BI
!iwjttgknJ12ni
Š4£££_Kranj
Številka 1—2
■■'.■d
INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV
Milijon plaščev v enem letu
K številnim delovnim zmagam smo lani ob koncu leta, točneje 26. decembra dodali še eno: izdelali smo — prvič v naši zgodovini — milijon plaščev v enem letu.
Novica o tem se je že teden dni prej razširila po tovarni, zato so delavci v tovarni avtopnevmatike pripravili kar majhno interno slovesnost. Povabili smo tudi znane slovenske novinarje, ki so ves dogodek primerno publicirali.
Ob 11. uri dopoldan je bilo pri prešah v TAP vse pripravljeno: na stojalu sta bila nevulkanizirana plašča s številko 999.999 in 1,000.000 nato so ju vulkanizirali in tik preden se je preša z milijontim plaščem odprla, se je z vseh strani zbralo kar veliko število delavcev te enote.
Vulkanizer Lojze Župane je snel plašč ter ga dal predsedniku delavskega sveta tovarne avtopnevmatike tov. Francu Sircu: »Delavci tovarne avtopnevmati-
Tov. Franc Sire, predsednik DS TAP, je iz rok vulkanizerja Lojzeta županca sprejel milijonti avtoplašč.
ke smo v prizadevanjih za izpolnitev letošnjega proizvodnega plana dosegli velik uspeh. Za 11'%) smo povečali proizvodnjo in pri tem prvikrat proizvedli 1,000.000 plašč v enem gospodarskem letu.
Ta plašč ti izročam s priporočilom vseh gumarjev, da ga hranimo v dokaz na pomembno delovno zmago.«
Milijonti avtomobilski plašč bo razstavljen v izložbenem oknu naše trgovine.
S proizvodnjo avtopnevmatike
smo v Savi Kranj začeli že 1947. leta. V preteklih 25. letih smo do-
segli več pomembnih in odločilnih uspehov, naj jih nekaj navedemo:
—	pravočasna in preudarna je bila odločitev prvega delavskega sveta o usmeritvi proizvodnje v avtopnevmatiko;
—	zgradili smo novo pnevmati-karno in opustili objekte v starem delu mesta;
—	razvili lastno tehnologijo za proizvodnjo na sodobnejših strojih in razširitev proizvodnje diagonalnih plaščev;
—	povečali izvoz avtopnevmatike, predvsem na zahodna tržišča
Ob tej pomembni delovni zmagi so v TAP-u pripravili novinarsko konferenco in prisotne seznanili s podrobnostmi o tem dogodku in o nadaljnjih načrtih.
in dosegli, da enakovredno priznajo kvaliteto naših plaščev;
—	uspešno tehnično in poslovno sodelujemo z dunajsko firmo Semperit pri proizvodnji in prodaji diagnonalnih plaščev;
—	razvili lastno tehnologijo in konstrukcijo radialne pnevmatike;
—	zagotovili 2/3 lastnih sredstev pri skupni naložbi kapitala za povečanje proizvodnje avtopnevmatike.
TAP je za letošnje leto planirala povečano proizvodnjo v primerjavi z letom 1971 na osnovi letnega gospodarskega načrta in internega stabilizacijskega programa. Glede na oba načrta in njuno realizacijo je letošnja dnevna proizvodnja avtoplaščev večja za 11% od lanske.
Tolikšno proizvodnjo smo dosegli z večjo prizadevnostjo ob enakih strojnih zmogljivostih in z enakim številom zaposlenih. Pri tem pa je imelo odločilno vlogo izpopolnjevanje tehnologije izdelave avtomobilskih plaščev in izpopolnjena organizacija dela v TAP. Že v nekaj mesecih od ustanovitve TOZD in nove organizacije samoupravljanja pa je bilo tudi to pomembna vzpodbuda delavcem pri povečanju produktivnosti in lastnega dela. To nam je omogočilo, da smo povečali proizvodnjo, prekoračili plan za 1972 in izdelali prvič v gospodarskem letu 1 milijon avtomobilskih plaščev.
J. S.
Obravnave in stališča delovnih skupin o samoupravnem sporazumu in združitvi TOZD
31. januarja:
Referendum
Informacij o ponovni uvedbi 10 % rezervacije osebnih dohodkov za stabilizacijo gospodarstva in še posebno za boljše pogoje gospodarjenja Save, smo vam v preteklih štirinajstih dneh posredovali veliko. Zato menim, da ni potrebno še utemeljevati, kaj to pomeni za nas vse — za vsakega delavca, za Savo in jugoslovansko gospodarstvo.
Nek pregovor pravi: ni učinkovit tisti, ki neprestano maha okrog sebe, ampak tisti, ki udari tedaj, ko je treba. Malce domišljavo, a res je le: Savčani smo udarili tedaj, ko je bilo treba in učinkovito.
Torej, v sredo, 31. januarja vsi na glasovalna mesta in vsi glasujmo za sigurnejši jutri.
t
Janez Beravs,
dipl. inž., ponovno direktor industrije gumijevih,
usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj
V času od 1. do 15. decembra smo obravnavali predlog samoupravnega sporazuma, kjer so sodelovali člani delavskega sveta podjetja, vodje obračunskih enot in člani Izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij, delovne skupine vseh temeljnih organizacij združenega dela, člani komisije za sprejemanje in uresničevanje ustavnih dopolnil In predstavnik IFC Iz Zagreba.
Delovne skupine so se takole odločile:
1. Tovarna avtopnevmatike
Predlog samoupravnega sporazuma je obravnavalo vseh 23 delovnih skupin, za katere ugotavljamo, da so ga 100% brez pripomb sprejele;
na vprašanje nekaterih posameznih delavcev In delovnih skupin strokovnih oddelkov glede celotne vloge podjetja in udeležbe posameznih temeljnih organizacij združenega dela v tej zvezi, smo dobili pojasnila na treh posebnih sestankih.
2. Tovarna tehničnih izdelkov
Predlog samoupravnega sporazuma je obravnavalo vseh 42 delovnih skupin, za katere ugotavljamo, da jih Je 38 ali 90,5 % skupin sprejelo brez pripombe; Pojasnilo k pripombam: a) pripombe dveh skupin, da naj se število enotnih pravilnikov še poveča s pravilnikom o normah, ni potrebno upoštevati, ker predvsem potrebujemo organiza-
cijski predpis o postavljanju norm, kar je odločil na eni zadnjih sej delavski svet podjetja. Ustrezna služba je že dobila to nalogo.
b)	dve skupini sta postavili vprašanja glede skupnih vlog In delitve dobička v TAP-u, ker verjetno nista dobili ustrezne obrazložitve;
c)	isti dve skupini sta dali pripombe na zelo kratek čas za obravnavo tega predloga, česar pa ni bilo mogoče spremeniti iz že znanih razlogov.
3. Organizacija skupnih služb
Predlog samoupravnega sporazuma je obravnavalo vseh 45 delovnih skupin, za katere ugotav-(Nadaljevanje na 2. strani)
V torek, 16. januarja je bil Janez Beravs imenovan ponovno za direktorja Save, Razpis, ki ga je pripravila kadrovska služba skupaj s člani razpisne komisije in družbenopolitičnih organizacij je zahteval od kandidata izpolnjevanje precej ostrih pogojev.
Komisijo sestavljajo:
Tone Volčič, predsednik občinske konference SZDL;
Milan Turel, član koordln. kadrovskega odbora pri občinski konferenci SZDL;
Bojan Gogala, pomočnik direktorja TTI in sekretar ZK (predsednik komisije);
Zdenka Jurančič — predsednica delavskega sveta podjetja;
Filip Majcen —• direktor marketinga je delavskemu svetu predlagala naj ponovno na to mesto imenuje Janeza Beravsa. Predlog so utemeljili:
—	kandidat je že doslej zelo uspešno vodil podjetje,
—	samoupravljanje in družbenopolitično delo je v Savi zelo razvito — tudi po zaslugi Janeza Beravsa,
— Janez Beravs je družbeno zelo delaven, saj sodeluje v občinskih organih in v skupščini SRS.
Seveda Je tale utemeljitev zelo zgoščeno povzeta, a menim, da vsakomur dovolj pove.
Tovarišu Beravsu k imenovanju naše Iskrene čestitke z željo, da bi bilo njegovo delo tudi v prihodnje tako uspešno.
Poslovanje restavracije
Delavska restavracija pripravlja malice v treh izmenah v obratu II in v obratu IV. Iz obrata II vozimo malice še v avtopnevmati-karno za vse tri izmene, dopoldan pa tudi na Staro pošto in v skladišče Merkur. Malice pripravljamo v obeh obratih za vse tri izmene sveže, torej jih ne pogrevamo. V obratu II izdamo dnevno cca. 1900 malic, obratu IV pa cca. 380.
Pri sestavi jedilnikov in pripravi malic si prizadevamo, da bi bile malice čim bolj pestre in okusno pripravljene, da bi kalorično in biološko ustrezale in da bi se stroški za malice v poprečju gibali v okviru finančnih zmogljivosti. Kalorično vrednost, okus pripravljenih malic, zdravstveno neoporečnost ter higieno na sploh občasno preverja Zavod za zdravstveno varstvo. Iz poročil omenjenega Zavoda je razvidno, da malice kalorično zadoščajo, oz. kalorije celo prekoračujemo, saj naj bi malica, po priporočilih zdravstvene službe, vsebovala 720 kalorij (to je 20% dnevnih potreb), naše malice pa imajo v poprečju 1095 kalorij. In kako je s čistočo? Tudi čistočo občasno nadzoruje Zavod za zdravstveno varstvo, in sicer tako, da pri pregledu vzamejo brise z raznih mest, ki bi morala biti higiensko neoporečna (posoda, pribor, roke itd.). Iz analiz odvzetih brisov je razvidno, da je čistoča v naši delavski restavra-
ciji ustrezna, saj je bilo pri dvanajstih pregledih, to je skupno 157 brisih, 92,48 % odvzetih brisov ustreznih, od tega pa je bilo celo 17,80 % odvzetih brisov sterilnih (brez katerihkoli mikroorganizmov). Po normativih sanitetne službe je lahko le do 50 % odvzetih brisov ustreznih.
Naj navedemo še finančno poslovanje delavske restavracije. Poprečna lastna cena malice je znašala za čas od 1.1. do 31.5. lani 5 din, sedaj pa se je, zaradi podražitve živil, dvignila že na 5,60 din. Od navedene cene so znašali stroški za živila do konca meseca maja 2,98 din, do konca septembra pa 3.58 din. V lastno ceno malic so zajeti stroški za živila, stroški za osebne dohodke in nadomestila vseh delavcev, zaposlenih v delavski restavraciji (33 ljudi), popravila in vzdrževanje, stroški za elektriko, paro, vodo, popravila in vzdrževanje, stroški za nabavo inventarja itd. Dohodek za malice pa se formira iz prispevka delavcev, to je po 2 din za malico, iz dotacije podjetja, ki znaša po družbenem sporazumu 600 din na zaposlenega letno ter iz dohodka bifejev; le-ta znaša do 31.10. 146.698,97 din. Zaradi podražitve živil so se stroški za malice občutno povečali, vendar jih zaenkrat še krijemo z dotacijo.
Kaj predvidevamo za leto 1973? Stroški za malice bodo predvido-
ma znašali 3,507.000,00 din, sestav dohodka bo tak: po 2,00 din prispevek delavcev, dotacija podjetja, ki bo po družbenem sporazumu 720 din na zaposlenega letno, ter dohodek bifejev. Kolikor se število izdanih malic pri enakem številu zaposlenih ne bo bistveno povečalo in v kolikor ne bo prišlo zopet do občutnejših podražitev živil, bomo torej stroške za malice krili s predvidenimi dohodki.
