Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 15________________Rogaška Slatina_____________Julij 1987 Kaj storiti v izredno zaostrenih pogojih za poslovanje? Opreti se le na lastne sile »Upam, da bo zdrava gospodarska logika vendarle prišla do polnega izraza in da bo prodrlo spoznanje o tem, kako pomagati izvoznikom,« sem zapisal v sklepnem razmišljanju v lanskoletni septembrski izdaji Steklarja... Žal pa se to ni zgodilo. Po ugotovitvah strokovnjakov jugoslovansko gospodarstvo že sedmo leto pretresa globoka stagflacijska kriza, katere osnovne značilnosti so minimalna rast družbenega proizvoda, stagniranje izvoza in ena največjih inflacij na svetu. Vse to je posledica neodgovornega, razsipniškega obnašanja do konca preteklega desetletja ter premajhne motiviranosti in pripravljenosti, da bi poiskali izhod iz krize, ko smo zaznali nastopajočo.krizo. Osemdeseta leta — začetek krize Mislim, da ne bo odveč, če se še enkrat spomnimo večkrat izrečenih dejstev... Do začetka osemdesetih let so bile povprečne stopnje naraščanja družbenega proizvoda visoke in sicer v povprečju okrog 6% letno. V letih od 1981 do 1985 pa seje naraščanje družbenega proizvoda bistveno zmanjšalo. |f J Preberite! Kaj ukreniti za boljši jutri? 3 Hud udarec proizvajalcem kristala 5 Dosežki, ki morajo skrbeti 6 Za uresničitev odgovorni vodilni in vodstveni delavci 8 Steklo na drugačen — izviren način 9 Že 2159 nas je že! 10 Franc Ingolič 11 Franjo Lepan 11 Slavko Močnik 11 Članarina po 1000 dinarjev 12 Vsak začetek je težak 12 Važno je sodelovati in ne zmagati 13 Steklar v slovenski nogometni ligi 13 Poudarek na množičnosti 15 Nagradna križanka št. 143 16 saj je letno družbeni proizvod naraščal za 0,6 odstotka. Takšna neugodna rast družbenega proizvoda je povzročila dodatno naraščanje brezposelnosti, ki se je v letih od 1981 do 1985 povečala za 35% in že dosegla desetino aktivnega prebivalstva. Visoko stopnjo rasti družbenega prozvoda v letih od 1984 do 1980 (v povprečju 5,7%) ob hkratni, za sedanje razmere nizki stopnji inflacije (le 19,9% letno v povprečju) smo dosegli z velikim zadolževanjem v tujini ob hkratno precenjenem tečaju dinaija. V tistih petih letih smo porabili kar 14,9 milijarde dolarjev tujih posojil. Bili so zlati časi za poceni zadolževanje, v katerem so eni dobili vse in drugi manj, družba kot celota pa je izgubljala. A, ve se, dolgove bo treba poravnati. Zaradi precenjenega dinaija je upadlo zanimanje za hitrejši prodor na tuje tržišče, saj smo v letih od 1981 do 1985 iz naše države vsako leto izvozili za približno 10 milijard dolarjev. To pa pomeni, da izvoz ne narašča. Je pa tudi v nasprotju z nekaterimi ocenami, da bi v Jugoslaviji odpravili krizo z osem-najstodstotno letno rastjo izvoza do leta 1990, seveda ob hkratni zmanjšani domači porabi... Tako se razkorak z razvitim svetom povečuje. Namesto da bi bilo naše majhno gospodarstvo odprto, saj bi tako prišlo do novih trgov in tehnologij' in se lažje enakopravno vključilo v razvoj, se dogaja prav nasprotno. Kritičen položaj steklarske Industrije v Jugoslaviji Ko sem pisal tale sestavek, sem imel na voljo informacijo o poslovanju organizacij združenega dela, vključenih v splošno združenje rudnikov in industrije