pa bi bilo tudi neuspešno, spreminjanje zdajšnje nesimetrične organiziranosti in sestave senata univerze. Verjamem namreč, da senatorji glasujejo po lastni presoji in ne po navodilih. Senat ni parlament oziroma strankarska ustanova, v kateri se preštevajo glasovi predstavnikov strank; če v njem ni mogoče zagotoviti glasovanja posameznega člana po lastni presoji namesto po pripadnosti stroki ali članici, bodo prizadevanja za integracijo univerze in njeno avtonomijo povsem brezplodna. Prizadeval si bom za več medfakultetnega sodelovanja pri izobraževanju in širjenje sistema kre-ditov na celotni univerzi, zlasti pa še na podiplomskem študiju. Nobenega razloga ni, da študent prava predavanj iz gospodarskega sistema in politike ne bi poslušal na ekonomski fakulteti in tam opravljeni izpit uveljavil na pravni fakulteti. Prav tako pa ni razlogov, da učitelj, ki na fakulteti, ki jo pesti pomanjkanje študentov, predava matematiko, tega ne bi počel na kakšni drugi fakulteti, ki se sooča s prevelikim vpisom. Takšna prožnost omogoča tudi prebroditev krize, ki se pojavlja na nekaterih fakultetah zaradi premajhnega in na drugih zaradi prevelikega vpisa, kar se bo morda čez nekaj let spet spremenilo. Takšne oblike sodelovanja bodo bistveno bolj kot centralizacija upravljanja integrirale univerzo. 4. Ločitev rektorjevih nalog od poslovodstva Med najbolj nujne spremembe na univerzi štejem ločitev nalog rektorja, ki naj skrbi za izobra- ževalno in raziskovalno delo in predstavlja univerzo, od poslovodstva. Menim, da univerza potrebuje upravo, na čelu katere je vrhunski menedžer (direktor, kancler, predsednik), ki je stalnica univerze, tako kot so to na fakultetah tajniki fakultet. Univerze v Ljubljani, tudi če je decen-tralizirana, ni mogoče upravljati na amaterski način ali z rektorji, ki so in bodo praviloma brez menedžerskih sposobnosti. Kot rektor se ne nameravam ukvarjati s kontnimi plani in drugimi administrativnimi posli več, kot je to zdaj nujno potrebno, obseg poslovodnih opravil pa želim predvsem zmanjševati. 5. Postopnost sprememb in visoka stopnja soglasja o spremembah Povsem jasno je, da je funkcija rektorja v veliki meri častna funkcija, da je rektor prvi med enakimi, a še to le formalno. Uresničevanje predstavljenega programa ni nekaj, kar bi mogel rektor napraviti proti volji senata ali članic univerze; o vseh spremembah bo torej treba doseči visoko stopnjo soglasja. Ni mogoče začenjati vsega znova; nesmiselno je spreminjati stvari s »svežnji ukrepov«, povsod je treba upoštevati zdajšnje stanje in ga spreminjati, če je to res treba, počasi in premišljeno, obenem pa vztrajno. Takšna je na primer sistemizacija; njena zamrznitev ni smiselna, hitre spremembe niso 147 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 147 6.11.2019 10:30:03 mogoče, saj se nanje veže preveč drugih stvari, tudi socialnih problemov. Ni odveč poudariti, da bo tudi v prihodnjih štirih letih veliko dogodkov, ki jih ni mogoče predvideti, da bo treba razrešiti veliko že zdaj znanih problemov, za katere ne vem, kako bi jih rešil. Takšni so: ureditev lastninsko- -pravnih razmerij, odnos univerze do inštitutov, ki so nastali ob univerzi, bodočnost računalniškega centra, odnos do Narodne in univerzitetne knjižnice, če omenim samo nekatere. *** Ljubljanska univerza je in bo ostala najvišja znanstvena, raziskovalna in izobraževalna institucija v Sloveniji; tak položaj je pridobila v mnogih desetletjih, ustvarila ga je množica profesorjev in študentov. To se ne bo spremenilo, ne glede na to, kdo bo novi rektor. Sam želim biti rektor univerze in vseh njenih članic, nikakor pa ne rektor, ki bi ga skupina sorodnih strok vsilila drugi skupini. Če bi morebitna moja izvolitev za rektorja povzročala razkol med deli univerze ali kakorkoli povečala nesoglasja, se kandidaturi odrekam. V primeru tako izsiljenega rektorstva bi bila namreč razočaranje na eni in neuspeh na drugi strani zagotovljena. Od stroke neodvisna naloga rektorja je, da skrbi za kvaliteto raziskovalnega in izobraževalnega dela, utrjuje avtonomijo in njen ugled, jo ustrezno predstavlja doma in v tujini, podpira prizadevanja posameznih članic in pospešuje sodelovanje med njimi. Senatorje prosim, naj pri glasovanju za rektorja ne upoštevajo stroke, ne moje, ne svoje, ampak realizem programa. Izvolitev ali neizvolitev naj bo rezultat strinjanja ali nestrinjanja s programom ter presoje sposobnosti enega od treh kandidatov, da uresniči predloženi program. Neizvolitve ne bom jemal kot osebni poraz, ampak kot večinsko odločitev za drugačen program v tekmi treh enakovrednih kandidatov, ki želijo uresničiti predložene programe. Dodam naj še, da univerza ne more služiti politiki, zato vnaprej zavračam podporo, ki bi temeljila na takšni ali drugačni politični ali strankarski opredelitvi. Rektor želim postati kot univerzitetni učitelj, ki so ga izvolili senatorji univerzitetni učitelji in ki ga kot rektorja sprejemajo in podpirajo študentje te univerze. Jože Mencinger V Ljubljani, junija 1997 Bolj ali manj podobne misli je vseboval Pro- Pri podiplomski šoli na ravni univerze naj ne gram razvoja, 1998–2001, ki je bil predstavljen bi šlo za ustanavljanje nove institucije, kar je bila senatu januarja leta 1998; reintegracija Univerze v ideja nekaj let prej, ampak za sodelovanje med Ljubljani naj bi temeljila na načelu: »Vse funkci- članicami Univerze v Ljubljani pri izvedbi interje, ki jih je mogoče učinkovito izvrševati na ravni disciplinarnega podiplomskega študija posame- članic, ostajajo članicam, na ravni univerze zadošča znih področij. Okrepitev vloge glavnega tajnika skladen sistem pravil.« Po Programu naj bi bili cilji v upravljanju univerze naj bi zamenjala prejšnjo Univerze v Ljubljani poleg splošnih, povedanih že v idejo o ločitvi funkcije rektorja, odgovornega za »Programu kandidata«, že bolj določni: organizacija pedagoško in raziskovalno delo ter predstavlja-podiplomske šole na ravni univerze, kreditni sistem, nje univerze, od poslovodstva; glavni tajnik naj ocenjevanja učiteljev s strani študentov, postopno bi v odnosu do tajnikov fakultet dobil položaj, uresničevanje finančne avtonomije ter okrepitev po- podoben rektorjevemu v odnosu do dekanov fa-ložaja glavnega tajnika v upravljanju univerze. kultet. Večjo finančno avtonomijo naj bi prinesla 148 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 148 6.11.2019 10:30:03 ureditev, po kateri vsa javna sredstva za izobra- in letno »srečanje na Mežakli« v začetku vsakega ževalno dejavnost na račune članic ne prihajajo šolskega leta. K integraciji je pripomoglo še nekaj neposredno, ampak prek računa Univerze v Lju- stvari, ki na prvi pogled nimajo nobene zveze z njo; bljani. S temi spremembami naj bi Univerza v obnova deželnega dvorca, vselitev Računalniškega Ljubljani postala primerljiva drugim evropskim centra Univerze v Ljubljani, ustanovitev Informa-univerzam in se lažje vključila v programe med- cijskega centra, ki naj bi vzpostavil sezname vseh narodnega sodelovanja, čeprav bi integriranost študentov in zmanjšal razlike v ocenjevanju, omo-temeljila predvsem na postopnem povečevanje gočil identifikacijske kartice in uveljavitev kredi-pripadnosti univerzi. tnega sistema. Prizadevanja za enoviti informacijski Kmalu po izvolitvi sem se udeležil nekakšnega sistem na ravni Univerze v Ljubljani so dejansko »tečaja« za nove rektorje, ki ga je organizirala CRE bila neuspešna. Ker naj bi bila kvaliteta izobraževa- (Stalna konferenca rektorjev evropskih univerz) v nja podcenjena v primerjavi z raziskovalnim delom, Groningenu na Nizozemskem; na njem so zagovar- je senat ustanovil Komisijo za samoocenjevanje, ki jali centralizirano in podjetniško univerzo, kar pa naj bi se ukvarjala s poročili in analizami kvalitete me ni prepričalo. Prvi mednarodni preskus je bil izobraževanja in ki naj bi enkrat letno poročala se- »follow up« obisk ocenjevalne komisije CRE. Po- natu. Vodil jo je malone preveč prizadevni docent ročilo, ki je sledilo prvemu obisku, je bilo vljudno Bogomir Mihevc. Glede na rezultate že v letu 1997 kritično in skladno s takratnimi pogledi o centra- izvedene poskusne ankete je senat sprejel letno an-lizirani in podjetniški univerzi. Zahtevalo je, če keto, ki naj bi jo izpolnili študenti po zaključku poenostavimo, odpravo avtonomije fakultet in cen- predavanj, njihove rezultate pa bi uporabili ocenje-tralizacijo, povečanje moči rektorja in univerzitetne ni učitelji, vodstva fakultet in habilitacijska komisi-administracije, kar je bilo v nasprotju s temeljno ja Univerze v Ljubljani. idejo programa o »integrirani univerzi z visoko Potem ko je novi Zakon o visokem šolstvu stopnjo decentralizacije«, ki je upoštevala velikost, vzpostavil univerzo kot edino pravno osebo, je to raznolikost, prostorsko razpršenost in zgodovino zahtevalo en tekoči račun in kontrolo finančnih Univerze v Ljubljani. Nekaj zahtev komisije je bilo tokov oziroma spremembo od povsem decentra-vsebovanih že v programu iz januarja leta 1998 ali lizirane v bolj centralizirano ureditev, ki pa zaradi pa jih je Univerza v Ljubljani sprejela že prej, neka- odpora članic, posebej tistih z veliko tržne aktivno-tere zahteve, predvsem idejo o večji centralizaciji, sti, razmeroma skromne univerzitetne administra-pa je zavrnila kot neskladne z velikostjo in tradicijo cije in neustreznega modela upravljanja, pa tudi Univerze v Ljubljani. pogledov vodstva univerze, ni bila v celoti uveljav- O sestavi Senata UL je medtem odločilo Ustav- ljena. K boljši organiziranosti Univerze v Ljubljani no sodišče RS, ki je odpravilo omejitev glasovanja naj bi prispeval projekt »Model upravljanja Uni-na redne profesorje, zahtevalo vključitev (brez gla- verze v Ljubljani«, ki ga je financiral Tempus. Po sovalne pravice) predstavnikov študentov in odpra- njem naj bi izdelali novo upravljavsko strukturo, vilo ureditev, po kateri je Biotehniška fakulteta za- ki bi poleg finančnega vsebovala še splošno zapo-radi nekdanjih TOZD-ov imela več senatorjev kot slovalno in administrativno področje. Prav veliko druge fakultete. koristi od tega ni bilo, prevladalo je bolj ali manj V tem razdobju so se začeli poskusi integriranja pragmatično prilagajanje dogajanjem v okviru že Univerze v Ljubljani brez centralizacije upravljanja. nekaj let prej napisanega poslanstva univerze. Slog Sem sodijo stalni »kolegiji dekanov«, na katerih naj vodenja, ki mi je blizu, in probleme, s katerimi bi razpravljali o problemih, ki zadevajo celotno uni- se je soočala Univerza v Ljubljani, razkrivajo razni verzo, in se seznanili s sklepi, ki naj bi jih formal- dopisi iz tistega čas, denimo pismo dekanom, na-no sprejemali na sejah Senata Univerze v Ljubljani, pisano pol leta po izvolitvi. 149 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 149 6.11.2019 10:30:03 Spoštovani gospod dekan, v prilogi pošiljamo Pogodbo o sredstvih za izvedbo študijske dejavnosti (pogodba z MSŠ), ki je del tkim. Krovne pogodbe med MSŠ in UL. Prosim, če jo pregledate, podpišete in vrnete na rektorat. Poleg tega pošiljamo še prvi osnutek »Pravilnika o razdeljevanju plač, drugih osebnih prejem-kov in nadomestil v zvezi z delom ter drugih materialnih in nematerialnih stroškov«. Gre za prvi osnutek, ki bi omogočil, da podobne pravilnike sestavite po fakultetah. S tem bi rešili eno od pripomb Računskega sodišča. O njem bo jeseni razpravljal tudi UO, zato prosim za pripombe do 5. septembra. V prilogi so tudi: • najpomembnejše tabele finančnega plana UL, ki ga je na 26. seji 8. julija sprejel UO, in ki kažejo osnovne značilnosti delovanja univerze in članic; • sporočilo NUK in CTK o uporabi baz podatkov. V nekaj dneh bomo z rektorata na vpogled poslali še »Aneks k pogodbi o uporabi sredstev za pokrivanje ustanoviteljskih obveznosti v letu 1998«. Gre za pogodbo med MZT in UL, ki še ni dokončna, najbrž pa ne bo bistveno drugačna. O njej nekaj spodaj. *** Zahvaljujem se vam za pomoč v preteklih šestih mesecih. Nekaj stvari, ki smo jih kolegij, uprava in Upravni odbor z Vašo pomočjo in razumevanjem poskušali narediti, je uspelo, nekaj pa ne. Med uspele uvrščam predvsem: • Izdelavo planskih dokumentov, ki jih je izdelal UO oziroma njegova komisija, ki jo je vodil prorektor dr. Vižintin; v jeseni naj bi poskusili še z vsebinskim planom. • Začasno sistemizacijo, za katero imata največ zaslug prorektorica dr. Breskvarjeva in glavna tajnica gospa Vilfanova in ki gre v smer, ki se zdi edino normalna, to je, da UL pridobi tkim. koeficiente za celo univerzo, nato jih sistemizacijska komisija razdeli med članice, znotraj članic pa jih po svoji presoji uporabi dekan, ki je za smotrno izrabo odgovoren. Pot je prava, čeprav počasna, ter pelje stran od rigidnega predpisovanja obsega ur s strani ministrstva, pri katerem se moramo tako ali drugače »znajti«. • Podpis večletne krovne pogodbe z MSŠ, na kateri temeljijo aneksi za posamezne članice. Zdi se, da je takšna pogodba ob uveljavitvi načela, da je pri vsakoletni kvantifikaciji treba upoštevati obseg financiranja v preteklem letu, spremembo obsega dela in revalorizacijo proračuna, korak naprej v stabilnost financiranja. V nadaljevanju si bomo prizadevali v tako imenovane materialne stroške vključiti čim več stroškov, predvsem zemljiške prispevke, zavarovanje stavb in podobno. • Podobno krovno pogodbo bomo poskušali doseči še z MZT. Letošnja pogodba o financiranju ustanoviteljskih obveznosti gre v to smer; univerza je s tem pridobila, kar ji je bilo pred leti odvzeto. UO je sprejel sklep, po katerem bomo v skladu s 4. odstavkom 70 odstotkov denarja razdelili med članice glede na njihove raziskovalne kapacitete, 30 odstotkov oziroma znesek, ki je nominalno enak lanskemu rektorjevemu skladu MZT, pa po razpisu, ki ga bomo imeli jeseni. Predlog pravil za razdelitev tega dela bom septembra predložil UO, prav tako kot tudi predlog pravilnika za razdelitev rektorjevega sklada MSŠ. • Podpis Dogovora z vlado, pri katerem smo uveljavili vse, o čemer smo se dogovorili na Senatu. 150 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 150 6.11.2019 10:30:03 • Pogajanja s Telekomom, ki smo mu dolžni cca 27 milijonov SIT, dobro tečejo: dolg bomo poplačali brez obresti postopoma v dveh letih, obenem pa naj bi se mesečni stroški za METULj bistveno zmanjšali. Med neuspele gre uvrstiti naslednje: • Povsem negotova je situacija glede ustanavljanja gospodarskih družb na fakultetah. Od vlade, ki bi morala dati takšno dovoljenje, po štirih mesecih še nismo dobili dovoljenja. • Podobno neuspešni so bili poskusi, da bi dobili vrnjen denar in s tem možnost upravljanja s podatkovno bazo INSPEC, ki ga je MZT preneslo na CTK. Še več, v času, ko smo se dogovarjali, je CTK že nabavila letošnjo bazo podatkov, vse pritožbe pa so bile bolj ali manj neuspešne. *** V poletnih mesecih bo nekaj časa tudi za premislek o tem, kako naprej. Pri tem Vas bom ponovno prosil za pomoč, za zdaj pa Vas prosim vsaj za razmislek o naslednjih bolj ali manj pomembnih predlogih in nekaj stvareh, ki bi jih rad spremenil, a ne vem, kako. • Morda bi veljalo dogovoriti se za enodneven povsem neformalen sestanek vseh dekanov in vodstva univerze v septembru kje v bližini Ljubljane. • Habilitacijski in pritožbeni postopki na senatu so mučni predvsem za kandidate in pritožnike, obenem pa se mi zdi, da do kandidatov niso povsem pravični. Sam, razen nekaj dodatnih tehničnih sprememb o glasovanju, ki jih bom predlagal jeseni, ne vem, kaj narediti, zdi pa se mi, da bomo nekaj le morali narediti. • Predlagam nekaj sprememb za promocije. Menim, da bi se pri predstavitvi doktorandov ne smeli ukvarjati z datumi in imeni raznih komisij, ki so odobrile to ali ono, ampak bolj z dokto-random in omeniti le datum in komisijo pri zagovoru. Predstavitve doktorskih disertacij naj bi bile krajše, v njih spet ne gre naštevati, koliko strani je dolga, koliko je bilo virov, kako je tekel postopek pri poskusih itd. Prosim Vas še, da govorov ne bi kar naprej začenjali s »spoštovanim gospodom rektorjem«; pri 14 doktorandih sem zdaj v uri in pol običajno to kar 42-krat. • Predlagam tudi, da bi v osmrtnicah za člane in bivše člane fakultet ne pisali več imen dekana in rektorja; zadošča članica in univerza. • Diplome, ki jih podpisujem, nam niso v čast. Vsaka fakulteta na papirje različnih barv podatke o diplomantih vpisuje po svoje, ena »na roko«, druga s pisalnim strojem, tretja z računalni-kom. Tiskarna je zdaj zagotovila, da bo barva diplom enaka. RCU ima izdelan program za vpis podatkov na diplome. Zato predlagam, da bi od jeseni vse podatke o diplomantih na disketi predali tiskarni, ki bi potem tiskala diplome za celo univerzo. Poleti bom z nekaj krajšimi izjemami večinoma v Ljubljani. Na rektoratu bodo vedeli, kje lahko dobite mene ali katerega od prorektorjev. V imenu prorektorjev in v svojem imenu Vam želim prijetne počitnice Jože Mencinger, rektor V Ljubljani, 9. julija 1998 151 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 151 6.11.2019 10:30:03 Krovna pogodba o financiranju med Univerzo v sprememb mučnih habilitacijskih in pritožbenih Ljubljani in Ministrstvom za izobraževanje in šport postopkov na Senatu, spremembe promocijskih naj bi povečala finančno stabilnost Univerze v Lju- postopkov, neenotnost diplomskih listin. bljani. Določala je dolgoročne finančne obveznosti V letu 2000 se je začela obnova notranjosti in ministrstva, kar naj bi bil prvi korak k zagotovitvi zunanjosti deželnega dvorca, ki je potekala gladko »lump sum« financiranja in finančne avtonomije in v kateri je družno sodelovalo celotno vodstvo univerze. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je Univerze v Ljubljani. Končala se je konec novem-v istem razdobju prešlo s financiranja projektov na bra leta 2004, že blizu konca drugega mandata. financiranje programov, kar bi stabiliziralo finančne Zasluge za obnovo se navadno pripišejo rektorju, tokove, namenjene raziskovalnemu delu. Obe mi- čeprav večino dela opravijo drugi; največ bi jih mo-nistrstvi bi pod posebnimi pogoji skupaj financirali rali pripisati prorektorju Petru Fistru ter neutrudni interdisciplinarne podiplomske študije. Miši Kranjc. Tudi obnovi je botrovala sreča. Bila je V letu 2000 smo se veliko ukvarjali z novim mogoča, ker se je iz stavbe izselila Pravna fakulteta; statutom Univerze v Ljubljani; nosilca tega sta bila zato pri zaslugah za obnovo dvorca ne gre spregle-nova glavna tajnica gospa Miša Kranjc in predse- dati takratnega dekana Pravne fakultete Janeza Kra-dnik Statutarne komisije profesor Janez Kranjc. njca, ki se je kar za nekaj let spremenil v gradbene-Novi statut je senat sprejel januarja leta 2001; ga nadzornika in dnevno vodil obnovitvena dela v omogočal je delovanje Univerze v Ljubljani kot in- novi stavbi Pravne fakultete na Poljanskem nasipu. tegrirane in obenem decentralizirane institucije z Denar za obnovo deželnega dvorca sem začel zbirati nekoliko omejeno pravno osebnostjo članic, ki pa s prošnjami pri takrat še dobro stoječih podjetjih, so obdržale veliko finančne avtonomije, tudi tekoče katerih »rdeči« direktorji še niso povsem pozabili račune in matične številke. samoupravljanja in odgovornosti do širše družbe; Kot rektor sem imel srečo z »oblastmi«, to je kar nekaj se je nabralo. Upravni odbor je odločil, da predvsem s takratnim Ministrstvom za šolstvo in za obnovo lahko uporabimo »skrite« rezerve, ki so šport, ki ga je pretežen del mandata vodil Slavko ostale od privatizacije stanovanj. Večji del denarja Gaber; podobno dobri so bili odnosi z ministrom je prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport; tu so Pavlom Zgago in ministrico ter pozneje rektorico pomagale izkušnje gospoda Slobodana Milojevića, Univerze na Primorskem Lucijo Čok. Ministrstvo ki se je z ministrstva preselil na univerzo. Dvorec je ni oviralo univerze, hitro se je privajalo na njeno dobil podobo, kakršno naj bi imel pred stoletjem; avtonomijo in na njeno pravico, da po članicah če je bil v resnici takšen, kot je zdaj, ne vem, saj sama razporeja denar, ki ga pridobi od države in da se barve fasad na starih razglednicah razlikujejo; na se umakne iz rigidnega predpisovanja obsega ur. To nekaterih je skoraj bel, na drugih rjavo rumen, na ni bistveno spremenilo dotedanje razdelitve denarja tretjih spet siv. Univerza v Ljubljani je z njim domed članice, letna krovna pogodba Univerze v Lju- bila simbol in nekakšno »skupno hišo«, Ljubljana bljani z Ministrstvom za šolstvo in šport je upošte- pa najbrž najbolj mogočno stavbo, ki naj bi tudi vala obseg financiranja v preteklem letu, spremem- oblasti pokazala pomen Univerze v Ljubljani. Malo bo obsega dela in revalorizacijo proračuna, šlo pa je bahaštva je bilo gotovo v tem in nekaj pritožb, da za pomemben simbolni korak v integriranju Uni- se ob siceršnji stiski preveč bohotimo, je bilo najbrž verze v Ljubljani in stabilnosti njenega financiranja. upravičenih. A bilo jih je malo, najbrž tudi zato, Nekoliko manj uspešna ja bila Univerza v Ljubljani ker je v času mojih mandatov kar nekaj članic do-pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, čeprav je bilo nove ali obnovljene prostore, ki pa sem jih le pogodba o financiranju ustanoviteljskih obveznosti slavnostno odprl, vse ostalo pa so naredila vodstva šla v podobno smer. fakultet in ministrstvo. Nasploh se je pokazalo, da Med »drobnimi« problemi tega razdobja je je pravzaprav vse odvisno od zagretosti in spret-treba omeniti nejasnost in negotovost glede usta- nosti posameznega dekana; poleg Pravne fakultete navljanja gospodarskih družb na članicah, nujnost so nove, povečane ali prenovljene stavbe dobili še 152 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 152 6.11.2019 10:30:03 Visoka šola za zdravstvo, Fakulteta za farmacijo, Fa- spominu na Filozofski fakulteti zamišljeni obisk da-kulteta za družbene vede, Fakulteta za matematiko lajlame, ki je povzročil nekaj jeze Kitajcev in malo in fiziko in Visoka upravna šola. Ambicije so bile zadrege takratne slovenske politike, ki pa nam je večje; novi prostori za tri akademije, novi stavbi za dejansko pomagala. Med podelitvami častnih dok-Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fa- toratov se seveda najraje spominjam dveh podeli-kulteto za računalništvo ter rešitev prostorske stiske tev svojima učiteljema in mentorjema: akademiku Filozofske fakultete. A dosti dlje od načrtov pri tem Aleksandru Bajtu ter nobelovcu Lawrenceu Klei-nismo prišli. Zmeraj je šlo kaj narobe; akademije nu, slednji jo je prejel takrat kot znameniti filozof bi na primer lahko zgradili v Domžalah, a to naj Noam Chomsky; zdaj bi najbrž moja prizadevanja bi degradiralo umetnost, na Metelkovi je že nastala za častna doktorata svojima nekdanjima učiteljema »svobodna cona«, v Rogu naj bi bilo premalo pros- imeli za koruptivno dejanje. tora. Za rešitev prostorskih problemov Filozofske fakultete bi bilo najbolje pridobiti stavbo šole prek Nekaj rektorskih »modrosti« ceste, Fakulteto za računalništvo bi bilo smiselno postaviti na bolj ali manj opuščenem zemljišču na- Po prvem mandatu naj bi bil že izkušen rektor; nasproti Fakultete za matematiko in fiziko, kjer naj učil sem se, kako sprostiti napetosti, kadar se je kaj bi bili v času elektrifikacije po drugi svetovni vojni zapletlo, ugotovil sem, da biti rektor velike in stare simulirali delovanje hidroelektrarn. A ni šlo; včasih univerze pravzaprav ni preveč zahtevno in pred-so kakšnemu predlogu nasprotovali kar učitelji, saj vsem ne stresno delo in da je na primer mnogo težje bi jim selitev zmanjšala udobje ali jim spremeni- biti dekan ali pa rektor majhne in nove univerze. la utečene navade. Največkrat pa je šlo za račune Zato morda semkaj, torej med dva mandata, sodi brez krčmarja. Potem, ko je na Univerzo v Ljubljani nekaj »modrosti« o funkciji rektorja. Prepričan sem prišla še arhitektka gospa Branka Arnautović se je na primer, da rektor ne sme imeti preveč časa, da je želja po gradnjah in po tem, da Univerza v Ljublja- zato prav, da ostane učitelj in raziskovalec in da si ni postane tudi formalni lastnik vseh nepremičnin, plačo služi kot učitelj. Samoumevno je, da je rek-ki jih uporabljajo njene članice, povečala, a vpisi tor »kriv« za mnogo odločitev dekanov, o katerih nepremičnin v zemljiško knjigo vsaj do mojega od- sploh nič ne ve, kaj šele, da bi jih sprejel; izgovori na hoda niso uspeli. »oddaljeno oblast« so nekaj normalnega. Dobro je Na Univerzi v Ljubljani se nismo posebej tru- upoštevati, da je vsaka fakulteta drugačna, da je nji-dili za podpisovanje slovesnih listin o sodelovanju s hovo delovanje odvisno tudi od značilnosti strok, tujimi univerzami, nismo pa odklanjali pobud uni- s katerimi se ukvarjajo, zato je za kakšno med nji-verz, ki so to želele, ali članic, ki so svoje sodelova- mi nekaj kaosa normalno in koristno stanje stvari; nje hotele prenesti tudi na univerzitetno raven. Sam poseganje v kaos lahko kaos še poveča ali pa uniči bolj verjamem, da je najbolj plodno sodelovanje, ki ustvarjalnost. Prav se je zavedati, da je pripadnost se začne med učitelji. No, povsem brez mednaro- fakultet univerzi velika, kadar so v težavah in iščejo dnega sodelovanja, začetega na univerzitetni ravni, pomoč, a mnogo manjša, kadar jim gre dobro ali ni šlo. Junija leta 2001 smo organizirali prvo sreča- kadar je treba deliti denar. Posegi rektorja v odnose nje rektorjev univerz iz držav nekdanje Jugoslavije, na posameznih fakultetah so tvegani in se jih velja ki naj bi postalo tradicionalno; udeležili so se ga lotiti le, če drugače ne gre, in samo, če si malone rektorji iz vseh nekdanjih republik razen iz Hrva- prepričan, da poseg stvari ne bo še poslabšal. Razlog ške, čeprav je Univerza v Ljubljani dobro sodelovala je preprost; vseh plati problema, ki naj bi ga raz-tudi s hrvaškimi univerzami. Med pomembnejšimi rešil, v resnici ne poznaš, informacije, ki jih imaš, obiski tujih politikov na Univerzi v Ljubljani ve- so najbrž precej pristranske. No, nekajkrat sem le lja omeniti obisk grškega predsednika in španskega moral posredovati, v treh primerih sem celo moral kralja ter rektorja znamenite moskovske univerze postaviti dekana, saj se na članici niso mogli spo-Lomonosov. Najbolj pa bo vsem gotovo ostal v razumeti. Med posredovanji mi bo najbrž najbolj 153 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 153 6.11.2019 10:30:04 ostala v spominu gladovna stavka profesorja Iztoka Raziskovalnemu delu se nobena univerza ne more Ostana s Fakultete za pomorstvo in promet. Nje- odreči; je srž njenega obstoja, brez raziskovalnega gova stališča o izrednem študiju so mi bila blizu, a dela je univerza le še srednja šola. Samo raziskoval-bil sem na čelu institucije, ki sem jo moral braniti. no delo univerzitetnih učiteljev omogoča prilaga-Kar nekaj noči nisem dobro spal, a ko sem kolegu janje izobraževanja novim dosežkom in potrebam, predlagal, da prepire zamenjava z vrčkom piva, je predvsem pa izpolnjevanju temeljne vloge univerze gladovno stavko končal. – oblikovanja človeka, ki je sposoben razumeti, raz- Raziskovalno delo učiteljev, ki se mu se univer- mišljati in stvari povezovati. Radovednost in dvom za ne more odreči, brez njega je le še srednja šola, o vsakokratnih samoumevnostih sta lastnosti dob-omogoča prilagajanje izobraževanja novim dosež- rega univerzitetnega učitelja. Čeprav je zelo verje-kom in potrebam, predvsem pa izpolnjevanju te- tno, da bo večina med nami kar naprej odkrivala meljne vloge univerze – oblikovanju človeka, ki je že odkrito ali pa k odkritemu v najboljšem primeru sposoben razumeti in kritično razmišljati. dodala kakšno malenkost, ostaja raziskovalno delo Trditve, da je Univerza v Ljubljani prevelika in učitelja temelj njegovega poklica. Če se mu odreče, da se zato prepočasi odziva na potrebe okolja, so le se tudi njegovo izobraževalno delo spremeni v po-delno upravičene. Počasno odzivanje na »potrebe« navljanje vsakokrat modnih resnic in resnic v na-okolja in še bolj na zahteve oblasti ni zmeraj kar sla- rekovaju. Če je koga treba k raziskovanju siliti, če bo. Posebno ne v okolju, v katerem vsak novi minis- niti malo ne dvomi v vsakokratne samoumevnosti, ter meni, da je svet nastal, ko je postal minister, in da je bolje, da vse skupaj pusti in se loti kakšnega bolj je treba kar naprej spreminjati zakonodajo o visokem dobičkonosnega posla, ali kar podjetništva. Če pri- šolstvu. S počasnim odzivanjem na razne reforma- haja »v službo« v uradnih urah in odhaja »iz služ- torske ideje se je najlaže izogniti mnogim neumnos- be«, ko se uradne ure končajo, je gotovo le, da ne tim, ki jih kar naprej prinašajo različni reformatorji, bo odkril kaj velikega, ne glede na količino denarja, ki običajno vedo, da je treba nekaj reformirati, manj ki jo bo zahteval in morda tudi dobil. pa, zakaj, in nič o tem, kakšne bodo posledice njiho- Impresivne številke o številu študentov in pre- vih reform. Pri tem mnoge stvari, ki jih razglašajo za bivalcev Slovenije z visokošolsko izobrazbo ne zago-novosti, to sploh niso, univerze so jih poznale sto- tavljajo, da se je za toliko povečala količina znanja letja. Mobilnost učiteljev in študentov na primer je oziroma »človeškega kapitala«. Izredno hitro pove-bila v prejšnjih stoletjih gotovo mnogo večja kot je čanje števila študentov, ki ga v raznih mednarodnih zdaj, priznavanje izpitov z drugih univerz je enako primerjavah obravnavajo kar kot dokaz, da smo staro kot univerze. Slabo je le počasno odzivanje uni- »družba znanja«, ima tudi drugo, manj bleščečo verz na nova znanstvena spoznanja. plat. Malone popolna prehodnost v srednjem šol- Univerza ni podjetje, njena temeljna naloga je stvu in vpis skoraj celotne generacije na univerzo širjenje znanja in kritičnega razmišljanja, ki se ga (že ob najbrž povsem sprejemljivi predpostavki, da ne da zmeraj prodati, a je za vsako družbo nujno; je pamet porazdeljena po Gaussovi normalni poraz-tako imenovano bazično raziskovalno delo sodi na delitvi) pomeni, da se povprečna kakovost študen-univerzo, aplikativno pa bolj na inštitute. Sicer pa tov znižuje. To zmanjšuje »učinkovitost« univerze, razlikovanje med bazičnim in aplikativnim razi- ki naj bi jo merili s spet zgrešenima meriloma: hit-skovalnim delom ni pomembno, pomembno