Nikakor pa ne smemo zanemariti dejstva, da lahko edino s Sled-
njo vseh znižamo stroške za malice. In kako lahko štedimo vsi:
—	ne raznašajmo in ne uničujmo praznih steklenic, vsaka steklenica stane 1 dinar; ob koncu leta 1971 je znašal saldo vrednosti nevrnjenih steklenic 19.568,45 din;
—	ne odnašajmo inventarja iz delavske restavracije, vsaka žlica stane 5 din, kozarec 2,50 din, skodelica za črno kavo 6 din itd.,
—	ne uničujmo osnovnih sredstev, ker ji je treba nadoknaditi,
ko so uničena, en stol stane npr. 240 din;
— ne razmetavajmo kruha, vzemimo ga le toliko, kolikor ga lahko pojemo; vsak dan damo za kruh 948,00 din, letno cca. 250.000 din. Ob tem, ko nepremišljeno zavržemo kos kruha, pomislimo morda tudi na to, da več milijonov ljudi po svetu strada.
Ob koncu želimo v kratkem seznaniti vse delavce, predvsem pa tiste, ki ob upravičeni, večkrat pa tudi neupravičeni kritiki vidijo le svoje zahteve, da tudi delavci delavske restavracije naletimo pri svojem delu na nepredvidene težave. Tako moramo npr. do določene ure, ali bolje minute, pripraviti malico ne glede na to, koliko delavk je odsotnih, ali da za nadurno delo proizvodnih delavcev pripraviti zadostno število malic, pa čeprav nam posamezne delovne enote javijo število šele ob 13.45 namesto do 9. ure (nato moramo še nabaviti potreben material in organizirati delo), ali, da je posebno zadnji čas veliko pomanjkanje nekaterih živil na tržišču, predvsem mesnih izdelkov, mesa in zelenjave, zaradi česar moramo zadnji hip menjati jedilnike, v bifejih pa nimamo zadostne izbire. Težave so tudi v tem, da se število interesentov za toplo in hladno malico iz dneva v dan spreminja, zaradi česar enega ali drugega obroka zmanjka, ker ne pripravljamo obeh obrokov z rezervo, in to zato, da ne mečemo hrane v pomije. Za vse dobronamerne pripombe in predloge v zvezi z izboljšanjem priprave in delitve malic pa bomo vsakomur hvaležni.	Štefan Marcijan
Pridne roke naših delavk, zaposlenih v delavski restavraciji že hite pripravljati malico za 3.000 lačnih ust.
Obravnave in stališča delovnih skupin o samoupravnem sporazumu...
(Nadaljevanje s I. strani)
Ijamo, da jih je 39 ali 86,6 % skupin sprejelo brez pripombe.
Pojasnilo k pripombam:
a)	ena skupina je pripomnila, da je čas za obravnavo tega predloga zelo kratek, česar pa ni bilo mogoče spremeniti iz že znanih razlogov;
b)	štiri delovne skupine ene strokovne službe so dale več pripomb, ki ne spremenijo bistva posameznih določil:
—	v členu 3 naj bi se določilo o statutarnem predpisu zamenjalo s statutom TOZD,
—	4. člen naj se črta, ker ne sodi v sporazum,
—	v 90. členu naj se doda še industrijsko gasilsko društvo, ki pa ne sodi med družbeno-politič-ne organizacije,
—	v 50. členu naj se doda med pravilniki še organizacijski predpis o sprejemanju ... delavcev, ki pa ne sodi med splošne akte,
—	v 111. členu naj se skrajša rok za izdelavo statutov TOZD, ker je že itak kratek čas, glede na to, da sc bodo organizirali najprej še druge TOZD;
c)	ena delovna skupina postavlja vprašanja kako bomo ugotavljali poslovni uspeh za drugo polletje, upoštevajoč razdelitev stroškov organizacije skupnih služb na TOZD (razdelitev teh stroškov bo posebej predpisana z gospodarskim načrtom za 1973 leto);
d)	ena delovna skupina postavlja vprašanje glede skupnih vlog v TAP, ker ni poznala ustrezne obrazložitve;
e)	ena delovna skupina meni, da bi moral samoupravni sporazum dati zagotovilo za razširitev lastnih prodajaln in flliainih skladišč (to sodi v gospodarski načrt!);
f)	štiri skupine ene strokovne službe dajejo pripombo na drugi in tretji odstavek 7. člena, ki se tiče razpisovanja vodilnih delovnih mest; PREDLAGAMO,
da se predlog sprejme na ta način, da se drugi odstavek zaradi poenotenega postopka v vseh TOZD konča ... v odločitev delavskemu svetu TOZD;
g)	štiri skupine ene strokovne službe so predlagale izpustitev uvodnega določila o položaju organizacije skupnih služb, medtem ko je ena skupina druge strokovne službe zahtevala, da se isto določilo točneje oblikuje glede položaja zunanje organizacije prodaje in energetske ter vzdrževalne dejavnosti. (V tem določilu je bilo namreč določeno, da se bo organizacija skupnih služb dokončno izoblikovala v letu 1973 po izločitvi nekaterih dejavnosti). Isto so zahtevali tudi člani komisije za spremljanje uresničevanja ustavnih dopolnil, zaradi česar PREDLAGAMO,
V poprečju je 95 % Savčanov razpravljalo o predlogu in to je zagotovilo, da bodo sprejeti najboljši predlogi.
da je to določilo jasneje takole oblikovano »položaj delovne skupnosti organizacije skupnih služb oziroma njenih organizacijskih delov bo ustrezno urejen do konca junija 1973, ko se bodo iz njenih delov (skupne strokovne službe, skladišča, energetska In vzdrževalna dejavnost ter zunanja organizacija prodaje) organizirale temeljne organizacije združenega dela ali druge delovne skupnosti in da se zaradi tega 1. členu doda naslednji tretji odstavek »Določila o delu in samoupravljanju organizacije skupnih služb in določila tega sporazuma o upravljanju skupnih zadev TOZD, ki se nanašajo na organizacijo skupnih služb, so glede na gornje določilo začasna«.
4.
a)	štiri delovne skupine iste strokovne službe, člani delavskega sveta podjetja in člani izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij ter vodje obračunskih enot so dali pripombe k določilom o družbenopolitičnih organizacijah, zaradi česar PREDLAGAMO,
—	da se 79. člen spremenjeno glasi: »V podjetju in v posameznih TOZD delujejo družbenopolitične organizacije:
— Zveza komunistov,
— Zveza sindikatov,
— Zveza mladine in
—- Zveza borcev
kot prostovoljne zveze delavcev«.
—	da se 84. člen spremeni in uporabi kot drugi odstavek 82. člena: »Enostranske nepopolne ali tendenciozne informacije predlagateljev in organov upravljanja družbenopolitičnih organizacij imajo lahko za posledico disciplinsko odgovornost oseb po internih samoupravnih predpisih;
—	da se 87. člen nanaša na delovanje vseh družbenopolitičnih organizacij, npr.: »TOZD omogoča delovanje družbenopolitičnim organizacijam ... (slede ustrezne alineje);
b)	upoštevajoč pripombe članov delavskega sveta podjetja, članov izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij in vodij enot PREDLAGAMO,
da se drugi odstavek 103. člena dopolni takole: o izločitvi TOZD odloči delovna skupnost temeljne organizacije združenega dela, dokončno pa »v 60 dneh« vse druge TOZD v sestavu podjetja ...
c)	upoštevajoč pripombe v isti razpravi PREDLAGAMO,
—	da se 30. člen z izpustitvijo vseh alinej konča takole: »če s predpisi ni drugače določeno, se TOZD dogovarjajo, da bodo sredstva rezervnega sklada uporabljala izključno za namene »po svojem statutu«;
—	in da se drugi odstavek 95. člena dopolni takole: TOZD »začasno« ne poslujejo kot pravne osebe; poslujejo v imenu podjetja kot celote. »Njihov pravni položaj bo dokončno urejen v letu 1973«.
5. PREDLAGAMO, da upoštevamo pripombe predstavnika IFC, ki je osnutek samoupravnega sporazuma pozitivno ocenil,
—	da dopolnimo 11. člen z naslednjim novim drugim odstavkom: »Za položaj TAP velja ta sporazum, če posamezna določila niso v nasprotju s pravno veljavno pogodbo o skupni naložbi kapitala, sicer se uporabljajo določila te pogodbe« ...
—	in da v členih 21., 26. in 38. dodamo enako, na pogodbo o skupni naložbi kapitala sklicujoče se določilo;
—	da se pri 1. odstavku 15. člena točneje glasi takole: »Podjetje Sava je pred podpisom tega sporazuma sprejelo pogorPiene pravice in obveznosti v zvezi z uresničitvijo investicijskega programa avtopnevmatikarne Sava — Semperit, ki ima prednost pred drugimi naložbami v naslednjih letih. TOZD po tem sporazumu prevzamejo vse pogodbene obveznosti s Sempcritom in IFC takole: »... (slede točke tega člena);
—	in da se 71. člen dopolni z naslednjim: direktor je individualni izvršilni organ podjetja. Svoje dolžnosti in pravice samostojno izvršuje po zakonskih predpisih, po določilih samoupravnega sporazuma ...« po določilih pogodbe o skupni naložbi kapitala za TAP, po smernicah razvojnih programov ...
Vse pripombe in vsi predlogi delavcev so bile upoštevane in sprejete. Na tak način se uresničuje zamisel o neposrednem samoupravljanju.
PREBERI TUDI TI !
V TEŽAVAH SPOZNAŠ PRIJATELJA
Na (prošmjo Zavoda za usposabljanje glušno in govorno pmizade-itih iz 'Ljubljane je odbor za delitev sredstev skupne porabe odo-
bril 1.000 N dan pomoči za nakup novih. Slušnih aparatov, ki (jih po-trtibuljojo pri učenju in delu glušno in govorno prizadeti učenci.
Slovenski pregovor »V težavah spoznaš prijatelja« ponazarja, da bo še Itako majhen dar vefliiko pomagal prav tistim, ki jim narava ni naklonila brezskrbnega in veselega življenja. S široko akcijo in razumevanjem delovnih organizacij Ibo vsekakor ta humana akcija uspetla.	.
Viljem Žener,
dipl. inž., direktor TOZD TAP
Dr. Lev Premru,
direktor TOZD TTI
Na 3. redni seji delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela tovarne avtopnevmatike so soglasno sprejeli predlog in sklep, naj bo Viljem Žener, dipl. inž. direktor te tovarne.
Viljem Žener je bil lani imenovan za vršilca dolžnosti direktorja. V tem obdobju je z delom dokazal, da je sposoben prevzeti to odgovorno delo.
TOZD TAP je del podjetja, zato je tudi delavski svet podjetja dal soglasje k imenovanju.
En mesec v Semperitu
Ni dolgo tega, ko se je skupina Savčanov mudila v Semperitu na enomesečni praksi. Med njimi aem bil tudi jaz. Po vrnitvi domov so me znanci v tovarni spraševali: »Kako v Avstriji? Kako v tovarni Semperit? Kako ste živeli? Bilo pa je še mnogo drugih vprašanj, da bi moral veliko povedati, če bi hotel vsem ustreči.
Zato sem se namenil, da na kratko poročam vsem, ki že veste, kako je, in tistim, ki niste bili še v tujini.
Iz Ljubljane smo se zvečer 12. decembra ob 22.30 odpeljali proti Dunaju. O potovanju ne bi govoril, kajti videl sem le svoje sodelavce, skozi okno pa so se v daljavi svetlikale luči. Ob 7.30 v ponedeljek pa smo se pripeljali v Baden, ki je le 25 km oddaljen od Dunaja. Tam nas je počakal inž. Munih Pavel in Semperitov avtomobil, ki nas je popeljal v mesto Traiskirchen, v katerem je tudi tovarna Semperit. Se isti dan dopoldan so nas peljali po vsej tovarni.