nekovin Slovenije za letošnje prvo trimesečje. Iz njega je razvidno, da poslovni rezultati niso dobri. Upadel je obseg proizvodnje, če jo primerjamo z enakim obdobjem lanskega leta - in to za 3,5%, medtem ko je bilo v letošnjem prvem trimesečju izvoženega samo 18,3% lanskoletnega celoletnega vrednostnega dosežka in uvoženega le 9,5% lanskoletnega celoletnega vrednostnega dosežka. Ker obveznosti iz dohodka še vedno naraščajo hitreje od naraščanja dohodka, so se izgube povečale v letošnjem prvem trimesečju za 235%... Še posebej pa skrbi zmanjševanje proizvodnje zardi nespodbudne izvozne politike in zaradi motenj v redni proizvodnji, ker pimanjkuje repromateriala iz uvoza. Iz vsega tega je razvidno, da se kritični položaj v naši panogi zaostruje. In brez dokumentiranih dokazov lahko dodam, daje še zlasti kritičen položni v jugoslovanski steklarski industriji. Skoraj brez i^jem je naša steklarska industrija zaradi izredno neugodnega dohodkovnega položnja tik pred razsulom. Marsikateri steklarni se že obeta stečajni postopek. Zato menim, da bo treba nastale razmere temeljito proučiti in o tem nadrobneje poročati tudi v eni izmed naslednjih izdaj našega glasila. Tudi Steklarna v Rogaški Slatini ni izvzeta! Vsi navedeni negativni pojavi lahko po izkušnjah iz minulih obdobij zelo negativno vplivajo tudi na naše delovno okolje in na vse območje Rogaške Slatine, čeprav je naš položaj nekoliko boljši kot drugod. Pota dokazovanja in ukrepanja, da bi vendarle dobili boljši in pravičnejši status steklarske dejavnosti, so dolgotrajna in največkrat brezplodna. To nazorno dokazuje zadnji primer v zveri s prometnim davkom. Kljub akciji vseh jugoslovanskih steklarjev, da bi prometni davek za kristalno steklo znižali in s tem omilili izredno slab dohodkovni položaj, smo kar čez noč zvedeli, da seje temeljni prometni davek povečal za to steklo od 35% kar na 52%. To pomeni, da seje v zadnjih sedmih letih povečal za dvainpolkrat. Že večkrat smo ugotovili, da na naš sed^j dokaj slab dohodkovni in likvidnostni položaj v največji meri vplivajo zunanji dejavniki, na katere nimamo nobenega vpliva. To so: precenjeni dinar, padec dolaijeve vrednosti, z zamudami plačane izvozne stimulacije, visok prometni davek, motnje v oskrbi z repromateriali in visoke obresti, še zlasti za posojila iz tujine. In kaže, žal, da na vseh teh področjih v kratkem ni pričakovati bistvenih sprememb. Pa ne mislim pri tem, da si še naprej ne bomo prizadevali za izboljšanje po- slovnih pogojev pretežnih izvoznikov. Toda, četudi pride zanje do kakšnih premikov na boljše, to še ne bo tako kmalu. Obdržati raven proizvodnje in prodaje! Predlagam, da vso našo posamično in skupno dejavnost osredotočimo na dogajanja v naši steklarni - skratka na področje, na katerem lahko z lastnimi močmi dosežemo še boljše rezultate. Brez dvoma smo že v preteklosti veliko dosegli tako na proizvodnem in tehnološkem, kakor tudi na prodajnem področju. Imamo namreč stvarne možnosti za kvalitetno proizvodnjo in dobro prodajo naših izdelkov. Medtem ko v Jugoslaviji obseg proizvodnje in izvoza nasplošno upadata, se v naši steklarni proizvodnja ni zmanjšala, izvoz pa smo povečali za 12,5%. Obstali nismo niti zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov, čeprav je to že motilo kakovost dela v prizvodnji. Ker na domačem tržišču poraba ob upadanju kupne moči usiha, je še kako pomembno, da ohranimo ustrezno raven proizvodnje. Še bolj kot do sedaj postaja pomemben dejavnik pri ohranjanju primernega obsega proizvodnje izvoz, snj bo v veliki prednosti - če se bodo sedanje razmere še nadaljevale -tisti, ki bo delo sploh imel in ki bo svoje proizvode oziroma storitve lahko prodal. Upreti se apatičnosti in neodgovornosti... V Steklarni vedno trdimo, da več kosov ni mogoče več proizvesti, pač pa je mogoče proizvesti več kosov prve kakovostne vrste. Še kako prav pride steklopihalcem kratek oddih v teh vročih in soparnih dnehfoto Z. Novak So primeri, ko izpade proizvodnja zaradi nedoslednosti, pa tudi neodgovornosti ali pomanjkljive strokovnosti. Teh je v sedanjem delovnem utripu preveč... Ne more in ne sme se zgoditi, da svojemu največjemu konkurentu na italijanskem tržišču prodamo isto serijo, kot jo že kupyje siceršnji kupec... Tudi ne, da ob peči tri dni proizvajamo napačen izdelek, ker pristojni niso dobili prave informacije... Ali pa, da se na avtomatski liniji izloča gladke kose, ki sicer v pravem desenu za Mikaso dajejo prvo vrsto. Vse strokovne službe morajo bolj kvalitetno in odgovorno pripravljati in opremljati - servisirati proizvodnjo, saj je njihova dolžnost, da se proizvod- nja odvija kar se da nemoteno. Res je, daje Steklarna prerasla svoje nekdanje okvire in da je njen sedanji proizvodni program širok ter zahteven. Res pa je tudi, da moramo prav zaradi tega takoj preveriti našo poslovno organiziranost in jo zastaviti tako, da bo kos vsem nalogam in zahtevam sedanjih proizvodnih in prodajnih obveznosti ter tistim, kijih še bomo prevzeli. O vsem tem bomo razpravljali na eni izmed naslednjih sej delavskega sveta! Ngj na koncu še enkrat ponovim, kako prav je, da se vsakdo med nami posveti predvsem najprej svojemu delu in delovnim nalogam in da se manj ubada z obrobnimi težavami in proble- mi na višjih organizacijskih ravneh, saj nanje pač nimamo vpliva. Preveč je apatičnosti ali mlačnosti in abstinence ali gledanja s strani v zvezi z delom organov samoupravljanja in delovanjem družbenopolitičnih organizacij. Premalo nas zanimajo obveznosti v zvezi s sprejetimi sklepi in nalogami, kar prav gotovo ne vodi k premikom na bolje... Skratka, vesti se moramo bolj racionalno, gospodarno. Potrebnih bo več proizvodnih sestankov; več se bomo morali pogovarjati o stroki ter opozarjati drug drugega na nepravilnosti, hkrati pa predlagati, svetovati, kaj storiti za boljše in uspešnejše delo. Direktor JOŽE PELKO, inž. V anketi smo povprašali naše sodelavce... Kaj ukreniti za boljši jutri? Sedanji gospodarski položaj Steklarne ni lahek. Težave z uvozom, še vedno preslabo stimuliran izvoz in nepravočasno izplačane stimulacije, visoke kreditne obveznosti, velika bremena za splošno in skupno porabo pa tudi povišan prometni davek za kristalno steklo na domačem tržišču so težave, s katerimi se soočamo. Če izvzamemo te zunanje pogoje poslovanja, na katere nimamo vpliva oziroma je naš vpliv nanje zelo omejen, pa vendarle lahko še kaj storimo za boljše delo in večji dohodek. Povprašali smo naše delavce: »Kaj po vašem mnenju še lahko storimo v vašem delovnem okolju, pa tudi širše v Steklarni, da bi nam šlo bolje in da bi bil dohodek večji?