pa rostjo in prehodnostjo študija. Dejansko velik vpis je razlikovanje med slabim in dobrim, slednje pa slabih študentov le podaljšuje študij in znižuje nje-je mnogo bolj kot od denarja odvisno od tega, ali govo kvaliteto, hkrati pa univerze spreminja v soci-tistega, ki raziskuje, stvari, ki jih raziskuje, v resnici alne institucije, ki socialno nesprejemljivo »odkrito« zanimajo. Če ga ne, denar ne pomaga. Gotovo je brezposelnost pretvarjajo v socialno bolj sprejemlji-dobro, če so rezultati raziskovanja tudi neposredno vo »prikrito« brezposelnost. Univerza v Ljubljani je uporabni, a tržne dejavnosti univerze so lahko le zato tudi največja slovenska socialna ustanova; go-postranske in ne smejo ogrožati njenega poslanstva. voriti o njeni učinkovitosti in skrajševanju študija 154 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 154 6.11.2019 10:30:04 je sprenevedanje in zatiskanje oči pred gospodarsko humanistične tradicije, odgovorne za kulturni, realnostjo in nezaposljivostjo, ob kateri je najbolje znanstveni in tehnološki razvoj, kar morejo opra-podaljševati status študenta, saj ta zagotavlja osnov- viti le, če so avtonomne in če sta raziskovanje in no socialno varnost in tudi občasno dninarstvo na učenje neločljiva ter neodvisna od politične in go-trgu dela, v svetu, v katerem je dobiček spet edino spodarske moči. Enajst let pozneje so ministri iz 29 merilo uspešnosti. evropskih držav spet v Bologni podpisali Bolonjsko V osmih letih sem slišal mnogo razprav o ka- deklaracijo. Njeni cilji so bili ustvariti Evropski vi-kovosti, takšnih in drugačnih samoevalvacijah, sokošolski prostor, povečati zaposljivost in mobil-akreditacijah in podobnih stvareh. Prav veliko nost državljanov ter mednarodno konkurenčnost na vse to ne dam, samoevalvacije me spominjajo evropskega visokega šolstva. V njej se kaže prepri-na samokritike, akreditacije na ISO-standarde, ki čanje, da je vse mogoče rešiti s trgom, da bi morale jih bogati prodajajo revnim in naivnim. Kvalitete biti univerze organizirane kot gospodarske družbe, šole ne določajo potni listi njenih učiteljev, dve- da bi morale kot gospodarske družbe tekmovati, urna predavanja slavnega tujega profesorja, eno- svojo ponudbo neprestano prilagajati povpraševa-ali večtedenski sklopi hitrih kurzov ali bahanje s nju in proizvajati nekaj, čemur pravijo »človeški spiski učiteljev, ki na šoli nikdar niso in ne bodo kapital«. Po njej je univerza nekakšna tovarna, v predavali. Kvaliteta šole se kaže predvsem v širi- katero študentje prihajajo kot kosi reprodukcijske-ni znanja in v sposobnosti kritičnega razmišljanja ga materiala, iz nje pa naj bi, ko smo jim dodali njenih diplomantov ali pa v njihovi uspešnosti, »dodano vrednost«, odhajali kosi dokončanih pro-kadar nadaljujejo študij v tujini. duktov. To naj bi dosegli z uvedbo dvostopenjske- Podobno je z razvpito avtonomijo univerze. ga študija, ECTS-kreditnega sistema, evropskim Tudi ta ni nič drugega kot na znanju utemeljena nadzorom zagotavljanja kvalitete in odpravo ovir samozavest njenih učiteljev in študentov in prip- za svobodno gibanje študentov, učiteljev, razisko-ravljenost vselej braniti svoja prepričanja. Oboje, valcev in administrativnih delavcev. Trditi, da bo-kvaliteta in avtonomija, čeprav predmet nenehnih lonjski proces ni prinesel nič dobrega, je narobe, a razprav, sta nemerljivi; ve se le, da kvaliteta daje sa- najbrž se zdaj tudi nekdaj tiha večina že strinja, da mozavest, ki je potrebna za avtonomijo, in da je je škoda mnogokrat večja od koristi. slednja istočasno pogoj za kvaliteto. Obe določa Se je bolonjska reforma v nekakšno birokratsko tudi stopnja pripadnosti učiteljev, zaposlenih in nočno moro spridila le pri nas? Ali le mi sešteva- študentov univerzi. Zavest, da pripadamo dobri mo in odštevamo nesmiselne ECTS-merske enote, univerzi, ki je sposobna premišljeno slediti sodob- drobimo predmete in ugotavljamo, kako z razno-nim tokovom, pa tudi samozavestno odklanjati ra- vrstnimi ECTS-vsotami ostati pri starem, preiti zne modne prebliske, ne glede na to, od kod pri- od starega na novo ali od študija biologije na prvi hajajo, je nujna tudi za njen ugled med drugimi stopnji do doktorata iz prava? Se le mi ukvarjamo univerzami. s stotinami nesmiselnih postopkov, kot je akredita- Še nečemu se najbrž ne morem izogniti – bo- cija, ki spominja na ISO-standarde, ali samoevalva-lonjski reformi. Znano je, da sem bil in ostal njen cija, ki spominja na nekdanjo kitajsko samokritiko? nasprotnik, a ustaviti povodenj, ki je oziroma bo Najbrž ne. Se je študij skrajšal in izboljšal? Nič od usodno zaznamovala visoko šolstvo v Sloveniji in tega. A vse to je bilo mogoče pričakovati. Nikoli na-Evropi, ni bilo mogoče. Še naprej se sprašujem, ali mreč nismo dobili odgovorov na povsem enostavna jo bo univerza, pa ne le ljubljanska, preživela in os- vprašanja, kot so: Kje naj bodo temeljni predmeti? tala univerza? Se bo mogoče vrniti k načelom »Ma- Na začetku ali na koncu? Ali naj bo program tis-gne Charte Universitatum«, ki so jih septembra tih študentov, ki naj bi študij nadaljevali na drugi 1988 podpisali rektorji evropskih univerz, zbrani stopnji, enak programom tistih, ki naj bi ga kon-na praznovanju devetstoletnice Univerze v Bolog- čali po prvi? Je temeljni študij posamezne vede na ni. Po njih naj bi bile univerze varuhi evropske prvi stopnji lahko kar preskočiti in se z nekakšnimi 155 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 155 6.11.2019 10:30:04 plačljivimi pripravljalnimi tečaji vpisati na drugo in Sploh pa na rektoratu nismo imeli »kadrovskih tretjo stopnjo povsem druge vede? Zdaj ponavljati problemov«, za katere bi vedel; zmeraj sem imel stara vprašanja se zdi nesmiselno, kriviti politiko za občutek, da mi zaposleni ne pomagajo le zato, ker to, kar imamo, prav tako. Krivi smo sami oziroma morajo to početi po službeni dolžnosti. Zato sem naša poniglavost. V času uveljavljanja reforme sem se, ker je bil del nalog iz prvega mandata opravlje-bil kot rektor na kar nekaj konferencah o bolonjski nih na pol in ker me je nekaj fakultet pozvalo k reformi priča tej poniglavosti; mnogi rektorji so, ko temu, odločil, da ponovno kandidiram. Program, smo zvečer sedeli ob mizi, ogorčeni postavljali vpra- s katerim sem kandidiral, je bil podoben prvemu. šanja, ki sem jih omenil zgoraj, naslednje jutro pa Njegovi cilji so bili: na govorniškem odru vzneseno ponavljali krilatice • ostati raziskovalna univerza ter najpomemb-s prejšnjih srečanj in nove krilatice, ki so jih izumi- nejša znanstvena in izobraževalna ustanova v li organizatorji vsakokratne nove konference. Tudi Sloveniji; Univerza v Ljubljani se je prilagodila »evropeizaci- • zadržati znanstveno in politično ter povečati ji« univerz. Senat Univerze v Ljubljani je v začet-izobraževalno in finančno avtonomijo; ku 2003 ustanovil delovno skupino za spremljanje • zagotavljati vključevanje v evropske in svetovne bolonjskega procesa, ki jo je vodil profesor Pavle tokove izobraževanja; Zgaga, v njej pa so sodelovali tudi študenti. Nekaj • omogočati članicam strokovno dejavnost na stvari, ki jih pripisujejo bolonjskemu procesu, je področjih, na katerih opravljajo izobraževalno Univerza v Ljubljani uvedla že prej (uvedba ECTS in raziskovalno delo; in Priloge k diplomi, letne samoevalvacije članic in • biti integrirana univerza z decentralizacijo Univerze v Ljubljani, mobilnost in izmenjava štu-upravljanja na ravni članic; dentov in učiteljev v okviru programov, na primer • reševati prostorske probleme in probleme, po-Socrates/Erasmus in podobno). vezane z opremljenostjo; Do »izrednega« študija sem zadržan, a mu ne • dobro sodelovati z visokošolskimi, raziskoval-nasprotujem; saj je gotovo, da imajo od njega ko- nimi in drugimi institucijami. risti država, posamezna članica in s tem posredno Univerza v Ljubljani kot celota, včasih pa tudi »iz- Za rektorja sem bil v drugi mandat izvoljen po redni« študentje. Vendar je treba ločiti med študen- spremenjenem volilnem sistemu; volilni upravičen-ti, ki se dejansko izobražujejo ob delu, in študenti, ci so bili vsi učitelji Univerze v Ljubljani in študen-ki sodijo v »normalno« študentsko populacijo in ti, ki so volili s pomočjo predstavnikov in so imeli ki se na posamezni študij niso mogli vpisati zaradi petino glasov na posamezni članici. Bil sem edini prevelikega števila boljših kandidatov. kandidat; volitev tako ni bilo mogoče izgubiti; od- stotki glasov po članicah naj bi pokazali le strinjanje Drugi mandat 2001–2005 ali nestrinjanje z vodenjem v prejšnjem razdobju; na vseh fakultetah sem dobil večino glasov. Univerza v Ljubljani se je v času prvega mandata Jeseni leta 2001 se je začel drugi mandat. Za soočala z različnimi bolj ali manj pričakovanimi nadaljevanje funkcije prorektorice v drugem man-problemi ter spremembami v okolju. Menil sem, da datu 2001–2005 sem spet naprosil Katjo Breskvar, smo jih reševali razumno in skladno s programom pridružila sta se ji Ivan Leban s Fakultete za ke-dela, uspešnim delom rektorata ter predsedniki ko- mijo in kemijsko tehnologijo, ki je s prislovično misij senata in upravnega odbora, pa tudi z dobrim prostodušnostjo sproti odpravljal napetosti, in Ma-sodelovanjem z dekani, senatorji ter Študentskim tjaž Omladič s Fakultete za matematiko in fiziko z svetom. Biti rektor, mi ni bilo težko; veliko zaslug mnogimi idejami in veliko voljo po spreminjanju za to sta imeli prorektorica Katja Breskvar in gospa in preurejanju. Predsednik Upravnega odbora je Tanja Pibernik, ki sta mi stali ob strani vseh osem postal Dušan Mramor z Ekonomske fakultete, ki let. Brez njiju si svojega dela ne znam zamišljati. je bil izredno spreten pri pridobivanju denarja; kot 156 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 156 6.11.2019 10:30:04 predsednik Upravnega odbora je postal prvi pravi Značilna dogajanja na Univerzi v Ljubljani v direktor Univerze. Ko je postal minister, ga je za- tem razdobju spet kaže kar dopis rektorjevega kole-menjal Miroslav Glas, ki je s strpnostjo omogočil gija Senatu in Upravnemu odboru Univerze v Lju-razumen prehod iz enega v drug sistem financira- bljani. Primerjava predlogov v dopisu z dejanskimi nja; njuno delo pa je nadaljeval Janez Hribar, ki je dogajanji pa kaže še, kako se lahko veliko stvari probleme reševal z optimizmom in z obilno upora- povsem “sfiži” ali kako od idej do uresničitve lahko bo zdrave pameti. preteče desetletje ali več. Senatu in Upravnemu odboru UL 1 Uvod Senat in Upravni odbor UL bosta morala v začetku naslednjega študijskega leta sprejeti nekaj odlo- čitev, ki bistveno posegajo v organizacijo UL, reševanje prostorskih problemov, habilitacijo učiteljev in financiranje pedagoškega dela. V to silijo tudi velike, še precej neznane spremembe, ki jih prina- šajo (1) Zakon o delovnih razmerjih, (2) Zakon o sistemu plač v javni upravi, (3) novo povprečno financiranje pedagoškega in z njim povezanega raziskovalnega dela ter (4) negotovost bodočega financiranja raziskovalnih programov. Zato želi rektorjev kolegij že vnaprej tudi pisno seznaniti Senat in Upravni odbor UL s svojimi razmisleki in predlogi o: • reorganizaciji NTF; • razreševanju prostorskih problemov; • spremembah pri habilitiranju učiteljev; • financiranju pedagoškega dela. 2 Reorganizacija NTF 2.1 Stanje: Rektorjev kolegij je aprila 2003 sklenil sestati se z vodstvi fakultet, ki bi jih mogle spremembe najbolj prizadeti, in skupaj z njimi iskati rešitve, ki bi zagotovile čim manj boleče prilagodi-tve, predvsem pa socialno varnost zaposlenih. Ker je osnova za delovanje UL predvsem financiranje pedagoškega in z njim povezanega raziskovalnega dela, je bil kriterij za ugotovitev potencialne ogroženosti posamezne članice vpis študentov. Po tem kriteriju so najbolj ogroženi posamezni oddelki Naravoslovno tehnične fakultete in s tem sama NTF. Na prvem sestanku med vodstvoma NTF in UL, ki je bil 15. maja, naj bi se obe vodstvi seznanili s pogledi na: organizacijo NTF, vpisom, prehodnostjo oziroma pogoji za prehod študentov med letniki ter prostorskimi problemi NTF in članic UL, v katerih ima NTF prostore. Vodstvo UL je na podlagi pogovorov NTF poslalo svoje videnje problemov in rešitev, vodstvu NTF pa naj bi tudi samo predložilo realistične rešitve nastalih problemov; po nekaj prestavljanjih je bil ponovni sestanek 30. junija 2003. NTF je po razpadu Fakultete za naravoslovje in tehnologijo nastala iz oddelkov, ki niso imeli možnosti ali ambicij ustanoviti lastne fakultete. Zato jo sestavljajo oddelki, ki jih je le težko povezati v smiselno celoto in ki so razkropljeni po različnih stavbah drugih fakultet in inštitutov. Fakulteta je bila med vsemi članicami UL daleč najbolj prizadeta z dogajanji v slovenskem gospodarstvu in z razpadom Jugoslavije, od koder je prihajalo veliko študentov in kjer je bila NTF izredno cenjena institucija. Zanimanje za študij na nekaterih oddelkih se je drastično zmanjšalo, velik del vpisanih pa so študentje, ki si z vpisom zagotavljajo predvsem status študenta. Dogajanja v gospodarstvu in analize vpisa ne kažejo, da bi se zanimanje za vpis na posamezne oddelke NTF v bližnji ali bolj daljni 157 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 157 6.11.2019 10:30:04 prihodnosti lahko bistveno povečalo. Na to kaže pregled števila razpisanih mest in prijav študentov po posameznih oddelkih in oblikah študija (redni, izredni, univerzitetni, visokošolski), ki se v zadnjih štirih letih ni bistveno spremenil. Posebno kritična je situacija na »osrednjih« univerzitetnih programih NTF, to je na Oddelku za geotehnologijo in rudarstvo in na Oddelku za materiale in metalurgijo; samo malo boljša je na visokošolskih programih obeh oddelkov. Nekoliko bolje je na univerzitetnem programu Oddelka za tekstilstvo – smer grafična tehnologija, nič bolje pa ni na smeri tekstilstvo. Povsem drugačna je situacija na visokošolskih programih tega oddelka (z izjemo izrednega programa konfekcijske tehnike) in na rednem univerzitetnem oddelku oblikovanja teksti-lij in oblačil, na katerih prijave bistveno presegajo število razpisanih mest. Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko nima lastnih študentov; učitelji tega oddelka opravljajo pedagoške obveznosti na drugih članicah UL, oddelek pa je tudi prostorsko dislociran. Vodstvo UL je, da bi v danih okoliščinah zagotovilo obstoj oddelkov NTF in socialno varnost učiteljev, predlagalo, da NTF tudi sama predlaga ukrepe za razrešitev nastale situacije. Žal se zdi, da veliko alternativ ni. 2.2 Predlogi: Vodstvo UL meni, da je treba razmisliti tudi o ukinitvi NTF in pridružitvi posameznih oddelkov drugim članicam UL, in sicer: (1) pridružitvi Oddelka za geologijo in Oddelka za geotehnologijo in rudarstvo Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo; (2) pridružitvi Oddelka za kemijsko izobraževanje in informatiko Pedagoški fakulteti in/ ali Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo; (3) pridružitvi velikega dela Oddelka za tekstilstvo, ki se ukvarja predvsem z oblikovanjem, Oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost, ki bi se preimenovala v Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje; (4) pridružitvi Oddelka za materiale in metalurgijo Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, iz katere bi nastala Fakulteta za kemijo in materiale; (5) pridružitvi dela Oddelka za tekstilstvo Fakulteti za strojništvo. 3 Razreševanja prostorskih problemov 3.1 Stanje: Prostorski problemi UL po nekaj uspešnih letih konec devetdesetih let (FFA, FDV, FU, PF) ostajajo že nekaj let nespremenjeni oziroma so iz leta v leto večji. V prostorskih načrtih se poleg nadgradenj oziroma manjših novogradenj, financiranih iz lastnih virov članic in drugih virov (FMF, FFA, del študentskega stolpiča ob FDV, VŠZ, FF-Urška, glavna stavba UL, Jadranska 10), kot prioritete že nekaj let pojavljajo večje novogradnje za vse tri akademije, FKKT in FRI. UL si je po podpisu pisma o nameri med Ministrstvom za kulturo, takratnim Ministrstvom za šolstvo in šport, Mestno občino Ljubljana in UL v letu 2000 tudi sama prizadevala za odstranjeva-nje ovir za gradnjo akademij na Metelkovi. Žal pa je, zaradi povsem nesmotrne uporabe prostora in nesposobnosti oziroma nepripravljenosti mestnih in državnih oblasti na posege v »osvobojeno ozemlje« na Metelkovi, pred mesecem postalo jasno, da gradnja akademij na Metelkovi ni mogo- ča. Ponujana alternativna lokacija »Rog« je mnogo predraga, negotova in neprimerna. Medtem je MOL na posredovanje MŠZŠ našel dve novi prostorski alternativi; nekdanja »klavnica« v Poljanskem predmestju in »POP« ob Linhartovi cesti za Bežigradom. Na obeh lokacijah je MOL lastnik manjšega dela zemljišča, na obeh so potrebni veliki dodatni odkupi zemljišč. Pri tem bi bil nakup v alternativi »klavnica« enostavnejši, saj je Mercator komunalno opremljeno zemljišče pripravljen prodati, zapleti pa lahko nastanejo zaradi visoke cene in varstva kulturne dediščine. Nakup na lokaciji »POP« bi bil zaradi več lastnikov bolj zapleten, najbrž pa bi odpadli problemi z varstvom kulturne dediščine. 158 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 158 6.11.2019 10:30:04 Novogradnji FKKT in FRI naj bi bili na lokaciji zahodno od Biotehnične fakultete oziroma južno od Večne poti. Velik del za gradnjo potrebnega zemljišča na lokaciji »Večna pot« je že v lasti MOL, vendar se Vlada RS in MOL ne moreta sporazumeti o ceni, odkup pa bi omogočil hiter začetek gradnje obeh fakultet, če bi temu namenili del poskusnih polj BF (ki so dejansko neuporabljena). Upravni odbor UL je že v preteklem letu vladi in pristojnim ministrstvom predlagal, da del sredstev za gradnjo študentskih domov in posodabljanje univerze pridobi z ustrezno ureditvijo poslovanja študentskih servisov pri posredovanju dela študentom. Ta predlog UL ni nikdar dobil odgovora, v letošnjem letu pa je vlada sprejela nekakšno minimalistično rešitev o povečani koncesijski dajatvi, namenjeni gradnji študentskih domov. Istočasno je Vlada RS po posvetovanju z vodstvom UL sprejela sklep, po katerem je parlamentu predložila Zakon o poroštvu RS za kredite UL, UM in ŠOS. Po tem zakonu bi UL lahko v tujini najela kredit v višini 5.250.000.000 SIT; kredit bi črpala v skladu s svojimi prioritetami in ga odplačevala po pogodbi, ki bi jo sklenila z MŠZŠ. Kredit bi skupaj s sredstvi v proračunih do leta 2009 (v skupni višini 18 mrd. SIT) omogočil novogradnje le ob zelo smotrni izrabi sredstev in prostorov, ki jih UL že ima. 3.2 Predlog: Brez podrobnejših izračunov se kot realistični kažeta dve alternativi. Po prvi, ki je povezana tudi z reorganizacijo NTF, je smiselno na lokaciji »Večna pot« zgraditi vse tri akademije in FRI, ne pa FKKT, ki bi ostala na zdajšnji lokaciji zaradi pridružitve dela NTF in sinergije s FFA. V tem primeru bi morali obnoviti prostore FKKT in NTF, dokončno izseliti vse druge oddelke iz FF, ki bi v letu 2003 pridobila še prostore v glavni stavbi UL in v »Urški«, realistična pa postaja morebitna izpraznitev stavbe srednjih šol na Aškerčevi. Časovno bi bila to najkrajša in tudi najce-nejša varianta, saj je v dogovoru z MOL in z zamenjavami mogoče doseči, da cena zemljišča ne bi povečevala stroškov gradnje. Po drugi alternativi bi FKKT in FRI gradili na lokaciji »Večna pot«, za akademije pa bi si skupaj z MŠZŠ prizadevali pridobiti lokacijo »klavnica« ali »POP«. V tem primeru bi bilo dodatno odkupovanje zemljišč od zasebnih lastnikov na lokaciji »Večna pot« najbrž nepotrebno. Časovno ja varianta manj ustrezna in mnogo dražja. 4 Spremembe v habilitiranju učiteljev 4.1 Stanje: UL ima kar 1500 različnih habilitacij, kar daleč presega število na katerikoli univerzi v svetu. Zato vodstvo že nekaj časa opozarja na smiselnost habilitacij po širših področjih namesto po predmetih. Širše habilitacije so smiselne tako za reševanje morebitnih socialnih problemov, povezanih z novim načinom financiranja, ki bo mnogokrat zahteval opiranje predvsem na polno zaposlene učitelje na članicah ali znotraj UL. Poleg tega imajo širše habilitacije in istočasno zahteva, da je učitelj na dodiplomski ravni sposoben predavati več predmetov s svojega področja, velik pomen tudi za dvig kvalitete pedagoškega dela. Vse ugledne univerze v svetu (posebno v ZDA) od svojih učiteljev zahtevajo sposobnost predavati splošni predmet, ki je temelj njegove specialnosti, in celo letno menjajo predavatelje splošnih predmetov. 4.1 Predlog: Vodstvo UL prosi članice, da pred prvo jesensko sejo Senata razmislijo o širjenju habilitacijskih področij in istočasnem krčenju njihovega števila. 5 Enačba za financiranje pedagoškega dela 5.1. Stanje: Vodstvo UL je Senat UL že na prejšnji seji s posebnim papirjem seznanilo s problemi uvedbe novega načina tako imenovanega povprečnega financiranja. Medtem se oblikovanje ustrezne enačbe za finansiranje pedagoškega in z njim povezanega raziskovalnega dela nadaljuje v 159 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 159 6.11.2019 10:30:04 komisiji MŠZŠ, v kateri sodelujejo tudi učitelji UL. Delovna skupina za novo financiranje na UL je izvedla veliko simulacij financiranja članic in pri tem upoštevala različne načine delitve sredstev, ki jih poznajo evropske dežele. 5.2. Predlog: Vodstvo UL meni, da enačba za izračune deležev financiranja, ki bi upoštevala samo število študentov in diplomantov ter razdelitev članic v pet skupin, za UL zaradi raznolikosti ni primerna; v edini deželi, kjer so jo uporabili, to je na Portugalskem, je tak način imel katastrofal-ne posledice in so ga pravkar opustili. UL sicer za notranjo razdelitev lahko uporabi svojo enačbo, vendar pa vodstvo UL meni, da se »nacionalna« enačba zaradi deleža, ki ga ima UL v visokošolskem izobraževanju v Sloveniji, ne bi smela bistveno razlikovati od enačbe UL. UL pri tem predlaga, da se v enačbi poleg študentov z veliko utežjo pojavijo tudi učitelji oziroma »dota«. Čeprav je gotovo, da je sedanji sistem financiranja povzročil nepravilno porazdelitev učiteljev po fakultetah (v preteklosti odvisno predvsem od dobrih »zvez« posameznih članic z MŠZŠ), pa ni mogoče delati revolucio-narnih sprememb. Na osnovi opravljenih simulacij kolegij predlaga delovni skupini na MŠZŠ, da uvede v Uredbo komponento za osnovno delovanje univerz po eni od predlaganih rešitev ali kakšni sorodni varianti, ker bo le tako možno zagotoviti dolgoročno stabilno financiranje. Zato rektorjev kolegij daje v razmislek eno od variant za enačbo: A: uvedba štirih komponent: KOPD 37 %, SRK 37 %, pedagoški output 20 % in razisko- valni output 6 %, ali B: model »učiteljskih mest«: PUM 74 %, pedagoški output 20 % in raziskovalni output 6 %. Predvidena reorganizacija Naravoslovnoteh- takoj pripravljene skrčiti število in razširiti pod-niške fakultete je spodletela, reševanje prostorskih ročja ali pa so jih že imele, druge so se upirale. problemov se je premaknilo za desetletje, zmanj- Komisiji Senata, v kateri sta sodelovala še profe- šanje števila habilitacijskih področij in njihovo šir- sorja Janez Kranjc s Pravne fakultete in dolgoletni jenje je le delno uspelo, zdaj pa naj bi vse skupaj predsednik habilitacijske komisije profesor Aljozij spet šlo v nasprotno smer, kolikokrat so spremi- Kodre s Fakultete za matematiko in fiziko, je po njali sistem financiranja, pa ne vem. Nasproto- dolgih prizadevanjih uspelo najti nakakšen ne pre-vanj delno uspešnemu zmanjšanju števila habi- več konsistenten kompromis. litacijskih področij – na Univerzi v Ljubljani jih Med stvari, ki jih nisem maral početi, je sodilo je bilo kar 3000, uspelo nam jih je zmanjšati na pisanje strategij in poročil; zdi se mi, da za delova-400 – nisem nikoli dobro razumel; brez dvoma so nje Univerze v Ljubljani povsem zadošča izredno učitelji lahko strokovnjaki na zelo ozkem podro- dobro napisano Poslanstvo Univerze v Ljubljani, ki čju, a vsak mora biti sposoben predavati osnove naj bi ga mnogo let prej napisal profesor Ivan Svet-bolj splošnega predmeta na ravni dodiplomskega lik, in da ne potrebujemo nič drugega. Strategiji študija; nič ni narobe, če je nekaj učiteljev habili- sem se do konca uspešno izmikal, poslovnim poro-tiranih za isti, a širši predmet; še zmeraj se ve, na čilom, ki sem jih prej ko ne le podpisal, sestavili pa katerem ozkem področju je vrhunski strokovnjak. so jih drugi, pa ne. Spet bom za prikaz problemov Odzivi fakultet so se razlikovali: nekatere so bile uporabil kar poslovno poročilo za leto 2003. 160 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 160 6.11.2019 10:30:04 Poslovno poročilo za leto 2003 1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje Univerza v Ljubljani je v letu 2003 opravljala izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško, strokovno in drugo dejavnost v skladu z naslednjimi predpisi: • Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS 67/93, 99/99 in 64/01), • Odlok o oblikovanju Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, 28/00), • Statut Univerze v Ljubljani z dne 9. januarja 2001, • Nacionalni program visokega šolstva v RS z dne 26. 2. 2002. Univerza je posredni proračunski uporabnik, ki ga zavezujejo določbe Zakona o javnih finan-cah (Uradni list RS 79/99) in Zakona o računovodstvu (Uradni list 23/99). 2 Dolgoročni cilji Univerze v Ljubljani Program, ki ga je za razdobje 2001–2005 v letu 2001 sprejel Senat UL, izhaja iz programa za prejšnje razdobje, temelji na Poslanstvu in Statutu UL, upošteva predvideni razvoj visokega šolstva (kakršnega opredeljuje pozneje sprejeti Nacionalni program visokega šolstva) in raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji, tradicijo UL, njeno velikost (60.205 študentov, 4.326 zaposlenih, sestavljenost in raznolikost – 22 fakultet, ena visoka šola in tri umetniške akademije) ter dejanski obseg (razliko med normativi in financiranjem) in predvideni način financiranja. Dolgoročni cilji Univerze v Ljubljani so: • ostati raziskovalna univerza ter najpomembnejša znanstvena in izobraževalna institucija v Sloveniji; • zadržati znanstveno in politično ter povečati izobraževalno in finančno avtonomijo; • zagotavljati vključevanje v evropske in svetovne tokove izobraževanja; • omogočati članicam strokovno dejavnost na področjih, na katerih opravljajo izobraževalno in raziskovalno delo; • biti integrirana univerza z veliko decentralizacijo upravljanja na raven članic; • reševati prostorske probleme in probleme, povezane z opremljenostjo; • dobro sodelovati z visokošolskimi, raziskovalnimi in drugimi institucijami doma in v tujini. 3 Letni cilji Univerze v Ljubljani Letni cilji Univerze v Ljubljani so sestavina dolgoročnih ciljev oziroma njihova konkretizacija v posameznem letu. V letu 2003 so bili poudarjeni: • sistematično spremljanje in izboljševanje kvalitete pedagoškega procesa ter postopno zmanjševanje deleža izrednih študentov; • izboljšanje habilitacijskih postopkov in ocenjevanja kvalitete učiteljev s strani študentov (ankete); • uveljavljanje bolonjskega procesa in uvedba kreditnega sistema in dodatka k diplomi; • nadaljevanje uveljavljanja interdisciplinarnih programov na ravni UL in sodelovanja z gospodarstvom ter z drugimi visokošolskimi in raziskovalnimi organizacijami; • informatizacija UL (kadrovska, študijska in poslovna informatika); • uveljavitev enotne podobe UL; • priprave na nov način financiranja; 161 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 161 6.11.2019 10:30:04 • razreševanje lastninskih razmerij, pridobitev in vpis premoženja, ki po Zakonu o visokem šolstvu prehaja v last UL; • nadaljevanje obnove »deželnega dvorca«. 4 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih letnih ciljev Čeprav UL v letu 2003 ni izpolnila vseh za to leto zastavljenih ciljev, se ni umikala od dolgoročnejše poti, začrtane v Poslanstvu UL iz leta 1996. UL se je v letu 2003 soočala z različnimi bolj ali manj pričakovanimi problemi ter spremembami v okolju. Probleme je razreševala razumno in skladno s programom dela. 4.1 Sistematično spremljanje in izboljševanje kvalitete pedagoškega procesa ter postopno zmanjševanje deleža izrednih študentov Na UL je bilo v šolskem letu 2003–2004 vpisanih 60.205 študentov, od tega 45.054 rednih in 10.685 izrednih; 35.523 na univerzitetnih in 20.216 na visokošolskih programih ter 4.466 na podiplomskih programih. UL je tudi v preteklem letu nadaljevala s postopnim zmanjševanjem deleža izrednih študentov v skladu s pravili, da število izrednih študentov ne more biti večje kot 50 odstotkov števila rednih študentov in da je vsakemu rednemu študentu omogočen prestop oziroma vpis med redne študente višjega letnika po pogojih, ki veljajo za redne študente, če so zato zagotovljeni prostorski pogoji. UL je tudi v letu 2003 spremljala kvaliteto pouka na svojih članicah na podlagi poročil Komisije za samoocenjevanje kakovosti, ki so jih obravnavali Senat in drugi organi UL; poročila kažejo na veliko enotnost v pogledih na nujnost izboljšanja kvalitete študija in na poti, kako to doseči. V letu 2003 je na dodiplomskih programih diplomiralo skupaj 7.560 (v letu 2002 7.775) študentov, od tega 4.147 na univerzitetnih in 3.413 na visokošolskih. V letu 2003 je doktoriralo 319 (311), magistriralo 641 (690), specializacijo pa končalo 106 (64) študentov. UL je septembra 2003 imela skupaj 4.326 (4.398) zaposlenih; od tega jih je bilo 3.652 (84,4 %) (3.582, 81,4 %) v rednem, 188 (4,4 %) (178,4 %) v dodatnem, 134 (3,1 %) (66, 1,5 %) v dopolnilnem delovnem razmerju, 352 (8,1 %) (572, 13,0 %) oseb pa je bilo zaposlenih po pogodbah. Temu je ustrezalo 31.071 (30.194) količnikov za plače: 96,8 % (93,1 %) za redno zaposlene, 1,3 % posebej za asisten-te stažiste in 1,9 % za zaposlene po pogodbah. Kvaliteta pedagoškega dela je tesno povezana s kvalitetnim raziskovalnim delom. K temu so prispevala sredstva za individualno raziskovalno delo in sodelovanje v raziskovalnih programih. V njih je sodelovalo 40 odstotkov raziskovalcev (doktorjev, magistrov in drugih raziskovalcev) oziroma 68 odstotkov doktorjev znanosti. Ker je UL imela 287 FTE-jev, je doktorju znanosti pripadlo v povprečju 0,18 FTE-jev, na raziskovalca pa 0,095 FTE-jev. 4.2 Nadaljnje uveljavljanje interdisciplinarnih programov na ravni UL in sodelovanja z gospodarstvom ter z drugimi visokošolskimi in raziskovalnimi organizacijami UL je že v letu 2002 (po Biomedicini uveljavljeni v letu 2000) začela nova podiplomska univerzitetna programa Statistika in Varstvo okolja; manj uspešno pa je bilo ponovno dogovarjanje o uvedbi univerzitetnega podiplomskega programa Materiali. UL je tudi v letu 2003 sodelovala s tujimi univerzami v okviru sklenjenih sporazumov pri izmenjavi učiteljev in študentov z državami EU, vzhodnoevropskimi državami, ZDA in Japonsko. UL je povečala aktivnost v Evropskem združenju univerz (EAU), Združenju univerz glavnih mest (UNICA) ter v Utrechtski mreži. Povečala se je tudi izmenjava števila študentov v okviru Socrates/ Erazmus programa. UL je podpirala tudi neposredno mednarodno sodelovanje članic. Po dolgotrajnih razgovorih z ustanovitelji Podiplomske šole IJS je prišlo do dogovora, po katerem naj bi podiplomsko šolo ustanovili brez soustanoviteljstva UL, ki pa bo po njeni ustanovitvi 162 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 162 6.11.2019 10:30:04 z njo podpisala okvirni sporazum o sodelovanju učiteljev UL. Podobne krovne sporazume je UL podpisala z Univerzo v Mariboru in novo Primorsko univerzo. Kljub drugačnemu splošnemu mnenju sodelovanja UL z gospodarstvom ni malo, je pa razprše- no in na različnih fakultetah različno organizirano. V preteklem letu je UL začela postopke za ustanovitev univerzitetnega inkubatorja, ki so se konec leta končali; v bodoči inkubator naj bi vključili nekaj oblik sodelovanja z gospodarstvom. 