Sama tovarna je dokaj velika, kar dokazuje tudi gost promet tovornjakov. V kratkem času jih je kar precej peljalo skozi velika vhodna vrata. Na dvorišču je stalo veliko parkiranih Semperitovih vozil. Pred veliko zgradbo je stal tovornjak, podoben hladilniku, še pomislil nisem, čemu naj bi lam stal. Na zadnjem delu sem opazil veliko cev, ki je držala v zemljo. Inž. Munih pa je povedal, da je to način transportiranja saj. Res sem bil presenečen, saj so mi takoj misli ušle za našo valjarno in črno okolico. V tistem podzemlju so veliki silosi, od koder se saje verjetno po elevatorju transportirajo v tedenske silose, ki so nameščeni na vrhu visoke zgradbe. Skratka saje, to gorje gumarskih tovarn, imajo tu v Semperitu dobro shranjene. Posebno mi je bilo všeč skladišče kavčuka, saj je razvrstitev pošiljk lepo ločena, kar omogoča, da se starejše uporabljajo naprej. Transport je povsem lepo urejen, saj transporter
pripelje balo na rezalni stroj, od tam nalože narezan kavčuk na palete in odpeljejo k mikserjem. Zgradbe so tam vse podkletene, zato so mikserji v zgornjih prostorih, spodaj pa dvovaijčniki ali ekstrudorji, ki gumene gmote preoblikujejo. Od tu vodijo transporterji, ki gumene trakove režejo v plošče in sami nalagajo na palete. Opazil sem, da uporabljajo dvo in več stopenjsko mešanje zmesi. Zmesi pa nato uporabljajo za gumiranje korda, brizganje protektorjev in ostale polizdelke. V oddelku diagonalne pnevmatike sem bil predvsem presenečen nad ogromnimi plašči, ki jih izdelujejo. Nad stroji krožijo posebni transporjetji, ki olajšajo delo človeku. »kratka, opazil sem, tla sl v tovarni prizadevajo, da bi delavca razbremenili, hkrati pa gle-
Tik pred zaključkom redakcije te številke se je sestal tudi delavski svet temeljne organizacije združenega dela tovarne tehničnih izdelkov in imenoval za direktorja TTI doktorja Leva Premruja.
Tov. Premru je bil doslej vršilec dolžnosti in je z delom dokazal, da mu kolektiv lahko zaupa tudi v prihodnje.
Obema k imenovanju naše iskrene čestitke in želje, da bi opravičila zaupanje njihovih kolektivov.
Člani DS podjetja
15. 2. 1972 smo izvolili delavski svet podjetja
Člani delavskega sveta podjetja v mandatni dobi december 1972 do aprila 1974
Nepredvideno
Stanovanjsko podjetje Kranj nam je dalo na voljo tri nova sta. novanja na Pianini, tki bodo vseljiva v mesecu februarju. Poleg teh pa bo istočasno vseljivih pot garsonjer, prav talko na Planini. Vsa navedena stanovanja so se kot družbena last dodelila delavcem z nižjimi osebnimi dohodki v najem. Odbor za delitev sredstev slkupne porabe je že izbral, kdo jih bo dobil.
J. Mišmaš — avtor sestavka
dajo na estetski videz naprav. Posebno so mi bile všeč žive barve, ki človeku dajejo boljše počutje pri delu. Vulkanizacijske preše so zelo gosto »nabite« v prostoru, toda klimatska naprava je verjetno nekaj Idealnega, saj drugače bi se človek v tistem morju preš še sam »vulkaniziral«.
Nazadnje smo šli v oddelek radialne pnevmatike. Tudi ta je po produktivnosti obsežnejši kot pa naša diagonalna pnevmatika. Le strojev za tovorno radialno pnevmatiko je nekoliko manj, kajti tudi oni jo šele razvijajo. V tem oddelku je zelo čisto, stroji za izdelavo R — plaščev so dvojni za prvo in drugo stopnjo. Na eni in drugi narede na stroju po 300 komadov na izmeno. Od strojev so speljani transporterji, ki surovine odpeljejo na mesto, kjer obrizgava jo notranje površine, od tu pa nalagajo na transportne vozičke. Tudi preš za R — pnevmatkio je veliko, toda izvedba je večino NRM, ki omogoča sigurnejšo nameščanje plaščev v prešo in s tem je zagotovljena boljša kvaUteta.
Tovorne R plašče pregledujejo rentgensko, tako da je kvaliteta plaščev, ki gredo v prodajo, zagotovljena.
Omeniti moram tudi naše delo v tovarni. Za nas Savčane je bilo zanimivo, saj mo videli nekaj, kar sc pri nas v tovarni že dela, vendar je v razvoju. Tudi mi smo naredili 200 komadov na izmeno (na prvi in drugi stopnji), kar je pohvalno za tak kratek čas priučeva-nja. Opazil pa sem, da itn j o tudi pri njih težave s planiranjem polizdelkov. Večkrat nam je zmanjkalo polizdelkov, kar nam je preprečilo narediti večje število plaščev. Toda ta primanjkljaj sestavnih polizdelkov je pri toliko plaščih povsem razumljiv, saj izdelajo samo potniških radialnih plaščev na izmeno približno toliko kot naših potnilškh diagonalnih plaščev v vseh treh izmenah.
Navedel bi še nekaj glede dela in reda v tovarni. Delo prično petnajst minut pred šesto, zapu-ste pa petnajst minut do štirinajste ure. Teh zadnjih petnajst minut je čas za umivanje in preoblačenje. Malica traja samo petnajst minut in jo nosijo delavci s seboj na delo v torbicah. Kar se tiče same preskrbe z malico imamo pri nas v tovarni zelo dobro urejeno. V tovarni Semperit je dovoljeno piti pivo, vendar nihče od delavcev ni pijan. V oddelku so avtomati za brezalkoholne pijače. Zanimivo pa je, da vsi lepo delajo. Pri nas pa so delali le kratek čas in jih je moč naše grde navade kmalu upokojila. V Semperitu skrbe za čistočo ne samo čistilke, temveč tudi delavci. Svojemu nasledniku morajo stroj in okolico zapustiti urejeno. Zato je več nabiralnikov za smeti, še več pa raznih plastičnih zabojev, v ka. tere mečejo nekvalitetne polizdelke.
Življenje izven tovarne pa je bilo za nas zelo dolgočasno. Prva težava je bila, ker nismo nikogar poznali, s katerim bi se družili.
Cas za spoznavanje je bil prekratek, zato smo po delu prebili čas doma in čitali knjige. No, teh je kmalu zmanjkalo, vendar je težavo rešil inž. Munih, ki Je preskrbel, da smo začeli dobivati časopisa Delo in Nedeljski dnevnik. To je bilo več kot hvale vredno, že sam mesec november je pust, še bolj pust pa je bil v Avstriji.
Traiskerchen, v katerem je tovarna Semperit, je majhen, zato ni v mestu nobene zabave, še celo kina rie. Skratka, to je večja panonska vas. Ima več trgovinic, v katerih si je moč kupiti le vsakdanje stvari. Zato mladina hodi v Baden, ki je le 4 km proč, ali na Dunaj, Med mestoma vozi tramvaj, kar omogoča vsakomur, da se za razvedrilo odpelje nakupovat v mesto, kjer je mnogo večja izbira blaga, je kino, kopališče. Tako je v teh poznih jesenskih dneh v Traiskirchnu pusto v gostilnah in posebnih privatnih vinskih kleteh, ki jih je pa polno. Po pivnicah sedijo večina starejši ljudje. Mesto Baden poznano kot turistični kraj po termalnih kopališčih. V njem je vse polno parkov in prostori, določeni za cvetlice, pričajo o lepoti tega kraja. Nekaj zelo lepega obiskovalcu tega mesta nudi pomladanski ali letni čas.
Dunaj, ki sem ga že od nekdaj želel obiskati, sem videl bežno.
Dobrih deset ur sem pohajkoval Po njem. Ogledal sem si le znameniti park z znanim kolovratom, dunajsko palačo, kjer zaseda avstrijski parlament in nekaj večjih trgovin. Hotela si nisem privoščil.
V mestu so ljudje vseh ras, vseli vrst jezikov slišiš, ko stopaš po prenapolnjenih pločnikih. Trgovine so zelo bogato založene z najrazličnejšim uvoznim blagom.
Tako sem vam na kratko opisal naše delo in življenje v Avstriji.
Na koncu Izkoriščam priložnost, da se zahvalim vodstvu naše tovarne, ki m| je omogočilo priuče-vanje in Izpopolnjevanje, V sebi
čutim zadovoljstvo, da so šli na	--------------------
ST,:	r* Torej' y sre.do; 31. januarja vsi na glasovalna
Jati delo naše radialne pnevma- HlCSta HI VSI glasujmo Z3 sigurne j Ši jutri tike,	-
člani iz TOZD TAP
izvoljeni za 1 leto	izvoljeni za 2 leti
Kopač Ludvik, vulkanizacija Markovič Jože, SO-KK Prislan Franci, SO-OPP Vizovišek Emil, SO-TPP	Krek Pavel, polizdelki Sire Franc, konfekcija Skrbiš Peter, vzdrževanje Zorc Marjan, konfekcija
člani iz TOZD TTI Izvoljeni za 1 leto	izvoljeni za 2 leti
Bradač Albin, VLP Klemenčič Jože, TI-IV Ortišak Anton, cevi Sure Jože, UU-IV	Jurgeie Franc, SO, OPP-II Lah Vlado, SO, TPP-II Rančov Pavla, RK-III, Vrhnika Žumer Franc, valjarna
člani iz OZD SS izvoljeni za 1 leto	izvoljeni za 2 leti
Golob Janez, SES-energetika Klemenčič Tine, SIS Oman Franc, NS, skladišče II Slapar Francka, FRS-IV	Jurančič Zdenka, TS-tekst. lab. Mikuiič Branko, marketing Planinšek Alojzija, KS Tolar Janez, SES-II
Mišmaš Jože
Zopet se bomo takole srečali in odločitev bo padla. Upamo, da h pozitivna!
Bodoča stanovanjska politika v občini in Savi
V začetku letošnjega leta je re- tem, da se bo v osmih letih v ob-publiška skupščina sprejela vrsto čini lahko zgradilo samo 485 indi-zakonov, ki na novo urejajo sta- vidualnih hiš, največ sredstev pa novanjsko politiko v republiki, bo namenjenih za gradnjo druž-občinah in delovnih organizacijah, benih stanovanj in stanovanj za Sprejeti zakoni med drugim tudi odkup.
določajo, da morajo vse občinske Na osnovi programa stanovanj-skupščine do 31.12.1972 sprejeti ske izgradnje v občini so strokov-vrsto odlokov, ki konkretno ure- ne službe občinske uprave in sta-jajo posamezna področja stano- novanjskega podjetja izdelale
vanjske problematike.
osnutek samoupravnega sporazu-
Kljub temu, da so bili republi- ma o izločanju in usmerjanju ški zakoni sprejeti pred desetimi sredstev za stanovanjsko izgrad-meseci in da so morale delovne njo. Osnovni namen omenjenega organizacije že pred enim letom sporazuma je v tem, da se reali-posredovati strokovnim službam žira občinski program stanovanj-občine 5-letne programe reševanja ske izgradnje. Osnutek sporazuma stanovanjskih problemov delavcev, predvideva, da se delovne in dru-se v Kranju šele zadnja dva me- ge organizacije dogovorijo, da seča bolj intenzivno pripravljamo stopnja obveznega izločanja sred-na sprejem potrebnih odlokov iz štev za stanovanjsko izgradnjo iz stanovanjskega področja. Občin- bruto osebnega dohodka zaposle-ska skupščina je praviloma 28. 12. nih ne more biti nižja kot 6%. 1972 na seji sprejemala naslednje Tiste delovne organizacije, ki pa materiale, ki bodo na novo ure- načrtujejo razširitev poslovanja in
j ali stanovanjsko politiko v občini:
—	program stanovanjske izgradnje v občini Kranj 1973—1977,
—	potrditev samoupravnega sporazuma med delovnimi in drugi-
s tem tudi zaposlovanje novih delavcev (kamor sodi tudi »SAVA«), pa naj določijo ustrezno višjo za obdobje stopnjo izločanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo.