« Povedali so tole... Nikola Bursač, poslovodja v tozdu Osnovna izdelava »Predvsem so naše rezerve še v kvaliteti stekla in izdelave. Tudi dosled- Mojster steklopihalec v tozdu Osnovna izde- nejšemu varčevanju s surovinami in repromateriali moramo nameniti več pozornosti. Zadnja leta je v primerjavi s prejšnjimi leti proizvodni program dosti širši, veliko je novih artiklov - kvalitetne zahteve so vse ostrejše. Osvajanje nove proizvodnje pa precej stane, vendar menim, da je to naložba v prihodnost. Potrebne so tudi spremembe nagrajevanja. Ne gre več krpati in dopolnjevati sedanji sistem nagrajevanja, ki je star že deset let in kot takšen zastarel. Menim, da se za steklarno mora premakniti na bolje, saj spričo tolikšne usmerjenosti v izvoz in ob pogojih, ki zanj veljgjo, morajo priti tudi boljši časi!« Martin Skale, rezalec stekla pri diamantni žagi »Menim, da bi se z raznimi izboljšavami in pripomočki ter z drugačnim Poslovodja v tozdu Osnovna izdelava Nikola Bursač pristopom tudi na mojem delovnem mestu dalo marsikaj izboljšati. Imam občutek, da se kar nekako prepočasi obračamo... Stroj, s katerim delam, je že star, od njega pa zahtevamo vedno več in boljše delo. To pa ne gre skupaj. Z boljšo organizacijo dela bi se dalo storiti še marsikaj. Včasih so za boljšo počutje delavca in v zvezi s tem večje učinke potrebne le malenkosti, tudi zanje ni posluha. Mi sicer imamo k temu stroju napeljano tudi toplo vodo, pa k=u, ko to največkrat ne deluje!?« Jože Strašek, mojster steklopihalec v tozdu Osnovna izdelava »Menim, da smo priče prevelikemu malodušju, posledica česar je precej zrahljana disciplina pri izkoriščanju delovnega časa, prihsganja na delo, pa tudi pri izpolnjevanju kvalitetnih zahtev proizvodnje. Za takšno stanje menim, da so največ krivi vodilni in vodstveni delavci. Vsakdo mora skrbeti za svoj krog ljudi - od mojstra, ki skrbi za svojo brigado, do višjih organizacijskih ravni, se pravi do vodstva Steklarne. Pri nagrajevanju večkrat ni prave mere. Prevelikokrat smo priče težnjam po uravnilovki; gleda se samo točke in osebni dohodek, premalo pa upošteva količino in predvsem kvaliteto dela, ki nzj bi stala za tem. Dobro delo mora biti ustrezno plačano, pa tudi razlike med dobrim in slabim delom morajo biti pravšnje. Prevečkrat napake in dejstva ugotavljamo, a nimamo moči, da bi jih odpravili. Zdi se mi, da dela v Steklarni na nekaterih delih preveč delavcev, vendar ne mislim na pisarniške delavce. Polirec v kislinski polimici tozda Kristal, Jože Lovrenčak Rekel bi, da se pri zaposlovanju nismo vedno obnašali najbolj gospodarno!« Vinko Kunštek, mojster izmenovodja v tozdu Kristal »Kar se tiče obsega dela pa tudi kvalitete, menim, da tu ni skoraj nobenih rezerv več. V družbi pa tudi v Steklarni nam bi lahko šlo boljše, če bi -začenši s tistimi najbolj odgovornimi, pa vse do delavca - delali bolj zavzeto in odgovorno. Manjka več discipline in odgovornosti. Menim, da so brusil-ke za svoje vse težje delo preslabo nagrajene in da bi večji osebni dohodek spodbudil bolj zavzeto delo. Kar se tiče loma pa mislim, da smo zadnja leta na tem področju štorih precej. Mogoče bi se dalo še k£U storiti za kvaliteto, sicer pa ne vidim drugih rezerv.