4.3 Uveljavljanje bolonjskega procesa in uvedba kreditnega sistema in dodatka k diplomi Senat UL je ustanovil Komisijo za spremljanje bolonjskega procesa in pozval članice k pripravi programov. Obenem je sprejel sklep o uvedbi ECTS-kreditnega sistema za vse dodiplomske študijske programe. S tem je končana prva faza uvedbe ECTS-kreditnega sistema, za njegovo izvedbo predvsem na področju izmenljivosti pa bo v prihodnjih letih potrebno dodatno usklajevanje med članicami. Izdelani so tudi obrazci Priloge k diplomi v slovenščini in angleščini; članice so pripravile vzorce za 80 študijskih programov na dodiplomski ravni, pripravljeni pa so tudi vzorci za podiplomska univerzitetna študijska programa Biomedicina in Statistika. 4.4 Izboljšanje habilitacijskih postopkov in ocenjevanja kvalitete učiteljev s strani študen- tov (ankete) Ker je kakovostno univerzitetno izobraževanje nujno podprto z raziskovalnim delom učiteljev, je UL vztrajala na visokih raziskovalnih merilih za napredovanje, ki jih je na svojih članicah uveljavljala prek habilitacijske komisije (HK) Senata UL. HK je v preteklem letu obravnavala približno 400 zadev in sama ali prek Senata UL uveljavljala merila, ki bi zagotovila hitrejše in pravičnejše postopke napredovanja. To je pogoj za uveljavitev ustavnega načela avtonomnosti UL oziroma ne-iztožljivost napredovanj. Postopoma se je uveljavljal enoten sistem študentskih anket in njihova ob-delava. HK je skupaj s Statutarno komisijo nadaljevala s pripravo meril za priznanje umetniških del na ravni UL, s katerimi bi dela na umetniškem področju mogli primerjati z doktoratom znanosti. 4.5 Informatizacija UL V letu 2003 se je nadaljevala prva faza uvajanja informatizacije UL, ki temelji na Strateškem planu informatizacije, ki ga je sprejel UO UL. Z njim naj bi si UL zagotovila informacije o študijskih, kadrovskih in poslovnih procesih in njihovo usklajevanje na ravni UL in posameznih članic. Pri tem se je UL odločila, da izkoristi že obstoječo informatizacijo na posameznih področjih in jo poveže v celoto. Zaradi novega načina financiranja, ki do konca leta še ni bil povsem dorečen in uveljavljen z Uredbo o financiranju, je pri uvedbi poslovnega sistema nastal zamik. Nadaljevala se je tudi modernizacija Metulja. 4.6 Uveljavitev celostne podobe UL UL je v letu 2003 dokončno uspešno uveljavila novo celostno podobo UL z novimi indeksi, diplomami, znaki, enotnimi študentskimi izkaznicami za vse knjižnice znotraj UL ter za NUK in CTK. Večina članic je sprejela in začela uporabljati celostno podobo, nekaj pa jih zaenkrat vztraja pri svojih dosedanjih podobah. 4.7 Priprave na nov način financiranja S pripravami na nov način »lumpsum« financiranja se je UL ukvarjala skoraj polovico leta 2003 in pri tem tesno sodelovala z MŠZŠ pri pripravi Uredbe o financiranju. Skrbne priprave in uveljavitev sistema 80:20 s prehodom na 70:30 naj bi omogočilo zanesljiv prehod na nov sistem financiranja v začetku 2004. 4.8 Razreševanje lastninskih razmerij, pridobitev in vpis premoženja Pri razreševanju lastninskih razmerij se je nadaljeval nerazumljiv zastoj na strani MŠZŠ, zato ostaja vprašanje dejanskega prenosa premoženja na UL, ki ga zahteva ZVŠ še naprej nejasno. Še 163 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 163 6.11.2019 10:30:04 večji zastoji so, kljub dobremu sodelovanju z ustreznimi službami, nastali pri razreševanju prostorskih problemov univerze, saj so se potencialne lokacije za akademije in ostale članice UL (FKKT, FRI), ki bi omogočile razrešiti prostorske probleme tudi drugih članic (FF), vedno znova pokazale za nerealistične. 4.9 Nadaljevanje obnove »deželnega dvorca« V letu 2003 je bila uspešno dokončana obnova notranjosti, strehe in notranje fasade glavne stavbe UL, konec leta pa so se začele priprave za obnovo zunanje fasade, ki naj bi jo opravili v letu 2004. 5 Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic Pri izvajanju programa dela v letu 2003 ni prišlo do nedopustnih ali nepričakovanih posledic, prihaja pa do velikih zamikov v izpolnjevanju ciljev, predvsem pri razreševanju prostorskih problemov. 6 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz poročil preteklega leta V preteklem letu se je v primerjavi z letom prej povečalo število študentov, število novo vpisanih študentov, zmanjšalo pa se je število diplomantov na dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju. Čeprav tudi v preteklem letu ni prišlo do izrazitega izboljšanja učinkovitosti študija oziroma njegovega skrajševanja (ob poslabšanju razmerja študent/učitelj bi večja učinkovitost – skrajševanje časa študija – mogla kazati celo na zmanjšanje kvalitete). Vendar se je osip študentov iz prvega v drugi letnik zmanjšal, saj je prehodnost znašala 58 % (lani le 53 %). Prehodnost je bila precej višja na univerzitetnih programih, poveča pa se tudi v višjih letnikih; na prehodu iz drugega v tretji letnik znaša 83, na prehodu iz tretjega v četrti letnik pa 89 odstotkov. Stopnja prehodnosti se med posameznimi članicami močno razlikuje. Velik osip v prvem le- tniku ima več razlogov; najpomembnejši so: prevelika prehodnost v srednjih šolah, sistem vpisa, ki samo navidez omogoča vpis po dejanskih željah, množičnost in poslabševanje razmerja študent/ učitelj ter fiktiven vpis, povezan z materialnimi bonitetami statusa študenta. 7 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja Univerza z javnimi sredstvi, ki jih pridobiva za pedagoško delo, doslej pravzaprav sploh ni mogla gospodariti, saj je poraba sredstev malone popolnoma določena z državnim proračunom in »krovno« pogodbo med MŠZŠ in UL. V njej določena sredstva za plače in druge osebne prejemke (ki so v celoti določeni s strani države) predstavljajo iz leta v leto večji delež finančnih sredstev, medtem ko se je delež sredstev za materialne izdatke skrčil na 8 odstotkov skupnih sredstev, delež vnaprej nedoločenih sredstev za razvoj (rektorjev sklad) pa na tisočinko skupnih sredstev. Javnih sredstev, ki bi na ravni univerze omogočala gospodarjenje, zato skoraj ni, saj zasebna sredstva za javno dejavnost pridobivajo članice UL in z njimi zagotavljajo svoje normalno poslovanje, samo v izredno majhnem delu pa jih po sklepu UO namenjajo realizaciji skupnih nalog. 8 Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora Finančni nadzor UL se je v preteklem letu ob prizadevnem strokovnem delovanju Upravnega odbora močno izboljšal, obenem pa je UL pridobila lastnega revizorja. Poslovanje, ki so ga omogočili v letu 2002 zaključen vpis UL in njenih članic v sodni register ter vpis v Poslovni register, ter v istem letu pridobljene davčne in nove matične številke omogočajo jasno identiteto članic ter njihovo 164 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 164 6.11.2019 10:30:04 polno odgovornost za dejavnost po 16. členu Statuta UL oziroma 10. členu ZVŠ. Priprave na nov način financiranja v letu 2003 naj bi omogočale tudi transparentno delovanje sistema in ustrezen finančni nadzor s strani univerzitetnega revizorja, to pa tudi nadzor s strani MŠZŠ. Zamude pri tem bi lahko povzročile le zamude pri informatizaciji poslovanja. 9 Pojasnila na področjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi, in predlogi za doseganje zastavljenih ciljev Univerza v Ljubljani zaradi svoje velikosti, sestavljenosti in tradicije lahko cilje dosega le s strpnim dialogom znotraj univerze in z drugimi organizacijami, ki so podobno kot UL omejene z natančni-mi predpisi in finančnimi sredstvi. Tudi v letu 2003 se je nadaljevalo nespoštovanje normativov s strani države, ki naj bi omogočali kvalitetno delo (kadrovski, prostorski in tako dalje), saj so sredstva za približno 20 % manjša, kot pa bi morala biti po normativih. To se ob povečanem številu študentov kaže v neustreznem razmerju študent/učitelj in še bolj v kritičnem pomanjkanju sredstev za materialne izdatke. Zdajšnje razreševanje problemov s tako imenovanim izrednim oziroma plačljivim študijem je neustrezno in dolgoročno škodljivo. Ker ni verjetno, da bi se financiranje nacionalnega programa bistveno povečalo, bo UL morala ob zagotovitvi večje avtonomije pri porabi sredstev v okviru novega sistema financiranja povečati tudi odgovornost za njihovo racionalno uporabo. Največ problemov je v letu 2003 povzročila negotovost o uveljavitvi novega načina financiranja pedagoškega in raziskovalnega dela. UL je izdelala vrsto simulacij delovanja novega sistema financiranja in njegovih posledic za univerzo in posamezne članice. Veliko problemov je bilo tudi na področju financiranja raziskovalnega dela, saj se je izteklo prejšnje petletno in začelo novo petletno obdobje financiranja raziskovalnih programov. V finančnem agregatu se sicer položaj UL ni poslabšal, posamezne članice pa so imele veliko pripomb na izbirne postopke in na odvzem pasov-nega financiranja tudi na področjih, na katerih ima UL raziskovalce, ki niso pedagoški delavci, in še več na delitev sredstev za infrastrukturno dejavnost, ki je v popolnem nesorazmerju z obsegom raziskovalnega dela. Za začetek uveljavljanja bolonjskega procesa je nujna sprememba nekaj členov Zakona o visokem šolstvu, ki pa niso bili spremenjeni. Senat UL se je odločil proti hitenju in za previdno, selektivno uveljavljanje procesa ter ustanovil poseben odbor za spremljanje dogajanj v bolonjskem procesu. V letu 2003 kljub prizadevanjem UL ni prišlo do premikov pri izboljševanju izredno slabih prostorskih razmer na nekaj članicah: začetka gradnje akademij na Metelkovi in novih prostorov za Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteto za računalništvo in informatiko, kar bi omogočilo razrešiti prostorske probleme drugih fakultet. Uspešno pa je potekalo delo na obnovi deželnega dvorca. Delo pri uveljavljanju statusa nepremičnin, ki jih mora po Zakonu o visokem šolstvu država prenesti v last UL, ta pa jih vpisati v zemljiško knjigo, je kljub prizadevanjem uprave UL, da se dokonča vsaj za vse nepremičnine, na katerih je lastniški status nesporen, zastalo zaradi povsem nerazumljivega zavlačevanja ustreznih služb na MŠZŠ. 10 Ocena učinkov poslovanja neposrednega uporabnika na druga področja, predvsem na gospodarstvo, socialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora Univerza v Ljubljani je daleč najpomembnejša visokošolska in tudi raziskovalna organizacija v Sloveniji; na druga področja vpliva predvsem z izobraževanjem, pa tudi z raziskovalnim delom 165 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 165 6.11.2019 10:30:04 ter s povezovanjem z gospodarstvom. Njenih vplivov ni mogoče enostavno kvantificirati, brez dvoma pa je povečevanja znanje daleč najpomembnejši element gospodarskega in družbenega razvoja. UL opravlja tudi pomembno socialno funkcijo, saj študentje UL predstavljajo 3 % pre-bivalstva Slovenije. Rektor Jože Mencinger V Ljubljani, 20. februarja 2004 Moje rektorsko delo se je počasi končevalo; v letih 2004 in 2005 se ni zgodilo nič takšnega, kar bi se bistveno razlikovalo od tistega, kar se je dogajalo v letih pred tem. Morda sem kaj pozabil, vse važne stvari pa sem povedal v poslovilnem govoru, ko sem »oblast« predal novoizvoljeni in obenem prvi rekto- rici profesorici Andreji Kocijančič. Ljubljana, september 2012 166 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 166 6.11.2019 10:30:04 AKAD. PROF. DR. JOŽE MENCINGER (portret: Zdenko Huzjan) Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 167 6.11.2019 10:30:05 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 168 6.11.2019 10:30:05 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 169 6.11.2019 10:30:05 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 170 6.11.2019 10:30:05 prof. dr. Andreja Kocijančič 41. rektor, prva rektorica, v letih 2005–2009 Prof. dr. Andreja Kocijančič se je rodila 28. ustanoviteljic univerzitetnega, interfakultetnega po-julija 1942 v Ljubljani, kjer je opravila tudi diplomskega študija Biomedicina. Bila je tudi predvse stopnje formalnega izobraževanja. Di- sednica Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije. plomirala je leta 1966 na Medicinski fakulteti, Na predlog Senata Medicinske fakultete jo specialistični izpit iz interne medicine je opravi- je 21. junija 2005 Senat Univerze v Ljubljani v la leta 1971, doktorirala pa je leta 1976. Od leta drugem krogu tajnih volitev izvolil za prvo rekto-1975 je raziskovalno delovala in vodila projekte rico Univerze v Ljubljani. Dr. Andreja Kocijančič s področja metabolnih in hormonskih motenj. je na podlagi dolgoletnega poznavanja delovanja Objavila je 218 znanstvenoraziskovalnih in stro- Univerze v Ljubljani in ob upoštevanju dveh po-kovnih člankov v recenziranih revijah in knjigah, membnih listin (Magna Charta Universitatum iz več znanstvenih in strokovnih monografij ter bila leta 1988 in Poslanstvo Univerze v Ljubljani iz soavtorica univerzitetnih učbenikov in številnih leta 1996) izoblikovala program sodobne, evrop-monografskih publikacij. Delovala je v domačih sko usmerjene univerze. in tujih strokovno-administrativnih telesih ter Rektorski mandat dr. Andreje Kocijančič je za- organi zirala mednarodne kongrese in domača znamovala prenova študijskih programov, ki se je strokovna srečanja. začela leta 2004, se v njenem mandatu intenzivirala Po diplomi je bila zaposlena v različnih zdra- in bila uspešno zaključena do zakonskega roka leta vstvenih ustanovah, kjer je zasedala vodstvene polo- 2009. Zavzemala se je za uresničevanje osnovnih žaje. Akademsko kariero je začela leta 1978, kot do- bolonjskih načel, opozarjala na nezadostne pogoje centka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani za izboljšave študija in na nekatere napačne sistem-za področje interne medicine. Izredna profesorica je ske ukrepe ter kritično opozorila na pomanjkljivo-postala leta 1984, redna profesorica pa leta 1989. sti v novi programski strukturi. Aktivna je bila tudi Bila je mentorica 6 magistrandom in 10 doktoran- v razpravah o spremembah zakonov v zvezi z uni-dom. Med letoma 1995 in 2003 je bila predstojnica verzo in v slovenski Rektorski konferenci, ki jo je Katedre za interno medicino Medicinske fakultete nekaj časa tudi vodila. Univerze v Ljubljani in v obdobju 1996–2002 pro- Za boljšo povezanost univerze z gospodar- dekanja Medicinske fakultete UL. Poleg funkcij na stvom je bil na pobudo rektorice oblikovan kolegij fakulteti je opravljala tudi pomembne funkcije na gospodarstvenikov. Leta 1999 je prejela zlato plake-univerzi, kjer je bila predsednica Komisije za podi- to Univerze v Ljubljani, leta 2010 pa naziv zaslužna plomski in doktorski študij in ena izmed glavnih profesorica. Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 171 6.11.2019 10:30:05 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 172 6.11.2019 10:30:05 Pogledi rektorice na delo Univerze v Ljubljani Motivi za kandidaturo in volilni • Univerza v Ljubljani mora ostati enotna in av- program tonomna. K • Univerzo v Ljubljani je potrebno internaciona- ot zdravnica sem vse življenje delala v bolni- lizirati. šnicah, hkrati pa sem od svojega 29. leta uči- • Potrebno je preseči razdrobljenost raziskoval-la na Medicinski fakulteti (MF) v Ljubljani. nega dela. Vedela sem, da je Medicinska fakulteta del Univerze • Potrebno je dvigniti kakovost in jo stalno sprev Ljubljani, vendar te povezave nisem niti najmanj mljati. občutila. Najbrž nič drugače kot dobršen del asisten- • Univerzo v Ljubljani je potrebno povezati z gotov in učiteljev drugih fakultet in akademij, katerih spodarstvom in družbenim okoljem. prostorska razpršenost in organizacijska samostojnost • Potrebno je nameniti posebno skrb reševanju niti ne omogočata občutka pripadnosti širši akadem-prostorskih problemov. ski skupnosti. Prav tako se nisem niti povsem zavedala • Potrebno je izboljšati organiziranost in poslo-prednosti, ki jih lahko nudi univerzitetna raznolikost, vodenje na Univerzi v Ljubljani. niti nisem občutila kakšnih posebnih dolžnosti do nje. Opažala sem, da tako čuti tudi večina študentov, ki je Program sem predstavila na vseh članicah univerzo zaznavala bolj kot zgradbo na Kongresnem Univerze v Ljubljani razen na Fakulteti za kemijo trgu kot pa skupnost, ki ji pripadajo. in kemijsko tehnologijo, od koder je bil eden od Prvi pravi stik z Univerzo v Ljubljani sem imela mojih protikandidatov. Ne vem, ali je bila prepri-kot članica (od 1995 do 1999) in nato kot predse- čljivost programa ali moja neodvisnost od bolj ali dnica Komisije za podiplomski in doktorski študij manj znanih univerzitetnih interesnih skupin, ki (od 1999 do 2003). Takrat sem šele doumela po- jih tedaj niti nisem poznala, ali kaj drugega tisto, men in veličino univerzitetne institucije. In prav to, kar je prepričalo večino volilcev. Gotovo pa ni bil vzbuditi občutek pripadnosti Univerzi v Ljubljani, zanemarljiv vpliv neformalnih interesnih skupin je bil eden od motivov za mojo kandidaturo. in njihovih vodij, katerih moč sem občutila med Drugi motiv je bilo spoznanje, da je naša uni- rektorovanjem in tudi pozneje pri volitvah mojega verza premalo cenjena doma in v mednarodnem naslednika. prostoru. Prepičana sem bila, da je kakovost Uni- verze v Ljubljani mnogo večja od stereotipnih oma- Prorektorska ekipa, Upravni odbor, lovaževalnih mnenj, ki so posledica pomanjkanja samozavesti oziroma poveličevanja tujega. Moje Študentski svet prepričanje je utrjevalo tudi védenje, da so bili naši Po izvolitvi sem se najprej lotila sestave prorektor-diplomanti vedno cenjeni in lahko zaposljivi doma ske ekipe izmed kandidatk in kandidatov, ki so jih in v tujini. Torej bi bilo treba univerzo drugače evidentirale univerzitetne članice. Pred dokončno predstaviti in ji dati ugled, kot ga zasluži. odločitvijo sem se posvetovala s prejšnjim rektor- To sta bila tudi glavna motiva za mojo kandi- jem prof. dr. Jožetom Mencingerjem in glavnim daturo, ki sta odločilno vplivala na pripravo volil- tajnikom Univerze v Ljubljani dipl. iur. Mišo nega programa. Kranjc. Izbrali smo zares dobro ekipo. Še danes mi Poglede na vodenje Univerze v Ljubljani sem je žal, da zaradi statutarnih omejitev nisem mogla strnila v sedem točk: povabiti k sodelovanju še nekaterih evidentiranih 173 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 173 6.11.2019 10:30:05 in izjemnih profesorjev. V izbrani rektorski ekipi sestava novega Upravnega odbora precej drugačno so sodelovali: prof. dr. Peter Maček, zadolžen za videnje bistva univerze in umestitve članic v univer-znanstvenoraziskovalno delo, pravice intelektualne zitetno skupnost. Strateški plan rektorske ekipe pa lastnine, knjižnično dejavnost in doktorski študij, je bil že skoraj udejanjen in tako ni bil več odvisen prof. dr. Julijana Kristl, zadolžena za izobraževalno od aktualnega predsednika prof. dr. Dušana Mra-dejavnost, bolonjsko prenovo in informatizacijsko morja in drugih članov Upravnega odbora. infrastrukturo, in prof. dr. Ivan Svetlik, zadolžen za V rektorski ekipi je dejavno sodeloval tudi področje kakovosti in mednarodnega sodelovanja predsednik (predsednica) Študentskega sveta Uniter za delo s študenti (do leta 2008, ko postane mi- verze v Ljubljani. Sodelovanje s študentsko orga-nister za delo in socialne zadeve). nizacijo je bilo izrazito dobro do konca leta 2008. Že v svojem programu sem zapisala, da bom Podpisali smo listino o partnerstvu in sodelovali pri ločila funkcijo rektorice od funkcije upravljanja. več projektih, na primer prenovi študentskih anket Menila sem, da je za to delo primernejši poslov- o pedagoškem delu učiteljev in sodelavcev. Želela ni direktor univerze. Čeprav je več kot razumljivo, sem, da bi predstavniki Študentskega sveta (ŠS) in da rektorica univerze brez ustreznih ekonomsko- Študentske organizacije (ŠOU) bolje sodelovali, -menedžerskih znanj ni sposobna urejati finančnih zato sem imela enkrat mesečno »zajtrk« z obojimi. poslov tako velike univerze, je bilo zelo težko priti Sodelovanje s Študentskim svetom se je žal povsem do ustrezne delitve vodenja Univerze v Ljubljani. porušilo ob zadnji napovedani menjavi predsednika Statutarna komisija je nasprotovala ideji poslovne- Študentskega sveta jeseni leta 2008, saj si je aktualni ga direktorja, je pa sprejela kompromisni predlog predsednik samovoljno podaljšal mandat. To so ne-za uvedbo prokurista in nato po mojem velikem kateri povezovali z volitvami prihodnjega rektorja. naprezanju preimenovala prokurista v prorektor- Rektorski ekipi pri vodenju pomaga kolegij de- ja za poslovne in ekonomske zadeve. To funkcijo kanov, in to posvetovalno telo nam je bilo v veliko je prevzela mag. Helena Kamnar, dipl. oec., ki je pomoč. Manj sem bila zadovoljna s Senatom UL, dejansko že od vsega začetka mojega mandata to natančneje z njegovo sestavo. Senatorji so v glav-delo tudi opravljala. Zelo dobro je delala do leta nem dekani članic, zato je razumljivo, da so neka-2008, ko je odšla na Ministrstvo za finance in jo je teri preveč izrazito zastopali predvsem koristi svo-nadomestila ga. Mihaela Bauman Podojsteršek. Po jih fakultet in ne koristi celotne univerze. Takšna odhodu dveh prorektorjev, čeprav šele proti koncu sistemska ureditev sama po sebi ustvarja konfliktne štiriletnega mandata, je bilo delo na rektoratu mno- napetosti med univerzitetnim vodstvom, ki mora go težje. Sredi leta 2007 se je upokojila tudi zelo skrbeti za univerzo kot celoto, in senatorji dekani, izkušena glavna tajnica Univerze v Ljubljani Miša ki zastopajo koristi posameznih članic. Po mojem Kranjc, ki je dolga leta povsem obvladovala delo mnenju bi morali univerzitetni senatorji imeti večji na rektoratu in usklajevala delo glavnih tajnikov občutek univerzitetne pripadnosti. na članicah. Šele po več neuspešnih razpisih nam je uspelo zapolniti to vrzel s pravnikom dr. Mirkom Odnos politike do Univerze v Ljubljani Pečaričem, dipl. iur., ki pa je zapustil mesto glavnega tajnika takoj po prenehanju mojega mandata in Politična struktura takratne vlade in Ministrstva odšel na docentsko mesto na Fakulteti za upravo. za visoko šolstvo in tehnologijo ni bila naklonjena Vsaj po mojem mnenju smo do zadnjih me- Univerzi v Ljubljani. Predsednika vlade gospoda Ja-secev našega mandata imeli srečo s sestavo in vo- neza Janšo, diplomanta naše univerze, sem večkrat denjem Upravnega odbora. Predsednik Upravnega neuspešno prosila za sprejem. Na večkratna vabila, odbora je bil prof. dr. Janez Hribar, ki je razumel da bi obiskal Univerzo v Ljubljani ali se udeležil sve-in sprejel vsebino štiriletnega programa in z vsemi čanih sej Univerze v Ljubljani, se ni odzival. Njegov močmi pomagal pri njegovi uresničitvi. Leta 2009 minister za visoko šolstvo in tehnologijo prof. dr. je bil izvoljen nov Upravni odbor. Žal je imela Jure Zupan je pripravljal nov zakon, s katerim naj 174 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 174 6.11.2019 10:30:05 bi razdelil Univerzo v Ljubljani na dva dela – teh- ekipe za njihovo izvedbo. Oblikovali smo vizijo nični in družboslovni. Temu smo se na Univerzi v in poslanstvo ter ocenili naše zunanje in notranje Ljubljani složno in brez izjeme upirali, vse dokler ni prednosti in slabosti. V podrobnosti smo izdelali minister predčasno (leta 2008) zapustil ministrski program dela za celotno mandatno obdobje. Pisa-stol. Nasledila ga je gospa Mojca Kucler Dolinar, nje strategije je bilo za članice Univerze v Ljubljani katere delovanja pa nismo občutili. nekaj povsem novega, da ne rečem nenavadnega. Ena od namer takratne vladajoče politične ko- Že sama ideja pisati strategijo za celotno Univerzo alicije je bila decentralizacija visokega šolstva. Tako v Ljubljani, ob izraziti težnji članic, da so absolutno so na Svetu za visoko šolstvo, ki je bil podaljšana avtonomne in bolj kot ne slučajno tudi del Uni-roka vlade, akreditirali vrsto novih zasebnih visoko- verze v Ljubljani, se je zdelo bogokletno. Pa vendar šolskih zavodov in številne nove študijske pograme. je bila strategija sprejeta na senatih vseh članic in Skoraj izklučno so bili to programi družboslovnih nato, z določenimi popravki, tudi na Senatu Uni-smeri. Vse novo akreditirane šole so dobile tudi verze v Ljubljani. Nekatere članice so nato na pod-koncesijo od države. Nihče se takrat ni vprašal, ali lagi strategije Univerze v Ljubljani oblikovale tudi Slovenija te šole potrebuje, ali ima dovolj sredstev, svoje strategije. To so bile predvsem članice, ki te-da takšne šole dolgoročno tudi financira, in ali pre- žijo k mednarodni akreditaciji, te pa brez ustrezne moremo dovolj učiteljev za novo nastale visoko- lokalne (fakultetne) in centralne (univerzitetne) šolske ustanove. Nove šole namreč večinoma niso strategije ni moč pridobiti. imele lastnih kadrov in so poskušale angažirati že zaposlene na štirih slovenskih univerzah. Menim, Zunanja neodvisna evropska evalvacija da šola, ki temelji samo na potujočih pogodbenih Univerze v Ljubljani učiteljih, katerih motiv je predvsem dodatni zaslu- žek, ne more biti dobra. Nenavadno se mi je zdelo, Rektorsko ekipo je zanimalo mnenje tujih strokov-da politika, ki zagovarja zasebno visoko šolstvo, to njakov o stanju univerze in tudi o naših načrtih za polno financira z javnimi sredstvi. Smisel zasebnega nadaljnje delo. Zato smo se odločili, da zaprosimo šolstva drugod po svetu je prav v tem, da pritegne Združenje evropskih univerz (European University zasebna sredstva in tako razbremeni javna. Assotiation, EUA) za evalvacijo celotne univerze, Prav iz težnje, da bi zavrli odliv naših učiteljev ki je bila končana leta 2007. Ocenjevalci so imeli na novo nastale zasebne visokošolske ustanove, smo glavne pripombe na organiziranost Univerze v Lju-uvedli konkurenčno prepoved za vse, ki so imeli že bljani, bolonjski proces, vprašanje raziskovanja in več kot 120 odstotkov delovne obveznosti. Smo pa prednostnih raziskovalnih nalog in sistem spremlja-dovoljevali, da so učitelji in raziskovalci imeli delje- nja in zagotavljanja kakovosti. Na podlagi poročila na delovna razmerja. Konkurenčna prepoved se je ocenjevalcev smo sprejeli akcijski načrt za odpravo zdela marsikomu nesmiselna in prav nič v nasprot- pomanjkljivosti in ga poslali komisiji ocenjevalcev ju s pripadnostjo lastni ustanovi in dolžnosti do Združenja evropskih univerz. Načrtovali smo ree-dobrega dela s študenti. Vendar se mi je zdelo, da je valvacijo v letu 2010 in nato mednarodno akredita-kljub nekaterim nasprotovanjem večina to sprejela. cijo Univerze v Ljubljani. To idejo smo posredovali naslednjemu rektorju. Strategija Univerze v Ljubljani Realizacija zastavljenega programa in Zaradi prilagajanja in večje prepoznavnosti v med- narodnem prostoru smo po zgledu drugih univerz strategije pripravili prvo univerzitetno strategijo v zgodovi- 1 Univerza v Ljubljani mora ostati enotna in ni Univerze v Ljubljani. Strategija Univerze v Lju- avtonomna bljani 2005–2009 je časovno opredelila posamezne Pogosto je bilo slišati očitke, da je Univerza v Lju-dejavnosti in zadolžila posamezne člane rektorske bljani prevelika in zato težko obvladljiva. Morda, 175 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 175 6.11.2019 10:30:05 toda popolna prestolnična univerza je v Evropi bolj (dodiplomsko in podiplomsko), vzpostavitev kre-konkurenčna. Pa tudi primerjave z drugimi univer- ditnega sistema kot ustreznega sredstva za čim širšo zami po svetu so pokazale, da je Univerza v Lju- mobilnost študentov in pospeševanje evropskega bljani razmeroma velika po številu študentov, po sodelovanja pri zagotavljanju kakovosti. številu zaposlenih pa je bila v povprečju evropskih Prenova študijskih programov v skladu z Bo- univerz. Univerza v Ljubljani ima tradicijo, na ka- lonjsko deklaracijo in njihova uvedba v študijski tero je ponosna, in ta je težko deljiva. Samo enotna proces sta bili glavni nalogi našega mandata in ve-Univerza v Ljubljani je ustanova, ki se lahko po- lika večina vseh sprememb in prenove se je dogo-javlja v mednarodnih projektih in je mednarodno dila prav v času našega mandata. V kolikor Uni-konkurenčna. verza v Ljubljani ne bi izpeljala bolonjske prenove, Enotna univerza lahko zagotavlja boljše razmere bi ostala izolirana ter manj zanimiva za Evropo in za izvedbo izobraževalnih, znanstvenoraziskovalnih njene znanstvenoraziskovalne ustanove in univerze. in umetniških programov. Na univerzi, ki združu- Univerza v Ljubljani ne bi mogla z evropskimi un-je vse vede, od tehničnih do umetniških, je mnogo verzami izmenjavati študentov in učiteljev, skupni lažje organizirati sodobni interdisciplinarni študij, ki programi z evropskimi univerzami ne bi bili možni. zadosti željam študentov in zahtevam tržišča. Zavedali smo se, da je projekt prenove študija Eden od