V sporazumu je nadalje navedeno, da bodo delovne in druge
mi organizacijami za izločanje in organizacije najmanj tri odstotke usmerjanje sredstev za stanovanj- sredstev obvezno združevale v ban-
sko izgradnjo,
ki za usmerjeno stanovanjsko iz-
— odlok o določitvi najnižjega gradnjo, ki je določena z občin-odstotka sredstev za razširjeno skim programom, 2 % pa bodo pri-reprodukcijo in družbeno pomoč spevale v občinski solidarnostni v stanovanjskem gospodarstvu sklad. To pomeni, da bo delovnim
občine,
— odlok o obveznem združevanju
organizacijam ostal 1 % sredstev iz bruto osebnih dohodkov za re-
dela sredstev za kreditiranje sta- Sevanje stanovanjskih problemov
novanjske graditve,
delavcev mimo občinskega progra-
— odlok o ustanovitvi solidar- ma. Tu so mišljeni krediti za
nostnega sklada občine,
adaptacijo individualnih hiš, na-
Po programu, ki ga je izdelala kadrovska služba, bo podjetje naročile za potrebe delavcev vsako leto 50—60 stanovanj. Nekaj teh bo na Planini In nekateri bloki že dobivajo takšno podobo, kot jo kaže naša slika.
— odlok o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
Ker je gradivo, ki obravnava navedeno problematiko, preobširno, bomo v nadaljevanju navedli samo najbolj bistvena določila.
Program stanovanjske izgradnje v občini
V programu stanovanjske izgradnje v občini so navedeni zanimivi podatki. Od leta 1960 smo v Kranju vsako leto zgradili 500 stanovanj, vendar je bilo kljub temu leta 1971 ugotovljeno, da v občini še vedno manjka 2.400 stanovanj. Ker se po podatkih delovnih organizacij predvideva, da bo v prihodnjih petih letih brez ustreznih stanovanj nadaljnjih 2.600 družin, bi morali do leta 1977 zgraditi v občini 5.000 stanovanj, za kar bi potrebovali preko 100 milijard S din. Navedena sredstva bi zbrali na ta način, da bi vsak zaposleni prispeval mesečno od bruto osebnih dohodkov 14,5 % sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Ker tako visokega prispevka kranjsko gospodarstvo ne bi zmoglo, je v programu izdelana tudi druga varianta, po kateri bi zgradili 5.000 stanovanj in 485 individualnih hiš v osmih letih. Po tej varianti bi morali delavci prispevati 8% iz bruto osebnih dohodkov, leta 1980 pa bi še vedno primanjkovalo 1.400 stanovanj. Značilnost programa stanovanjske izgradnje je tudi v
kupi stanovanj za strokovnjake in vračanje anuitet za najeta posojila. Tistim delovnim organizacijam, ki ne bodo podpisale samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo, bo občinska skupščina z odlokom predpisala, da morajo prispevati za stanovanjsko izgradnjo tolikšen odstotek sredstev kot ostale delovne organizacije — podpisnice sporazuma.
Zelo pomemben je odlok o ustanovitvi občinskega solidarnostnega sklada ter odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Prvi odlok določa, da se v okviru občine ustanovi solidarnostni sklad z namenom, da se pomaga ,pri reševanju stanovanjskih problemov občanov, ki imajo nizke osebne dohodke, starim ljudem in mladim družinam. Solidarnostni sklad bo imel svoj upravni odbor, ki bo pripravil tudi statut sklada, sprejela pa ga bo občinska skupščina. V upravnem odboru bodo predstavniki delovnih organizacij, občinske skupščine, političnih organizacij in tako dalje. Sredstva sklada se bodo predvsem uporabljala za nakup družbenih stanovanj za socialno ogrožene občane in mlade družine, za delno nadomestitev stanarin občanov, ki stanujejo v družbenih stanovanjih in imajo nizke osebne dohodke itd. Kriterije za razdeljevanje sredstev solidarnost-
nega sklada bo na predlog upravnega odbora sprejela skupščina.
Trenutno ima kadrovska služba lizirati, če bodo delavci iz bruto občinska v evidenci 112 članov kolektiva, ki osebnih dohodkov odvajali za sta-nimajo urejenih stanovanjskih novanjske namene samo 6%, zato
Odlok o delni nadomestitvi sta-	razmer. Letno pa vloži nove	proš-	je kadrovska	služba v finančnem
narine in drugi pomoči v	stano-	nje od 80 do 100 delavcev.	Tako	planu sklada	skupne	porabe za
vanjskem gospodarstvu pa	ureja	bomo imeli konec leta 1973 cca. 200	leto 1973 planirala, da	vsi zaposle-
družbeno pomoč pri delni	nado-	članov kolektiva, ki bodo	želeli
dobiti boljše stanovanje. Od tega
števila bo cca. 40 % kandidatov za za stanovanjske namene. Tako bo-
_	ni Savčani iz bruto osebnih do-
niestitvi~stanarln, kreditiranja na dobiti boliše stanovanje. Od tega hodkov izdvajamo 10% sredstev jemnih stanovanj, premiranje na- števila bo cca. 40 % kandidatov za za stanovanjske namene. Tako bo-menskega varčevanja itd Odlok brezPlačno dodelitev stanovanj, mo v prihodnjem letu imeli na vo-ti.H! L-ri,priip vi 'iit, 60% pa bi stanovanje odkupilo, Ijo 12 milijonov N din, ki jih bo-
vsebuje tudi kriterije, ki jih morajo občani ali delovne organiza- , ,	„	.	...
cije izpolnjevati, da lahko zah te- d®k’ 3er_ZS1.13r°S1C1,. za, stanova vajo iz solidarnostnega sklada denarno pomoč.
O programu
60% pa bi stanovanje odkupilo, Ijo 12 milijonov N din, ker jim to omogoča osebni dobo- mo porabili za nakup 45 stanovanj na Planini, v manjši meri za
stanovanjske iz-
nja nimajo enako hudih stano- posojila za individualne gradnje, vanjskih razmer, bi jih lahko raz- cca. 2.400.000 N din pa bomo modelih v dve vrsti. V prvo katego- rali prispevati v občinski solidar-rijo spadajo prosilci, ki živijo z nostni sklad.
gra nje m odlokih so že razprav- družino kot podnajemniki v pri- Kadrovska služba predlaga de-Pnstojm sveti pri skupščini vatnjij stanovanjih. Stanovanja so lavskemu svetu, da v zvezi s pro-o me “-ranj, organiziran je bil v večini primerov zelo slaba, na- gramom stanovanjske izgradnje v p°lvet s Predstavmki gospodar- jemn;na pa visoka. Takih prosil- občini in našem podjetju sprejme skih organizacij, o njem je raz- cev imamo v podjetju vsako leto naslednja sklepa: nravliala občinska skuoščina. oh- .,_ ™ ^ .	, ,	•	■	.
pravljala občinska skupščina, občinski sindikalni svet pa je organiziral sindikalno konferenco. Na vseh razpravah je bilo poudarjeno, da je prav, da se v kranjski občini začne bolj organizirano reševati stanovanjske probleme delavcev in da se v ta namen določi tudi več sredstev kot do sedaj. Predstavniki delovnih organizacij pa so opozarjali tudi na to, da so cene stanovanj previsoke, zato se lahko zgodi, da bomo z višjimi stopnjami izločenih sredstev za stanovanjsko izgradnjo pokrili samo razlike v ceni stanovanj, ne bomo pa rešili več stanovanjskih problemov, kot smo jih do sedaj. Druga nič manj pomembna pripomba pa se je nanašala na to, da banka še nima izdelanih kriterijev za dodeljevanje posojil na osnovi obvezne vročitve dela sred
okrog 80. Ostali delavci pa si želijo z dodelitvijo stanovanja ali posojila izboljšati standard.
1. Delavski svet se strinja s programom stanovanjske izgradnje stanovanjski občine za obdobje 1973—1977 in se pridružuje kot sopodpisnik samo-
Na osnovi posebne ankete smo ugotovili, da ima 1090 Savčanov svoje
štev za usmerjeno gradnjo, da še hiše, 115 hiš pa je v izgradnji. To pomeni, da ima vsak tretji Savčan
niso izdelana merila za razdeljevanje sredstev solidarnostnega sklada in da še ni ustanovljena samoupravna stanovanjska skupnost, ki bo v bodoče vodila stano- kadrovska služba, bo podjetje na- in usmerjanju sredstev za stanovanjsko politiko občine.
svojo hišo. Zgled prizadevnosti in varčnosti.
Po programu, ki ga je izdelala upravnemu sporazumu o izločanju tdrovska služba, bo podjetje na- in usmerjanju sredstev za stano-ročalo za potrebe delavcev vsako vanjsko izgradnjo. Po tem spora-2e uvodoma smo zapisali, da je ‘eto °d .f do “ stanovanj. Od zumu se vse podpisnice dogovori-program stanovanjske izgradnje v ^ga števila bi 40% stanovanj raz- jo, da stopnja obveznega izločanja občini nastal na osnovi progra-	^0=,a "°	ogroženim prosil-	sredstev za stanovanjsko	izgrad-
mov delovnih in drugih organiza-	cem’	.60>l.f.tanova"J ba bl delav-	b'° nc m°re. bdl "1ŽJ? k°t	6> fd
cij. Kadrovska služba našega pod	“m	dodelil, v	odkup. Na ta na-	bruto osebnih dohodkov. Od izlo-
ietia ie med nrvimi oddala nro-	čm bl v Petin	ietlh Pridobili za	čemh sredstev po naj nižji	stopnji
gram reševanja^stanovanjskih pr^ P««!? delavcev 300 »o* slano- se 3% sredstev obvezno vroCa , blemov delavcev, ki je sestavljen V“J’ S te™ v <>Savl<‘ ne bl ?dPra- Poslovno banko za kreditiranje iz dveh delov. V prvem delu je vih ysega stanovanjskega pr.manj- usmerjene stanovanjske izgradnje ^	J kljaja, uspevali pa bi tekoče reše- v občim, 2% pa v občinski soli-
darnostni sklad. Sredstva se izločajo pri vsakem izplačilu osebnih V prihodnjih petih letih se bo dohodkov, v kranjski občini bistveno zmanj- 2. Z ozirom na predvideno razši-
obdelano reševanje stanovaniskih K1JaJa. uspevali pa bi tekoče reše- v občim, 2% pa v občin problemov do leta 1972 v drugem vati naibo*j Pereče stanovanjske darnostni sklad. Sredstva r,„ rbvr-vpv.,™	probleme delavcev.
delu pa program za obdobje 1972—1975.
»Sava« je v preteklosti večino šala možnost individualne grad- ritev našega podjetja, zaposlova-razpoložljivih sredstev za stano- nje. Vsako leto bo na voljo za nje novih delavcev in dosedanjem vanjsko izgradnjo namenila za po- gradnjo hiše nekaj manj kot 100 številu nerešenih stanovanjskih soj na individualnim graditeljem lokacij. Ker bo treba ob nakupu problemov, se delavski svet strini delavcem, ki so gradili hiše v zemljišča plačati tudi komunalni nja s predlogom kadrovske služ-okviru stanovanjske^zadrugc.^Pod- prispevek za ureditev zemljišča be, da se za reševanje stanovanj-
(cesta, elektrika, kanalizacija itd.), skih problemov Savčanov v letu
jetje je od leta 1945 do 1972 kupilo za potrebe delavcev 275. sta- bo gradnja hiše zelo draga in 1973 izloča iz bruto osebnih do-novanj. Zaradi primerjave naj na- s tem dostopna manjšemu številu hodkov 10% finančnih sredstev, vedemo, da sta »Iskra« in »Tekstil- občanov. Poostrili se bodo tudi indus« v tem obdobju kupila cca pogoji za dodeljevanje posojil za 1200 oziroma 900 stanovanj za po- individualno gradnjo (krajši od-trebe svojih delavcev.	plačilni roki, višja obrestna me-
Ravno obratno pa je razmerje ra). Do sedaj je vsako leto vlo-pri dodeljevanju posojil za grad- žilo prošnje za individualno gradnjo hiš in odkup stanovanj v blo- njo in adaptacije cca. 120 delav-ku. Od leta 1962 do 1972 je dobilo cev. Zaradi predvidenih ukrepov
V 8||l llM1
posojilo za individualno gradnjo za zmanjšanje individualne grad- Plačilo po delu
______________ ________ Odbor za razvoj sistema delitve
zmanjšalo za polovico. V 5-letnem dohodka in osebnih dohodkov je
536 Savčanov. Skupna vsota poso- nje predvidevamo, da se bo tudi jila znaša 10.504.176,71 din. Pri tem v našem podjetju število prosilcev
je všteta tudi zadružna gradnja, Posojila za odkup stanovanj v blokih dobilo 76 delavcev.