« Rezalec stekla pri diamantni žagi Martin Skale Končna kontrolorka svinčenega brušenega, stekla v DSSS Marta Križan Jože Lovrenčak, polirec v kislinski polirnici tozda Kristal »V našem oddelku delamo v treh izmenah in nočna izmena res ni nagrajena tako kot bi morala biti. Delovni pogoji so težki, seu je ob pranju strojev še vedno dosti stikov s kislimi hlapi. Sicer nam za boljše delo primanjkuje vložkov in so zato delovni učinki včasih slabši kot bi lahko bili. Tudi glede organizacije dela bi se še dalo kaj storiti. Včasih se mi zdi, da tudi medfazna kontrola ni v redu in da dobivamo v polirnico pregrobo obrušene artikle in jih večkrat po nepotrebnem slišimo, češ da smo kakšno stvar prepolirali. Je pa v Steklarni tudi še nek^j takšnih, ki se jim vse skupaj žvižga - a takšne se da priviti!« Mojster izmenovodja v tozdu Kristal Vinko Kunštek Delovodja v tozdu Dekor Anton Jošt Branko Kanič, voznik viličarja v tozdu Servisna dejavnost »Če izhajam iz svojega dela, ugotavljam, da je že vse preveč loma in poškodb pri tovoijenju. Včasih so izdelki preslabo embalirani, res pa je, da imamo tudi slabe transportne poti. Pri gradnji novih proizvodnih obratov smo opažih, da bi bila potrebna cestna povezava skladišča kristalina in novih skladišč, saj je na tem utesnjenem mestu pri skladišču kristalina delo težko, ker ni dovolj prostora. Žal pa naše pripombe ni nihče upošteval, zato sedaj pogosto po dvakrat pretovarjamo. Skratka menim, da bi moral vsakdo svoje delo opravljati bolj vestno in odgovorno.« Marta Križan, končna kontrola svinčenega brušenega stekla vDSSS »Za kvaliteto končnih izdelkov bi lahko še v vseh fazah proizvodnega procesa še kgj storili. Na prvem pregledu bi morali izdelke včasih bolje pregledati, da ne bi bilo vse vloženo v izdelek že zaradi prej vidne napake zaman. Včasih je pri nekaterih kar precej površnosti, mislim na brusilce — in zaradi tega mora izdelek v popravilo. Večina popravljenih izdelkov pa ne zadovoljuje več kakovostnih kriterijev za I. vrsto. Ponavadi imamo veliko več dela konec meseca, a mislim, da bi se to dalo primerneje razporediti. Glede odgovornosti našega dela menim, da smo preslabo nagrajene.« Anton Jošt, delovodja v tozdu Dekor »Večjih rezerv, kar se tiče obsega in kvalitete dela, mislim, da ni več. Več pozornosti moramo nameniti inventivni dejavnosti in na tej osnovi izboljšati delovne pogoje in produktivnost. Nadalje mora biti naša skrb namenjena modernizaciji delovnih sredstev in odpravi ozkih grl. Več skrbi bo treba nameniti stalnemu izpopolnjevanju vseh zaposlenih. Pridobiti in zadržati moramo vse strokovne sodelavce. Izboljšati bi morali tudi sodelovanje med tehničnim oddelkom oziroma pripravo dela in našo brusilnico, ki ima glede na krajevno oddaljenost še posebne, težje delovne okoliščine.