pomembnih razlogov za ohranitev zelo zahteven. Zajema prenovo vsebin in uvajanje enotne Univerze v Ljubljani je tudi dejstvo, da je intenzivnega in praktično usmerjenega pouka, ki združena Univerza v Ljubljani močnejša v zagota- bo po prvi in drugi stopnji izobrazbe dal diploman-vljanju in obrambi avtonomnosti šol in učiteljev. V tom takšna znanja, ki bodo zanimiva za trg delovne tej luči smo tudi videli namere osnutka novega za- sile. Želeli smo razviti vsebinsko prenovljene, med-kona o visokem šolstvu, ki ga je pripravljal takratni narodno prepoznavne in primerljive programe. minister dr. Zupan in ki je želel še dodatno razdeliti Po mojem mnenju smo uspeli samo deloma prav ljubljansko univerzo, in sicer tako, da bi dal – na nekaterih fakultetah in akademijah manj, na vsaki članici popolno pravno in finančno avtono- drugih, ki so hoteli razumeti in delati vsebinsko, mijo, nekatere kadrovske funkcije pa celo podre- pa več. Prav gotovo kakovost prenove programov ni dil ministrstvu. Ta projekt je bil močno zgrešen in bila bistveno odvisna od rektorske ekipe. Vsi, zlas-v nasprotju s težnjami po poslovno centralizirani ti pa prorektorica prof. dr. Julijana Kristl, smo se organizaciji evropskih univerz in po združevanju trudili, da bi dano priložnost prenove programov univerz v evropskem visokošolskem prostoru. Na izkoristili v prid kakovosti. Ob pregovorno veliki srečo so se vsi člani univerzitetne skupnosti mini- negibnosti akademske srenje in v njeni težnji, da stru enotno uprli. ostane vse tako, kot je bilo, pa je to težko doseči. Posamezne članice so prenavljale programe tako, da 2 Univerzo v Ljubljani je treba so gledale predvsem na svoje učitelje in temu ustre- internacionalizirati zno prilagodile program. Tako smo dobili programe Ko se je Slovenija priključila Evropski uniji, se je s prevelikim številom predmetov, s preveč poučeva-hkrati priključila njenim prizadevanjem, da posta- nja in premalo samostojnega študija, z nepotrebni-ne evropsko gospodarstvo konkurenčno in dina- mi prekrivanji in podvojevanji med programi. Vse mično ter zasnovano na znanju. Takšen cilj je zah- to se je dogajalo ne glede na to, da smo v vodstvu teval spremembe v izobraževanju in usposabljanju. neprestano opozarjali na te pomanjkljivosti in celo Smernice za spremembe in poenotenje evrop- sprejeli merila, ki so določala najmanjše število kre-skega visokošolskega prostora so zajete v Bolonjski ditov, ki jih študent lahko nabere prosto po lastni deklaraciji iz leta 1999 in z njo povezanih poznejših izbiri, največje število ur predavanj ex cathedra in dokumentih. največje število predmetov na semester. Tudi pri Glavne točke Bolonjske deklaracije so uvedba tem početju so se pokazale sistemske pravne po-sistema z dvema glavnima študijskima stopnjama manjkljivosti v organizaciji in vodenju Univerze v 176 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 176 6.11.2019 10:30:05 Ljubljani, pokazala se je nemoč vodenja Univerze je odmevnost mednarodnih znanstvenih objav, v Ljubljani, ko demokratsko in formalno sprejeti merjena s številom citatov. Število in analiza ci-sklepi Senata Univerze v Ljubljani ne obvezujejo tatov znanstvenih objav na Univerzi v Ljubljani članice, da te sklepe tudi izvršijo. Pa vendar smo za preteklo desetletno obdobje nas uvrščata v prvi uspeli prenoviti vse programe in dodatno akredi- odstotek vseh institucij (univerz in raziskovalnih tirati 19 skupnih interdisciplinarnih programov. institutov) na svetu, ki jih ISI Web of Science Tako smo vsaj formalno spremenili programe in jih oziroma Essential Science Indicators (Thomson uskladili z evropskim izobraževalnim sistemom. Reuters) sploh navajata. Število mednarodno po- V smislu bolonjske prenove naših programov membnih člankov je izrazito poraslo od 1.307 v smo oblikovali programe za stalno strokovno izpo- letu 2005 na 1.668 v letu 2008 (vir: ISI Web of polnjevanje in programe za pridobitev višje stopnje Knowledge), kar nas je uvrstilo v zgornje tri od-izobrazbe že zaposlenih oseb. stotke najboljših univerz na svetu. Spremembe v načinu izvajanja in vodenja štu- dijskih programov, povezanih z bolonjsko prenovo, 3 Treba je preseči razdrobljenost so narekovale prenovo informacijskega sistema za raziskovalnega dela študente. V letu 2007 smo pričeli z uvajanjem sple- Raziskovalno delo in doktorski študij sta neločljiva tne aplikacije e-Študent-3G, ki je vodena in vzdrže- in dajeta pečat univerzi. Raziskovalno delo v svo-vana centralno in omogoča integracijo podatkov v jem bistvu ne pozna meja. Menili smo, da je vsa realnem času na ravni seznama študentov in pred- Slovenija zelo majhna za kakovostno raziskovalno metov za celotno Univerzo v Ljubljani. Ko smo za- delo. Zato smo spodbujali povezovanje raziskoval-puščali mesta na univerzi, je bil informatizacijski cev iz vseh visokošolskih zavodov in povezovanje z sistem uveden na 10 članicah. znanstvenoraziskovalnimi inštituti. Formalno smo Internacionalizacija univerze se kaže tudi v iz- podpisali sporazume o sodelovanju z Institutom Jo-menjavi učiteljev in študentov z najboljšimi univer- žef Stefan, Kemijskim inštitutom in Nacionalnim zami v Evropi in svetu ter v oblikovanju skupnih inštitutom za biologijo. Želeli smo, da se razisko-programov z evropskimi univerzami. Uspeli smo valci združujejo pri skupnih projektih. Samo tako akreditirati sedem mednarodnih skupnih progra- bi lahko v celoti in bolj učinkovito izkoristili vse mov, kar je dober začetek za uveljavitev univerze v materialne in človeške vire v raziskovalni sferi. evropskem prostoru. Število učiteljev, ki so odhajali Dejstvo pa je, da je za Univerzo v Ljubljani na tuje univerze, je od leta 2005 do leta 2009 nara- značilno raziskovanje znotraj posameznih članic stlo za 50 odstotkov. Prav tako se je povečalo število in njihovih raziskovalnih enot – centrov, program-gostujočih učiteljev na naši univerzi. Število naših skih skupin, laboratorijev in tako dalje. V vsakem študentov, ki so opravili del študija na tuji univerzi od njih je koncentracija raziskovalcev, finančnih (Erazmus/Sokrates), je v letih 2005–2009 narastlo sredstev in raziskovalne opreme razmeroma skro-z 875 na 1035. Povečalo se je tudi število študentov, mna, čeprav se v posameznih primerih dopolnjuje s ki so na našo univerzo prišli iz tujine, in sicer z 612 sodelovanjem s samostojnimi inštituti. Sodelovanje na 977. Pridobili smo dodatna sredstva iz gospo- med različnimi skupinami in enotami je kljub delu-darstva, da smo lahko ustanovili štipendijski sklad, jočim infrastrukturnim centrom premajhno. To pa ki je bil namenjen predvsem študentom jugovzho- daje v svetovnem merilu manj vrhunskih razisko-dne Evrope deloma pa tudi našim študentom, ki valnih rezultatov, kot bi si želeli. so odhajali na študij v tujino; skupno smo podelili Vodstvo univerze se je zavedalo, da vrhunskih 152 štipendij. raziskovalnih rezultatov ni mogoče dosegati na vseh Internacionalizacija raziskovalnega dela na področjih. Zato smo si prizadevali določiti priori-naši univerzi je že tradicionalna in nekako sama tete na področju raziskovanja. Žal smo bili povsem po sebi razumljiva. Pomemben kazalnik mednaro- neuspešni. Verjetno bi bili uspešnejši, če bi imeli dne uspešnosti raziskovalnega dela naše univerze na Univerzi v Ljubljani lastna sredstva za raziskave, 177 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 177 6.11.2019 10:30:05 na primer pasovno finansiranje, kot ga poznajo na namere rektorja prof. dr. Alojza Kralja. K njenemu inštitutih, ali kosovno financiranje, ki je običajno v zagonu je veliko pripomogel skupni projekt z Ura-tujini. Če bi bili odvisni od lastnih sredstev in ne od dom za intelektualno lastnino Republike Slovenije Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slo- in Evropskim patentnim uradom. Veliko prepri-venije (ARRS), bi lahko opredelili prioritete in jih čevanja resornega ministrstva in drugih državnih tudi ustrezno financirali. V tej smeri so tekli številni uradnikov je bilo potrebnega, da smo pridobili nuj-pogovori. Pred realizacijo pa bi bilo treba spremeni- no potrebna sredstva. Tako je univerza začela širiti ti zakon, kar je dolgotrajen proces, in nismo verjeli, kulturo inovativnosti med zaposlenimi in študenti, da ga bomo dočakali. ustvarjati portfolio lastnih patentov ter licencirati Zato smo se odločili, da naredimo to, kar je nekaj izumov. Pripravili smo tudi pravne podlage za v naših močeh. Poskusili smo združiti raziskovalce ustanavljanje odcepljenih (spin-off) podjetij. z več fakultet in pridobiti najmodernejšo razisko- Največji uspeh pri združevanju znanstvenorazi- valno opremo. Ustanovili samo interdisciplinarni skovalnega dela pa smo dosegli z ustanovitvijo dok-center, ki je združil devet članic, in poznani avstrij- torske šole pod vodstvom prof. dr. Katje Breskvar. ski inštitut. Članice so prispevale osnovna sredstva Postavili smo stroga merila in dovolili doktorski in se vključile v program. Pravega uspeha, ki bi ga študij samo najboljšim učiteljem in študentom. lahko vrednotili z mednarodnimi objavami, pa pro- Doktorski študij je postal praviloma interdiscipli-gram vsaj do leta 2009 ni dosegel. Premalo je bilo naren. Tako smo iz prejšnjih 82 doktorskih progra-povezovalne energije, premalo volje za skupno delo mov prišli na 19 vrhunskih doktorskih programov. in manjkal je dober in zavzet koordinator. Ločeno smo opredelili predmete z generičnimi zna- Razpršene infrastrukturne centre, ki jih finan- nji oziroma spretnostmi, ki veljajo za vse doktorske cira ARRS, smo povezali v Mrežo raziskovalnih programe. infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani in Nenavadno je, da ljubljanska univerza ne pre- dosegli njihovo izdatnejše financiranje. Žal pa so more lastne osrednje univerzitetne knjižnice, kot jo univerzitetni infrastrukturni centri še vedno pre- opredeljuje zakonodaja. Tako smo v pomoč učite-malo financirani v primerjavi s tistimi na razisko- ljem, raziskovalcem in študentom ustanovili Službo valnih inštitutih. za knjižnično dejavnost, ki je uspešno povezova- Institucionalno smo, predvsem po zaslugi pro- la knjižnično-informacijski sistem in naj bi bila v rektorja prof. dr. Petra Mačka, podprli sodelovanje strokovnem smislu nekakšen zametek univerzitetne v evropskih projektih in programih, tako da smo knjižnice. Povečalo se je število elektronskih virov, kljub odporom nekaterih večjih članic ustanovili ki so jih v sodelovanju s Centralno tehniško knji-Univerzitetno pisarno za evropske projekte. Naloga žnico in Narodno in univerzitetno knjižnico prete pisarne je bila obveščati vse članice o možnostih gledno povezali na spletnem portalu digitalne knji-prijav in pomoč pri prijavi projektov. Podpora je žnice Univerze v Ljubljani (DiKUL). bila izrazito uspešno. Članice Univerze v Ljubljani so sodelovale pri številnih programih, kot na primer 4 Dvig kakovosti in spremljanje kakovosti EUREKA, COST, Safer Internet Plus, Intelligent Rektorska ekipa se je zavedala, da mora zagotoviti Energy for Europe, LIFE+, DAPHNE, CULTU- kakovost znanstvenoraziskovalnega in izobraževal-RE, TEMPUS, Lifelong Learning Programme. Šte- nega področja ter vzpostaviti mehanizme za nje-vilo evropskih projektov se je od leta 2005, ko jih je no trajnostno zagotavljanje. Mnenje ocenjevalcev bilo 119, povečalo na 236 v letu 2009. Izdelali smo Združenja evropskih univerz (EUA) je sicer bilo, da tudi programsko opremo za podporo evropskim Univerza v Ljubljani uživa velik akademski ugled in projektom 4PM, ki pa nikdar ni v celoti zaživela. ima večinoma dobre in motivirane učitelje in štu- Posebej smo bili ponosni na novo ustanovlje- dente. Vodilni na ravni univerze in tudi članic so no Službo za upravljanje z izumi in pravicami inte- po mnenju ocenjevalcev naravnani v prihodnjost, lektualne lastnine. Z njo so se uresničile že starejše univerza pa uživa podporo zunanjih partnerjev ter 178 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 178 6.11.2019 10:30:05 ima dobro razvito mednarodno sodelovanje tako v povprečju zelo dolgo in ga z nikakršnimi posegi pri izmenjavi študentov kot na področju raziskova- nismo mogli skrajšati. Morali bi spremeniti zakon o nja. Taka ocena nam je godila. Hkrati pa smo videli visokem šolstvu, kar smo neuspešno tudi poskušali. celo vrsto ovir za resnični dvig kakovosti. Za visoko kakovost študija je prav gotovo mo- Kakovost izobraževalnega dela je odvisna od teče tudi to, da so v isti ustanovi pomešani visoko-kakovosti učiteljev in študentov. Ocenjuje se s šte- šolski in univerzitetni programi. Merila za izvajanje vilom študentov na učitelja, deležu diplomantov v obeh vrst programov niso dovolj razmejena, prav primerjavi s številom vpisanih v prvi letnik, dolžino tako pa tudi ne organizacija in upravljanje obeh se- študija, prehodnostjo iz letnika v letnik, številom gmentov študijske dejavnosti. ponavljavcev in sodobnimi metodami poučevanja. Predvsem je moteče to, da isti učitelji učijo na Možnost vpisa na Univerzo v Ljubljani ne go- obeh ravneh. Vsebinska ločitev visokošolskih od uni-vori v prid kakovosti. Dostopnost na univerzo je verzitetnih programov in delitev učiteljev na preda-neverjetno velika, saj kar 60 odstotkov vseh mla- vatelje na eni oziroma drugi ravni žal nista uspeli. dih vstopa v visokošolski ali univerzitetni program. Pedagoški proces pa ima tudi nekatere notranje Članice, ki so dobivale sredstva od MVZT glede slabosti, kot so premajhna povezanost univerzite-na število študentov, so bile več kot zainteresirane, tnih programov s temeljnim raziskovanjem, preve-da sprejmejo čim več študentov. Tako je število štu- lika množičnost teh programov, premajhna prak-dentov na učitelje, ki učijo na univerzitetnih in vi- tična naravnanost strokovnih programov in njihova sokošolskih programih, v povprečju razmeroma vi- povezanost z bodočimi delovnimi okolji. To bi lah-soko, čeprav so ogromne razlike med posameznimi ko presegli, če bi univerza delovala kot celota in ne članicami. Na Univerzi v Ljubljani je bilo v našem kot skupek povsem neodvisnih članic. To bi lahko mandatu povprečno 12,8 študentov (brez absolven- dosegli že, če bi se članice držale večinsko sprejetih tov) na enega učitelja. sklepov na Senatu Univerze v Ljubljani. Ker ni pravega filtra za vstop na univerzo, je Učitelji so strokovno dobro podkovani, ker to tudi osip študentov že v prvem letniku izrazit, od- od njih zahtevajo habilitacijska merila. Zaradi za-stotek diplomantov glede na število vpisanih pa prtosti univerze pa je kadrovska struktura obrnje-sramotno nizek (34 odstotkov v študijskem letu na na glavo. Vsako leto je več rednih in izrednih 2008/2009). K sreči se je na Univerzo v Ljubljani profesorjev in manj asistentov. Zato smo poskušali od leta 2005 do 2009 vpisalo 4.400 manj brucov, zaostriti habilitacijska merila, predvsem v segmen-in to ne zaradi strožjih meril sprejema, ampak zara- tu doseganja docentskega in profesorskega naziva. di demografskih gibanj manjšanja populacije, zre- Proces spreminjanja novih habilitacijskih meril je lih za vpis v visokošolske institucije. bil dolgotrajen. Težko je uveljavljati enaka merila Mnogo zakonskih predpisov je uperjenih pro- za tehniko in naravoslovje na eni in za družboslovje ti kakovosti visokošolskih ustanov. Naj navedem in humanistiko na drugi strani. Na koncu mandata samo nekatere: možnost šestkratnega ponavljanja smo vseeno sprejeli nova kompromisna habilitacij-izpitov, absolventski staž, nekontrolirane možnosti ska merila, za katera pa ne vemo, ali so tudi zaživela. ponovnega vpisa na drugo fakulteto oziroma visoko Habilitacija v naziv je v načelu zgrešena. Mora- šolo. Nekateri študentje pač iščejo predvsem pred- li bi imeti odprta delovna mesta učiteljev in sprejeti nosti, ki jih ponuja status študenta. S takimi, bolj na delovno mesto najboljšega od vseh prijavljenih ali manj nezainteresiranimi študenti je težko dose- kandidatov. Vendar je bila že misel na tako spre-gati visoko raven pouka. Res pa je tudi, da status membo heretična. Še kar nekaj časa bo preteklo, da študenta pomeni možnost preživetja za nekatere se bo ta ideja uresničila, čeprav je to običajna praksa mlade: nudi možnost bivanja v študentskih domo- na vseh znanih univerzah na svetu. Univerzo smo vih, študentsko delo, bone za prehrano. Z drugi- poskušali odpreti tudi tako, da smo vsa razpisana mi besedami, študentski status predstavlja socialni delovna mesta objavili na mednarodnem spletu. korektiv v sedanji družbi. Zato je trajanje študija Mednarodni razpisi so se sicer formalno uveljavili. 179 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 179 6.11.2019 10:30:05 Dejansko pa so komisije za izbiro kandidatov na in smiselnost uporabe. Številni kazalniki članicam članicah vedno dajale prednost lastnim kadrom in omogočajo primerjanje med seboj in z ustanovami ne spomnim se, da bi kdaj uveljavljeni strokovnjak v tujini, kar jim lahko služi kot podlaga za izboljša-iz tujine, čeprav Slovenec, uspel zasesti delovno nje delovanja na navedenih področjih. mesto na naši Univerzi v Ljubljani. Pomanjkljivost komisije je, da nima možnos- Prorektor prof. dr. Ivan Svetlik je za spodbu- ti reagirati na ugotovljene napake. Sistem torej ni janje kakovosti pedagoškega dela uvedel tutorski zaprt in nima zaželjenih povratnih ukrepov. Tako sistem na vseh članicah Univerze v Ljubljani. Letno ostajajo samoevalvacijska poročila žal bolj sama smo organizirali tečaje za tutorje, izdali priročnik sebi namen in ne sprožajo ustreznih reakcij. Tudi za tutorje in prirejali njihova srečanja. Prav tako je zunanji ocenjevalci iz Združenja evropskih uni-ustanovil Karierni center na Univerzi v Ljubljani. verz (EUA) so ugotovili, da na Univerzi v Ljublja-Univerzitetni karierni center je nudil pomoč dija- ni sicer obstajajo posamezni segmenti spremljanja kom pri odločitvah pred vpisom na univerzo ozi- in zagotavljanja kakovosti, vendar ti niso povezani roma svetoval študentom, ki so že bili v študijskem v celovit sistem. procesu. Ni se zdelo smiselno, da bi prav vsaka čla- Podobno se dogaja s študentskimi anketami, nica Univerze v Ljubljani imela svoj karierni center. na kar so nas tudi opozorili zunanji ocenjevalci iz Ti imajo mesto na večjih članicah. Tako je bil uni- Združenja evropskih univerz (EUA). Po njihovem verzitetni karierni center mišljen na eni strani kot mnenju bi morale študentske ankete imeti večji po-koordinator centrov na večjih članicah in na dru- vratni vpliv na kakovost pedagoškega dela. Študent-gi strani kot pomoč manjšim članicam, na katerih ske ankete so se namreč ustavile pri vodstvu članice, karierni centri niso racionalni. Iz kariernega centra pri dekanu ali na dekanskem kolegiju. Ker z njimi so prihajale spodbude, da članice ustanovijo svoje niso bili seznanjeni tisti, ki v prvi vrsti odgovarja-alumni klube. jo za izobraževalni proces, na kritične pripombe v Za spremljanje kakovosti na Univerzi v Lju- anketah ni bilo primernega odgovora. To smo ne-bljani je odgovorna Komisija za kakovost, ki zbira mudoma popravili. Na Senatu Univerze v Ljublja-in pregleduje letna samoevalvacijska poročila. Ko- ni smo sprejeli sklep, da morajo ankete analizirati misija za kakovost Univerze v Ljubljani je obliko- vodje oddelkov, ki so odgovorni za normalen potek vala nove kazalnike spremljanja kakovosti. Pri tem študijskega programa. so kakovost opredelili kot sposobnost članic za do- Zagotavljanju kakovosti študija so namenjene seganje zastavljenih ciljev, ki izhajajo iz poslanstva tudi obštudijske dejavnosti. Njihova naloga je obo-in strategije ter letnega programa dela Univerze v gatitev univerze in življenja študentov v njej. Na Ljubljani oziroma članice. Namen kazalnikov je bil Univerzi v Ljubljani so dokaj razvejene, raznolike podpora pri odločanju in upravljanju dejavnosti, ki in na članicah različno prisotne. V veliko primerih se odvijajo na članicah Univerze v Ljubljani, in sicer so vezane na dejavnost študentskih svetov, ki izva-na naslednjih področjih: jajo zanimive programe za študente v sodelovanju z • izobraževalna dejavnost; vodstvi članic in s Študentsko organizacijo Univer- • raziskovalno-razvojna in umetniška dejavnost; ze v Ljubljani. • mednarodno sodelovanje; Med kulturnmi in umetniškimi dejavnostmi • sodelovanje članic Univerze v Ljubljani na štu- se največkrat pojavljajo oblike aktivnega udejstvo-dijskem in raziskovalno-razvojnem področju; vanja, kot so pevski zbori in glasbeni ansambli ter • upravljanje in finance. organizacije razstav in drugih kulturnih prireditev. Štejemo si v čast, da smo na univerzo ponov- Nabor kazalnikov obsega vse omenjene dejav- no vključili Akademski pevski zbor Tone Tomšič nosti, dodatno pa smo jih ločili na vhodne, pro- in mu nudili tudi ustrezne prostore. Od leta 2006 cesne in izhodne kazalnike. Pri vsakem kazalniku je Univerza v Ljubljani del uradnega naslova uspe-so opredeljeni njegov namen ter način merjenja šnega zbora Tone Tomšič (Akademski pevski zbor 180 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 180 6.11.2019 10:30:06 Tone Tomšič Univerze v Ljubljani). Pod svoje okri- katalogi z besedili v slovenskem, angleškem in nem-lje smo vzeli tudi tolkalni orkester Univerze v Lju- škem jeziku. Ob 90-letnici ljubljanske univerze je bljani. Hoteli smo vsake dve leti organizirati festival Arhiv univerze pripravil izdajo razstavnega katalo-vseh zborov in orkestrov Univerze v Ljubljani, ven- ga o rektorjih Univerze v Ljubljani v angleškem je-dar nam je žal zmanjkalo časa. ziku, izdajo obsežne monografije Alojza Cindriča o Športu kot obštudijski dejavnosti smo name- študentih s Kranjske na dunajski univerzi v letih od nili zelo veliko časa in naporov. Šport na Univerzi 1848 do 1918 ter postavil razstavo z obsežnim in v Ljubljani se je prestrukturiral v obštudijsko de- kakovostnim razstavnim katalogom o ustanavljanju javnost, ki jo izvaja Center za univerzitetni šport Univerze v Ljubljani v letih 1918 in 1919. Ob 90-le- (CUŠ). Športni programi Centra za univerzitetni tnici Univerze v Ljubljani je Arhiv strokovno zasno- šport so namenjeni vsem študentom, ki imajo v val in uredil obsežno in bogato strokovno monogra-tekočem letu veljaven status študenta Univerze v fijo Univerze v Ljubljani z naslovom 90 let Univerze Ljubljani. Poleg kreditno ovrednotenih programov v Ljubljani: med tradicijo in izzivi časa. Center za univerzitetni šport izvaja tudi programe športne rekreacije in študentske športne počitnice. 5 Univerzo vLjubljani je treba povezati Oblikovali smo merila za priznavanje obštudijskih z gospodarskim in družbenim okoljem dejavnosti kot del študijske obveznosti. S tem je Univerza v Ljubljani je bila in bo povezana z go-bila uresničena ključna sestavina institucionalne spodarstvom. V času našega mandata se je povečal podpore izvajanju obštudijske dejavnosti v okolju pretok znanja v gospodarstvo. Iz projektov z gospo-bolonjsko prenovljenih programov. darstvom smo povečali prihodke Univerze v Lju- Center za univerzitetni šport organizira tudi bljani s 6,8 odstotka v letu 2005 na 12,2 odstot-medfakultetna tekmovanja in v sodelovanju s Slo- ka v študijskem letu 2008/2009. To smo dosegli s vensko univerzitetno športno zvezo (SUSA) pošilja celo vrsto prijemov. Eden takih je bil ustanovitev študente na mednarodna tekmovanja. Po osvojenih Kolegija gospodarstvenikov, ki je imel dvojni na-medaljah je bila Univerza v Ljubljani v letu 2008 men. Pritegniti gospodarstvo in ponuditi dodatne druga, v letu 2009 pa najbolj uspešna univerza v možnosti za sodelovanje. Drugo pa, želeli smo in-Evropi (rangiranje EUSA). formirati gospodarstvenike o delu univerze in vseh Socialne dejavnosti študentov so razvite na možnostih, ki jih univerza ponuja gospodarstvu. mnogih članicah, vendar niso povezane v celoto Gospodarstveniki so menili, da je zelo lahko na ravni univerze. Zato smo ustanovili Komisijo za stopiti v stik z eno fakulteto in rešiti enostaven obštudijske dejavnosti študentov, ki naj povezuje in gospodarski problem. Težko ali skoraj nemogoče spremlja njihove kulturne, športne in socialne de- pa je dobiti od univerze odgovor na kompleksen javnosti kot pomembne elemente doseganja višje problem, ki naj ga rešuje po možnosti več fakultet stopnje kakovosti univerze. in celo akademij. Odgovor na to je bila ustanovi- Ne nazadnje kaže na kakovost univerze tudi tev Inovacijsko-raziskovalnega inštituta (IRI), ki preoblikovanje Visoke šole za zdravstvo v Zdra- je imel nalogo povezovati raziskovalce z različnih vstveno fakulteto. članic v reševanju gospodarskih izzivov. Pokazalo se Kakovosti univerze pripomore tudi Arhivsko je, da povpraševanja iz gospodarstva ni toliko, kot muzejska služba univerze. Ta se je v zadnjih letih smo predvidevali. Tako je moral Inovacijsko-raz-razvila v središčno mesto, mesto kontinuitete znotraj iskovalni inštitut sam iskati poti do gospodarstva univerze, pa tudi v mesto, kjer se univerza predstavlja in sam ponujati ideje, ki so se zdele pomembne za kot celota. V težnji popularizirati preteklost in tradi- gospodarstvo. Nasproti nam je prišla država z raz-cijo univerze in ju čim bolj nazorno predstaviti slo- pisom centrov odličnosti, ki so temeljili na povezavi venski in tuji javnosti, je Arhiv univerze v tem času gospodarstva z raziskovalci. Pri tem projektu pa je pripravil pet arhivsko-muzejskih razstav, ki so jih znova imela država v rokah škarje in platno in neka-spremljali strokovno zasnovani in bogato opremljeni teri najboljši raziskovalci univerze, tisti, ki bi lahko 181 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 181 6.11.2019 10:30:06 največ dali gospodarstvu, so ostali brez projektov. šibko centralno upravo, ki ne more v zadostni meri Slabo, slabo za državo in za univerzo. razvojno delovati, na kar je opozorila tudi zunanja Neposredna vez med Univerzo v Ljubljani in evalvacija Združenja evropskih univerz. Ocenjeval-gospodarstvom je Ljubljanski univerzitetni inkuba- ci niso mogli razumeti razdrobljenosti vodenja in se tor (LUI). Univerza v Ljubljani ga je ustanovila in niso mogli načuditi, kako sploh uspevamo obvla-mu pomagala v prvih kritičnih letih z zagonskimi dovati celoto. To smo čutili tudi sami. Vedeli smo, sredstvi in prostorom. Precej pogajanj z državnimi da je odločanje na ravni univerze pogosto premalo inštitucijami je bilo potrebnih, da je na razpisu Lju- učinkovito oziroma da posamezne na Senatu Uni-bljanski univerzitetni inkubator pridobil potrebna verze v Ljubljani sprejete odločitve razvodenijo in sredstva in da se je leta 2009 vselil v lastne prosto- da niso udejanjene. Pa vendar smo menili, da ima re in pričel polno izvrševati svoje poslanstvo, to je visoka avtonomija članic tudi dobro stran. Zago-krepiti podjetništvo med študenti in zaposlenimi. tavlja več razvojnih pobud od spodaj, hitrejše od-Pod vodstvom Ljubljanskega univerzitetnega in- zivanje na okolje, na primer na povpraševanje po kubatorja je nastala vrsta novih, tudi mednarodno raziskovalnih, razvojnih in izobraževalnih stori-uspešnih mladih podjetij. tvah, hitro razreševanje problemov na mestih, kjer nastajajo, prilagajanje posebnostim programov, ki 6 Posvetiti posebno skrb reševanju prostorskih jih izvajajo članice, in posebnostim, ki izhajajo iz problemov prostorske razpršitve univerze. Te prednosti lahko Prostorsko so povsem podhranjene akademije. Vse odtehtajo slabosti, kot so večji napori in daljši čas, tri delujejo v nemogočih razmerah. V letih 2007 ki so potrebni za skupne odločitve na ravni univer-in 2008 je potekala izdelava dokumentacije za pro- ze kot celote. Na drugi strani bi večja centralizaci-storski akt, ki ga je mesto sprejelo spomladi 2009. ja resda vodila v večje poenotenje rešitev in manj Takoj za tem je bil izdelan idejni projekt in začet podvajanja dejavnosti, hkrati pa bi povzročala tudi projekt za gradbeno dovoljenje. Sprejemanje vseh »preobremenitev centra« s posledicami, kot so dalj-potrebnih aktov pa se je vleklo in vleklo in na kon- še in manj ustrezno reševanje problemov, ki se po-cu se zna zgoditi, da država ne bo imela potrebnih javljajo na posamezni članici. sredstev za gradnjo. Glede na navedeno smo menili, da je potrebno Več sreče je bilo pri zbiranju dokumentov za krepiti integracijo univerze, vendar tega nismo ena-izgradnjo novih zgradb Fakutete za kemijo in ke- čili s centralizacijo in z zmanjševanjem avtonomije mijsko tehnologijo ter Fakultete za računalništvo in članic. Integracijo in učinkovitost Univerze smo informatiko. Za to gradnjo so na razpolago sredstva povečali z razvojem novih funkcij, ki so bile do te-Evropskega sklada za regionalni razvoj, tako da je daj nerazvite, in z dograjevanjem funkcij, ki so bile gradnja mogoča. Kljub obsežni adaptaciji Filozof- razvite samo na posameznih članicah. V tem smislu ske fakultete njeni prostorski problemi niso rešeni. je potrebno ocenjevati naše napore za vzpostavitev Počakati bo morala, da se Fakuteta za kemijo in ke- univerzitetnih služb, kot so karierni center, tutor-mijsko tehnologijo preseli v nove prostore. Dogra- ski sistem, center za univerzitetni šport, služba za jen je bil prizidek k Biotehnični fakulteti. Izvedena notranjo revizijo, knjižnična dejavnost, pisarna za je bila celotna rekonstrukcija Peterlinovega paviljo- prenos tehnologij in druge. na Fakultete za matematiko in fiziko. Pravo podlago za večjo učinkovitost univerze Glavna pomanjkljivost celotne Univerze v Lju- pa smo videli v enotnem informacijskem sistemu. bljani pa sta prostorska razdrobljenost in pomanj- Zato smo nesorazmerno veliko vlagali v informacij-kanje skupnega kampusa. sko infrastrukturo. Vzpostavili smo enotni skupni imenik digitalnih identitet zaposlenih in študentov. 