obdobju zato planiramo za indivi- obravnaval predlog marketinga za ___________________ dualno gradnjo ca. 10.000.000 N din. dodatno stimulacijo skladiščmh
vr ——— — •	i	i .	n is	in dclSVCGV, Enotžl prodlOfif ItLdllGll 1U-
ugotovili,°da Trna "too"SavčaMv števila zaposlenih in tudi zaradi Jo ® tem, da so delavci v mesecu svoje hiše 115 hiš pa ie v izerad- dokaj velike fluktuacije, saj bomo oktobru opraviti dodatno dalo, ker nji. To pomeni, da ima vsak tretji v obdobju 1973-1975 zaposlovali smo od Sanpenita uvozili večje Savčan svojo hišo	skupno 500 novih delavcev na le- število (20.000) avtomobilskih pl a-
pSfe° MmtrroS sžte ^
mr*dn=L=c"7o,“,iS£ »■>“ rn° ¥go“f‘bš dt0D v ti5,n‘5000 nd-
. tv. .	* J no pa bomo koristih bančno po-
tega občinskega programa stan^ ^..P jn sredstva občinskega
Šnt	darnostnega sklada. Z dogradi-
moralo v bodoče reševati suno tvijo novega samskega doma in
.“iske P™",c„= „ =...=dni=
mo pridobili dovolj ležišč za sam
Tehnična izboljšava
Odbor za program in razvoj podjetja je dne 5. 8. 1972 sprejel sklep, da nagradi iznajditelj ski predlog tov. A. Stefanca in tov.
načine:
1. Z. dodelitvijo	družbenih sta-	ske delavce. Pri tem	pa se moramo	K Štora	»Uporaba nožev na 4-
novanj delavcem	z nižjimi oseb-	zave(jati, da bomo	morali vsako	valjčnem	kalandru za gumiranje
nimi dohodki. Pri tem bo treba ieto kontinuirano naročati stano- korda«. S predlaganim postopkom koristiti tudi občinski solidarnost-	vanja> kcr sj bodo	samski delav-	je večja	delovna storilnost, priči ustvarjali družine, zato bo tre-	hrani se	material dn doseže bolj-
ba tekoče reševati novo nastale ša kakovost proizvoda. Z omenje-stanovanjske probleme.
ni sklad.
2.	Z dodelitvijo posojil za nakup stanovanj v blokih.
3.	Z dodelitvijo posojil za individualno gradnjo in adaptacijo.
4.	Zgraditi nov samski dom zalavcev je razvidno, da naše pod-
potrebe samskih delavcev.	jetje programa ne bo moglo rea-
no tehnično izboljšavo se strinja Iz opisanega programa reševa- tudi Semperit, Predlagateljema je nja stanovanjskih problemov de- odbor dne 24. H. 1972 na svoji 6. i-	j_ «- --j redni seji odobri 3.000 din akon-
tacije.
20 milijonov škode zaradi cigarete
V noči od 11. na 12. dec. 1972 je gorelo. Pogorel je arhiv cevarne, velopnevmatikarne in priročno skladišče oddelka avtomobilskih zračnic. Za delo v proizvodnih delovnih enotah oddelkov potrebujemo snovi, ki so lahko vnetljive ali celo eksplozivne. Zato pri vhodu v tovarno visi opozorilni napis »Kajenje ni dovoljeno!«
Večina delavcev spoštuje to opozorilo. Grdo in brez vsakega čuta
do sodelavcev, do naše skupne lastnine, pa je obnašanje posameznikov, ki jim to ni mar.
Obsojamo vsakogar, ki sicer nehote, a brez pomisleka kadi tam, kjer ogroža tovarno, material v skladiščih. S tem ogroža tudi življenja svojih sodelavcev, tovarišev. Morda bo kdo od vas dejal: to so besede, papir vse prenese. Ne! Tako ne smemo.
Požar v velopnevmatikarni nas opozarja na vso resnost, grozljivo kliče vsem delavcem »Savčan, ne tako!«
Omenjeni požar se je razširil s tako hitrostjo, da ni pomagalo takojšnje gašenje s 120 litrskim aparatom na peno. Dim in plini so pri izgorevanju lahko vnetljivih in celo strupeno škodljivih snovi zajeli pol velopnevmatikarne in vso garderobo. Gašenje brez di-
halnih aparatov ni bilo mogoče. Le sposobnosti in požrtvovalni zavzetosti naših gasilcev in gasilcev poklicne skupine Kranja se je zahvaliti, da je bil ogenj pogašen in se ni razširil še naprej. Pri tem se je težje ponesrečil kurjač — gasilec Bobnar Vinko, lažje pa mladinec — gasilec Cmrečnjak Štefan. Posebno zahvalo za priza-
devnost pri gašenju zasluži mladi Cmrečnjak, ki se je ob gašenju urezal v desno roko, se zasilno povil in nato vztrajal pri gašenju do 6. ure zjutraj. Za to delo zasluži Cmrečnjak in še trije drugi gasilci tudi uradno pohvalo — priznanje, za kar bo poskrbelo industrijsko gasilsko društvo.
Enako priznanje pa smo dolini tudi požrtvovalnim poklicnim gasilcem.
škoda je ocenjena, po nepopolnih podatkih, na 220.000 ND. Toda ni samo to, požar bi lahko zajel ves prednji del ali ves strešni del stare avtopnevmatikarne. Ostrešje je namreč leseno. V tem primeru bi bila škoda neprecenljiva.
Požaru je botrovala nesrečna cigareta. Star delavec podjetja in z njim mlajši, ki tudi že vrsto let dela v tovarni, sta se spozabila. Dvajset minut pred izbruhom požara sta pokadila vsak po eno cigareto v skladišču, kjer se ne bi smelo kaditi. Vseeno pa sta sedela kot na sodu smodnika s prižgano cigareto. Po odhodu iz priročnega skladišča nista do konca ugasnila ogorkov.
Odveč je, da ugibamo, kaj je kdo mislil. Zamislimo pa se vsi in storimo, da se nikdar več kaj takega ne ponovi. Nihče naj se ne jezi, če ga gasilec opozori ali prijavi, kadar kadi tam, kjer ne bi smel. To ni sitnarjenje ne tožar-jenje. To je preprečevanje nesreč.
Tudi 9. jan. 1973 okoli 13. ure je spet nesrečni »čik« povzročil nesrečo. Delavec skladišča gotovih izdelkov Lešnjak Milan je dobil težje opekline. Ni važen samo čas, ki ga bo delavec izgubil zase in za podjetje. Važno je to, da je povzročitelj s svojim delom sprav-
Več milijonska škoda zaradi nediscipline posameznika. Od vseh vskla-diščenih stvari je ostalo samo še železje.
Srečno -sodelavci!
V letu 1972 se je starostno in invalidsko upokojilo 47 sodelavcev, ki so bili vabljeni na poslovilno srečanje. Vabilu se Je odzvalo 43 delavcev.
V Imenu podjetja so se poslovili od sodelavcev, ki so odšli v pokoj, vodstvo podjetja in predstavniki družbenopolitičnih organizacij, se jim zahvalili za dolgoletno vestno delo, za njihov trud in prizadevnost, s katero so pripomogli k velikim uspehom in razvoju našega podjetja.
Zaželeli so jim mnogo osebne sreče v bodočem življenju in še nadaljnjega sodelovanja ob tradicionalnih srečanjih.
Prisotna sta bila tudi tov. Bizaj Florjan, ki Je bil v našem podjetju zaposlen 40 let In tov. Žlbert Ludvik v podjetju 39 let, 9 mesecev in 10 dni. Njima gre še posebna zahvala za dolgoletno vestno delo.
Sicer pa so bili v podjetju zaposleni:
do 10 let od 10—20 let od 20—30 let od 30—39 let in 39 ter 40 let
7	delavcev 13 delavcev 17 delavcev
8	delavcev 2 delavca
Vsem smo poklonili lepa darila. Vsaj po počutju sodeč lahko rečemo, da je bilo zanje to srečanje čudovito. Ob koncu smo izrekli željo, da bi bilo podobnih srečanj še več.
Planinšek Lojzka
Veliko lepih želja je bilo izrečenih, veliko lepih trenutkov doživetih In kaj je lepšega kot spomin na to.
Razpoloženje na poslovilnem večeru je bilo nadvse prijetno, temu so pripomogli prav vsi prisotni, tudi naši folkloristi in pevci.
Ijal v nevarnost svoje življenje in življenje sodelavcev v skladišču, kjer je prišlo do hitrega eksplozivnega vžiga plastične ročke z apreturo za čevljarsko industrijo. Prenašal je ročko, ki je spuščala vnetljivo tekočino in ni mislil na nesrečni ogorek. Jezil pa se je večkrat, ko ga je v preteklosti pe-
dantni šef D. F. opozarjal, kadar je na prepovedanem mestu in ob vnetljivem materialu kadil.
Storimo konec temu! Varnost in življenja ljudi to zahtevajo. To je dolžnost nas vseh, ker smo v naši družbi solastniki tistega, kar ustvarimo.
gasilec
V skladu z določili 7. člena samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD kadrovski odbori posameznih organizacij združenega dela
razpisujejo
vodilna delovna mesta v:
TTI
1.	direktor proizvodnje
2.	vodja tehnološke priprave proizvodnje
3.	vodja operativne priprave proizvodnje
4.	vodja kontrole
5.	vodja računovodstva
6.	vodja vzdrževanja
7.	vodja polizdelkov
8.	vodja konfekcije
9.	vodja vulkanizacije 10. vodja avtozračnic
Kandidati za zasedbo teh DM morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	imeti morajo visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri (tehnološke, strojne, ekonomske),
—	6 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta na vodstvenih delovnih mestih, oziroma na področju dela, za katerega kandidirajo,
—	organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje strokovnih oddelkov ah obračunskih enot,
—	pripravljenost in sposobnost za vodenje in urejanje samoupravnih odnosov.
Pri izbiri bomo upoštevali kandidate, ki ustrezajo ostalim pogojem, imajo pa krajšo prakso in kandidate, ki imajo ustrezno strokovno usposobljenost, pridobljeno z dolgoletno prakso na področju dela, kamor kandidirajo.
TAP
1.	pomočnik direktorja tovarne
2.	direktor proizvodnje
3.	vodja operativne priprave proizvodnje
4.	vodja kontrole
5.	direktor prodaje
6.	vodja računovodstva
7.	vodja vzdrževanja
8.	vodja velopnevmatike
9.	vodja prešanih izdelkov
10.	vodja cevarne
11.	vodja prevleke
12.	vodja ročne konfekcije
13.	vodja kemičnih izdelkov
14.	vodja umetnega usnja
15.	vodja valjarne
Kandidati za zasedbo teh DM morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	imeti morajo visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri (tehnološke, strojne, ekonomske),
—	6 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta na vodstvenih delovnih mestih, oziroma na področjih dela, za katerega kandidirajo,
—	organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje strokovnih oddelkov ali obračunskih enot,
—	pripravljenost in sposobnost za vodenje in urejanje samoupravnih odnosov.
Pri izbirj bomo upoštevali kandidate, ki ustrezajo ostalim pogojem, imajo pa krajšo prakso in kandidate, ki imajo ustrezno strokovno usposobljenost, pridobljeno z dolgoletno prakso na področju dela, kamor kandidirajo.
oss
1.	namestnik glavnega direktorja
2.	sekretar podjetja
3.	direktor kadrovske službe
4.	direktor nabavne službe
5.	direktor finančno-računovodske službe
6.	direktor službe informacijskih sistemov
7.	direktor tehnične službe
8.	direktor servisne službe
9.	direktor marketinga
Kandidati za zasedbo teh DM morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	imeti morajo visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri (tehnološke, strojne, ekonomske, pravne),
—	6 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta na vodstvenih delovnih mestih, oziroma na področjih dela, za katerega kandidirajo,
—	organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje zahtevnejših strokovnih služb,
—	pripravljenost in sposobnost za vodenje in urejanje samoupravnih odnosov.