« Ponovno povečanje prometnega davka Hud udarec proizvajalcem kristala V zadnjih nekaj letih so pristojni zvezni organi večkrat povečali temeljni prometni davek za svinčeno brušeno steklo — kristal. Zadnje povečanje tega prometnega davka od prejšnjih 35% kar na 50% je še dodatno poslabšalo že sicer težak položaj vseh proizvajalcev kristala pri nas. V naši republiki dosegata sedaj temeljni prometni davek in posebni prometni davek, ki vključuje republiški in občinski prometni davek, že kar 63,5%. Tako se je od leta 1980 temeljni prometni davek več kot podvojil; točneje zapisano, povečal se je za 150%, kar pomeni indeks povečanja 250! V sedmih letih povečanje od 20% kar na 50%! V preglednici št. 1 prikazujemo naraščanje temeljnega prometnega davka (TPD) in posebnega prometnega davka (PPD) od leta 1980 do zadnjega, letošnjega povečanja za svinčeno brušeno steklo! V manj kot sedmih letih se je realna ah stvarna obdavčitev našega najpomembnejšega izdelka več kot podvojila. Realna ah stvarna zato, ker se pro- metni davek računa od maloprodajne cene! Ko država rabi, si pač vzame... Le tako si lahko razlagamo nenehno povečevanje prometnih davkov za kristalno steklo. Sama po sebi pa se ponuja še druga primerjava: slabše, ko nam nasplošno v naši družbi gre, večje so dgjatve oziroma davki za kristal. V nekaterih drugih državah poskušajo oživljati gospodarstvo z zmanjše- vanjem obdavčitev, pri nas pa ravnamo prav nasprotno... Že res, da štejejo kristal med tako imenovane luksuzne izdelke in da so po tej »naši« metodologiji luksuz tudi izdelki, ki to drugod po svetu sploh niso. Toda, če bo šlo z našim gospodarstvom še tako naprej, bo tako ah tako sčasoma postalo za večino nas luksuz še tudi kgj bolj potrebnega, kot je kristal. Pričakovati je bilo, da bodo z leti tovrstni izdelki vse mapj obdavčeni in kupcem bolj dostopni, kar bi vplivalo na povečevanje števila takih, ki segpjo po kristalu, posredno pa tako tudi povečali priliv denarja v proračunske blaggjne. Toda ne! Logika naših davčnih pohtikov je drugačna. Vzeti tam, kjer je in kjer je po njihovem mnepju ngjmanj boleče. Tokrat se, žal, zares bojimo, da so davčni politiki vsem proizvajalcem kristala zadah tako hud udarec, da njegovih posledic sploh ni mogoče predvideti. Vsi tovrstni proizvajalci smo v težavnem gospodarskem položaju, nekateri v izgubah, drugi pa na meji rentabilnosti. Ob realnem upadapju osebnih dohodkov zadnja leta je bilo prodajati vse težje, kar je prišlo še posebej do izraza zadnje mesece. In po vsem povedanem sedgj, pred nekaj dnevi še veliko povečapje temeljnega prometnega davka! O tem, da bi lahko bilo kristalno steklo med ngjbolj atraktivnimi tržnimi sestavinami naše turistične ponudbe, Tabela 1: Stopnje temeljnega prometnega davka in posebnega prometnega davka v zadnjih sedmih letih (v odstotkih - %) Mesec in leto Stopnja Stopnja posebnega Skupna stoponja določitve temeljnega prometnega davka (%) prometnega davka (%) (%) 1980 20 11,5 31,5 1981-1984 25 11,5 36,5 IX/1985 35 11,5 46,5 XI1/1985 35 13,5 48,5 VI/1987 50 13,5 63,5 ni verjetno razmišljal nihče. Zato sedaj kristal niti za tujce, ki prihajajo k nam na letovanje, ni več poceni, oziroma postaja vse manj blago, ki se ga v Jugoslaviji izplača kupovati, saj so takšna razmerja med proizvajalsko in drobnoprodajno ceno tudi že v tujini, vendar so tam davki v povprečju trikrat do štirikrat manjši, kot so pri nas. Po vsem zapisanem ni treba biti ne vem kako bister, da bi napovedal, da bodo dosedanjim težavam v prodaji sledile dodatne in da imamo