7 Izboljšati organiziranost in poslovodenje Uvedli smo enotno kadrovsko in deloma tudi eno- Univerza v Ljubljani je organizacijsko visoko de- tno poslovno informatiko ter platformo za IP-tele-centralizirana s preveliko avtonomijo članic in fonijo. Z drugimi besedami, postavili smo podlago 182 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 182 6.11.2019 10:30:06 za vsebinsko dobro integrirano, vendar decentrali- preprostimi, pa tudi bolj vsebinskimi prijemi. Med zirano univerzo. najpreprostejše uvrščam univerzitetne zastave, ki vi- Na področju poslovodenja se v obstoječi orga- sijo na stavbah vseh članic, enotni univerzitetni lo-nizacijski shemi po nepotrebnem porablja ogrom- gotip na vseh uradnih papirjih, slovestnost ob spre-no sredstev. Stvari se pomnožujejo in nihče nima jemu brucov na Kongresnem trgu, enotni nastop niti vpogleda v to, kaj se dogaja na celotni univerzi. celotne univerze na Študentski areni, Informativi, Posledica te popolne zaprtosti članic je, da plača protokol ob podelitvi doktorjev znanosti. univerza letno približno tri milijone evrov davkov Bolj vsebinski povezovalni elementi članov iz dobička, ker si nekatere fakultete kopičijo denar, akademske skupnosti so bili prenova spletne stra-druge pa komaj vežejo konec s koncem. Zakaj fa- ni, intranetna povezava, izdajanje informativnih kultete varčujejo denar in iz tega naslova plačujejo predstavitvenih publikacij o univerzi, izdajanje davke? Ker želijo kupiti dražjo aparaturo ali pa iz- poslovnih poročil v obliki posebnih publikacij, boljšati bivalne prostore. Ne zaupajo vodstvu uni- etični kodeks. verze, da bi sredstva pravočasno prerazpodelilo in Med vsebinsko najuspešnejše povezovalne ele- jih tako obvarovalo pred davki. Ne zaupajo niti to, mente pa štejem Doktorsko šolo z interdisciplinar-da bi vodstvo univerze vedelo, s kakšnimi sredstvi nimi programi, kjer je dejansko vidna moč v pove-razpolagajo. Branijo se vsakega informacijskega sis- zovanju posameznih članic univerze. tema, ki bi omogočal vpogled v njihovo finančno Voditi Univerzo v Ljubljani je velika čast, pa stanje. Tako univerza kot celota izgublja možnost tudi velika odgovornost. Vsak rektor s svojo ekipo normalnega racionalnega poslovanja. Posledično pusti pečat univerzi. Pa vendar, naša ekipa je želela je to slabo za vsako posamezno članico. Pa vendar nadaljevati v smeri, ki so jo začrtali naši predhodni-je vsak premik v racionalno smer bogokleten. Ško- ki. Dobro smo se zavedali, da se tako gradi tradicija, da! Z dobrim informacijskim sistemom bi se lahko ki jo univerza za svojo uveljavitev nujno potrebuje. članice povezale v učinkovito celoto. Vendar mora V svojem programu sem obljubila, da bo Uni- vsaka od njih čutiti to kot potrebno in koristno in verza v Ljubljani postala mednarodno vidna univer-ne kot prisilo. Morda bo ekonomska kriza nekoliko za. Menim, da sem obljubo izpolnila. Od leta 2006 pripomogla k poslovnemu poenotenju. V tem delu je Univerza v Ljubljani na vseh seznamih najboljših ima Univerza v Ljubljani še velike rezerve. univerz na svetu. Ponosna sem na našo univerzo in V našem mandatu smo sprejeli oziroma poso- vem, da je lahko še boljša in da zmore še več. dobili celo vrsto aktov, kot na primer Pravilnik o varovanju osebnih in zaupnih podatkov na Uni- Ljubljana, april 2014 verzi v Ljubljani, Pravilnik štipendijskega sklada, Pravilnik o sistemu spremljanja in zagotavljanja ka- kovosti Univerze v Ljubljani, Pravilnik o izmenja- vi študentov med članicami Univerze v Ljubljani, Pravilnik o prevzemu inovacij in izumov, Pravilnik o upravljanju z izumi in pravicami intelektualne lastnine, Pravilnik o volitvah organov. Prav slednji je bistveno vplival na izvolitev novega rektorja, saj tudi v drugem krogu volitev zahteva splošne tajne volitve in ne, kot doslej, volitve v senatu. Ob koncu mandata lahko samo upam, da sem uresničila ambicije ob vstopu na mesto rektorice. Upam, da je pripadnost članov večja, kot je bila pred mojim mandatom. Pripadnost Univerzi v Ljublja- ni sem spodbujala na vse možne načine, z najbolj 183 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 183 6.11.2019 10:30:06 PROF. DR. ANDREJA KOCIJANČIČ (portret: Simon Svetlik) Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 184 6.11.2019 10:30:06 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 185 6.11.2019 10:30:06 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 186 6.11.2019 10:30:06 prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik 42. rektor v letih 2009–2013 Prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik je bil ro- istrativnih delavcev pred parlamentom ter sklenitev jen 4. maja 1946 v Dolenji vasi pri Žalcu. Na živega obroča okoli poslopja. Kljub težavam, s kat-tedanji Fakulteti za naravoslovje in tehnologi- erimi se je soočala, je Univerza v Ljubljani zadostila jo je leta 1970 diplomiral iz kemije in kemijske teh- strogim kriterijem Nacionalne agencije za kakov-nologije. Tam je leta 1975 magistriral in leta 1978 ost in ponovno pridobila akreditacijo za nadalj njih doktoriral. Po diplomi se je zaposlil kot asistent na sedem let. K temu je veliko prispeval nov projekt Institutu Jožef Stefan. Akademsko kariero je zgradil Kakovost Univerze v Ljubljani. V času rektorja Pe-na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kjer se jovnika se je začela gradnja Fakultete za kemijo in je zaposlil leta 1975, leta 1982 postal izredni in leta kemijsko tehnologijo ter Fakultete za računalništvo 1989 redni profesor. Med letoma 2005 in 2009 je in informatiko, intenzivne so bile tudi dejavnosti v opravljal funkcijo dekana na Fakulteti za kemijo in zvezi z reševanjem prostorskih težav treh akademij kemijsko tehnologijo. Leta 2009 je bil izvoljen za ljubljanske univerze. rektorja Univerze v Ljubljani. Po prenehanju rektorske funkcije se je dr. Pe- Postopek za izvolitev 42. rektorja se je zavle- jovnik vrnil na mesto rednega profesorja za materia-kel. Po večmesečnih zapletih je Senat UL spremenil le na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Statut UL, ki je uvedel nov dvokrožni sistem ne- Univerze v Ljubljani. V svoji bogati karieri je poleg posrednih volitev. V svojem volilnem programu je pedagoškega in raziskovalnega dela opravljal tudi poudaril zagotovitev sistema, ki bi veljal dolgoročno, številne druge profesionalne aktivnosti, bil član ter saj univerza potrebuje predvsem ustvarjalni mir in funkcionar v znanstvenih in profesionalnih orga-stabilnost. Pri uresničevanju tega cilja se je moral nizacijah ter gostoval na več tujih ustanovah. soočiti s finančnimi rezi na področju pedagoške in Za svoje delo je prejel številne nagrade in raziskovalne dejavnosti. Zaradi teh je bila ljubljans- priznanja. Univerza v Ljubljani mu je podelila na-ka univerza prisiljena v letu 2012 odsloviti 300 uni- ziv zaslužni profesor (2016) in zlato plaketo »Pro verzitetnih sodelavcev. Rektor je obžaloval predvsem universitate labacensi« (2015), med drugim je izgubo dobrih mladih sodelavcev, ki so bili zaradi fi- postal Ambasador znanosti RS (1994), predsed-nančnega stanja prisiljeni zapustiti univerzo, in vseh nik Inženirske akademije Slovenije (2013–2017) dobrih pedagogov, ki so bili predčasno upo kojeni. in prejel častni doktorat Clarkson University iz Proti takemu stanju je univerza pod vodstvom rek- ZDA (2012). torja Pejovnika večkrat povzdignila glas. Najod- mevnejši je bil shod študentov, profesorjev in admin- Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 187 6.11.2019 10:30:08 188 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 188 6.11.2019 10:30:08 Bil sem rektor V času, ko sem deloval kot rektor Univerze v imenovan prof. Bojan Bugarič, njegov namestnik Ljubljani (UL), pa tudi že leto ali dve prej, pa je bil prof. Miro Cerar – oba s Pravne fakulte-se je moje življenje močno spremenilo. te. Po hodnikih so hitro začele krožiti novice, da Čeprav sem bil navajen trdega dela, tudi ob zelo veljavni postopek, po katerem v prvem krogu vo-neobičajnih urah, me je vrtinec dogajanj vsrkal in litev volijo vsi na univerzi zaposleni visokošolski pogosto zahteval še dodatno delo. Ne pritožujem učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelav-se. Po štirih letih sem se zadovoljen z opravljenim, ci ter študentje, ki jim pripada ena petina glasov sicer malo utrujen, a še vedno poln načrtov, vrnil od skupnega števila glasov visokošolskih učiteljev, na svojo matično Fakulteto za kemijo in kemijsko znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev tehnologijo (FKKT). O tem, kako sem delo rek- na posamezni članici, zaradi načina volitev v dru-torja opravil, pa sam ne bom presojal. To so ves čas gem krogu ni sprejemljiv in ni zakonsko ustrezen. počeli drugi, večinoma korektno; o tistih, ki niso V 43. členu takrat veljavnega statuta je bilo namreč bili korektni, pa pripravljam daljši tekst samo na to določeno: »Volitve v drugem krogu potekajo v se-tematiko. natu univerze.« Pri dotedanjih volitvah rektorjev se V prispevku seveda ne bom mogel popisati je ob volitvah v senatu že dvakrat zapletlo. Enkrat vseh dogajanj v tem času. Odločil sem le za izbrana ob prvih volitvah v senatu nihče od kandidatov ni poglavja, ki so mi posebej ostala v spominu in so, prejel potrebne večine, ob ponovljenih volitvah pa po moji oceni, zanimiva tudi za širši krog. se je rezultat obrnil tako, da je v prvem krogu po- raženi kandidat zmagal in prejel potrebno večino Kako sem postal rektor ter postal rektor. V volitvah rektorja v prejšnjem Univerze v Ljubljani mandatu (2005) pa je poraženi kandidat trdil, da je volitve izgubil, ker so bili študentje na strani kandi- Odločitev za kandidaturo je v meni dozorevala dol- datke, učitelji pa naj bi večinsko volili njega. Tega go časa. Dozorela pa je z delom v Senatu univerze, se ob tajnih volitvah seveda ne da niti dokazati niti ko sem kot senator in dekan FKKT pogosto nasto- ovreči. Je pa po volitvah večkrat (tudi javno) zah-pal z mnenji in stališči, ki niso bila enaka stališčem teval, da se Statut Univerze v Ljubljani popravi in takratnega vodstva univerze. Pogosto razpravljanje se tudi drugi krog volitev izvede na enak način kot in celo nasprotovanje predlogom me je utrdilo v prvi – torej z istim volilnim telesom – vsi zaposleni prepričanju, da moram vsaj kandidirati za mesto visokošolski učitelji, znanstveni in strokovni sode-rektorja, če hočem biti dosleden pri zastopanju svo- lavci ter študentje z 20 % glasov. jih mnenj in se izogniti obtožbam, da le kritiziram, Sledilo je kar nekaj mesecev, preden so preseka- nisem pa pripravljen sam prevzeti vodenja. Res pa li omenjeni gordijski vozel. Senat je volilne postop-je tudi, da sem se že takrat odločil, da bom rektor- ke začel, ustanovljena volilna komisija pa je pod ski položaj, če bom seveda izvoljen, po enem man- vodstvom kolegov Bugariča in Cerarja soglasno datu zapustil. Pa o tem več pozneje. sprejela (na dopisni seji, kar je za takšno odločitev Tako so stekli postopki za izvolitev novega rek- res »unikum«) ugotovitev, da sta Statut Univerze v torja. Marca 2009, torej skoraj natančno s statutar- Ljubljani in Pravilnik o volitvah neusklajena z Za-no predpisanim datumom za začetek postopkov (6 konom o visokem šolstvu in da je potrebno akte mesecev pred iztekom mandata aktualni rektorici), univerze spremeniti tako, da tudi v drugem krogu je Senat UL sprejel sklep o začetku volilnih postop- voli rektorja enako volilno telo kot v prvem krogu. kov volitev rektorja Univerze v Ljubljani in imeno- Senat je na seji konec aprila 2009 zadolžil statu-val volilno komisijo. Za predsednika komisije je bil tarno komisijo, ki jo je dolgo vrsto let vodil prof. 189 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 189 6.11.2019 10:30:08 Janez Kranjc, naj pripravi predlog dopolnil in spre- odstopil kot senator UL. V zapisniku te seje je pod memb Statuta UL ter Pravilnika o volitvah organov točko 5 zapisano: UL, ki opredeljujejo volitve rektorja tako, da bodo usklajeni z Zakonom o visokem šolstvu. Statutar- Na koncu je senator prof. dr. Pejovnik obvestil se- na komisija je nalogo opravila in senat je na seji nat, da odstopa kot senator, ker je bil na senatu v začetku maja 2009 sprejel minimalen popravek fakultete evidentiran za kandidata za rektorja uni- statuta, istočasno pa odločil, da se volitve rektorja verze in zato ne želi več sodelovati pri delu Senata univerze, ki bo sprejemal različne akte v zvezi s izpeljejo po veljavnem statutu. Ker senat ni sprejel/ postopki za volitve rektorja, da ne bi s svojim gla- potrdil sklepa komisija za volitve, sta 14. maja 2009 sovanjem vplival na potek postopkov. Dejal pa je, predsednik komisije in njegov namestnik izstopila da pričakuje, da bo tudi vodstvo univerze odstopi- iz volilne komisije. Kmalu se je pokazalo, da je za- lo, če 1. oktobra ne bo izvoljen nov rektor. plet skrajno resen, saj nihče s Pravne fakultete ni bil pripravljen sodelovati pri delu komisije, ki bi delo- Volilna komisija je takoj začela z delom in je vala na podlagi obstoječega sistema volitev rektorja. na drugi seji (17. julija) ugotovila, da so v predpi-Sledila je vrsta usklajevalnih sestankov, poga- sanem roku skladno z vsemi pravili prijavo oddali janja s študentskim svetom, sklici in odpovedi sej štirje kandidati: prof. dr. Jože Duhovnik, ki ga je senata. Končno je 9. junija 2009 Senat Univerze predlagal Senat Fakultete za strojništvo, prof. dr. v Ljubljani sprejel spremembe Statuta Univerze v Janez Hribar (Biotehniška fakulteta in podpora Se-Ljubljani v delu, ki se nanaša na volitve rektorja. nata Veterinarske fakultete), prof. dr. Rudi Rizman 12. junija je v enakem besedilu spremembe in do- (Filozofska fakulteta) in jaz (Fakulteta za kemijo polnitve sprejel Upravni odbor UL. S tem so bili in kemijsko tehnologijo ter podpora Fakultete za izpolnjeni vsi pogoji za ponoven začetek postopkov računalništvo in informatiko). Volilna komisija je za volitve rektorja in imenovana je bila nova Volilna zaprosila Študentski svet, naj oblikuje mnenje o komisija za izvedbo postopka volitev, ki jo je vodil kandidatih do 11. 9. 2009, ter kandidate obvestila, prof. dr. Albin Igličar. Najkrajše povedano se po- da bo javna predstavitev programov kandidatov 3. stopek volitev v prvem krogu ni spremenil, za drugi 9. 2009 na Pravni fakulteti. Programi kandidatov krog med dvema najvišje uvrščenima kandidatoma za rektorja so bili objavljeni na internetni domači pa je bilo določeno, da poteka z istim volilnim te- strani univerze. Volitve so bile razpisane za 21. sep-lesom kot prvi krog. S tem naj bi odpadle vse mož- tember 2009. nosti nekorektnega vplivanja na izid volitev. V programu dela sem kot kandidat za mesto Pri vseh teh postopkih, usklajevanjih in poga- rektorja v avgustu 2009 pod naslovom Zakaj sem se janjih nisem sodeloval, saj sem na 33. seji senata odločil za kandidaturo zapisal naslednje: Na svoji življenjski in strokovni poti sem do sedaj imel priložnost dokaj dobro spoznati Univerzo v Ljubljani (UL). Na njej sem diplomiral (1970), magistriral (1975) in doktoriral (1978) ter dosegel vse akademske nazive – docent (1978), izredni profesor (1982) in redni profesor (1989). Na UL sem se kot asistent zaposlil leta 1975, nato pa redno delovno razmerje večkrat prekinil, večinoma pa sem ostal zaposlen v dopolnilnem delovnem razmerju. Najdaljša prekinitev je trajala skoraj 17 let, ko sem bil direktor Kemijskega inštituta, Ljubljana (1982–1999), nato pa sem bil še tri leta državni sekretar za visoko šolstvo na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (2000–2003). Krajše prekinitve so vezane na moja bivanja v tujini; kot doktorand na Inštitutu Maxa Plancka v Stuttgartu in kot gostujoči profesor na North Carolina State University, Raleigh, ZDA (1987) ter na Tehniški univerzi Gradec, Avstrija (1992). Tudi v tem obdobju sem tesno sodeloval z UL in na FKKT pretežno ves čas predaval. Pomembnejša oziroma vodstvena delovna mesta na UL in FKKT pa sem opravljal od 190 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 190 6.11.2019 10:30:08 leta 2003 dalje. Najprej sem bil dve leti prodekan FKKT, nato štiri leta dekan. Bil sem izvoljen za člana Upravnega odbora UL (2005–2008) in senatorja UL (2005–2009). Opravljal sem še vrsto drugih odgovornih nalog. Vse so naštete v življenjepisu na domači strani FKKT. Menim, da sem z opravljanjem opisanih nalog dobil potrebno znanje za opravljanje nalog rektorja. Star sem 63 let in delo rektorja bi zaključil primerno star za upokojitev. Prepričan sem tudi, da sem se naučil poslušati in slišati ter ustvarjalno voditi in usmerjati delovanje skupine enakovrednih sodelavcev. Prav slednje je po mojem najpomembnejše za bodočega rektorja Univerze v Ljubljani. In potem se je začel ritual pred volitvami. pogledi (besede) kandidatov vedno bolj identični in Predstavitve kandidatov za rektorja so potekale na zadnji predstavitvi že skoraj enaki. Predstavitve od 3. septembra dalje skoraj vsak delovni dan in so postajale ritual in dvomim, da smo z njimi moč- predstavljali smo se na skoraj vseh fakultetah. Samo no vplivali na mnenje in izbiro volilnega telesa. S kolega Rizman je v javnosti objavil, da ima volil- študenti sem imel veliko pogovorov in ni me pose-ni štab in zame je bilo veliko presenečenje, ko sem bej presenetilo, da so na seji študentskega sveta s kar izvedel, da sta člana njegovega štaba dva kolega z veliko večino podprli mojo kandidaturo. naše fakultete. Še večje presenečenje pa so bile javne Odločil sem se, da bom v predvolilnih postop- objave kolega Rizmana, ki ni prav posebej izbiral kih postopal strogo akademsko. Nisem se spuščal v besed in je z dokaj ostrim, predvsem pa neakadem- javne razprave, saj so volitve rektorja stvar univerze. skim načinom utemeljeval, da po njegovem nisem Strogo sem se držal pravila, da v predvolilni fazi ni-najprimernejši kandidat za rektorja. Ne vem, ali sem izbral ekipe (prorektorjev) in nisem obljubljal je tak, politični potek kampanje izbral on sam ali nikakršnih koncesij. O vseh postopkih pa sem si za-so mu tako svetovali v njegovem volilnem štabu. pisoval najpomembnejše dogodke in »ocvirke«. Ker Danes pa vem, da je imel sicer tiho, vendar pa kar so vsi osebno obarvani, jih na tem mestu ne bom močno podporo takratnega vodstva univerze, pa komentiral, prav tako ne dveh anonimnih pisem tudi ene politične stranke. Prav tako so mi prijatelji niti anonimnih osebnih obtožb, saj so se v času od iz družboslovja sporočali, da sem sicer kar v redu, takrat že izkazale za neresnične, predvsem pa ne-morajo pa podpreti kolega s področja humanistike pomembne. Bolj kot se je bližal dan volitev, bolj je in družboslovja. Prijatelji iz naravoslovja in tehnike postajalo jasno, da bo zelo verjetno potreben drugi pa so skoraj zahtevali, da v javnosti odgovarjam na krog volitev in da bo kandidat s področja tehnike, zapise, saj me sicer ne bodo mogli podpreti. Tako ki bo zbral največ glasov, dokaj resen tekmec kole-izgledi za uspeh pred samimi volitvami niso bili gu Rizmanu v drugem krogu. V bistvu je bil prvi najboljši. Trije kandidati s področja tehnike so po- krog dejansko izbira kandidata s področja tehnike. menili, da si bomo medsebojno močno konkurirali To so pokazali tudi rezultati. Ker so volitve rektor-in razdelili glasove z naših fakultet. Smo se pa vsi ja prvikrat v zgodovini univerze potekale v celoti s trije kandidati pred javnimi predstavitvami sestali sodelovanjem vseh visokošolskih učiteljev in s sode-in se dogovorili, da bomo sicer predstavljali vsak lovanjem zastopnikov študentov, se mi zdi prav, da svoj program, ne bomo pa se medsebojno obreme- predstavim rezultate in potek volitev malo obširneje. njevali z nekorektnimi napadi. Dogovor smo vsi trije ves čas spoštovali. Rezultati prvega kroga volitev Na prvi predstavitvi na Pravni fakulteti smo (povzetki iz zapisnikov volilne komisije) dejansko predstavili vsak svoja stališča in brez težav Na volitvah je bilo 3164 volilnih upravičencev – odgovarjali na vprašanja, ki jih ni bilo težko pred- od tega 2637 učiteljev in 527 študentov. Volitev se videti. Na vseh ostalih predstavitvah pa so postajali je udeležilo 1991 volilnih upravičencev ali 62,9 %, 191 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 191 6.11.2019 10:30:08 od tega 1661 visokošolskih učiteljev, znanstvenih brucke in bruce nagovoril s stavkom: »Tudi jaz sem delavcev in visokošolskih sodelavcev, zaposlenih na danes bruc – bruc rektor.« UL s polnim delovnim časom in tistih, ki izpolnju- jejo pogoje za člane senata univerze (63 %) in 330 Izbira ekipe študentov – elektorjev (62,6 % od celotnega števila elektorjev). Iz izkušenj sem vedel, da je izbira sodelavcev izje- Kandidati so prejeli naslednje število glasov: mno pomembna. Pri tem pa seveda nisem mogel a) za kandidata prof. dr Janeza Hribarja je gla- delovati povsem v skladu z osebnimi željami, saj sovalo 517 volilnih upravičencev ali 26 % od sem moral upoštevati splošno znane zahteve, kot vseh udeležencev volitev; so zastopanost fakultet, spolov, zaposlenih na rek- b) za kandidata prof. dr. Jožefa Duhovnika je gla- toratu, pa tudi medsebojna razmerja izbranih in sovalo 216 volilnih upravičencev ali 10,8 % od podobno. Mesto glavnega tajnika je zasedal kolega vseh udeležencev volitev; Miro Pečarič. Ob prvem pogovoru je izrazil željo, c) za kandidata prof. dr. Rudija Rizmana je gla- da bi se zaposlil kot visokošolski učitelj, ko bo ha-sovalo 658 volilnih upravičencev ali 33 % od bilitiran. Dogovorila sva se za sodelovanje do ha-vseh udeležencev volitev; bilitacije. Nasledila ga je Andreja Kert, ki mi jo je č) za kandidata prof. dr. Radovana Stanislava Pe- priporočil kolega Mramor. Obema se zahvaljujem jovnika je glasovalo 573 volilnih upravičencev za sodelovanje. ali 28,8 % od vseh udeležencev volitev; Ker sem bil prepričan, da v rektorjevem kabi- d) 27 glasov ali 0,85 % od vseh glasovnic je bilo netu potrebujem pravnega in finančnega strokov-neveljavnih. njaka, sem predlagal spremembo statuta, ki bi rek- torju dovolila zaposliti pomočnika za ti področji. To je seveda vodilo v drugi krog volitev. Volilna Nalogo sta pozneje izjemno dobro opravila Mihaela komisija Univerze v Ljubljani je v skladu s spreje- Bauman in Miro Birk. Njuni nasveti in poznavanje tim rokovnikom za izvedbo volitev rektorja na vseh univerze kot celote so pripomogli k dovolj hitri re- članicah Univerze v Ljubljani razpisala drugi krog alizaciji sprejetih sklepov in zelo dobri povezavi s za 29. september 2009 v času med 8.00 in 16.00 tajniki fakultet. uro. Do končne odločitve je ostal en teden in v tem Pri izbiri prorektorjev nisem imel popolne svo- času sem obiskal vodstva fakultet, kjer sem dobil bode, saj sem moral upoštevati predloge senatov najmanjše število glasov, in se ponovno pogovoril fakultet. Imena kandidatk in kandidatov so senati z zastopniki študentov. Imel sem dober občutek in izbrali, preden so bili znani rezultati volitev. Med bil sem skoraj prepričan, da je bilo najtežje biti iz- predlaganimi sem se najprej odločil, da prorektorica bran za drugi krog. Profesor Hribar, s katerim sva Julijana Kristl nadaljuje prorektorsko delo. V prej-bila vedno izvrstna kolega in prijatelja, in sva to šnji ekipi je sodelovala pri izpeljavi bolonjske refor-tudi danes, je bil izjemno dober protikandidat in me, zato je bilo najprimerneje, da izvedbo pomaga nihče ni mogel napovedati, kdo od naju se bo uvr- izpeljati do konca. Nisem se odločil za nadaljevanje stil v drugi krog. Zato me ni prav nič presenetil, ko dela drugih prorektorjev. Na listi kandidatov, ki jo mi je povedal, da so ga zastopniki iz Rizmanovega je potrdil senat univerze, je bil tudi prejšnji pro-volilnega štaba vabili za prorektorja v Rizmanovi rektor Peter Maček. Ker sem poznal njegov odnos ekipi. Ponudbo je zavrnil in me o njej obvestil.V do organizacije univerze kot centralistično vodene drugem krogu volitev sem prejel 985 glasov, 54 % s strani rektorata z zelo zmanjšanimi pristojnostmi (Rizman pa 850 glasov, 46 %) in 30. septembra fakultet, ga nisem videl na mestu prorektorja, in pozno popoldne izvedel, da sem bil izbran za 42. to sem mu odkrito in naravnost povedal. Kmalu rektorja Univerze v Ljubljani. Naslednji dan, 1. ok- sem ugotovil, da je to pri njem sprožilo veliko ne-tobra, sta potekala primopredaja poslov in svečani zadovoljstvo in zamero, ki jo je kasneje izjemno sprejem brucev na Prešernovem trgu. Na trgu sem nekorektno kazal z odkritim nasprotovanjem in ne 192 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 192 6.11.2019 10:30:08 vedno točnim ocenjevanjem mojega dela v javnosti. Študentskega sveta UL. Sestanki kolegija so bili Večje pozornosti pa si ne zasluži, saj je po splošnem večinoma kratki, dobro premišljeni in namenjeni mnenju sodelavcev s svojim neobjektivnim delom predvsem izpeljavi nalog. močno škodoval ugledu Univerze v Ljubljani. Pro- Ko se danes oziram nazaj, lahko ocenim, da rektor za finančne zadeve je postal Andrej Kovačič smo bili homogena in prijazna skupina, ki je želela na predlog ekonomske fakultete. Za prorektorja delati dobro in v korist univerze. sem sam izbral kolega Miha Juharta in zaprosil Se- nat Pravne fakultete, naj ga predlaga in s tem potrdi Bolonjska reforma mojo željo. Miha je postal moj najtesnejši sodelavec in na njegove nasvete in napotke sem se lahko ved- Bolonjska reforma je bila ena od osrednjih točk de-no popolnoma zanesel. Miha, hvala! Izbor četrtega lovanja rektorata. Čeprav smo se z nastopom man-prorektorja pa je bil ponovno vezan na spremembo data znašli v fazi, ko je bila izvedba reforme že blizu statuta. Prejšnje vodstvo je statut spremenilo tako, zaključevanja, se je zelo kmalu odprlo veliko vpra-da je vpeljalo prorektorja za finance, ki ni bil nujno šanj, dvomov in različnih ocen, ki so nas zaposlovali redni profesor. Predlagal sem in senat ter UO sta od začetka do konca mandata. sprejela vrnitev na staro stanje, da mora biti pro- Pa naj najprej podam svoje stališče do te refor- rektor redni profesor. Poleg tega sem vpeljal mesto me, s katero so se ukvarjale prav vse države znotraj, prorektorja za umetnost in izbral kolega Aleša Va- pa tudi zunaj Evropske unije. liča. Hitro smo postali homogena skupina, si raz- V času od začetka prenove smo se v sloven- delili delo in se na kolegijih dogovorili za izpeljavo skem prostoru vedno znova srečevali z razpravami, dogovorjenega. Vsem prorektorjem iskrena zahvala predvsem pa kritikami na račun novih bolonjskih za res korektno in skupinsko delo. programov in načinov njihovega izvajanja. Kritike Moram omeniti še dva sodelavca, s katerima so prihajale tako iz vrst profesorjev, izvajalcev in sem sodeloval prav vsak dan. Ko sem zjutraj prišel v študentov kot tudi gospodarstva oziroma trga dela. pisarno, me je pri vratih vedno nasmejana pozdra- Skoraj nihče pa se ni več ukvarjal s kakovostjo ob-vila Tanja Pibernik. Kar prvi dan delovanja sva se stoječih programov, z njihovo aktualnostjo in po-dogovorila, da bo skrbno »čuvala« vstop v rektorje- stopkom izvedbe. Nastal je splošen vtis, da bodo vo sobo, do konca mandata in nato odšla v pokoj. novi programi vsiljeni, da se bo kakovost brez dvo- Bila je izjemna sodelavka in znala ter upala je ma zmanjšala. Vtis je bil napačen. Nihče, verjetno priti v sobo in reči »rektor, tole pa ne bo šlo« ali hote, ni naredil analize obstoječega stanja, stanja »tole pa ni dobro …« ter v nekaj stavkih dokazala, pred reformo. Obstoječi programi večinoma niso da je njenemu mnenju treba prisluhniti ali ga pa bili prilagojeni razmeram, saj so večinoma nastali kar upoštevati. v obdobju planskega gospodarstva. Tudi če ne bi Ga. Tanja, hvala. Tudi zaradi vas je bilo prijet- bilo bolonjske reforme, bi univerza morala celovito no vsako jutro priti v službo. In potem je tu še mla- spremeniti obstoječe programe in se v celoti pos-denič Gregor Jagodič, ki se je pri nas učil in naučil vetiti kakovostnemu izvajanju. Od kod torej ta v voditi Službo za odnose z javnostmi. Imel je izred- bistvu poenoten odpor? no širok krog znancev in prijateljev med novinarji Moram pa tudi takoj ugotoviti, da sama iz- in naučil se je, kako varovati ugled univerze. Bila vedba reforme ni bila najboljša in je povzročala in sva v stiku vsak dan in sproti reševala tudi kakšen povzročila nepotrebne zaplete. Na UL pred začet-problem, ki ga brez njega ne bi bilo. Ampak rešila kom reforme žal ni bilo skupne odločitve o enotni sva pa vse. strukturi študijskih programov, zato so se uveljavili To je bila ekipa, ki se je tedensko srečevala vsi mogoči modeli in trajanja, ki jih je omogočil za-na rektorjevem kolegiju, na katere je bil vedno kon o visokem šolstvu. Posledično ima UL akrediti-vabljen tudi predsednik Upravnega odbora, ko- rane vse vrste študijskih programov, poleg tega pa še lega Dušan Mramor, in vsakokratni predsednik skupne študijske programe (»joint programmes«), 193 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 193 6.11.2019 10:30:08 ki jih izvajajo članice UL v sodelovanju z domačimi da obe stopnji študenti prav tako končajo v pov-ali tujimi univerzami. Obstajajo pa tudi študijski prečju v dobrih šestih letih, ob tem pa imajo novo, programi za izpopolnjevanje. Glede na formalne peto leto predavanj, ki jih država Slovenija nikoli možnosti, so se pojavili različni modeli tudi na pri- ni plačala in jih še vedno ne plačuje. Dodatno pa mer na eni članici, ki ima zdaj programe po modelu so posamezniki ustvarjali slabo podobo reforme z 3+2+3 in 4+1+3 (prva stopnja tri ali štiri leta; druga neprestanim ponavljanjem in z izjavami o pretira-stopnja dve ali eno leto in doktorat tri leta). Uvedba no birokratskem postopku priprave programov, ki stopenjskega študija ni najboljša usmeritev za vse naj bi od njih zahteval popolnoma nepotrebno iz- študije. Rigidna odločitev prejšnjega vodstva, da ne polnjevanje neumnih formularjev. Po njihovem naj bo dopuščalo nikakršnih izjem in je v celoti naspro- bi tako univerza kot NAKVIS programe ocenjeva-tovalo enovitim magistrskim študijem (5+0), ni la le po birokratski kakovosti njihove priprave. To bila najboljša odločitev. Enoviti magistrski študijski enostavno ni točno. V javnosti pa še vedno velja programi so bili znotraj slovenskega visokošolskega negativna ocena reforme in mnenje, da so študijski prostora skoraj v celoti prepovedani in stopenjski programi slabši, kot so bili prej. Ta trditev nikoli program je bil vsiljen celo Pravni fakulteti, ki se je doslej ni bila v celoti preverjena z ustrezno študijo. neuspešno zoperstavljala nepotrebnemu stopenj- Zato smo v letu 2010 ustanovili Službo za skemu študiju. Enoviti programi so bili izpeljani le kakovost, analize in poročanja, ki je dobila nove za naslednje študije: medicina, dentalna medicina, pristojnosti in naloge pri vsakoletni samoevalvaciji