Pri izbiri bomo upoštevali tudi kandidate, ki sicer ustrezajo ostalim pogojem, imajo pa krajšo prakso in kandidate, ki imajo ustrezno strokovno usposobljenost, pridobljeno z dolgoletno prakso na področju dela, kamor kandidirajo.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja Kranj, škofjeloška 6 do vključno 8. februarja 1973.
Kandidati morajo k prijavi priložiti dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev.
Pismene odgovore na poslane prijave z obvestilom o izbiri kandidata bomo poslali v 10 dneh po opravljeni izbiri.
Šola za samoupravljanje
V	gospodarskem načrtu za leto 1973 beremo tudi plan bruto in neto realizacije, kar mnogim ni čisto razumljivo. Zato sem zaprosila tov. Francko Slapar, dipl. oec., da bi nam ta dva pojma razložila. Ob njeni razlagi pa spoznamo še dve tuji besedi, in sicer rabat in skonto. Tokrat bosta razloženi tudi tl dve besedi.
rabat -a m
V	francoščini pomeni beseda rabattre tudi znižati [poleg zbiti; skrajšati, oklestiti (veje)], rabat de prix pa pomeni popust.
V	slovenščini ima beseda rabat tudi pomen popusta, in sicer: odbitek, popust pri prodajni ceni, ki ga da grosist maloprodajalcu
ob takojšnjem plačilu ali večjih nakupih (= skonto).
rabatiratl -am — dati, priznati rabat
grosist -a m
grosist -a m — vcletržec, veletrgovec, trgovec na debelo grosističen -čna, -čno — veietrgovski, veleprodajen
skdnto -a m
V	italijanskem jeziku scontare pomeni odtegniti. V slovenščini skonto pomeni
v trgovini popust, odbitek od zneska na računu pri takojšnjem plačilu (namesto ob dogovorjenem roku); računa se v določenem odstotku.
bruto nesklonljivo
V	italijanščini brutto pomeni grd, neobdelan. V slovenščini je njen pomen zelo odvisen od spremne besede, in sicer:
bruto dohodek
bruto dohodek — kosmati dohodek ali plača (brez odbitkov);
bruto teža
bruto teža — kosmata teža, t. j. blago z omotom, zavojem vred (nasprotno neto teža);
bruto za neto
bruto za nčto — trgovsko določilo, po katerem cena za kako blago ne velja za neto težo, temveč bruto težo;
brutoregistrska tona
brutoregistrska tona — enota za merjenje prostornine trgovskih ladij (2,83 m3), zajema ves prostor ne glede na uporabo;
plan bruto realizacije
plan bruto realizacije — planirana količina prodaje izdelkov in
storitev, vrednotena z bruto prodajnimi cenami, t. j. s cenami, ki še niso zmanjšane za rabate, skonte in druge popuste pri prodaji
PRIMER 1
— Planirana količina prodaje znaša:
—	proizvod A 200 kom,
—	proizvod B 100 kom.
— Bruto prodajna cena znaša:
—	za proizvod A 10 din,
—	za proizvod B 15 din.
— Podjetje bo priznalo kupcu:
—	za proizvoda A 10 °/o rabata ali neto prodajno ceno 9 din,
—	za proizvoda B 15 °/o rabata ali neto prodajno ceno 12,75 din.
Plan bruto realizacije znaša tako:
proizvod A: 200 kom X 10 din = 2.000 din proizvod B: 100 kom x 15 din = 1.500 din Skupaj	3.500 din
nčto nesklonljivo
Ta beseda izhaja iz italijanskega jezika, kjer netto pomeni čisto.
V slovenščini ima tudi ta pomen, ki pa ga natančneje določa spremna beseda:
1.	neto teža (trgovsko),
2.	figurativno čista teža blaga,
3.	čista plača (po vseh odtegljajih),
netoregistrska tona — mera za koristno ladijsko prostornino; nčto teža — »čista teža«, teža blaga brez omota ali posode, plan neto realizacije je planirana količina prodaje, vrednotena z neto prodajnimi cenami, t. j. z bruto prodajnimi cenami, zmanjšanimi za rabate, skonte in druge popuste.
Plan neto realizacije je torej planiran čisti izkupiček od prodanih proizvodov in storitev.
Malo pred iztekom starega leta smo v podjetju zabeležili še en pomemben dogodek. Rado Košir iz Šmartnega pri Cerkljah je nastopil delo kot 3.000. delavec našega kolektiva. Več o tem bomo pisali v naslednji številki našega glasila.
Enkratna socialna pomoč
Predlog za dodelitev socialne pomoči ogroženim članom 'kolektiva (je obravnaval odbor za delitev sredstev Skupne porabe in odobril 25 članom kolektiva enkratno socialno pomoč. 21 članov je sprejelo po 500,00 din, 4 člani pa po 400,00 din. Denarno pomoč so sprejeli zdravstveno ogroženi člani kolektiva, Iki so že dalj časa na bolezenskem dopustu, matere samohranilke, delavci z neurejenimi stanovanjskimi razme-
rami in socialno ogroženi člani ikoilekitvBi, ki imajo posojilo.
Pa še to
V zapisniku 13. redne seje odbora iza zaposlovanje 'in izobraževanje smo v 13. sklepu prebrali:
Tov. iKrišlju Janezu iiz kadrovske sllužbe se odoibri 25 dni izrednega plačanega dopusta za priprave in udeležbo na športnih tekmovanjih. Malokdo v kolektivu in (tudi v kadrovski Službi ve, da je naš sodelavec dober smučarski tekač in da bo odobreni dopust uporabil' za priprave, ker je kandidat za državno reprezentanco.
Mi in dan JLA
22. decembra, to je na dan, ko pripadniki naših oboroženih sil praznujejo svoj praznik, smo obiskali graničarje na Jezerskem, čestitali smo jim za njihov praznik In jih skromno obdarili. Tako kot mi, so jim prišli voščit tudi predstavniki drugih kolektivov in člani družbenopolitičnih organizacij.
Ta fotografija, ki je bila posneta ob slovesu, pa simbolizira našo trdno povezanost in zaupanje, ki je in mora vladati med nami.
PRIMER 2
Plan neto realizacije ali čisti izkupiček od prodaje znaša: proizvod A: 200 kom X 9 din	= 1.800 din
proizvod B: 100 kom x 12,75 din = 1.275 din
Skupaj	3.075 din
Primer ponazarja naslednja tabela:
Še o iznajditeljskih predlogih
Po že objavljenem članku v »SAVI« št. 23—24, 26.12.1972, v katerem ste lahko prebrali imena vseh prijaviteljev iznajditeljskih predlogov v letu 1972, smo prejeli še dva predloga:
	Plani- rana	Bruto	Plani-	Plani- rani rabati	Neto prod. cena (bruto
Prolz-	količi-	dajna	rani	v din	prod.
vod	na		rabati	(% od	cena
	v komadih	v din	v °/o	bruto prodaj. cene)	znižana za rabate)
Plan br. re-allz. = (količ.
X
bruto
pro-
dajna
cena)
Plan neto realizacije (količina X X neto prodajna cena)
A	200	10	10	1	9	2.000	1.800
B	100	15	15	2,25	12,75	1.500	1.275
Skupaj 300	3.500	3.075
Zinka Pivk
1.	Ratnik Leopold delovno mesto	tema
TTI — velopnevmatika predelava konfekcijskega (vzdrževalec) bobna 18—2,50 in nov
način menjave dimenzij na enem bobnu
2.	Veselič Anton	TTI — velopnevmatika izdelava radialnih žmula
Paušar Anton	TTI — KK	veloplaščev
Tako kot smo se vsem ostalim, se tudi navedenim sodelavcem zahvaljujemo za sodelovanje.
Skupno število vseh iznajditeljskih predlogov, prijavljenih v letu 1972, znaša tako 26.
Medtem ko je v letu 1972 obravnaval iznajditeljske predloge odbor za program in razvoj podjetja, bo letos, glede na novo organizacijo, obravnaval iznajditeljske predloge gospodarski odbor pristojne TOZD. Vse predloge še naprej naslavljajte na razvojno tehnološki inštitut.
Nadja Markun
Obiskali smo bolnike
Približevalo se je novo leto, katero smo kot vselej pričakovali z neko nestrpnostjo in v prazničnem vzdušju že nekaj dni prej.
Tudi letos nismo pozabili naših sodelavcev, ki so že dalj časa bolni.
Obiskali smo jih v bolnicah na Golniku, Begunjah, Ljubljani, Kranju in po domovih. Kar 47 vseh skupaj.
Vsakemu smo izročili darilce. Obiska so bili bolniki zelo veseli, posebno še tisti, ki so priklenjeni na posteljo. Čas, ki smo ga prebili z.njimi, nam je potekel tako hitro, da smo se spraševali, kako da je že večer.
Toliko smo si imeli povedati! Malo smo pokramljali o tem, malo o onem, ko pa je tako prijetno takole na toplem in doma katero reči, saj v tovarni res ni dosti časa za prijetne pomenke, ko pa gre vse naprej z bliskovito naglico, tako da bi kmalu sami sebe srečevali.
No, pri vseh je bila nazadnje izrečena tista naj večja želja: zdravje! zdravje!
Tudi mi jim želimo, da bi čim-prej ozdraveli in se vrnili med kolektiv. Srečni in zadovoljni v novem letu 1973!
Marica Hace
Poučna
ekskurzija
Predsednik industrijskega gasilskega društva Sava tov. Marjan Čeferin je organiziral dne 20. decembra 1972 poučno ekskurzijo v tovarno barv in lakov Color Medvode.
Že poprej so se savski gasilci povezovali z njihovim društvom. Za gasilce naše tovarne je bil ogled v Medvodah prav posebno poučen, saj so se še posebno zanimali, kako imajo urejeno gasilsko službo v tej tovarni. Color ima devet poklicnih gasilcev, v vsaki izmeni tri, ki redno nadzorujejo obrate in pregledujejo gasilsko orodje.
V Color ju nihče ne kadi v obratu, saj je za to določena stroga kazen, tudi odpust iz podjetja.
Ob zaključku ekskurzije smo se navduševali nad vsem, kar smo videli in slišali. Zato bodo Savča-ni v bodoče tudi doma skušali skrbeti za to, da bosta disciplina, red, čistoča in tovarištvo taki, kot smo to videli v Medvodah.
Poveljniku in predsedniku industrijskega društva Color in ostalim funkcionarjem se naj lepše zahvaljujemo za topel sprejem in spominska darila, poučno razlago, družabnost in gostoljubnost.
Ivan Petrič
Enotno »uniformirani«
Trgov sika mreža bo k letošnjim letom uvedla brezplačno razdalje-vanije delovnih halj prodajalcem v našlih trgovinah. V želji, da bi bili enotno »uniformirani« in lični, bodo halje dobivali vsalko leto.
Ali že veste?
Zaradi vdlilke fLuIktuatije novo zaposlenih delavcev je odbor za varstvo pni delu dne 30. 10. 1972 sklenil, da bodo delavci, ki zapustijo podjetje prej kot v enem letu, plačali Stro&ke zdravniškega pregleda, ki znalšajo 80 din
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Stular. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6, teleon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj.
Gripa je na pohodu
Pred približno mesecem dni smo obljubili, da bomo poročali o izidu celotnega cepljenja proti gripi.