sedaj še manjši manevrski prostor za oblikovanje svojih prodajnih cen. Od cene izdelka v trgovini ostaja nam samo še 41,6 odstotka Od droboprodajne cene, ki vsebuje temeljni prometni davek in posebni prometni davek, ostaja sedaj pri nas proizvajalcu samo še 41,6% prodajnega izkupička, trgovini ostaja 19,6%, proračun pa dobiva z davki 38,8% prodajnega izkupička... In da bo ta razrez jasnejši, še primer iz vsakdanje prodajne prakse: če v prodaji na drobno stane nek naš izdelek 10.000 dinarjev, dobimo mi zanj v resnici le 4.180 dinarjev. Zato moramo pri sedanji kupni moči prebivalstva še kako upoštevati končno ceno izdelka. Mi, ki vemo, koliko truda je potrebnega, da nastane lep in kakovosten izdelek iz kristala, se lahko ob vsem, kar vemo in doživljamo po zadnjem povečanju temeljnega prometnega davka, le grenko nasmehnemo, potihem za-kolnemo in se resno zamislimo... In upajmo, da se bo ob nakopičenih težavah steklarjev, ki jih bo omenjeni ukrep zvezne vlade samo še povečal, enako ali podobno odzval še kdo drug!? Z. N. Primerjava poslovnih dosežkov jugoslovanskih steklarjev v letu 1986 Dosežki, ki morajo skrbeti! Ob lanskoletnih polletnih dosežkih naše grupacije smo ugotovili, glede na visoko stopnjo inflacije, nizko rast dohodka, zaradi česar je bila Izredno skromna tudi raven osebnih dohodkov in akumulacije. Po zaključnem računu za leto 1986 niso ti dosežki nič boljši. Nasprotno, še slabši so! Močno so se povečale tudi izgube, zato moremo gospodarski položaj celotne grupacije oceniti kot skrajno zaskrbljujoč. To podrobno kaže tudi razpredelnica! Dohodek na delavca samo 1.845.565 dinarjev Zakaj pravimo »samo«? Zato, ker je bil v industriji in rudarstvu SR Slove- nije v lanskem letu dohodek na delavca 4.059.411 dinarjev ali kar za 120% večji, kot je bil v grupaciji 011-219 v SFRJ. Že res, da je raven dosežkov indu- strije in rudarstva SR Slovenije daleč najvišja v naši državo. Toda dejstvo, da je naša grupacija dosegla le 45,5% teh dosežkov, je skrajno zaskrbljujoče, saj pomeni, da smo grupacija kot celota tudi precej pod povprečji Jugoslavije. Takšna raven dohodka omogoča na delavca le zelo skromno raven osebnih dohodkov za naporna in težka dela v steklarski industriji. Če podrobneje pogledate v tabeli kolono, ki prikazuje povprečni mesečni osebni dohodek na Ta bela 1: Primerjava poslovnih dosežkov tozdov iz grupacije 011-219 - Proizvodnja ostalega stekla v letu 1986 (z indeksi za primerjavo z letom 1985.) V obdelavo je iz grupacije 011-219 zajetih 43 tozdov (Po podatkih SDK) Delovne in temeljne organizacije Povprečno število zaposlenih konec . meseca Dohodek na delavca Akumulacija v dohodku Povprečje grupacije SFRJ 16.410 103 1.845.565 193* 5,0 57 Steklarna »BK« (tozdi 1-4) 1.490 110 2,633.701 183 - - Osnovna izdelava 547 107 2,842.530 165 - ’ - Dodelava 192 102 2,486.500 199 - - Kristal 545 118 2,502.883 196 - - Dekor 206 104 2,531.686 206 - - Dalmacijakristal 95 99 1,577.054 254 4,8 400 Tehnokristal 81 107 1,577.633 240 1,3 - Steklarna Hrastnik 1.035 95 2,773.547 218 0,8 20 ISK Zaječar OOUR I. 1.583 111 1,639.181 161 7,5 54 Samobor OOUR obl. 247 97 1,390.458 138 - - Račun, duvano. staklo Skopje 457 104 1,338.031 323 13,5 355 Steklo Slov. Bistr. 