veterina, farmacija, teologija, pedagoška matemati- članic ter pri pripravi skupnega samoevalvacijske-ka in arhitektura. ga poročila UL, ki je postal del letnega poročila o Pobuda in priprava prenovljenih študijskih delu UL. programov je bila v celoti prepuščena fakultetam, V programu dela rektorja sem zapisal, da uni- znotraj fakultet pa katedram, in najbolj inventivni verza nujno potrebuje Center za razvoj visokega profesorji so celo samostojno ali skupaj s somišlje- šolstva, ki bi opravljal celovite analize visokošol-niki »izumljali« nove programe. Celovitost prenove ske dejavnosti. Žal mi ustanovitev (financiranje) so formalno nadzirale tri komisije senata, Komisija ni uspela. Služba za kakovost pa je naredila analiza dodiplomski študij in novoustanovljena Komisi- zo kakovosti uvajanja študija po bolonjski reformi. ja za magistrski študij ter Komisija za doktorski štu- Rezultati so objavljeni v knjigi z naslovom Bolonj-dij, potrjeval pa jih je Senat UL. Tam se je pogosto ska prenova po ljubljansko: (https://www.uni-lj.si/ vnela resna razprava in dejansko je senat preprečeval elektronske-knjige/01%20Bolonja%20po%20 največje nedoslednosti. Ni pa senatu uspelo ohrani- ljubljansko,%20listajoca%20knjiga/Bolonja%20 ti principa »matičnosti« osnovnih ved. Matematiki po%20ljubljansko.html). in fiziki so sicer uspeli v dokaj visoki meri preprečiti Veliko dela, tako pri študiji kot pri celovitem izgubo »matičnosti«, biologi, kemiki, ekonomisti, usmerjanju službe, je opravila dr. Janja Komljeno-pravniki in ostali družboslovci pa pri tem niso bili vič, ki zdaj deluje na Univerzi v Lancastru, Velika posebej uspešni. To so bile glavne slabosti, ki so se Britanija. Če bo komu od sedanjih ali bodočih rek-neprestano ponavljale. NAKVIS, ki je na koncu torjev uspelo ponovno ustanoviti neodvisen Center podal soglasja za vse programe, pa je delno neko- za razvoj visokega šolstva, naj v vsakem primeru rektno vpeljal še dodatno napačno informacijo o poskuša prepričati Janjo, da se vrne domov in prev-enormno povečanem številu programov. Jasno je, zame vodenje. Jaz pa lahko le zapišem: Hvala, Janja. da se je število programov z uvedbo stopenjskega Tu naj navedem le enega od zaključkov iz knjige: študija podvojilo. Štiriletni program Kemija, ki so ga študenti zaključili v dobrih šestih letih, se je Ob vseh kritičnih ocenah študentov, na katere se po bolonjski reformi spremenil v triletni bolonjski bo UL morala odzvati z ustreznimi ukrepi, naj študijski program 1. stopnje in dvoletni bolonjski še enkrat poudarimo tudi posebej izpostavljene študijski program 2. stopnje. Danes lahko trdim, pozitivne ocene. UL je visoko zaželena visoko- šolska institucija, ki omogoča večini študentov, 194 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 194 6.11.2019 10:30:08 da izberejo želeni program študija. Splošno za- vpisanih skoraj štirideset tisoč študentov in na dovoljstvo s študijskimi programi in predmeti je spletni vprašalnik jih je odgovorilo približno de- visoko, posebej pa so študenti zadovoljni s svo- set tisoč. To daje anketi verodostojnost za prvo- jimi profesorji. Študenti tudi visoko ocenjujejo stopenjske programe, saj je bilo veliko študentov izvajanje programov, ki je skladno s programi prvič vpisanih v prvi letnik druge stopnje, rezulta- samimi in brez večjih sprememb, o katerih ne bi bili pravočasno obveščeni. Posebej je razveseljivo, ti za drugo stopnjo pa niso ustrezni, saj se večina da študenti nekatere fakultete in programe oce- predavanj še ni izvajala. Žal anketa ni bila ponov- njujejo izrazito pozitivno. Zrelost njihovih ocen no narejena v zadnjih letih in to je opravek, ki pa kaže tudi to, da nekatere fakultete ocenjujejo Univerzo v Ljubljani še čaka. Celoviti rezultati so tako pozitivno kot kritično. podani v knjigi. V knjigi pa ni podatkov, ki smo jih kot vodstvo Anketa je bila narejena v letnem semestru univerze naredili interno. Če strnem ugotovitve 2012. Takrat je bilo v prenovljene programe že zelo na kratko: 1. Izjemno uspešno smo na Univerzi v Ljubljani reformirali doktorski študij. Število doktorskih programov smo zmanjšali za kar petkrat – od 104 programov pred bolonjsko reformo smo jih imeli ob zaključku mojega mandata 21. In še vedno imamo 23 fakultet in 3 akademije. To enostavno pomeni, da je večina doktorskih programov medfakultetnih, kar pa seveda pomeni, da smo v plotove vgradili vrata in jih naredili prehodne. Znaten del k temu uspehu, ki v javnosti ni dovolj poznan, sta prispevali rektorica Kocijančičeva in kolegica Breskvarjeva kot vodja doktorske šole. Hvala obema. 2. Korektno in v skladu s pričakovanji smo izpeljali reformo univerzitetnega študija in vpeljali dvo-stopenjski sistem po anglosaksonskem vzoru. Žal pa nismo imeli dovolj poguma, da bi vse študije osnovnih znanstvenih disciplin pripravili kot enovite magistrske programe in se izognili vsem ne-potrebnim »ovinkom« za dosego tega naziva. Samo dejstvo, da več kot 90 % diplomiranih študij konča z nazivom magister, je dovolj, da bi k taki reformi univerza pristopila čim prej. 3. Največja napaka, ki smo jo naredili, pa je, da na magistrsko stopnjo vpisujemo diplomante visokošolskih strokovnih programov skoraj brez vsake omejitve. S tem smo odprli pot za tako imenovani »cik-cak« študij, ki omogoča vrsto izigravanj in brez dvoma zmanjšuje kakovost diplomantov. 4. Visokošolski strokovni programi imajo vrsto pomanjkljivosti. Glavna težava z obstoječimi programi je ta, da po treh letih študija diplomanta ne pripravijo za poklic. Na te programe naj bi se vpisovali predvsem tisti študenti, ki bi želeli preiti v poklic po končanih treh letih študija – torej po prvi stopnji. To se žal ni zgodilo in velika večina udeleženih v tem študiju nadaljuje na magistrski (drugi) stopnji univerzitetnega študija. Prehod iz strokovnega v univerzitetni študij je žal mogoč večinoma neposredno, in tako so programi, namenjeni izobraževanju za poklic, dejansko postali pripravljalnica (in to slaba) za magistrski študij. S tem so izgubili svoj namen. Ta problem seveda odpira drugo, vsebinsko sklical celodnevni posvet dekanov na temo bolonj-pomembnejše vprašanje. Ali je sploh mogoče, in še skega študija. V uvodnem delu smo se dogovarjali o bolj, ali je sploh smotrno, da na isti fakulteti z isti- tem, kaj mora univerza pri izvedbi reforme popra-mi univerzitetnimi učitelji poteka strokovno in uni- viti, in poslušali, kakšne korekcije so že naredili na verzitetno izobraževanje? Po temeljitem razmisleku fakultetah, ki so v prenovo programov vstopile prve in skrbni analizi sem v drugem letu »rektorovanja« (na primer Ekonomska fakulteta). Tu smo hitro 195 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 195 6.11.2019 10:30:08 poenotili stališča. Ugotovili smo, da so programi pa vsak ugotovi, da je to res, kar takoj in jasno po-prenatrpani (preveč izpitov v nižjih letnikih) in da kažejo letni indeksi financiranja fakultet. Žal pač je število izbirnih predmetov preveliko. Zato so bile novinarje bolj zanimajo posamezniki, ki naj bi v glavne korekcije narejene z zmanjšanjem obreme- dvanajstih letih dodatno zaslužili enormne vsote nitev študenta. (skupno preko »enormnih« 150.000 € v desetih le- V drugem delu pa sem zelo jasno odprl pro- tih) ali pa si izplačevali dodatke, zapisane v kolek-blem visokošolskih strokovnih programov. Razložil tivni pogodbi, na, po napačnem mnenju ministra, sem temeljne probleme binarnega modela in v raz- nezakonit način. Zakonito pa naj bi bilo to, da na pravo dal predlog, da v okviru univerze ustanovimo sklep ministra ni mogoča pritožba. O vsem še vedno dve novi organizaciji – visoko šolo za družboslovje potekajo sodni spori. Ko bodo po nekaj letih bodisi in visoko šolo za inženirstvo kot univerzi pridruženi zastarali ali pa zavrženi, nikogar več ne bo zanimala ustanovi. Visoka šola (»koledž«) za inženirstvo naj usoda tistih, ki so jih s postopki umazali. Umazali bi, na primer, domovala v stavbi bivše občine Vič- pa niso samo njih, ampak tudi in predvsem univer- -Rudnik, kjer bi potekal pouk, vse laboratorijske zo, ki je veliko breme reforme izpeljala brezplačno vaje pa bi izvajali v laboratorijih tehniških fakultet z veliko odgovornostjo in resnično dobrimi nameni v neposredni okolici. K sodelovanju bi povabili več in izvedbo. Velika zahvala gre vsem zaposlenim na strokovnjakov iz industrije, jih habilitirali in s svoji- Univerzi v Ljubljani. mi izkušnjami bi študente pripravljali za poklic. Bil sem prepričan, da sem dobro utemeljil predlog in z Kaj mi je najbolj ostalo v spominu? zanimanjem čakal na razpravo. Ta pa se je obrnila v smer, ki je bila daleč od pričakovane. Dekani so brez izjeme, sicer vljudno, a zelo jasno izrazili mne- 1 Novogradnja UL FKKT in UL FRI nje, da ideja ni izvedljiva, ker fakultete ne more- Največji projekt, tako po obsegu vloženih sredstev jo finančno preživeti brez teh programov. Ne bom kot po obsegu vloženega dela, predstavlja novo-podrobneje povzemal razprave, ker sem hitro uvi- gradnja Fakultete za kemijo in kemijsko tehno-del, da se korenitih sprememb znotraj delujočega logijo (FKKT) ter Fakultete za računalništvo in sistema ne da izpeljati brez dodatnega financiranja. informatiko (FRI). Skupna neto površina stavb Idejo še vedno podpiram in trdno sem prepričan, znaša 42.046 m2, od tega 10.516 m2 parkirišč. Ce-da bi dala dobre rezultate ter preprečila sedanje »ci- lokupna vrednost naložbe je znašala 81.628.958 k-cak« poti do ustrezne diplome. Kaj mislim s tem? €, od tega 46.410.765 € iz kohezijskih sredstev Dijak se vpiše v srednjo strokovno šolo, s strokovno (sklad za regionalni razvoj – ERDF), 20.625.722 maturo se lahko vpiše v visokošolski strokovni pro- € iz proračuna Republike Slovenije in 14.565.471 gram in nadaljuje delo na drugi stopnji univerzite- € iz drugih virov. K tej vsoti je potrebno prišteti še tnega študija. Sledi doktorat. Namesto ene (univer- sredstva za nakup preko 50.000 m2 stavbenih par-zitetne) imamo dve pripravljalnici za drugo stopnjo cel, postavitev mostu preko Glinščice in ureditev (univerzitetno in strokovno). Ne da bi se v celoti okolice. Zgradili smo tri stavbe in ustvarili prostor zavedali, pa za poklic nismo izobrazili kadra z viso- za bodoči inženirski kampus Univerze v Ljubljani. ko strokovno izobrazbo. To je, po mojem, ključna Celoten projekt se je dejansko začel pred dvaj- slabost »bolonjske reforme po ljubljansko«, ki pa je setimi leti. Rojstno leto projekta je 1994, ko je relativno enostavno rešljiva, če bi država za izvedbo bila izgradnja stavbe za FKKT uvrščena v program našla potrebna (ne pretirano visoka) sredstva, deka- prioritetnih naložb na področju visokega šolstva. ni pa pokazali večjo pripravljenost za spremembe. Skoraj deset let so tekle priprave za izgradnjo in v Resnična in največja težava bolonjske reforme povprečju vsaka tri leta je bila izbrana nova loka-pa je, da država nikoli ni v celoti plačala dodatnega cija, ker se je prejšnja pokazala za ali nezazidljivo leta (peto leto), ki ga je vpeljala reforma. O tem ali neustrezno. V fazi iskanja je bilo zavrnjenih vsaj problemu se veliko premalo govori in piše, lahko pet potencialnih lokacij. Ko je bil objekt končno 196 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 196 6.11.2019 10:30:08 uvrščen v Zakon o temeljnih razvojnih programih novogradenj kemijskih fakultet po vsej Evropi in na področju izobraževanja (2003), sem bil na fa- prepričan sem, da je fakulteta izjemen arhitektur-kulteti izvoljen za prodekana UL FKKT za gradnjo. ni, gradbeni, energetski in urbanistični dosežek. Tega leta smo se dokončno odločili za lokacijo na Hvala arhitektom, ki so naredili res lep, predvsem Brdu. Vsem arhitektom, ki menijo, da se je uni- pa funkcionalen objekt. verza preselila na prekrasne in urejene pašnike na Z izgradnjo vseh med seboj povezanih objek- obrobju mesta in da ni več mestna univerza, pa tov (protipoplavni zidovi, suhi zadrževalnik, ustre-priporočam, da pridejo na ogled novih stavb. Peš zni nasipi itd.) pa je prej degradiran in poplavni bodo od parlamenta da fakultet potrebovali dobrih del Ljubljane zaživel in postaja znanstveno mesto v 20 minut. Pred začetkom gradnje pa so bila na tej mestu Ljubljana. V enoto povezana tehnološki park lokaciji močno degradirana poplavna zemljišča. S in inženirski kampus predstavljata popolno novost postopki sanacije in z izgradnjo suhega zadrževal- v Ljubljani. Dodatni botanični vrt in eksperimen-nika na Poti Roberta Blinca smo področje spreme- talna polja Biotehniške fakultete pa zagotavljajo, da nili v prvovrstno okolje in pri tem ohranili naravno bo novo znanstveno mesto ostalo zeleno in prekra-okolje, ki ga danes veliko prebivalcev uporablja za sen del mesta Ljubljana. vsakodnevne sprehode in rekreacijo. V letu 2007 smo začeli z izdelavo projektov Končna odločitev, potrjena na Upravnem od- in dovoljenj. Gradbeno dovoljenje smo dobili ok-boru univerze, pa je bila, da je v projekt vključena tobra 2009. Po javnem razpisu smo za gradnjo tudi FRI, ki je prav tako iskala primerno lokacijo izbrali konzorcij SGP Pomgrad, Begrad in IMP ter vsepovsod po Ljubljani, a realno zazidljive lokacije z nosilnim podjetjem (Pomgrad) podpisali pogod-ni bilo mogoče dobiti. Kdo je odločil, da bodo na bo. Tako kot skoraj vsi javni razpisi, ki so nato za Langusovi zgradili nova ministrstva na prostoru, pohištveno, laboratorijsko in računalniško opre-rezerviranem za razvoj univerze, pa naj se arhitekti mo potekali med samo izgradnjo, je tudi razpis za in snovalci urbanega prostora v mestu dogovorijo gradnjo moral prestati postopek na državni revizij-med sabo. ski komisiji. Ko bi zakonodajalci izpeljali en sam Mestna občina Ljubljana je začela z odku- projekt podobnega obsega, bi bili, tako kot sem jaz pom zemljišč od lastnikov in sprejela spremenje- sedaj, več kot prepričani, da je zakonodajni posto-ni zazidalni načrt za predvideno območje gradnje pek za javno naročilo nesprejemljivo kompliciran na lokaciji Brdo. Junija 2005 sta županja Danica in netransparenten. Simčič in rektor Mencinger podpisala pogodbo o Zato smo za spremljanje gradnje imenovali še prodaji skoraj 50.000 m2 zemljišč. Za izgradnjo lasten nadzor, imenovali direktorja projekta, prej-obeh fakultet bi sicer zadostovalo manj kot 15.000 šnjega dekana Fakultete za gradbeništvo in geode-m2. Že takrat se je univerza zavestno odločila, da zijo prof. Majesa (hvala, Bojan), imenovali medna-bo nakupila dovolj zemljišč za realizacijo 30 let rodni gradbeni odbor in bili vsak dan na gradbišču. starega programa o izgradnji biološkega središča Omenil pa bi rad še izkušnjo o pripravi pro- (kampusa) Univerze v Ljubljani. Sledili so povsem jekta za Evropsko komisijo. Ker je bila celokupna običajni postopki, ki pa so zaradi kompliciranih investicija oziroma nepovratna sredstva iz Bruslja postopkov vzeli kar veliko časa. Prvi arhitekturni višja od 50 mio €, je projekt obravnavala in odob-natečaj ni bil uspešen, v drugem pa je po vablje- ravala neposredno komisija, usklajevalno delo z nem arhitekturnem natečaju uspel projekt, ki so direktorati in komisarji pa je opravljala agencija ga pripravili Boštjan Kolenc, Mladen Marinčič JASPERS (Joint Assistance to Support Projects in Mojca Švigelj Černigoj iz podjetja Arhitektura in European Regions). Glavna naloga JASPERS – Inženiring 4M. Izgradnja stavb za Fakulteto za je pomoč (dejansko nadzor) pri pripravi velikih kemijo je zaradi zahtevnih varnostnih predpisov projektov, ki so sofinancirani iz dveh EU struktur-izjemno težek arhitekturni zalogaj. Pred pripra- nih skladov (v našem primeru regijskega in kohe-vo projekta smo skupaj z arhitekti obiskali vrsto zijskega sklada). Obstajajo obširna navodila za 197 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 197 6.11.2019 10:30:08 pripravo in navodila, kaj vse mora projekt vsebo- se jim zanjo lepo zahvaljujem in menim, da razen vati. Zapletalo pa se je predvsem pri zahtevi, kako prometnih zagat ne prinaša mestu nič dobrega. utemeljiti uspešnost vlaganj (»cost benefit«) v pro- Gradnjo smo zaključili v rekordnem času – leto jekt in kako pripraviti indikatorje, na osnovi ka- in pol, brez aneksov in s prihrankom (znižano ceno) terih bo mogoče slediti uspešnost projekta. Danes skoraj 20 mio €. Tudi o tem dosežku ni bilo poročil lahko priznam, da prva verzija predloga projekta, v javnosti. O kakšnih aferah tudi ni bilo mogoče ki smo ga pripravili, ni bila najboljša. Pripombe, pisati, saj ni bilo nikogar, ki bi prišel na obisk z ak-ki smo jih prejeli, so bile kakovostne in večinoma tovko, polno ustrezno natiskanega papirja. Prepri-utemeljene. Zelo hitro sem ugotovil, da priprava čan sem, da s takšnimi nameni hodijo le k tistim, ki takšnega projekta ni možna brez odlične ekipe so si s svojimi dejanji prislužili potreben sloves. K strokovnjakov in brez vodje, ki je pripravljen pre- nam ni bilo nikogar, celo posredovanj ni bilo, kar je birat, popravljati in usklajevati tekste od začetka tudi mene presenetilo. Res pa je, da sem ob prvem do konca, in to tolikokrat, kot je potrebno. Or- rahlem poskusu nagovarjanja, da je to in to podjetje ganiziral sem ekipo, nosilci pa so bili Mihaela Ba- resnično kakovostno in tako naprej, jasno povedal, uman in Andreja Kert, Majda Širok (ki se je za da bomo o razgovoru, če ga želijo nadaljevati, na-nekaj časa preselila v pisarne na rektoratu), Niko pisali zapisnik in ga dali v arhiv in kopijo poslali na Zimic z UL FRI in Janez Topovšek z UL FKKT ustrezno mesto. ter Bojan Majes kot tehniški ekspert in usklaje- valec tehniškega dela poročila. Sam sem prevzel 2 Protest pred parlamentom vlogo vodje projekta in v dobri polovici leta smo Po letu 2008 se je finančno stanje UL neprestano s pomočjo vrste kolegic in kolegov izdelali nov slabšalo. Višek pa je bila ugotovitev, da je predlog projekt. Ta pa je bil resnično dober in odobren s proračuna za leto 2013 predvideval 16 odstotkov strani JASPERS, direktoratov in Komisije EU v manj denarja za izobraževanje in 20 odstotkov rekordnem času. Tako so bili izpolnjeni vsi pogoji manj denarja za raziskovanje glede na 2011. Zato za začetek gradnje. Seveda ne smem pozabiti po- sem v fazi obravnave proračuna poslance pozval, moči ministra Gregorja Golobiča in njegove ekipe naj zavrnejo predlagani proračun. Ker so v odborih na ministrstvu. Vsem omenjenim iskrena hvala Državnega zbora vse predloge zavrnili, sem se od-za njihov trud in veliko zagnanost pri pripravi ločil za javni protest študentov in zaposlenih pred projekta. Brez njih odobritve v Bruslju ne bi bilo parlamentom. Glavna tajnica Univerze v Ljubljani in kemija bi še naprej gostovala na 13 naslovih v Andreja Kert je dobila nalogo, da uredi vse postop-mestu, študentje pa bi se dnevno vozili z enega ke prijave protesta na policijo in ustrezne službe, naslova na drugega. Če je to mestna univerza, kot sam pa sem 4. decembra 2012 na zaposlene in štu-jo utemeljujejo nekatere arhitekturne avtoritete, dente po elektronski pošti naslovil naslednje pismo: Študentke in študenti, asistentke in asistenti, strokovne sodelavke in sodelavci, raziskovalke in raziskovalci, profesorice in profesorji, vsi zaposleni. Pošiljam vam pismo z opisom stanja, v katerem smo se znašli. Če se s pismom strinjate, vas prosim, da to s podpisom potrdite. Podpis je zelo pomemben, saj mi bo dal privoljenje, da govorim v imenu celotne Univerze v Ljubljani. Univerza v Ljubljani, osrednja slovenska visokošolska organizacija, se je z znižanji sredstev za njeno dejavnost znašla v brezizhodnem položaju. Že z dosedanjimi rezi je bilo delovanje Univerze v Ljubljani resno ogroženo. Napoved novih nižanj v predlogu proračuna za leto 2013 pa dejansko pomeni poseg v samo vitalno jedro ustanove. Opozarjamo, da pristojno ministrstvo za tako drastične 198 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 198 6.11.2019 10:30:08 reze ni pripravilo nobene utemeljitve niti analize posledic takšnega nerazumnega varčevanja za prihodnost visokega šolstva. To bi morali narediti. Ne samo zato, ker je takšno »varčevanje« nesorazmerno glede na varčevanje na drugih področjih in še zlasti glede na pomen znanja in znanosti. Tako pa poteka zmanjševanje sredstev ob popolni nevednosti vlade o negativnih posledicah takšnega »varčevanja« v visokem šolstvu in znanosti. Predlog proračuna za leto 2013 pomeni za univerze 16 % zmanjšanje sredstev za izobraževanje in 20 % zmanjšanje sredstev za raziskovanje glede na leto 2011. A v letu 2013 pričenja Univerza v Ljubljani v celoti z izvajanjem 5. letnika bolonjskih programov, kar pomeni znatno povečanje obsega dela in stroškov ob izjemnem znižanju sredstev. Nobena notranja racionalizacija tega izpada ne more nadoknaditi. Tudi za nobeno dodatno preu-smeritev sredstev med tržno, raziskovalno in pedagoško dejavnostjo ni več prostora, saj je Univerza v Ljubljani že do sedaj v največji možni meri razporejala sredstva med posameznimi viri in je dejansko »plačevala« javno službo visokošolskega izobraževanja iz virov, pridobljenih na trgu. Poleg tega pa sta zaradi zmanjševanja proračunskih sredstev za raziskovanje ogroženi tako razvojna kot raziskovalna dejavnost univerze. Ministri v sedanji vladi ter poslanke in poslanci v DZ očitno pozabljajo, da so bili sami deležni kakovostnega in brezplačnega študija na javnih visokošolskih ustanovah. S svojimi sedanjimi dejanji in nesprejemljivimi odločitvami pa dejansko odrekajo sedanjim in bodočim generacijam študentk in študentov priložnost za enakopraven dostop do brezplačnega javnega visokega izobraževanja. Kvalitetno in brezplačno javno šolstvo je nujni pogoj za obstanek demokratične in socialne države, predvsem pa družbe, ki temelji na solidarnosti in spoštovanju vseh ljudi. Škoda, ki nastaja sedaj, se ne more nadoknaditi v nekih boljših, bolj bogatih časih. Generacije, ki študirajo sedaj, bodo nepopravljivo žrtvovane za slabo domišljene načine »varčevanja«. Zato odločno nasprotujemo takšni uničevalni politiki. Ne moremo, ne smemo in nimamo pra- vice pristati na napovedane drastične reze. Takim posegom se moramo upreti, vsi skupaj, tukaj in zdaj. Obenem izražamo našo solidarnost z vsemi javnimi ustanovami, ki so v podobnem položaju, s celotno kulturno sfero ter z vsemi sodržavljani. Od Vlade RS pa zahtevamo, da spremeni in zmanjša načrtovana nižanja sredstev v visokem šolstvu za leto 2013. Poslanke in poslance Državnega zbora pozivamo, da zavrnejo načrtovani predlog proračuna. Prosim, da mi vaše mnenje na zgornje sporočilo posredujete. To naredite tako, da pošljete pismo na elektronski naslov: rektorjevo.pismo@uni-lj.si in v zadevo sporočila zapišete le »Se strinjam« oziroma »Se ne strinjam«. Pod vsebino sporočila lahko obrazložite vaše stališče. Lep pozdrav, Stane Pejovnik, rektor UL PRIPIS: Univerza v Ljubljani želi izraziti svoje nestrinjanje z ukrepi, ki bodo temeljito posegli v delovanje in s tem imeli negativne posledice na celotno družbo. Zato nas rektor poziva na zbor zaposlenih in študentov UL v četrtek, 6. decembra 2012. Zbor je predviden ob 9. 50 uri pred stavbo UL na Kongresnem trgu, od koder bomo odšli pred Državni zbor RS v času zasedanja. Tam bomo kulturno izrazili nestrinjanje in opozorili na škodljive posledice aktualnih sprememb. Odziv je bil presenetljiv. Najbolje ga ponazori moje drugo pismo z dne 5. decembra vsem zaposlenim in študentom: 199 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 199 6.11.2019 10:30:08 Včeraj sem vam poslal pismo, v katerem sem na kratko predstavil finančno stanje naše univerze in visokega šolstva. V njem sem vas prosil za podporo in v manj kot 24 urah je prispelo več kot 11.000 podpisov strinjanja. Podpisi podpore pa še vedno prihajajo. Hvala! Današnji shod študentov in zaposlenih pred Državnim zborom RS pomeni prvi pomembni korak k ohranjanju kakovostnih javnih univerz. Danes sprejeta amandmaja k proračunu RS 2013 pomenita zgolj omilitev oteženih razmer, nikakor pa ne dokončne rešitve. V naših skupnih akcijah do sedaj smo bili močni. Še naprej si bomo prizadevali za zagotavljanje ustreznih pogojev za delo, kot tudi za demokratično, socialno in pravno državo. S spoštovanjem, Stane Pejovnik, vaš rektor V četrtek, 6.decembra 2012, so se zaposleni in kjer je bilo zbranih še dodatnih 3000 udeležencev. študentje Univerze v Ljubljani začeli zbirati na Trg je bil popolnoma poln. Protestu so se prid-Kongresnem trgu pred poslopjem rektorata. Prid- ružili člani Akademskega pevskega zbora Tone ružil se jim je poln avtobus zaposlenih in celotnega Tomšič, ki so se porazdelili med protestnike po vodstva Univerze v Mariboru z rektorjem Danije- vsem trgu in po dogovoru začeli prepevati Gau-lom Reboljem na čelu. Prav tako so prišli na shod deamus Igitur. Takoj so se pridružili vsi in po trgu nekateri zaposleni in študentje z obeh primorskih je resnično odmevala akademska himna. Sledil univerz. Zbralo se nas je več kot 3000 in mirno ter je nagovor predstavnice študentov, ki je prebrala urejeno smo odkorakali na trg pred parlamentom, naslednji tekst: Spoštovani državljani! Na današnjem miroljubnem shodu smo se zbrali študenti, učitelji in ostali zaposleni Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Predstavniki univerz želimo na naš lasten, akademski način opozoriti na dogajanja v naši družbi. Povod za današnje zborovanje so nedvomno ostri rezi v javno visoko šolstvo, ki ne obetajo nič drugega kot drastičen padec kvalitete študija in lahko vodijo do propada javnih univerz. Pristojno ministrstvo in vlada za tako drastične reze nista pripravila nobene utemeljitve niti analize posledic takšnega nerazumnega varčevanja za prihodnost visokega šolstva, znanosti in kulture. Ministri v sedanji vladi, poslanke in poslanci, ki pravkar glasujejo o proračunu in bodo z glasovanjem potrdili nesprejemljive sklepe, očitno pozabljajo, da so bili sami deležni brezplačnega študija na javnih visokošolskih ustanovah. Vladna politika ne obeta nič drugega kot konec kakovostnega javnega šolstva in postopni razkroj vseh družbeno tvornih instanc, ki jih le-to omogoča. Kakovostno in brezplačno javno šolstvo je nujen pogoj demokratične socialne države, predvsem pa družbe, ki temelji na solidarnosti in spoštovanju vseh ljudi. Degradacija, ki jo že nekaj časa doživlja ves javni sektor s šolstvom na čelu, zato pomeni nepopravljivo škodo celotni družbi, ki jo bodo občutile tudi generacije za nami. Škoda, ki nastaja sedaj, se ne more nadoknaditi v nekih boljših, bolj bogatih časih. Generacije, ki študirajo sedaj, bodo nepopravljivo žrtvovane za slabo domišljene načine »varčevanja«. Zato odločno zavračamo uničevalno politiko te vlade! Vse poslanke in poslance pozivamo, da zavrnejo načrtovani predlog proračuna. Zavrnitev bi lahko bila prvi korak k ustavitvi vladnega stampeda v javnem sektorju in oblikovanju dolgoročne 200 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 200 6.11.2019 10:30:08 državne strategije razvoja, ki bi na njegovo prvo mesto postavljala ravno znanost, izobraževanje, kulturo in socialo. Obenem izražamo našo solidarnost z vsemi javnimi inštitucijami, ki se nahajajo v podobnem položaju, s celotno kulturno sfero, ki je bila prva namenjena rušenju, z vsemi državljani in drža-vljankami Republike Slovenije, ki že čutijo negativne učinke vladne politike, ter z vsemi mirnimi demonstranti, ki po mestih po vsej državi izražajo svoje nezadovoljstvo nad to isto politiko. Slovenske javne univerze izražamo skrb nad nezadostno mero demokratičnosti upravljanja dr- žave. Pripravljeni smo bili in smo na dialog z vlado, a žal z vladne strani ni odgovora. Univerze so bile, so in vedno bodo temelj slovenskega naroda in slovenske države. Zato sedaj predlagam, da zapojemo Zdravljico in se mirno razidimo. Poziv, naj se protestniki mirno razidejo pa ni us- ljubljanske filozofske fakultete. Na nesmiselnost pel. Sam se moral oditi na podelitev nazivov rednim načrtovanih rezov v visoko šolstvo pa so s prvim profesorjem Univerze v Ljubljani. Slavnostna seja je dnevom upora v petek opozorile vse tri univerze. potekala v senatni dvorani rektorata v okviru tedna Okrog 80.000 študentov in profesorjev je namreč univerze. Študentje so se pričeli zbirati pred parla- za uro ali dve prekinilo predavanja ter se pridružilo mentom in obstajala je nevarnost izpadov posame- »prvemu dnevu upora slovenskih univerz« proti do-znikov, ki sta jo izvrstno preusmerila kolegica prof. datnemu krčenju sredstev za visoko šolstvo in zna-dr. Sandra Bašić Hrvatin in kolega prof. dr. Boris A. nost. Prikazali so, da ni nobene smiselne razlage za Novak. Prijela sta se za roke in pozvala študente, da se nadaljnje in nesorazmerno krčenje sredstev. jima pridružijo. Naredili so živi krog okrog parlamen- ta in se po tem spontano in mirno razšli. S tem se je v Razmislek o Univerzi v Sloveniji celoti uresničilo pričakovanje, da znamo protestirati, kadar je to potrebno, in smo pri tem lahko uspešni. Pa naj zaključim. Kako naprej sicer ni osnovno Poslanke in poslanci nas niso mogli prezreti in kmalu vprašanje za rektorja, ki je mandat zaključil. Am-smo prejeli sporočilo, da sta bila sprejeta dva aman- pak gotovo drži, da rektor zadnji dan svojega mandmaja k proračunu in da so univerze prejele dodatnih data najbolj natančno ve, kaj bi moral početi prvi 16 milijonov €. 