Rezultati:
tovarna avtopnevmatike
Cepljeni
	Število zaposlenih	prvič	drugič	enkrat	dvakrat
Vodstvo TAP	90	46	37	25	29
Polizdelki	34	20	13	9	12
Konfekcija	289	217	195	80	166
Vulkanizacija	116	71	52	39	42
Avtozračnice	78	55	39	36	24
Energ. in servisi	43	26	17	15	14
Skupaj	650	435	353	204	287
% na zaposl. v TAP		67	54	32	44
tovarna tehničnih izdelkov
Vodstvo TTI	181	92	61	35	59
Valjarna	148	42	39	39	21
Velopnevmatika	285	135	112	73	87
Prešani izdelki	277	104	45	59	45
Cevi	178	49	34	29	27
Prevleke	35	5	5	4	3
Tehnični izdelki	41	20	14	12	11
Ročna konfekcija	144	113	83	52	72
Umetno usnje	95	58	39	41	28
Ener. in servisi	40	13	11	6	9
Elektrovzdrž.	20	7	6	5	4
Skupaj	1344	637	449	355	366
% na zaposl. v TTI		47	33	26	27
Organizacija skupnih služb
Vodstvo in tajn. podjetja	19	5	4	1	4
Kadrovska služba	134	64	42	34	36
Nabavna služba	82	39	29	26	21
FRS	57	39	22	21	20
SIS	22	11	7	4	7
TS	116	44	37	15	33
SES	4	1	—	1	—
Vzdrževanje	146	69	52	31	45
Energetika	52	23		-17 -	mjkm
Avtopark	99	51	36	23	32
Marketing	114	27	24	19	16
Zun. org. prodaje	87	10	9	1	9
Komercialni predst.	6	—	—	—	—
Skupaj	906	384	310	193	230
% na zaposl. v OSS		42	34	21	25
TAP	650	435	353	204	287
TTI	1	1344	637	449	355	366
OSS	906	384	310	193	230
% na zaposlene v podjetu		50	37	26	30
Če ste tabele dobro ogledali, lahko ugotovite, da je rezultat porazen. Dvakrat cepljenih je bilo le 30 % zaposlenih. Zdravniki pa pravijo, da bi se jih moralo cepiti vsaj 3/4, če bi hoteli, da bi bil rezultat vidno pozitiven. Nič čudnega torej, če nekdo zboli, čeprav je bil cepljen. Vsi tisti pa, ki se niso cepili, bodo kazali nanj in se mu smejali, češ »cepil Si se in si kljub temu bolan«. Povem naj tudi to, da smo predvidevali, da se vsi ne bodo cepili, zato smo naročili in kupili cepivo za 2000 ljudi z dvakratnim cepljenjem, cepilo pa se jih je le 752. Nič čudnega, če je v obratni ambulanti polna čakalnica.
Ko smo objavili rezultat prvega cepljenja, smo zaradi slabe udeležbe opozorili, naj sc o tem vodstva obračunskih enot zamislijo in skušajo o zadevi razpravljati na sejah delovnih skupin. Če so kjerkoli to opravili, ne vemo, iz rezultata pa se vidi, da je bila udeležba drugič slabša kot prvič.
Iz navedene statistike končno lahko zaključimo, da je naslov temu članku primeren.	R N
Izid nagradne skandinavske križanke
Tričlanska komisija iz vrst reševalcev nagradne križanke je izžrebala naslednje reševalce, ki prejmejo:
Markun Nadja, RTI	50,00
Selič Olga, RTI	40,00
Grilc Darinka, FRS	30,00
Dražumerič Milka del. restavr.	20,00
Gregorc Zdenka, RTI	10,00
M. G.
Šahisti Save sindikalni prvaki
Ker že dolgo ni bilo glasu o de-ekipe. Vsekakor pa moram orne- je zares lep uspeh.
javnosti šahovske sekcije v našem kolektivu, bi v tem sestavku želel ljubitelje šaha informirati o dokaj uspešnem delu v zadnjem času.
17. novembra je športna komisija pri občinskem sindikalnem svetu organizirala ekipno sindikalno prvenstvo občine Kranj. Ekipa Save v postavi Vlasto Bertoncelj, Vid Gazvoda, ing. Miro Požar in Janez Marko je z zelo dobro igro \pre-pričljivo osvojila 1. mesto. Priznanje za uspeh gre vsem članom
V namiznem tenisu smo četrti
Nekaj rezultatov naše ekipe: Sava : Iskra 3 1/2 :1/2 Sava : Tekstilindus 21/2:1 1/2 Sava : VP Kranj 4 : C Po prvem delu III. slovenske namiznoteške lige Kot je znano, nastopa naša sindikalna ekipa v tretji slovenski namizoteniški ligi. V tej nastopajo še naslednje ekipe: Logatec, Prestranek, Trbovlje, Zalog, »Zvezda« Ljubljana, Zabnica in Podčetrtek, ki je bil organizator prvega dela lige. Ekipe so se pomerile vsaka z vsako. Tekmovanje je bilo v soboto, 9. in nedeljo, 10. decembra. Ta način tekmovanja je zelo naporen za igralce, ki morajo biti fizično in psihično dobro pripravljeni, da lahko zdržijo dvakrat po 8 ur napornega igranja.
Naša ekipa, ki letos nastopa prvič v III. razredu (lani smo bili prvaki IV. lige) ni razočarala, saj je bil naš glavni cilj, da se obdržimo v ligi in drugo leto posežemo v boj za sam vrh in s tem dosežemo plasma v II. slovensko ligo. Našo ekipo so sestavljali naslednji igralci: Lutar Avgust, Pogačnik Stane, Bec Stane in Korenjak Tone. Rezultati, ki smo jih dosegli, pa so naslednji:
»Zvezda« : Sava 5:3 (mogoče smo preveč spoštovali starejše in izkušenejše igralce), Sava : Logatec 5:0 w. o. (igralcev Logatca na tekmovanje ni bilo). Prestranek : Sava 5:1 (igralci Prestranka so bili res najbolje pripravljena ekipa, toda poraz je bil vseeno neopravičljivo previsok, in to zaradi večjih spodrsljajev v naši ekipi), Podčetrtek : Sava 5:3 (domačini so bili tokrat zelo dobri, mogoče bi bil rezultat ugodnejši za nas, saj se je poznalo, da smo se že precej
1. Prestranek	7	6	1	33:15	12
2. Podčetrtek		75	2	32:20	10
3. »Zvezda« Lj.	7	5	2	32:19	10
4. Sava	7	4	3	27:20	8
5. Zabnica	7	4	3	32:20	8
6. Zalog	7	3	4	22:24	6
7. Logatec	7	0	7	0:35	0
8. Trbovlje	7	0	7	0:35	0
niti, da je Miro Požar z rutiner-sko igro premagal vse svoje nasprotnike.
Končni vrstni red: Sava 16 točk, Tekstilindus 13 1/2, Iskra 101/2, Živila 10, itd.
V nedeljo, 26. novembra, pa je bilo v delavskem domu občinsko
Seveda je z delitvijo prvega mesta najboljši Vlasto Bertoncelj. Zelo dobro 4. mesto je s svojo najboljšo igro do sedaj zasedel Janez Marko. Med ostalimi do so 10. mesta še Miro Požar, Milan Čadež in Vid Gazvoda.
Dne 28. in 29. oktobra se je 5
šahovsko prvenstvo za posamezni- članov naše sekcije udeležilo sindikalnega prvenstva Slovenije za posameznike v Rogaški Slatini. Med 126 najboljšimi tekmovalci — šahisti — iz Slovenije so rezultati tekmovalcev naše sekcije naslednji: Matjašič 14. mesto z 1,5 točke manj od zmagovalca, Gazvoda 35. mesto s 3 točkami manj od zmagovalca, Marko okoli 50. mesta. Igralo se je po švicarskem sistemu 11 kol.
Imeli smo tudi dva hitropotezna turnirja za prvenstvo tovarne. Na oktobrskem sta si prvo mesto delila ing. Miro Požar in Janez Marko, tretji je bil Gazvoda, četrti Stanešič, itd.
Na hitropoteznem turnirju v počastitev dneva republike 29. novembra je prvo mesto zasedel Ja-tekmovalcev, od tega 7 članov iznez Marko, drugi je bil Vlasto našega kolektiva. Po končanemBertoncelj, tretji Vid Gazvoda, če-seštevku se je kar 5 tekmovalcevtrti Milan Čadež itd. iz Save uvrstilo med prvih 10, kar	Vid Gazvoda
ke. Tekmovanja se je udeležilo 28
'■"■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■"■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e!
■■■■■■■■■■■■■Bee-
BBBBBBBBBBBBBBB
B8BBBBBBBBBBBB'
■■■■■■■■■■Bee'
■■■■■■■■■■■■r
■■■■■■■■■■■e
■■■■■■■■■■■r

mladilHsebi8
Sklepi mladinske konference
V novoletni številki smo objavili razpravo z mladinske konference, danes pa objavljamo sklepe In akcijski program mladinske organizacije.
Sklepi so naslednji:
1.	Vzbuditi je potrebno zanimanje za aktivno družbeno-polltično delo, predvsem v mladinski organizaciji. V sodelovanju z DPO in samoupravnimi organi v podjetju omogočiti čim boljše družbeno-politič-no izobraževanje (predavanja, seminarji).
2.	Zavzemati se je treba za večjo javnost dela (obveščenost, ankete, interesi) mladinske organizacije v podjetju in izven njega.
»ogreli«, toda ni bilo športne sreče), Sava : Zabnica 5:4 (velika borba lokalnih tekmecev, predvsem zato, ker se zelo dobro poznamo, zmaga popolnoma zaslužena in bi bila lahko še višja, saj smo vodili že 3:0 in potem še 4:1), Sava : Trbovlje 5:0 w. o. (spet neresnost, tokrat Trboveljčanov, ki jih ni bilo) in Sava : Zalog 5:1 (za konec res odlična igra naše ekipe v celoti, kar nam je prineslo visoko zmago in solidno uvrstitev. Upamo pa, da to ni bila naša zadnja beseda in da bomo v drugem delu še boljši).
Lestvica pa je naslednja:
Anton Korenjak
Mladinska konferenca je zadala novih nalog mladim. Upajmo, da bodo vsi sprejeti sklepi tudi zaživeli v praksi.
3.	Zavzemati se je treba za boljšo zastopanost mladih v vseh samoupravnih organih in se jih v večji meri posluževati. Mladinci v teh organih morajo biti aktivni.
4.	Za uspešno in hitrejše reševanje socialnih vprašanj posameznika (tako mladih kot ostalih članov kolektiva), posebno, če se to odraža pri njihovem delu, se mora zavzemati MO v sodelovanju z ostalimi DPO in SO.
5.	Pri idejno političnem izobraževanju je treba posvetiti več pozornosti pojavom klerikalizma, šovinizma in drugim nesamoupravnim težnjam v podjetju in širši družbi.
6.	Poživiti je potrebno športno, rekreacijsko In kulturno dejavnost (poudarek na masovnosti in organizaciji).
7.	Spremljati je potrebno delo mladih na GPS, tako pri idejno političnem izobraževanju kot pri vseh ostalih interesnih dejavnostih.
8.	Poglavitna naloga vodstva mladinske organizacije je, da seznani mladino o sklepih 3. seje ZKJ o vlogi mlade generacije v izgradnji samoupravne socialistične družbe in da dela v smislu le-teh sklepov.
9.	Prj določanju politike podjetja naj se mladi organizirano angažirajo v delovnih skupinah in samoupravnih organih.
10.	MO mora poskrbeti, da se novo sprejeti delavci (mladi) aktivno vključijo v delo mladinske organizacije.
11.	Aktivi po OE naj v bodoče bolj aktivno rešujejo problem fluk-tuacije.
12.	Organizira naj se seminar za mlade člane samoupravnih organov.
13.	Člani konference morajo aktivno delati med konferencama In se po potrebi udeleževati tudi sej predsedstva, ki so odprte za vse člane mladinske organizacije in našega kolektiva.
14.	Predlog nove organizacijske sheme se zaradi boljšega dela
sprejme.	Komisija za sklepe
Akcija za varčevanje mora postati množična akcija
»Na skupni seji izvršnega biroja ZKJ in predsednika ter sekretarjev sveta ZSJ (2. novembra 1972) je bilo dogovorjeno, da Zveza komunistov in Zveza sindikatov po-kreneta skupno akcijo varčevanja. O tem ste bili obveščeni preko sredstev za obveščanje javnosti. Sestavljena je posebna zvezna komisija, ki jo vodi Marijan Rožič.
Komisija bo preko sindikalnih podružnic v podjetju skušala vplivati, da se uveljavi delavska kontrola. Njene naloge (le nekatere) navajamo:
—	kontrola in ukrepi za zmanjšanje kilometrine, dnevnic, honorarjev itd.,
—	varčevanje z reprodukcijskim materialom in produktivnimi uslugami,
—	boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet (sanacijski programi) oziroma uvedba nove tehnologije,
—	večja produktivnost dela in izkoriščanje delovnega časa (zamude ob prihodu na delo, »plavi« dnevi itd.),
—	zmanjšanje sodnih stroškov ob zaostritvi odgovornosti,
—	zmanjšanje manipulativnih stroškov, racionalne zaloge itd.,
—	uvedba internih hranilnih knjižic,
—	nagraievanje racionalizatorjev in novatorjev,
—	neracionalnost v zunanjetrgovinskem poslovanju (preveč dragih predstavništev, kontrola efekta),
—	zmanjšanje stroškov za reprezentanco (banketi, poslovna kosila itd.),
—	preveliki stroški za razne proslave, obdaritve ob obletnicah itd.,
—	nepotrebna reklama, sejmi, provizije itd.,
—	luksuzne upravne zgradbe, inventar, avtomobili,
—	nepotrebni simpoziji s turističnim značajem,
—	številni slabo pripravljeni in nepotrebni ali predolgi sestanki,
—	uvedba delavske kontrole za varčevanje,
—	itd.
Za dolgoročno akcijo varčevanja je predvideno naslednje:
1. da organizaciji ZK in ZS v organizacijah združenega dela po-krenejo akcijo varčevanja in v njo vključijo samoupravne organe in druge družbenopolitične organizacije v svoji sredini in zagotove stalen pregled in kontrolo delavcev za spremljanje doseženih efektov;
2.	da organizacije ZK in ZS v krajevnih skupnostih in občinah prav tako pokrenejo akcijo varčevanja in to dosledno vodijo skupaj z organizacijami SZDL, ZM, zbornico, združenji in drugimi;
3.	da organizacije ZK in ZS v republikah in pokrajinah inicirajo formiranje posebnih skupin za varčevanje v organizacijah združenega dela in na vseh nivojih;
4.	da se v ZK in ZS v republikah in pokrajinah organizirajo posebne grupe za vodenje akcije varčevanja v katere bodo vključeni vsi drugi predstavniki iz tega nivoja;
5.	da imajo komisije za ekonomsko politiko in socialna vprašanja predsedstva ZKJ in komisije za družbenoekonomske odnose sveta ZSJ skupne seje o akciji in da se v njihovo delovanje vključijo ustrezne komisije republik in pokrajin, zaradi koordinacije in zaradi spremljanja učinkov;
6.	da se izvaja stalna propaganda v tej zvezi.
Pomen akcije je vsestranski in pomemben tudi iz političnega vidika.
Več o tem bomo še pisali.
Dedek mraz za naše malčke
Dedek mraz je tudi letos obiskal naše najmlajše. Takole je pokramljal z najbolj pogumnimi in vse prisotne obdaroval.
V mesecu decembru 1972 so se na novo zaposlili:
Boro MAKARIC, Ruždi BERIS-HA, Franc ZUPANČIČ, Dragoljub ANDJELKOVIC — transportni delavci; Milan ŠMITEK, Janko KO-STOV in Tomislav DOBROSAV-LJEVIC — opraševale! II; Dragu-tin JAKARA in Dušan DIMITRI-JEVIC — delavca II pri avtoklavi; Stojče JOVANOVIČ — utrjevalec spoja protektorja; Branko SOF-R1C — pomočnik pri sestavi hlačnic; Arif KOVAČEVIČ — delavec pri dublimem kalandru; Božo PETROVIČ, Milan MILENKOVIČ in Ciril BERGANT — premazoval-ci potniškega protektorja; Bojan ŠUBIC — pomočnik sestavijalca hlačnic; Slavko RAVNIKAR — na-vijaiec pri diagonalnem stroju Bridge; Štefanija MARUŠIČ — čistilka; Srečko PRESTOR — vulkanizer na rotacijski preši; Milka BEŠIC — pripravi j alka surovcev — ročno; Ismeta FERATOVIC — sestavljalka in preizkuševalka ter-moforjev; Divna JOVANOVIČ — pripravljalka surovcev — ročno; E vica STRAKOS — premazovalka
corda; Nada SANKOVIČ — pre-gnir. in odprema prešanih izdelkov; Marija STARE — strojno konf. jermen; Vinko TRAMTE — delavec pri izvlačenju fleksibilnih jeder; Milan PUSAR — pomočnik pri brizganju; Geraslm KRŽOV-SKI — delavec pri dubliranju in prašenju; Marija FRAJLE — kon-fekcioner ležalnih blazin; Milan SILER — pomočnik pri premazo-vanju blaga; Adolf JAHN in Sušan SMOLE — delavca v pripravi past; Janez GAJSER — nanašalec past; Stojan VUCICEVIC — delavec v pripravi past; Irena STURM — telefonist; BITENC Matevž — kurir, Franc ing. LOŽAR — stažist; Rado KOŠIR in Anton POUKA — nakladalca; Janez RESMAN — skladiščnik III; Pero TUNJIC — raz-kladalec; Janez KARPE, dipl. ing. — samostojni komercialist I; Stanislav ROZMAN — dvoriščni delavec; Božidar BEZEK — programer III.
Zahvale
Socialni službi tovarne Sava se prisrčno zahvaljujem za obisk na domu ob novem letu (sem namreč na bolezenskem dopustu že dalj časa), prav tako pa tudi za pogostitev in obdaritev, ki ste jo pripravili članom kolektiva, ki so že 25 let v podjetju.
Berdon Jožefa
—	prevleke valjev
Iskreno se zahvaljujem kolektivu Save, ki je priredil prijetno srečanje ob novem letu, hkrati pa hvala tudi za izročena darila.
Berdon Miha
—	upokojenec
Oddelku za socialno varstvo in družbeni standard se zahvaljujem za obisk v bolnišnici na Golniku ob novem letu ter za izročeno darilo in denar.
Bukovšek Mirko
—	cevarna
Ob smrti mojega očeta KRIŽNAR PETRA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja, za venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Marinka šifrer
Socialni službi podjetja se zahvaljujem za obisk v bolnici v Ljubljani ter za izročeno darilo in denar.
Klemenčič Janez
— prešani izdelki
Vsem sodelavcem iz delovne enote klinasti jermeni se lepo zahvaljujem za izkazano sožalje ob smrti moje mame in za denarno pomoč.
Jenko Beti
Ob izgubi moje mame se knji-govodkinjam OD lepo zahvaljujem za poklonjeni denar za cvetje in izrečeno sožalje.
Cvetkovič Vika
Socialni shižltii tovarne Sava se prisrčno zahvaljujem za obiislk na domu ob novem letu (sem namreč na bolezenskem dopustu že dalij časa), prav talko pa tudi za pogostitev in obdaritev, IM ste jo pripravili članom kolektiva, ki so že 35 let v podjetju.
Bernard Jožefa, prevleka valjev
V MESECU DECEMBRU PA SO
DELOVNO RAZMERJE
PREKINILI:
Nenad PANTELIC — odšel na odslužitev vojaškega roka; Josip TUMA, Jože STOPFER, Kalil LU-SAJ, Salho SALIHOVIC, Danica TEPINA — odšli v poskusnem roku; Josip TROGRLIC, Stevan BO-ŠKOVIC, Slavko DJAKOVIC — samovoljna prekinitev dela; Stanislav KUHAR, Marija SEČNIK, Jakob ŠKORJANC, Miloš HROVAT, Slavko KUNEJ — sporazumno; Janez BERTONCELJ, Mijo ERGOTIC in Peter ANZELC — upokojeni; Silvo mgr. PRAPROTNIK — odpovedni rok; Marjan BUDJA — pretek določenega časa.
SLAVKA MITROVIČ
Odgovornost
Prav posebej se VPLIV KOLEKTIVNE IN ENAKOPRAVNE DELITVE DELA NA DELAVCE KAŽE V NARAVI ODGOVORNOSTI: delavci sprejemajo kritiko drugih ljudi, drugih delavcev ali nadrejenih, kot normalen, družbeno potreben postopek, pa tudi sami zelo odkrito in jasno izrekajo kritiko drugim. Za delavce je normalno oziroma moralno da se vsaka napaka ali škoda obravnava pred vsemi, ki so prizadeti in se tako javno, skupno ugotovi tudi odgovornost in določijo ukrepi. Med tem pa na primer med mnogimi uradniki ali zasebniki vidimo, da se čutijo odgovorne samo pred nadrejeno osebo (oblastjo, šefom) in ne želijo, da se za napake zve v javnosti. Kritiko svojega obnašanja smatra za »kršitev avtoritete« in »izgubo ugleda« ali celo za žalitev. Med tem pa oni so. mi zelo domišljavo in brez dokazov. »ocenjujejo« vse »nižje« ljudi. Pred »višjimi« izrekajo samo pozitivne izjave in so kritiko »višjih« pripravljeni izrekati samo anonimno, za hrbtom. Tako je na primer v naši današnji družbi pod vplivom takšnih lastnosti značilna takšna »kolektivna odgovornost«, v kateri nihče ni osebno odgovoren za napake in škode v gospodarstvu, v politiki in morali. Zato zadnje čase ravno delavci in en del izobraženstva vedno bolj zahtevajo, da se organizira samoupravljanje tako, da bo vsakdo odgovoren pred kolektivom in pred javnostjo.
Človek v sodobni družbi)
(Slavko Podmenik —
Le komu niso pri srcu nedolžno radovedni otroci. Zanje je bila prireditev Dedka mraza nekaj enkratnega. Vse, vse je bilo za njih novo, celo fotograf, ki je bliskal po dvorani je bil zanimiv, saj mu drugače ne bi namenili teh pogledov.
Čestitke in pozdravi
Ob koncu leta 1972 pa tudi po Novem letu smo prejeli v uredništvo številne čestitke in pozdrave posameznikov in delovnih organizacij.
Kot v večini delovnih organizacij, je bilo tudi v Savi za letošnje Novo leto zelo malo voščilnic, zato naj velja vsem, ki ste nam pisali in tudi vsem, ki berete naše glasilo: SREČNO 1973.
Pisali so vam:
Spoštovani sodelavci!
Najlepše se vam zahvaljujem za prejeti denar, obenem pa vam čestitam Novo leto 1973 z željo, da bi naše podjetje doseglo še boljše uspehe.
Vaš sodelavec vojak Milan Bojanič
Spoštovani!
Po dolgem času se oglašam iz daljnega Niša, kjer služim vojaški rok. Že dolgo je, odkar sem zapustil Kranj, vendar se mi še vedno toži po njem. Rad bi bil zopet v tovarni.
Imam se dobro. Prav sedaj se je začelo praznovanje ob dnevu JLA. Tri dni ne bomo delali. Potem pa še en teden, in tu bo Novo leto. Za praznike bomo prosti pet dni, potem pa z vso silo naprej. Dela sicer ni veliko, imamo pa zato vsak mesec po dve taktični vaji. Tu v Nišu je precej mrzlo, snega pa še ni. Življenje v kasarni je še kar lahko, samo red in disciplina sta dokaj strogi. Rad bi se zahvalil za darilo, ki sem ga dobil od vas. Vsem skupaj želim srečno in uspeha polno novo leto 1973.
Vas pozdravlja sodelavec — vojak Jože Zakoč
Srečno novo leto 1973. želim vsem delavcem kolektiva, posebno pa delavcem v skladišču surovin.
vojak Brane Leskovec
Vsem članom tovarne Sava Kranj želim srečno in uspešno novo leto 1973.
Cilka Rozman
Dragi Iralci!
sodelavci
vašega
časopisa
POPRAVEK
Bralce glasila opozarjamo, da se nam je na strani 5 tega glasila vrinila precejšnja napaka pri razpisu za delovna mesta TAP, TTI in OSS,
Razpisi, ki so natisnjeni pod naslovom TAP, veljajo za TTI in obratno.
Prosimo bralce, da to upoštevate in prosimo tudi, da nam napako oprostite.
Za uredništvo Štular Jože