7. decembra sem vsem zaposlenim in dan. Isto velja za vse dni po zaključenem mandatu. študentom poslal zadnje pismo in iz njega navajam: Lepo vedenje in akademska drža pa zahtevata, da to znanje ne uporabi za poučevanje naslednikov, ki Shod študentov in zaposlenih pred Državnim so prav tako, kot je bil sam, soočeni z vrsto dnev- zborom RS v četrtek, 6. decembra 2012, pomeni nih težav, ki pogosto onemogočijo drzne poglede in prvi pomemben korak k ohranjanju kakovostnih ukrepanje. Verjamem, da smo vsi rektorji Univerze javnih univerz. Na ta dan sprejeta amandmaja v Ljubljani delovali po svojih najboljših močeh v k proračunu RS 2013 pomenita zgolj omilitev dobro ustanove, ki nam je bila zaupana v vodenje. oteženih razmer, nikakor pa ne dokončne rešitve. V naših skupnih akcijah do sedaj smo bili Na tej točki pa se moram, vsaj delno, izločiti močni. Še naprej si bomo prizadevali za zago- iz razmišljanj, povezanih samo z Univerzo v Lju- tavljanje ustreznih pogojev za delo, kot tudi za bljani. Slovenski znanstveni in visokošolski sistem demokratično, socialno in pravno državo. bi morali obravnavati kot celoto. Pri tem nisem za poenostavljene rešitve, kot so pridruženo članstvo S spoštovanjem, Stane Pejovnik, vaš rektor inštitutov v univerzo. To bi mogoče še veljalo za Ljubljano, ni pa rešitev za Maribor. Ponovno bi do- Proti varčevanju v visokem šolstvu so sicer že v bili mastodonta v Ljubljani, ki bi namesto rešitve sredo protestirali na zboru zaposlenih in študentov vnašal v sistem nove probleme. Slovenija je majhna 201 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 201 6.11.2019 10:30:08 in to bi nas moralo voditi v izdelavo sistema, ki bi Zakona o zdravju. Sistem bi se lahko imenoval Uni-majhnost spremenil v prednost, ki bi na osnovi ka- verza v Sloveniji in bi predstavljal osnovo državnega kovostnega povezovanja onemogočal nepotrebne inovacijskega sistema, ki ga sedaj nimamo. Ali smo in pogoste neumne delitve na osnovi izmišljenih ravno prav veliki za tak podvig, pa je vprašanje, ki kriterijev. Slovenija je tako majhna, da bi se brez bo ostalo neodgovorjeno, če ne bomo o predlogu težav dalo povezati vso javno službo na področju vsaj razpravljali. raziskovanja in visokega šolstva v povezan sistem z visoko stopnjo avtonomije za tiste dele sistema, kjer Namesto zaključka je to smotrno. Kaj bi kazalo povezati? Prav gotovo vse tri javne univerze, zelo verjetno tudi Univerzo v Celovite ocene o svojem delu v času opravljanja vlo-Novi Gorici, ki je glede lastnine celotnega premo- ge rektorja seveda ne more in ne sme pisati rektor ženja bliže javnemu sektorju kot zasebnemu. Temu sam. Končno in pravilno oceno vedno poda čas. jedru bi priključil tiste javne raziskovalne zavode, Mnoge razprave in vprašanja so se odpirala po koncu ki pretežno opravljajo javno službo. V tak sistem bi mandata in mnoga še vedno nimajo vseh potrebnih spadala tudi oba univerzitetna klinična centra, kar odgovorov za dokončne ocene. Počasi pa se stvari bi-pa bi pomenilo, da morata Ljubljana in Maribor strijo in trdno verjamem, da na koncu vedno zmaga dobiti mestne bolnišnice. Takšen sistem bi seveda pravilno mnenje. Zato sem se odločil, da bom zapis zahteval predhodno spremembo Zakona o zavo- končal z govorom, ki sem ga imel ob koncu mandata dih, Zakona o visokem šolstvu in vsaj dopolnitev in svečani inavguraciji rektorja Svetlika. Govor ob kocu mandata Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor, spoštovani visoki zbor! Štiri leta so minila izjemno hitro, veliko prehitro, da bi lahko izpeljal marsikateri načrt, ki sem si ga zastavil ob začetku mandata. Verjetno pričakujete, da bom nanizal, kaj smo v teh štirih letih skupaj naredil, česa nismo in kako nas pesti finančna kriza. Pa ne bom. Odločil sem se, da bom spregovoril o treh rečeh, ki so me najbolj zaposlovale med mojim madatom: o slabem povezovanju in posledič- no nepotrebnem drobljenju sil, o ustvarjalnosti-kreativnosti in o prenosu znanja. Pa začnimo pri prvem. Že dolgo časa se zavedam, da je ena največjih težav, s katero se soočamo v Sloveniji, drobljenje in samozadostnost. Že tako smo majhni, a žal to našo majhnost še nadgraju-jemo s slabim sodelovanjem, postavljanjem plotov okrog naših malih vrtičkov in sploh ne opazimo, da smo skoraj v vsaki točki našega delovanja daleč od velikosti, ki bi bila nujno potrebna za uspeh in preboj v evropskem in svetovnem merilu. Žal to velja tudi za visokošolski, raziskovalni in razvojni sistem, ki jih najbolj poznam. Tudi na tem področju je povezovanja bistveno premalo. Pa naj najprej pometem pred svojim pragom. Univerza bi morala biti zgled mobilnosti, notranjega prelivanja znanja, študenti bi morali hoditi na predavanja na različne fakultete vseh slovenskih univerz, raziskovalno delo naj bi potekalo na vseh napravah ne glede na to, ali so v laboratorijih univerz ali inštitutov. Pa smo daleč od visoke mobilnosti celo znotraj posamezne ustanove. Večkrat sem se pošalil, res s precej kislim nasmehom, da so naši profesorji in študenti bolj mobilni v mednarodnem prostoru kot znotraj univerze. Z zadovoljstvom lahkom ugotovim, da smo na tem področju v zadnjih osmih letih veliko dosegli na doktorskem študiju. Število doktorskih programov smo zmanjšali za petkrat, da, petkrat – od 104 programov pred bolonjsko reformo jih imamo danes 21. In še vedno imamo 23 fakultet in 3 akademije. To enostavno pomeni, da je večina doktorskih programov medfakultetnih, kar pa seveda pomeni, da smo v plotove vgradili vrata in jih naredili prehodne. Seveda je vsakomur jasno, da je to 202 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 202 6.11.2019 10:30:08 šele prvi korak. Kako velik je, nam najbolje opiše dejstvo, da je zanimanje ostalih univerz v naši bližnji in daljni okolici za naš model izjemno. Pa vendar bi se dalo narediti še več. V tako majhnem sistemu, kot je Slovenija, bi morali vsaj javni visokošolski sistem bolj povezati. Naj tudi danes na glas povem, da ne bi odkrili nič posebnega, če bi slovenske univerze povezali v sistem ali mrežo, in takšna slovenska univerza, ki bi kot enakopravne članice povezovala tudi inštitute, bi bila kot University of Slovenia mednarodno ne samo prepoznavna, ampak tudi zelo želena destinacija za študij. Sicer pa je temeljna naloga vsake dobre univerze, da vzgoji najboljše diplomante. To je naše poslanstvo: dati študentom čim več znanja in jih čim prej naučiti odgovornosti ter jim omogočiti poiskati primerno zaposlitev. A to ne pomeni, da jih bomo učili tako, da bodo jutri znali delati v tovarni A, B, C. To pomeni naučiti jih, da bodo znali delati 40 let, in to v katerikoli tovarni, na kateremkoli delovnem mestu, da bodo znali zamenjati poklic, če bo treba, da se bodo sproti izobra- ževali. Naj parafraziram znanega pedagoga Devryja – izobraževanje ni priprava na življenje, izobra- ževanje je življenje samo. (Education is not preparation for life; education is life itself.) To je naša glavna naloga. Seveda pa univerza ne more popraviti vseh napak, ki nastanejo v fazah šolanja pred univerzitetnim študijem. Ne bom našteval vseh, zelo pa me skrbita dve – skoraj popolno razvred-notenje poklicnih srednjih šol in izjemno pomanjkljiva vzgoja veščin in kreativnosti. Ni slučaj, da smo v našo strategijo do leta 2020, ki smo jo sprejeli lani, zapisali kot naše osnovno vodilo: hočemo biti odlični in ustvarjalni. Zakaj? Učiti tako, da vzpodbujamo ustvarjalnost, je zelo zapletena zgodba. V bistvu se kreativnost v človeku ustvarja v izjemno zgodnjih fazah razvoja celo ko otroci sploh še ne gredo v šolski sistem. V tej fazi otrokovega razvoja, je bolj treba vzgajati starše kot otroke. Naj to ponazorim s primerom. Analizirali so risbe, ki jih rišejo otroci v različnih starostnih obdobjih. Raziskovalci so ugotovili, da so v predšolski fazi otroci izjemno inovativni, da so njihove risbe domiselne, da imajo neskončno domišljijo. Ko začnejo hoditi v šolo, risbe nenadoma postanejo uniformirane. Ko pridejo v fazo pubertete, vsi otroci rišejo enako, enake rožice, enake hiše, enak sonček, enako luno, nikjer več ni inovativnosti. Kaj smo naredili iz teh otrok? Naučili smo jih misliti enako – uniformno, in če je naša šola taka, je z njo nekaj zelo narobe. Ne trdim, da je povsod tako, omenjena raziskava tudi ni bila narejena v Sloveniji, je pa strašljiva in značilna. Ali ni mogoče, da celotna družba, celoten sistem prehaja v fazo, kjer hočejo bolj vzgajati poslušne kot pa inovativne ljudi. Sicer zelo na glas govorijo o inovativnosti, ampak za oblast je bolj pomembno, da smo poslušni. Nadaljevanje razmišljanja prepuščam vam. Upam, da še ni prepozno. No, za nas, za Univerzo v Ljubljani, glede na zapisano velja, da bomo vsaj do leta 2020 odlični in ustvarjalni. Jasno pa je, da univerza ne more narediti dobrega diplomanta, če sočasno na njej ne potekajo raziskovalna dela, če sočasno ne rešujemo realnih vsakodnevnih problemov industrije, uprave, zdravstva in vseh ostalih proizvodnih in družbenih podsistemov. Pri tem smo neprestano izpostavl-jeni kritiki, da nismo uspešni pri prenosu znanja. Pa si zastavimo vprašanje, kaj je prenos znanja. Prenos znanja poteka po veliko poteh, ena od njih je prek diplomantov; ta je daleč najuspešnejša za našo univerzo. Naši diplomanti so uspešni. Prenos znanja, kot ga razume velika večina ljudi, pomeni, katere patente je univerza prodala, kako so patente z univerze udejanjili podjetniki in koliko dobička je kdo imel. To je način, ki je najmanj značilen za univerzo, je pa lahko najbolj viden. Zato tudi pogosto slišimo: univerza oziroma širše akademska sfera ni uspešna pri prenosu znanja. To je seveda res, če prenos znanja razumemo le na opisani način. Ampak prenos znanja je bistveno bolj širok in kompleksen. Če hoče neka država vzpostaviti uspešen prenos znanja, mora razviti uspešen inovacijski sistem. Ena izmed glavnih napak, ki jih je Slovenija v svoji mladi zgodovini naredila, se je zgodila kmalu po osamosvojitvi. Takrat 203 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 203 6.11.2019 10:30:08 smo se zelo uspešno, pravzaprav enako uspešno kot Finska in veliko bolj uspešno kot velika večina drugih tranzicijskih držav, prilagodili na nove trge. Zelo hitro smo našli zamenjavo za nezahtevne trge, na katerih je bilo mogoče prodati vse, in uspeli smo na zahtevnih trgih. Toda vse države, ki so nam bile (in so še danes) za zgled, na primer Irska in Finska, so sočasno naredile še en korak: posta-vile so inovacijski sistem. Tega Slovenija ni naredila, nasprotno, v tistih časih je pričela prevladovati logika zniževanja stroškov, in ta logika je naredila veliko opustošenje po raziskovalnih enotah v gospodarstvu. Namesto da bi gradili inovacijski sistem, smo razgradili razvojni sistem v gospodarstvu, in tega do danes nismo popravili. Kaj naj torej storimo? Prva stvar, ki jo moramo narediti, je, da razvojno delo vrnemo v gospodarstvo. Trdno sem prepričan, da se slovenska podjetja zavedajo, da brez vpeljave novih izdelkov ne bodo preživela. Zato se zelo hitro spet pojavlja interes za razvojno delo, ampak žal inovacijskega sistema ni. Tega se ne da postaviti brez konsenza in v kratkem času, nikakor ne v mandatu ene vlade. To pomeni, če hočemo v tej deželi postaviti inovacijski sistem, se bodo najprej morali strankarski voditelji katerekoli barve med sabo dogovoriti, da je to tako pomemben korak, kot se je bilo pomembno osamosvojiti in iti v Evropsko unijo. Tega brez konsenza ni mogoče narediti. Pri tem ne mislim na spravo, temveč na preprosto dejstvo, da je za realizacijo potrebnih vsaj 10 let in v tem času se zanesljivo zamenjajo vlade. Na Finskem, na primer, je nekdanji predsednik vlade Esko Aho odstopil, ker se niso držali takšnega konsenza. In če se politične stranke v Sloveniji ne bodo zavedale te nuje, če ne bo zdaj naslednji cilj v Sloveniji vzpostavitev inovacijskega sistema, bomo pač ugotavljali, da nas države, ki smo jim bili desetletja za vzgled, prehitevajo po levi in desni. V tem hipu je daleč najboljši zgled Avstrija, in ne Finska. Avstrija je tako rekoč edina članica Evropske unije, ki se približuje sicer ne-realnemu lizbonskemu cilju – trije odstotki vlaganja v raziskave in razvoj. Pas uspešnih držav, ki so ohranile socialno komponento, bi nam moral postati vzgled. To so Avstralija, skandinavske države, Kanada, to so države dogovora, države, kjer človek resnično udejanja svoja najvišja hotenja. Pa naj zaključim. Kako naprej sicer ni osnovno vprašanje za rektorja, ki mandat končuje. Ampak v zadnjem času sem večkrat dejal, da rektor zadnji dan svojega mandata najbolj natančno ve, kaj bi moral početi prvi dan. Recept je splošen. Treba je trdo in pošteno delati, s pošteno mislim, biti pošten sam do sebe, predvsem da veš, kdaj česa ne veš. V bistvu je ta ločnica med resničnim veden-jem in mislijo, da nekaj že vemo, zelo pomembna. Hitro smo namreč prepričani in v svojih glavah prehitro verjamemo, da vemo več, kot vemo v resnici. Ko sem prišel na fakulteto na predavanje pokojnega profesorja Brčića, nas je študente na tabli čakal napis: Malo znanja je nevarno. Zelo rad bi ta rek položil na srce vsem, ki kakorkoli odločajo. Tisti, ki odločajo, bi morali natančno vedeti, da je malo znanja res nevarno. Ampak pri odločanju ne mislim samo na politike, mislim tudi na direktorje, pa seveda tudi na nas profesorje. Preden zaključim pa bi se rad zahvalil vsej akademski skupnosti Univerze v Ljubljani, študent-kam in študentom, profesoricam in profesorjem, vsem zaposlenim. Skupaj smo uspeli obdržati dober glas o univerzi in skupaj smo dokazali, da zmoremo. V veliko čast mi je, da sem smel biti rektor naše univerze. Zato: VIVAT, CRESCAT, FLOREAT UNIVERSITAS LABACENCIS! Ljubljana, februar 2015 204 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 204 6.11.2019 10:30:08 PROF. DR. RADOVAN STANISLAV PEJOVNIK (portret: Klarisa Sipoš) Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 205 6.11.2019 10:30:09 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 206 6.11.2019 10:30:09 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 207 6.11.2019 10:30:09 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 208 6.11.2019 10:30:09 prof. dr. Ivan Svetlik 43. rektor v letih 2013–2017 Prof. dr. Ivan Svetlik je bil rojen 4. septem- Leta 2013 ga je Fakulteta za družbene vede bra 1950 v Srednji Kanomlji pri Idriji. Leta predlagala za kandidata za novega rektorja Univerze 1973 je diplomiral na tedanji Fakulteti za v Ljubljani. 18. junija 2013 je v prvem krogu volitev sociologijo, politične vede in novinarstvo, današnji premagal drugega kandidata prof. dr. Jožeta Du-Fakulteti za družbene vede. Po diplomi se je zapos- hovnika. V obdobju rektorja Svetlika se je povečalo lil na fakulteti, kjer je leta 1977 končal magistrski število tujih študentov, za katere je bil pripravljen študij iz sociologije in leta 1983 dosegel doktorat. program »Leto plus«. Univerza je ponovno pridobi- Raziskovalna in pedagoška dejavnost profe- la sredstva za sofinanciranje doktorskega študija, v sorja Ivana Svetlika se nanaša na področje dela in porastu je bilo število tujih akademskih sodelavcev. zaposlovanja, področje upravljanja človeških virov, Povečalo se je število in vrednost mednarodnih pro-področje izobraževanja, področje kakovosti življen- jektov ter število vključenih v programe izpopolnje-ja in področje socialne politike. vanja. Vzpostavljen je bil sistem spremljanja in Poleg raziskovalnega, pedagoškega in svetoval- zagotavljanja kakovosti. Več članic univerze je do-nega dela je prof. Svetlik opravljal tudi več funkcij na bilo mednarodne akreditacije svojih programov. V fakulteti in univerzi. V letih 1993–1997 je bil dekan času rektorja Ivana Svetlika se je zaključila gradnja Fakultete za družbene vede in pod njegovim vodst- novega univerzitetnega centra Fakultete za kemijo vom se je začela gradnja novih prostorov fakultete. V in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za računal-obdobju od 2005 do 2008 je bil prorektor Univerze ništvo in informatiko. Nov objekt je dobil Inštitut v Ljubljani. V tej vlogi je bil pisec prvega »Poslanstva za biologijo celice in biokemijo MF, Fakulteta za UL«, sooblikoval je prvo Strategijo UL 2006–2009, matematiko in fiziko dodatne prostore, Akademija vzpostavil sistem tutorstva in karierni center ter za gledališče, radio, film in televizijo pa se je prese-koordiniral drugo zunanjo evalvacijo UL. Sodeloval lila v prostornejše najemne prostore. V poročilu ob je tudi pri pripravi Strategije UL 2012–2020 ter pri koncu svojega mandata je rektor Svetlik zapisal, da evalvacijski študiji Bolonja po ljubljansko. V širšem je po štirih letih Univerza v Ljubljani bolje vključedružbenem okolju je bil prof. dr. Svetlik prvi pred- na v mednarodno okolje in da se je povečala nje-sednik Sveta za visoko šolstvo v samostojni Sloveni- na kakovost na vseh področjih delovanja. Univer-ji, ki je začel z akreditacijo visokošolskih študijskih za v Ljubljani je prof. dr. Ivanu Svetliku leta 2001 programov, ter predsednik Nacionalne komisije za podelila zlato plaketo. prenovo študijskih programov. V letih 2008–2011 je bil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve. Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 209 6.11.2019 10:30:10 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 210 6.11.2019 10:30:10 Rektorsko obdobje 2013–2017 Uvod poslabšanje finančnega položaja univerze, pa tudi O predstavitve, ki sva jih imela z edinim protikandi- bdobje 2013–2017 je bilo za Univerzo v datom profesorjem dr. Janezom Duhovnikom po Ljubljani posebej dinamično. Zaznamovali članicah univerze v času volilne kampanje. so ga zlasti poglobitev internacionalizacije, vzpostavitev celovitega sistema kakovosti, sprejem Personalne zadeve novega statuta, razgibano dogajanje v okolju, zlasti Eden od prvih izzivov na mestu rektorja je bil naj-političnem, pa tudi nekatere medijsko izpostavljene ti primerne sodelavce. Rektor nima dovolj znanja, afere, ki s temeljnim delovanjem univerze niso ime- časa in zmožnosti absorpcije informacij, da bi lah-le veliko skupnega. Celotna vodstvena ekipa se je ko o vsem odločal sam. Potrebuje kvalificirane in spoprijemala s številnimi izzivi, ki pa nas ob koncu motivirane sodelavce, ki si tudi sami oblikujejo mandata navdajajo tudi z zadovoljstvom ob doseže- svoja področja dela, poskrbijo za primerne razvojne nih rezultatih. usmeritve in zanje prevzamejo odgovornost. Mis- Kandidatura lim, da sem imel pri oblikovanju ožje ekipe sode- lavcev, ki je sestavljala kolegij rektorja – prorektorji, Za kandidaturo za mesto rektorja Univerze v Lju- dva svetovalca, glavna tajnica, predstavnica za od-bljani sem se odločil iz prepričanja, da ta osrednja nose z javnostmi ter predsednik upravnega odbora znanstvena in visokošolska ustanova, ki pokriva sla- po funkciji –, srečno roko. Ni pa šlo brez zapletov. bo polovico raziskovalnega in dobro polovico izo- V senatu je bilo kar nekaj mnenj, da glavni tajnik braževalnega prostora v državi, skriva v sebi ogrom- ne more biti nekdo, ki nima pravne izobrazbe, pa ni intelektualni in s tem tudi razvojni potencial, ki tudi namero, da bi lahko shajali s tremi prorektorji, ga kaže bolje izkoristiti. Do tega prepričanja sem brez posebnega prorektorja za področje umetno-prišel kot nekdanji dekan Fakultete za družbene sti, sem moral opustiti. Po začetnem usklajevanju vede, predvsem pa kot prorektor v času mandata je naše delo steklo intenzivno ob konstruktivnem rektorice prof. dr. Andreje Kocijančič. Ne nazadnje razreševanju različnih mnenj. Žal nas je sredi man-me je h kandidaturi spodbudilo tudi sodelovanje s data zapustila ena najbolj dejavnih članic prorekto-prejšnjim rektorjem profesorjem dr. Stanetom Pe- rica prof. dr. Maja Makovec Brenčič, ki je prevzela jovnikom, zlasti pa priprava Strategije Univerze v vlogo ministrice za izobraževanje, znanost in šport. Ljubljani 2013–2020 in evalvacijska analiza Bolo- Novi dekani fakultet in akademij so bili že potr- nja po ljubljansko. Sodil sem, da bi mi pri opravlja- jeni, prav tako pa tudi člani novega senata, ki so bili nju rektorske vloge lahko pomagale tudi izkušnje po večini dekani. Pač pa je bilo treba sestaviti komi-ministra za delo, družino in socialne zadeve, ki sem sije senata, v katerih smo želeli imeti enakomerno jih nabiral v letih od 2008 do 2012. zastopanost znanstvenih področij oziroma članic K uspešni kandidaturi za rektorsko mesto, ki univerze, na čelu pa ljudi z najboljšimi referenca-sem ga dobil s skoraj dvema tretjinama glasov, so mi. Izbira je bila bolj ali manj posrečena, saj ljudje brez dvoma prispevale tudi druge okoliščine. Med z najboljšimi referencami niso vedno tudi najboljši njimi naj omenim nepisano pravilo o kroženju vlo- vodje. Za delo komisij so bili poleg njihovih pred-ge rektorja med različnimi znanstvenimi področji, sednikov posebej zadolženi tudi prorektorji, sam pa pri čemer sta bila predhodna rektorja s področji sem intenzivno sodeloval s komisijo za etična vpra-medicine in naravoslovja, podporo vplivnih kole- šanja in predsedoval komisiji za nagrade in prizna-gov in dekanov različnih fakultet, majhno zanima- nja. Prav v slednji smo se takoj na začetku soočili nje za to mesto, k čemur je najbrž prispevalo znatno z vprašanjem, ali naj podelimo naziv zaslužnega 211 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 211 6.11.2019 10:30:10 profesorja prof. dr. Lovru Šturmu s Pravne fakulte- potenciala akademske in študentske skupnosti uni-te, o čemer se komisija predhodnega senata ni bila verze največje rezerve. odločila. Upravni odbor pod vodstvom profesor- Člani akademske skupnosti se večinoma zave- ja dr. Janeza Hribarja je bil že konstituiran in je z dajo svojega temeljnega raziskovalnega poslanstva. ostalimi organi dobro sodeloval. Vsi so pozdravili Zato je na načelni ravni o tem na univerzi soglasje prakso rednih mesečnih kolegijev dekanov, ki smo visoko. Večje težave pa nastopijo, ko gre za odločanje jih sklicevali po članicah univerze in tako omogoči- o posameznikih: o primernosti njihovih raziskoval-li boljše razumevanje posebnosti članic, izmenjavo nih dosežkov za izvolitev v naziv in za prevzemanje izkušenj in konstruktivno sodelovanje med njimi. posameznih vlog na univerzi. Tudi v našem manda-Omeniti moram tudi vlogo strokovnih služb tu je zato tekla stalna razprava o merilih za volitve na rektoratu, ki jih rektor seveda ne izbira. Zelo mi v nazive, pri čemer je obstajalo načelno soglasje o je koristil predhodni obisk vseh vodij služb. Me- potrebi njihovega zaostrovanja. Ko pa se je razprava nim, da so v celotnem mandatu delovale zavzeto in dotaknila posameznih področij ali konkretnih po-v duhu podpore dobremu delovanju celotne uni- sameznikov, je prevladala težnja po upoštevanju po-verze. Rečem lahko, da sem imel tako med stro- sebnosti področij in osebnih razmer. To se je kazalo kovnimi delavci kot med dekani in ožjim vodstvom v zahtevah, naslovljenih na habilitacijsko komisijo, odlične sodelavce, ki so v večini primerov imeli po interpretaciji ali natančnejši opredelitvi posame-pred očmi ne le svojih interesov oziroma koristi čla- znih določil, za katerimi se je pogosto skrivalo pri-nic, pač pa interese univerze kot celote. To je bilo še čakovanje rešitve, ugodne za posameznika ali člani-posebej pomembno zaradi pomanjkanja sredstev, s co. Tako se zdi, da se kljub splošnemu zaostrovanju katerimi se je soočala univerza. Celoten mandat je zahtev po boljših raziskovalnih rezultatih ti le počasi tako potekel brez večjih notranjih sporov. izboljšujejo, merila za njihovo presojo pa postajajo vse bolj zapletena. Zato je bil eden zadnjih sklepov, Delo in dosežki da je treba habilitacijska merila postaviti na novo. Možnosti za doseganje boljših raziskovalnih Najbrž se vsakemu rektorju na začetku mandata rezultatov smo opazili na dveh področjih. Najprej zgodi, da ga obiščejo mnogi, pogosto isti sodelavci v zmanjšanju rigidnosti raziskovalnih skupin, ki univerze in ljudje iz okolja. Želijo opozoriti nase, se pogosto dušijo pobude mlajših raziskovalcev. Zato pritožiti čez predhodnike in iztržiti kaj zase. Čeprav smo oblikovali sklad univerze za spodbujanje prijav mora biti človek prijazen do njih, kaj pomembnega na evropske projekte, ki je posebej namenjen prav za univerzo večinoma ne prispevajo. Zato je tem mladim z dobrimi raziskovalnimi idejami. Rešitev bolj pomembno osredotočiti se na temeljne cilje, ki je naletela na zelo dober odziv in daje prve rezul-si jih kot rektor postavi, ter na oblikovanje ukrepov tate. Zato smo razvojni sklad razširili še na druga za njihovo doseganje. področja spodbujanja razvoja in ga dopolnili z no- vimi internimi viri, kot je prispevek od izplačil po Raziskovanje in prenos znanja avtorskih pogodbah za delo na univerzi in zunaj Univerza je najprej raziskovalna organizacija. Vsak nje. Izhajali smo iz predpostavke, da moramo biti član akademske skupnosti vključno s študenti mora na univerzi tudi sami sposobni mobilizirati dolo-biti usmerjen k ustvarjanju novega znanja. Brez tega čena razvojna sredstva, ne vseh sproti porabiti za pade univerza na raven navadne šole, ki zajema zna- tekoče poslovanje in ne računati zgolj na zunanje nje iz zakladnice drugih in ga prenaša na študente. financerje. Drugo možnost smo videli v boljšem Zato je eden največjih izzivov univerze, kako vklju- povezovanju med raziskovalnimi skupinami oziro- čiti v raziskovanje vse svoje sodelavce in študen- ma raziskovalnimi področji. Tu so premiki posebej te, pri čemer pa mora raziskovanje dati rezultate, težavni zaradi sistema financiranja raziskovanja, ki ki jih priznava mednarodna znanstvena skupnost. poteka preko agencije za raziskovanje in takega po-Menim, da so prav v izkoriščanju intelektualnega vezovanja ne spodbuja. Zato smo v pričakovanju 212 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 212 6.11.2019 10:30:10 razpisa za projekte pametne specializacije sprožili projektov z gospodarstvom se je povečala za deset poseben proces identifikacije raziskovalnih skupin z odstotkov. Za polovico se je povečalo število ude-največjim razvojnim potencialom ter proces njiho- ležencev na programih izpopolnjevanja. Pridobili vega povezovanja na posameznih problemskih pod- smo prvi dve štipendiji ERC. Število objav se je po-ročjih. Tudi ta ukrep je dal dobre rezultate, saj je večalo za štiri odstotke, citiranost del naših razisko-univerza že na prvem razpisu iz programa pametne valcev pa kar za polovico, kar lahko ocenimo kot specializacije z medsebojnim sodelovanjem razisko- izjemno lep dosežek v smeri kakovosti raziskovanja. valnih skupin znotraj in zunaj univerze pridobila več kot deset milijonov raziskovalnih sredstev. Izobraževanje Možnosti za uspešnejše prijave na mednarodne Izobraževanje je v času mojega mandata že v celo-raziskovalne razpise in za kakovostnejše raziskova- ti steklo po novih bolonjskih programih. Njihovo nje smo videli v tesnejšem povezovanju z uglednimi število se je na nekaterih področjih, kot sta druž- tujimi univerzami. Zato smo začeli z izbranimi tu- boslovje in humanistika, povečalo preko razumnih jimi univerzami sklepati strateška partnerstva. Eno meja. Želja po novih programih pa je bilo še veliko. takšnih smo podpisali s Katoliško univerzo Leuven. Poleg tega je bilo število študentov na učitelja ne-Skupaj z njo in še petimi univerzami iz Prage in ugodno. Pokazalo se je tudi, da sprememba progra-Budimpešte smo oblikovali poseben sklad CELSA mov samih ni kaj dosti vplivala na vsebino in meto-za pripravo skupnih prijav na evropske razpise de študijskega procesa. Kot vemo, je najtežje učiti Horizon in v nekaj letih lahko pričakujemo vidne učitelje. Pri zmanjševanju financiranja univerze in rezultate. posledično tudi zmanjševanju števila učiteljev je Za neposreden prenos znanja v okolje smo zato trpela kakovost izobraževalnega procesa. Sreč- iskali tudi nove institucionalne poti. Skupaj z več na okoliščina pri tem je bila, da se je število študen-kot dvajsetimi gospodarskimi in vmesnimi organi- tov zmanjševalo in doseglo število okrog 40.000, zacijami smo ustanovili Slovensko inovacijsko sti- kar je izboljšalo razmerje med učitelji in študenti na čišče, ki se uspešno vključuje v izvajanje programa raven, primerljivo s povprečjem OECD. pametne specializacije. Okrepili smo vezi z zuna- Eno osrednjih področij našega delovanja je bilo njimi vmesnimi organizacijami, kot sta Tehnološki namenjeno dvigu kakovosti. To smo naslovili v po-park in Pospeševalnik ABC. Znotraj univerze pa sebnem projektu Kakovost Univerze v Ljubljani, ki smo podpirali zlasti delovanje Ljubljanskega uni- ga je financiralo resorno ministrstvo in se je začel že verzitetnega inkubatorja, rektorjevo nagrado za v času rektorja prof. Pejovnika. Rezultat tega pro-najinovacijo, start up vikende in druge projekte v jekta je vzpostavitev celovitega sistema spremljanja organizaciji študentov. in zagotavljanja kakovosti, ki ga tvori več elemen- Naša prizadevanja za izboljšanje raziskovanja tov: letno načrtovanje in poročanje o kakovosti ter žal niso imela podpore s strani države. Po letu 2011 izboljšavah na tem področju, posvetovalni obiski se je javno financiranje raziskovanja zmanjšalo za med fakultetami, usposabljanje učiteljev, okreplje-več kot četrtino, kar je vplivalo na upad števila razi- no študentsko in učiteljsko tutorstvo, mednarodno skovalnih projektov in števila mladih raziskovalcev. akreditiranje članic in njihovih programov, kjer To pa se je pokazalo tudi v slabših raziskovalnih re- je bilo to mogoče, prenovljena študentska anke-zultatih oziroma v zmanjšanju števila znanstvenih ta, spremljanje zaposljivosti diplomantov in zado-publikacij. Kljub velikim naporom za pridobivanje voljstva zaposlenih, spremljanje uvrstitve Univerze evropskih projektov izpada domačega financiranja v Ljubljani na mednarodnih lestvicah in podobno. ni bilo mogoče nadomestiti. Posebej je bil sprejet ukrep restriktivnejšega odob- Pregled glavnih raziskovalnih rezultatov v ravanja novih programov, ki je mogoče le ob zago-mandatnem obdobju 2013–2017 pokaže, da se je tovljenih finančnih in kadrovskih virih in ko gre za število mednarodnih projektov povečalo za devet mednarodne in interdisciplinarne programe ali za odstotkov, njihova vrednost pa za dvajset. Vrednost zamenjavo obstoječih. Splošni cilj je bil zmanjšati 213 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 213 6.11.2019 10:30:10 število programov. Tako je na primer Fakulteta za področju. Naknadno so se obračali na vodstva čla-družbene vede izvedla reformo bolonjske reforme nic in vodstvo univerze, da so taka sodelovanja pok-in pri tem zmanjšala število programov. Ves čas pa rili tudi z medinstitucionalnimi sporazumi. Tako ostaja odprto vprašanje posodabljanja pedagoškega ima Univerza v Ljubljani sklenjene dogovore z več oziroma študijskega procesa, ki je povezano zlasti z kot tisoč drugimi univerzami po svetu. Res pa je, uvajanjem in usvajanjem novih izobraževalnih teh- da mnoga sodelovanja trajajo omejeni čas, ker se po nologij tako v hard- kot v softverski obliki. V ta končanem dogovorjenem projektu ne nadaljujejo. namen smo začeli s programom usposabljanja uči- Tako je mnogo v preteklosti sklenjenih sporazumov teljev, ki je naletel na izjemno dober odziv. Največji danes praznih. Zato smo se odločili tradicionalni izziv pa ostaja dejavnejše vključevanje študentov v pristop dopolniti s pristopom od zgoraj navzdol. To raziskovalno delo. pomeni, da smo z omejenim številom posebej iz- V našem mandatu je univerza dala skoraj branih uglednih univerz sklenili strateške sporazu-50.000 diplomantov, od tega približno 9.000 zara- me o dolgoročnem poglobljenem sodelovanju. To di zakonskega roka za dokončanje študija po starih bo dolgotrajnejši proces, ki pa z nekaterimi univer-predbolonjskih programih. Podelili smo tudi deset- zami, kot so Katoliška univerza Leuven, Univerza in enajsttisoči doktorat znanosti. Naši študenti so Karl Franzes Graz, KNU iz Daeguja v Južni Koreji osvojili vrsto najvišjih mest na svetovnih in evrop- in Sichuan iz Chengduja na Kitajskem, že dajejo skih mednarodnih tekmovanjih na področjih prava, vidne rezultate. V ta kontekst brez dvoma sodi tudi tehnike, naravoslovja, humanistike in umetnosti. graditev Platforme za sodelovanje med univerzami Zahodnega Balkana na področju doktorskega štu- Internacionalizacija dija, kjer se obnavljajo vezi med najboljšimi univer- Za uveljavljanje Univerze v Ljubljani je nujna nje- zami nekdanje države. na večja vključenost v mednarodni prostor. To ne Najtrši oreh internacionalizacije je internacio- pomeni le pridobivanja mednarodnih raziskovalnih nalizacija osebja. Med zaposlenimi še vedno prevla-projektov in objavljanja raziskovalnih rezultatov v duje prepričanje, da je treba mlade kadre za potrebe najuglednejših svetovnih revijah. Nujna je tudi in- univerze vzgajati doma in da tujci pomenijo neže-ternacionalizacija osebja, študentov in programov. leno konkurenco domačim doktorjem znanosti. Ne Vse to v veliki meri vpliva na položaj univerze na glede na to smo zaostrili zahteve po odprtih med-mednarodnih lestvicah, kjer smo v tem obdobju narodnih razpisih za mesta visokošolskih učiteljev, uspeli ohraniti svoj položaj. uvedli prakso zaposlovanja gostujočih učiteljev in Zavedajoč se nujnosti internacionalizacije se olajšali pot za izpolnitev habilitacijskih pogojev za ob sestavljanju vodstvene ekipe nisem odločil za tujce. Premiki so majhni, a vidni. Za večjo interna-prorektorja za mednarodno sodelovanje, saj sem bil cionalizacijo osebja bo treba vložiti še veliko napo-mnenja, da je treba celotno dejavnost organizirati rov in doseči tudi večjo podporo državnih institucij po mednarodnih standardih in jo bolje povezati v pri odstranjevanju administrativnih ovir za zaposlo-mednarodni prostor. Tako so bili vsi prorektorji in vanje tujcev. strokovno osebje zadolženi, da nekaj prispevajo k Največji premik smo naredili na področju temu. Med drugim je prorektorica profesorica Ma- internacionalizacije študija. K temu je veliko pri-kovec Brenčič pripravila posebno Strategijo inter- speval evropski program financiranja mobilnosti nacionalizacije Univerze v Ljubljani. študentov Erasmus kakor tudi razpisi resornega mi- Internacionalizacija je na Univerzi v Ljublja- nistrstva za spodbujanje internacionalizacije. Števi-ni tradicionalno potekala od spodaj navzgor, kar lo tujih študentov, ki pridejo k nam na izmenjavo, pomeni, da se je začenjala z medosebnimi stiki se je povečalo za 45 odstotkov. Hkrati pa smo s posameznikov, ki so se srečali na mednarodnih promocijo naših programov v tujini ter z njihovo konferencah in se dogovorili za konkretne oblike boljšo predstavitvijo na domači strani, v medijih in sodelovanja na raziskovalnem ali izobraževalnem na sejmih za četrtino povečali tudi število tujih pri 214 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 214 6.11.2019 10:30:11 nas vpisanih študentov. Tako je število vseh tujih oblikovanje se še iščejo. Uspeli pa smo tudi uredi- študentov na Univerzi v Ljubljani preseglo 11 od- ti prostore za Fakulteto za socialno delo. Na srečo stotkov. Ne gre pa spregledati tudi novoustanovlje- so nekatere fakultete, kot so Biotehniška fakulteta, ne Svetovne mreže Univerze v Ljubljani, v katero se Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za ele-povezujejo na tujih akademskih ustanovah delujoči ktrotehniko, Fakulteta za pomorstvo in promet ter Slovenci in diplomanti naše univerze. Fakulteta za arhitekturo prihranile nekaj sredstev in jih same investirale v izboljšanje prostorskih razmer. Pogoji za delo in študij Na dveh članicah smo izvedli energetsko sanacijo Brez zagotavljanja ustreznih razmer za delo in študij in vpeljali program varčevanja z energijo. Omeniti na univerzi ni mogoče pričakovati dobrih rezulta- velja tudi donacijo koncertnega klavirja in orgel, ki tov. Vse se začne pri denarju. Kot javna univerza jih je pridobila Akademija za glasbo. smo odvisni od javnega financiranja. To pa se je v Tretje pomembno področje je področje infor- letu 2011 radikalno zmanjšalo, in sicer na podro- matike in informiranja. Dosegli smo soglasje o pre- čju raziskovanja za več kot četrtino in na področju novitvi poslovnega informacijskega sistema, kar se izobraževanja za okrog 12 odstotkov. Tako je bila bo odvijalo v naslednjih nekaj letih. Vzpostavili smo univerza prisiljena v strogi varčevalni program, ki je elektronsko bazo nepremičnin in študijskih progra-vseboval zmanjševanje števila zaposlenih, zmanjše- mov. Bistveno smo okrepili notranje informiranje vanje plač in drugih oblik nagrajevanja zaposlenih, in komuniciranje, na primer z uvedbo e-biltenov za zmanjševanje števila raziskovalnih projektov, siro- zaposlene, za študente, za mednarodno okolje in za mašenje raziskovalne opreme in podobno. Materi- sporočanje o dogajanju na članicah. Menim, da so alnih motivov za delo ni več, plače močno zaostaja- prav okrepljeni notranji tok informacij, redno sre-jo za plačami na naših partnerskih univerzah, drugi čevanje z dekani in odkrito informiranje o odprtih viri dohodkov so vse bolj omejeni in nadzorovani. vprašanjih pripomogli k razmeroma mirnemu ure-Stanje se je nekoliko izboljšalo šele v zadnjem letu. janju razmer v zahtevnem obdobju, kot je bilo naše. Drugi pomemben pogoj za delo in študij Posebej velja omeniti urejanje notranjih raz- sta ustrezen prostor in oprema. Na srečo so bili z merij s pomočjo normativne dejavnosti. Osrednji evropskimi sredstvi iz prejšnje finančne perspektive akt je novi Statut Univerze v Ljubljani. Na njegovi zgrajeni novi prostori za Fakulteto za računalništvo podlagi in ob njem pa smo uredili tudi vrsto drugih in informatiko ter Fakulteto za kemijo in kemijsko področji, kot so področja zaposlovanja, dela zunaj tehnologijo na Brdu. Ekipa pod vodstvom rektorja univerze, etičnih vprašanj, prenosa tehnologij, de-Pejovnika je bila pri tem tako uspešna, da je prih- lovnih obremenitev zaposlenih in podobna. Ne na-ranila sredstva še za investicijo v prostore Medicin- zadnje smo z novim statutom zagotovili podlago za ske fakultete. V tekoči finančni perspektivi pa žal ustanovitev Knjižnice Univerze v Ljubljani. evropskih sredstev za investicije v prostore ni več, Na pot sprejemanja statuta je stopilo že prejšnje domačih pa tudi ne. Hkrati pa nekatere članice, vodstvo, ta proces pa smo v našem mandatu vodili tri zlasti umetniške akademije, delajo v nemogočih leta. Na dolgotrajnost postopka je vplivalo čakanje prostorskih razmerah in jih najemodajalci mečejo na novo visokošolsko zakonodajo. Nekatere članice na cesto. Zato smo se odločili za strategijo malih so spremembam na začetku dokaj ostro nasproto-korakov. Akademija za gledališče, radio, film in te- vale. Veliko pa je bilo tudi razprav o modelu uni-levizijo se je tako preselila v stavbo na Trubarjevi verze, kjer smo se odločili okrepiti model univerze ulici. Stekla so dela za preureditev »stare kemije«, kot skupnosti akademskega osebja, študentov in s čimer bo prostorski problem te akademije rešen. strokovnih delavcev. Strokovni delavci so tako prvič Akademija za glasbo je dobila prostore Kazine, kjer dobili možnost odločanja o vodstvih univerze in čla-so se začela obnovitvena dela in postopna selitev. nic. Našo rešitev je povzela tudi novela Zakona o vi-V načrtu je dozidava prostorov na vrtu za Kazi- sokem šolstvu. Statut je bil po mnogih razpravah na no. Rešitve za Akademijo za likovno umetnost in članicah, s sindikati in študenti sprejet soglasno. 215 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 215 6.11.2019 10:30:11 Odnosi z okoljem Po izkušnjah iz štiriletnih odnosov z ministr- stvom in drugimi oblastnimi institucijami lahko z Omenil sem odnose z mednarodnim okoljem. Ena- gotovostjo trdim, da na področju visokega šolstva in ko pomembni, a bolj zapleteni, pa so bili odnosi raziskovanja Slovenija še ni dosegla ravni modernih z institucijami v domačem prostoru. Med njimi družb. Še vedno oblastveni organi gledajo na uni-velja omeniti odnose z resornim ministrstvom in verzo hierarhično kot na njim podrejeno in ne pri-drugimi državnimi organi, z drugimi univerzami rejeno ter funkcionalno avtonomno ustanovo. Vse in inštituti, s študenti in študentsko organizacijo, s bolj si prizadevajo krepiti nadzor nad njo in spraviti sindikati in z mediji. akademsko osebje v položaj državnih uslužbencev, Odnosi z Ministrstvom za šolstvo, ki so zavezani istim pravilom vedenja kot državni znanost in šport uradniki. Red ima prednost pred ustvarjalnostjo. Želeli so določati, kdo lahko opravlja vlogo deka- Odnosi z resornim ministrstvom so bili za Univer- na, kako naj bodo določeni delovniki in spremlja-zo v Ljubljani kot največjo visokošolsko in znan- nje delovnih obremenitev na članicah in podobno. stveno ustanovo v državi vedno zelo pomembni, a To vse bolj duši temeljno poslanstvo univerz, to je nikdar preprosti. To velja tudi za obdobje mojega njihovo ustvarjalnost in kritični odnos do okolja. mandata. Najprej je treba omeniti pomanjkanje S tem naše univerze izgubljajo zmožnost tekmova-stabilnosti, saj so bile v štiriletnem mandatu na ti z drugimi, ki delujejo v mnogo bolj sproščenem položaju ministra kar štiri osebe, ena na srečo le okolju. Vsa posamoosvojitvena politika doslej ni nekaj tednov. To pomeni, da je bilo isto zgodbo bila sposobna udejanjiti sicer vizionarsko zapisanih informiranja in medsebojnega usklajevanja treba 58. in 59. člena Ustave, ki govorita o avtonomi-ponoviti vsaj trikrat. Hkrati pa ministri niso ime- ji univerz in o akademski svobodi. Od tod trdno li časa za uveljavitev resnih sistemskih sprememb. prepričanje, da brez zakona o univerzah bistvenega Šele zadnji, ministrici dr. Maji Makovec Brenčič, napredka na področju raziskovanja in visokega šol-je uspelo zaustaviti padanje sredstev za visoko šol- stva ni mogoče pričakovati. stvo in raziskovanje ter dopolniti Zakon o viso- kem šolstvu, ki zagotavlja stabilnejše financiranje Odnosi z drugimi univerzami in inštituti v prihodnje. Seveda pa je to mnogo manj, kot smo V našem mandatu smo vodili politiko sodelovanja želeli mi in najbrž tudi ona sama. in iskanja sinergije z drugimi univerzami in inšti- Za ministre velja znana sociološka ugotovitev, tuti. Univerza v Ljubljani je še vedno izgubljala da vloga, ki jo prevzamejo, bolj določa njihovo delež sredstev na račun Univerze na Primorskem. ravnanje, kot pa jo oblikujejo oni sami. Čeprav so A vendar smo poskušali zlasti s sodelovanjem v vsi ministri izšli iz naše univerze, so v novi vlogi okviru rektorske konference, ki sem ji predsedoval delovali vse bolj politično. To pomeni, da je bilo prvi dve leti, iskati skupne interese in delovati čim zanje bolj pomembno, kaj so se dogovorili s kolegi bolj usklajeno nasproti državnim institucijam. To v vladi, kot pa kaj bi potrebovala univerza. Začeli so sodelovanje žal ni dalo velikih uspehov, če izvza-preštevati glasove, pri čemer je bil glas male zasebne memo dopolnitev Zakona o visokem šolstvu. Naši šole enako vreden kot glas Univerze v Ljubljani, ki predlogi in zahteve so bili večinoma zavrnjeni ali predstavlja polovico visokošolskega in raziskoval- spregledani. nega prostora v državi. Glasovi sindikatov in štu- Prav tako kot z univerzami smo želeli krepi- dentske organizacije so bili zanje bolj pomembni ti sodelovanje z raziskovalnimi inštituti. Pri tem kot glasovi akademskih skupnosti univerz, saj prvi nismo uspeli priti dlje od splošnih sporazumov razpolagajo z večjo mobilizacijsko močjo množic. o sodelovanju, ki sicer na posameznih področjih Bolj se jim je zdelo pomembno slediti zahtevam doktorskega študija in mešanih raziskovalnih sku-nadzornih državnih ustanov, kot je računsko sodiš- pin poteka dobro, drugje pa ga skorajda ni. Nismo če, kot pa se boriti za avtonomijo univerz. uspeli preseči paradigme konkuriranja za omejena 216 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 216 6.11.2019 10:30:11 domača raziskovalna sredstva. Večina je zadovoljna Odnosi z mediji s svojimi vrtički, spoznanje o potrebi po združeva- Odnosi z mediji bi zaslužili posebno analizo, zato nju kadrov, referenc in opreme za uspešen nastop v v tem prispevku o tem vprašanju le na kratko. mednarodnem prostoru pa ni prodrlo. To se je naj- V splošnem bi lahko ocenil, da gre pri odnosu z bolje pokazalo ob našem predlogu, da bi zahtevali množičnimi javnimi mediji, kot so časopisi, radio skupni zakon o univerzah in raziskovalnih inštitu- in televizija, za obojestransko razočaranje in da je tih, ki ga inštituti niso podprli. svetlih izjem malo. Zato smo zmanjšali prizade- vanja po konstruktivnem sodelovanju in omejili Odnosi s študenti, študentsko organizacijo in odzivanje na pričakovanja medijev na najnujnejše. sindikati Množičnih javnih medijev temeljno poslanstvo Študentska populacija je fluidna, zato se tudi od- in delovanje univerze ne zanima niti toliko, da nosi s študenti lahko hitro spremenijo. Kot vodstvo bi ga poskušali razumeti in predstavljati javnosti. univerze smo imeli nekaj napetih odnosov s štu- Na drugi strani univerza razume takšno delova-dentsko Iskro, ki je kot iskra zažarela, a tudi uga- nje medijev, a ga prav zaradi svojega poslanstva ne snila. Pred poslopjem rektorata je pripravila enega more sprejeti. Pri tem mislim, da razumemo, da je ali dva protesta ter organizirala nekaj nenajavljenih njihov temeljni cilj prodaja, branost in gledanost akcij po fakultetah. Sicer pa je bilo sodelovanje s programov. Ni pa sprejemljivo, da ta cilj dosega-predstavniki študentov v študentskem svetu in v se- jo s pristranskim, neobjektivnim in neuravnote-natu ves čas konstruktivno. Posebej velja omeniti ženim poročanjem, aferaštvom, ščuvanjem proti zavzeto sodelovanje študentov pri oblikovanju in posameznikom in institucijam ter zastrupljanjem sprejemanju novega statuta univerze. ozračja v javnem prostoru. Manj intenzivno in konstruktivno je bilo sode- Za potrditev navedenih trditev bi lahko nave- lovanje s študentsko organizacijo. Ta je organizira- del vrsto primerov. Ne nazadnje jih potrjuje tudi na in deluje politično. Je pod vplivom različnih po- analiza klipingov, ki se nanašajo na univerzo v ce-litičnih skupin oziroma strank in njeni predstavniki loti in na njene članice. Iz nje brez dvoma izhaja, si pogosto želijo zasesti politične položaje. Njena da so med novicami prevladovale novice o aferah, stališča so bila v javnih razpravah vedno bliže stali- ki jih komentiram v nadaljevanju in so jih v veliki ščem oblasti kot stališčem vodstva univerz. Zavze- meri napihovali prav mediji. Te novice so se poja-mala se je za več nadzora nad univerzo in ne za več vljale na prvih straneh in v mastnem tisku, novice njene avtonomije. Bolj se je zavzemala za sindikalne o dosežkih, ki jih ni bilo malo, pa so bile mnogo pravice študentov, kot so brezplačni oziroma cenej- skromnejše in predstavljene nekje v ozadju. Med ši študij, manjše študijske obremenitve in podobno, neprijetnimi izkušnjami sodelovanja z mediji lahko kot pa za resnejše študijsko delo. omenim zamere, če niso bile informacije in osebe Odnosi s sindikati so bili nekje vmes med odno- na voljo takoj in v terminih, ki so jih določili me-si s študenti in s študentsko organizacijo. Sindikati so diji, vnaprejšnje obsodbe in zgodbe medijev, kate-se po eni strani zavzemali za pravice zaposlenih, glede rih drugačno videnje z naše strani mediji večinoma česar smo našli z njimi več konstruktivnih rešitev, na niso sprejeli, prirejanje izjav z njihovim rezanjem primer glede položaja knjižničarjev, habilitiranih uči- in izvzemanjem iz konteksta, nedovoljeno posega-teljev na asistentskih mestih, raziskovalcev, zaposle- nje v zasebnost posameznikov, kar je med drugim nih za določen čas, in podobno. Prav tako smo imeli potrdilo tudi sodišče, hvalisanje z razkrivanjem in-konstruktivno sodelovanje pri sprejemanju statuta. formacij, ki so jih sicer večinoma posredovali posa-Po drugi strani pa so sindikati organizacije, katerih mezniki z univerze, izrabljanje univerze za pritiske vodstva skrbijo za svojo vidnost in dokazovanje pot- na politične osebnosti in podobno. Seveda ni nihče rebnosti ter se želijo uveljaviti kot sogovornik držav- pričakoval, da ne bi obveščali javnosti tudi o slabos-ne politike. V tem primeru so delovali podobno kot tih in problemih univerze. Vendar je način, kako študentska organizacija. so to mediji počeli, daleč od veljavnih standardov 217 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 217 6.11.2019 10:30:11 objektivnosti in zanesljivosti v akademskem prosto- Te slabosti so sedaj odpravljene, doktorat pa je bil ru, pa tudi od standardov uravnoteženosti in pre- tudi podeljen. Bilo bi namreč nesprejemljivo, da verljivosti, ki jih razglašajo mediji sami. bi za nesoglasja med člani akademske skupnosti in nedoslednosti v postopkih ceno plačala kandidat- Afere ka, katere delo so vodili in potrjevali drugi in ki je nazadnje prišla tudi do ustreznih v mednarodni Ne bi bilo prav, če ne bi komentiral tudi afer, ki skupnosti verificiranih in objavljenih znanstvenih so zadevale univerzo v našem mandatu. Vse so bile rezultatov. inkubirane že poprej, le na dan so prišle v tem ob- dobju. Generirale so jih slabosti v notranji ureditvi Avtorski honorarji univerze, v javnost pa so jih večinoma spravili ljud- Afera z avtorskimi honorarji je bila značilno po-je z univerze. V vsaj dveh primerih je šlo za napad litična. Res je, da do nje ne bi moglo priti, če bi na politične osebnosti, pri čemer je bila univerza na univerzi imeli izplačevanje avtorskih honorar-kolateralna žrtev. Brez dvoma so afere predvsem po jev urejeno tako, kot smo ga uredili pozneje, in če zaslugi medijev vplivale na zmanjšanje ugleda in Komisija za preprečevanje korupcije ne bi objavila javne podpore univerzi v domačem okolju. Na sre- izplačil honorarjev posameznikom z univerze in s čo pa niso bistveno vplivale na temeljno dejavnost tem, kot je ugotovilo sodišče, nezakonito posegla univerze, doseganje njenih ciljev in njen ugled in v njihove osebne zadeve. Toda ključ afere je bil na-položaj v mednarodnem prostoru. Gre za tri afe- pad na takratno ministrico za visoko šolstvo, zna-re, in sicer za doktorat o »informirani vodi«, izpla- nost in šport dr. Stanko Setnikar Cankar, ki je pri- čevanje avtorskih honorarjev in dodatke za stalno hajal z Univerze v Ljubljani in se je znašla na vrhu pripravljenost. omenjenega seznama KPK. Naše ugotovitve niso pokazale večjih nepravilnosti oziroma nezakonito- Doktorat o »informirani vodi« sti v izplačevanju honorarjev, so pa opozorile na Sporni doktorat je po vsebini, metodologiji in ka- sporen način odobravanja izplačil in na nezados-kovosti primerljiv z mnogimi drugimi doktorati, ki ten prispevek za skupne potrebe članic in univer-so bili obranjeni na Univerzi v Ljubljani. V resnici ze. Treba je navesti, da so bile vsote prikazane za v njem ne gre za trditev o tem, da voda lahko sprej- obdobje dvanajstih let in da so vključevale tudi me in ohranja določene informacije, saj je avtorica druge transakcije na osebnih računih posamezni-sama na podlagi svojih analiz to hipotezo ovrgla. kov in ne zgolj honorarjev. Prikazani zneski so bili Poleg tega je izpeljala nekaj drugih analiz, ki so bile torej večji, kot so jih posamezniki v resnici prejeli, predstavljene v priznanih mednarodnih znanstve- videti pa so bili veliki, saj konec koncev tudi posa-nih revijah. Ozadje spora je v različnih pogledih pri meznik, ki prejema minimalno plačo, v dvanajstih doktoratu tako ali drugače sodelujočih akademikov letih prejme precej več kot sto tisoč evrov. Javni in v njihovih medsebojnih nesoglasjih predvsem pritisk je gradil na tezi, da ministrica, ki je bila glede komercializacije izdelkov, ki se jim lažno pri- v času kriznega varčevanja med največjimi zasluž- pisuje znanstvena verifikacija. K ozadju spora sodi- karji, ne more terjati varčevanja v šolstvu, in mi-jo tudi zamere glavnega kritika doktorata prejšnje- nistrica je odstopila. Mediji, KPK, informacijska mu rektorju dr. Pejovniku kakor tudi njegovo ozko pooblaščenka, politični nasprotniki, sindikati in razumevanje akademske svobode in metodoloških mnogi drugi so triumfirali. Univerza je bila prika-načel pri raziskovanju. Podrobnejša analiza je poka- zana kot leglo zaslužkarjev na račun študentov in zala, da je šlo pri vodenju postopkov odobritve dok- javnih sredstev, kar je povzročilo veliko vznemir-torata za premajhno pozornost vpletenih. Razkrila jenja tudi znotraj univerze. Nedavni sklep sodišča, pa je tudi slabost v samem postopku, ki je dopuščal, da je bila objava podatkov o avtorskih honorarjih da se je razprava o strokovno zahtevnih vprašanjih nezakonit poseg v zasebnost posameznikov, pa žal oddaljila od stroke in prenesla na raven univerze. ne more popraviti nastale škode. 218 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 218 6.11.2019 10:30:11 Dodatki za stalno pripravljenost tem krivda univerze ni bila dokazana in je najmanj Ozadje afere z dodatki za stalno pripravljenost je deljena z državnimi institucijami, ki niso vzpostavi-prav tako politično. Šlo je za napad na finančnega le reda v ustreznih predpisih in njihovi interpretaci-ministra dr. Mramorja in ministrico za visoko šol- ji. Je pa brez dvoma vplivala tudi na odstop ministra stvo, znanost in šport dr. Makovec Brenčičevo, ki dr. Mramorja in na oslabitev položaja ministrice dr. sta bila oba deležna teh dodatkov, minister Mra- Makovec Brenčič. mor pa pravzaprav njihov avtor. Sicer pa ima ta afera še mnoge druge razsežnosti, kot so mašče- Sklep valnost oziroma zamere univerzi s strani nekate- rih državnih uradnikov, medsebojna politična ob- Univerza v Ljubljani leta 2017 gotovo ni takšna, računavanja in opogumljenost medijev z izidom kot je bila leta 2013. V tem obdobju smo dosegli: afere o avtorskih honorarjih. povečanje števila in vrednosti mednarodnih razi- Kontraverznost afere z dodatki za stalno prip- skovalnih projektov, prvi dve štipendiji Evropskega ravljenost se med drugimi kaže v naslednjem: raziskovalnega sveta, za polovico večjo citiranost del • Izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost naših raziskovalcev, podeljen 11.000. doktorat zna-je pravno neurejeno. Povsem nejasno je, zakaj nosti in skoraj 50.000 podeljenih diplomskih listin, ni mogoče na univerzi, dobiva pa jih več sto skoraj polovico več tujih študentov na izmenjavi in državnih podsekretarjev, pa tudi posamezniki v četrtino več pri nas vpisanih tujih študentov, ki jih osnovnih in srednjih šolah in na raziskovalnih je med vsemi že več kot 11 odstotkov, mednarodne inštitutih, za katere je pristojno isto ministr- uspehe študentov in raziskovalcev, strateška par-stvo. Ali univerzi ni zagotovljena enakost pred tnerstva z uglednimi tujimi univerzami, vzpostavi-zakonom? tev Svetovne mreže Univerze v Ljubljani, uspešno • Nekateri nadzorni organi, kot je Računsko so- vključitev univerze v program pametne speciali-dišče, so bili mnenja, da izplačevanje ni proble- zacije, izboljšanje razmer za delo in študij na več matično, kolikor je urejeno s pravilniki, uprav- članicah, ureditev notranjih odnosov na univerzi z na inšpekcija jih je razglasila za nezakonite. Kaj novim statutom in drugimi akti vključno z vzpo-lahko rečemo o konsistentnosti državnih orga- stavitvijo sistema spremljanja in zagotavljanja kako-nov in pravni varnosti? vosti, razvojnega sklada in univerzitetne knjižnice • Nezakonitost izplačevanja dodatkov za stalno ter ureditev dela zunaj univerze, izboljšanje pretoka pripravljenost ni bila dokazana še v nobenem informacij na univerzi in podobno. To so dosežki, sodnem postopku, čeprav mediji sami nepre- ki so zaznamovali dogajanje na univerzi in na kate-stano to ponavljajo. Še več, sodišče je preso- re smo lahko ponosni. Ne morejo in ne smejo jih dilo, da posameznikom teh dodatkov ni treba zasenčiti afere, ki so jih mediji gradili okrog za uni-vračati. Na drugi strani jih resorno ministrstvo verzo obrobnih pojavov. od univerze zahteva po sodni poti. Naš mandat se je začel v prepričanju, da Uni- • Obstaja vprašanje etičnosti prejemanja teh do- verza v Ljubljani s 4.000 doktorji znanosti pomeni datkov s strani akademskega osebja, katerega za slovenske razmere ogromen intelektualni in ra-poslanstvo je trajna posvetitev raziskovalnemu zvojni potencial, ki lahko da več in boljše rezultate in izobraževalnemu delu. Seveda pa je neetično na področju ustvarjanja in prenosa znanja. Zato ga od akademskega osebja zahtevati dodatna dela kaže bolje vključiti v domača in mednarodna ra-brez ustreznega povračila, za kar je pri teh do- zvojna prizadevanja. Navedeni rezultati kažejo, da datkih večinoma šlo. smo del teh ambicij uresničili. Mandat pa konču- jemo z enakim prepričanjem, namreč da je mož- Zgodba o dodatkih za stalno pripravljenost se nosti za izboljšave še veliko. Končujemo pa ga tudi še ni razpletla do konca. Vsekakor pa je povzročila s prepričanjem, da bo do bistvenih izboljšav v de-veliko škodo ugledu univerze v domači javnosti. Pri lovanju univerze lahko prišlo le, če bodo državne 219 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 219 6.11.2019 10:30:11 institucije opustile vse močnejša prizadevanja po tesnem nadzorovanju univerze in postavljanju aka- demskega osebja v položaj državnih uradnikov. Za ustvarjalnost, ki je temeljna zaveza akademskega osebja in študentov, je birokratsko urejanje dela in življenja na univerzi uničujoče in ga je treba ome- jiti na najmanjšo možno mero. Univerza potrebuje ustvarjalni nemir in ustvarjalni nered. Zato menim, da je skrajni čas, da nekdo v tej državi začne res- no uresničevati 58. in 59. člen Ustave Republike Slovenije, ki govorita o avtonomiji univerze in aka- demski svobodi. Le tako bodo Univerza v Ljubljani in druge univerze lahko enakopravno tekmovale z odličnimi univerzami po svetu. Ljubljana, december 2017 220 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 220 6.11.2019 10:30:11 PROF. DR. IVAN SVETLIK (portret: Simon Svetlik) Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 221 6.11.2019 10:30:12 Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 222 6.11.2019 10:30:12 Avtorji biografij rektorjev Tea Anžur, Igor Steiner / 34.–39. rektor Tea Anžur, dr. Jože Ciperle, dr. Bogomir Mihevc / 41. rektor Dr. Jože Ciperle, Tea Ažur Tatjana Dekleva / 40. rektor Tatjana Dekleva / 42. in 43. rektor. Najpomembnejši uporabljeni viri in literatura 34. ZAMU IV-1726, Zahvalni govor dr. Ivana Biografije in bibliografije univerzitetnih učite- Kristana ob prevzemu rektorskih dolžnosti ljev in sodelavcev 1956–1966, 2. knjiga, Lju- (11. 9. 1985). bljana 1969, 631. ZAMU IV-2872. ZAMU IV-2873. 38. ZAMU IV-1064, Delovni osnutek Zakona o Enciklopedija Slovenije, 6, 16. visokem šolstvu (1992). Predaja in prevzem rektorskih dolžnosti, Ve- ZAMU X-87. stnik UL, 14/7 (1984/1985), 218–226. ZAMU IV-3139. Iz programa novega rektorja prof. dr. Mihe 35. ZAMU IV-1728, Zahvalni govor dr. Poldeta Tišlerja, Vestnik UL, 22/1-2 (1992), 4–5. Leskovarja ob prevzemu rektorskih dolžnosti Biografije in bibliografije univerzitetnih uči- (8. 9. 1987). teljev in sodelavcev 1919–1956, Ljubljana ZAMU IV-1847. 1957, 288–289. Enciklopedija Slovenije, 6, 139–140. Umrl je prof. dr. Polde Leskovar, rektor Uni- 39. ZAMU IV-3139, Vabilo Združenja evropskih verze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Vestnik Univerz (CRE) rektorju na informativni Se- UL, 17/1 (1987/1988), 1–9. minar o institucionalnem evalvacijskem pro- gramu (10. 7. 1996). 36. ZAMU IV-1728, Imenovanje novega rektorja. ZAMU IV-3137. ZAMU IV-1849, Republiška konferenca Enciklopedija Slovenije, 5, 371. SZDL Slovenije: Obvestilo o kandidatih za Prevzem rektorskih dolžnosti, Vestnik UL, rektorja Univerze Edvarda Kardelja. 26/8-9 (1995), 7–8. ZAMU IV-1849, Poročilo Univerzitetnega sveta Univerze Edvarda Kardelja z dne 29. 6. 1987. 40. Enciklopedija Slovenije, 7, 67. Enciklopedija Slovenije, 8, 297. Prevzem rektorskih dolžnosti, Vestnik UL, Prevzem rektorskih dolžnosti, Vestnik UL, 29/1-3 (1998), 6–7. 17/3 (1987/1988), 120–124. 41. Izvoljena prva rektorica Univerze v Ljubljani. 37. ZAMU IV-1058, Zapisnik 14. sestanka rek- Vestnik Univerze v Ljubljani, 36, 3-4/2005. torjevega kolegija (23. 4. 1991). Poslovna poročila rektorice za leta 2005, ZAMU IV-1043, Osnutek Zakona o Univerzi 2006, 2007. (1990). Biografije in bibliografije univerzitetnih uči- Pravilnik o postopku evidentiranja in imeno- teljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. 3/ vanja rektorjev in prorektorjev (1989), Vestnik II, 1981,873–874; 4/II, 1995, 1265–1267; 5/ UL, 18/3 (1988/1987), 128–129. II,1998, 1577–1979. Dr. Boris Sket, Moji pogledi na Univerzo, posebej slovensko in ljubljansko, Vestnik UL, 42. Poslovna poročila rektorja za leta 2010, 2011, 19/1-2 (1989/1990), 4–8. 2012, 2013. Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 223 6.11.2019 10:30:12 Maja Čepin Čander: Univerza v Ljubljani bo vendarle dobila novega rektorja. Dnevnik, 10. 6. 2009. Jasna Kontler Salamon: Mesec dni do rektor- skih volitev. Delo, 22. 8. 2009. 43. Poslovna poročila rektorja za leta 2013, 2014, 2015, 2016. Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelav- cev. 3/I,1979,314; 4/I, 1995, 383-385; 5/ III,1998, 2029–2033. Utemeljitev evidentiranja kandidata za rektor- ja UL – red. prof. dr. Ivan Svetlik. Spomini_na_rektorska_leta_FINAL.indd 224 6.11.2019 10:30:12