390 100 2,598.944 220 4,3 98 Fabrika stakla Prokuplje 615 117 1,495.630 216 7,0 77 Fabr. stakla Alibunar 195 100 1,056.229 218 - - Oplemenjivanje Samobor** 387 97 980.241 117 - - ISK Zaječar - OOUR II. 386 93 955.077 152 4,0 48 ISK Zaječar - Kutina 438 112 992.207 198 - - ISK Zaječar - Preševo 374 90 941.130 190 1,8 95 ISK Zaječar - Kladovo 353 102 501.688 122 9,8 960 ISK Zaječar - Sokobanja 217 95 1,208.071 196 6,4 145 ISK Zaječar - Pehčevo 206 92 772.559 211 6,7 511 OZT ISSV Kristalgrav. S Izvor K 211 104 458.455 154 - - OZT ISSV Kratovo 152 103 1,029.977 251 1,7 198 OZT ISSV Kruševo 145 112 805.299 173 7,8 300 OZT ISSV Debar 918.469 588 - delavca v letu 1986 v posameznih tozdih, razberete, da so v nekaterih tozdih izplačevali res izjemno skromne osebne dohodke, saj so bili trikrat do štirikrat manjši od povprečnih osebnih dohodkov v industriji in rudarstvu SRS! Razumljivo, da tako nizka raven dohodka ne omogoča, da bi v delovnih kolektivih izločili dovolj sredstev za akumulacijo. Zato je bila tudi ta skromna, skoraj za polovico manjša kot v letu 1985, ob tem so se pa občutno povečale tudi izgube na delavca, ki so bile za 207% (indeks 307) večje kot v letu 1985! Skratka, res izredno zaskrbljujoč položaj celotne grupacije, še posebej proizvajalcev stekla za široko porabo in še prav posebej proizvajalcev kristala. Položaj, ki zahteva temeljito analizo strokovnega združenja - zbornica. Tudi naši dosežki skromnejši kot prejšnja leta! Kljub temu, da so naši tozdi dosegli v povprečju še vedno precej večji dohodek na delavca od povprečja grupacije, pa seje v 1986. letu tudi naš položaj občutno poslabšal - saj so tudi štirje naši tozdi poslovali z izgubo. O vzrokih za izgube v 1986. letu v Steklarni smo že pisali. O njih so že tudi razpravljali organi samoupravljanja ter sprejeli program sanacijskih ukrepov, ki naj bi nam omogočili uspešnejše poslovanje. Skratka, gospodarski položaj in razvojne perspektive za celotno grupacijo so, če jih ocenjujemo iz zdajšnje per- KJer osel leži, tam dlako pusti! spektive, črno in zaskrbljujoče. Vse dražja energija, padanje kupne moči, velika ponudba tovrstnih izdelkov, zastarela tehnologija, veliko vloženega živega dela v izdelke, slabi izvozni pogoji in še kaj drugega vplivajo na vse večje zaostajanje grupacije za ostalo industrijo. To pomeni, da se bo še kako treba potruditi za večanje produktivnosti, za proizvodnjo takšnih izdelkov, ki bodo zanimivi tako za domača in tuja tržišča in za proizvodnjo s kar se da nizkimi stroški. Nekaj pa bodo morali povedati tudi ustrezni strokovni organi - predvsem zbornični, da se ne bo dogajalo, tako kot pred kratkim, ko so z nerazumljivim ukrepom - zvišanjem prometnega davka za kristalno steklo, dodatno poslabšali že tako izredno težak položaj proizvajalcev kristalnega stekla! Z. N. * Indeksi v primerjavi z 1985 letom ** Od tu naprej podatki brusil nie 7 Akumulacija v Celotni prihodek Povprečno neto mesečni _ Mesto v grupaciji razmeiju s povpr. porab. sred. v razmerju s porab. sredstvi osebni dohodek A B C D 2,0 57 142,2 170,4 103 90,2 87.065 210.405 307 74.023 203 - “ “ “ — 149,4 88 411.895 - 111.331 191 7 26 4 - _ 159,9 88 22.725 - 83.665 191 15 9 14 - — 210,3 95 117.772 - 93.420 188 14 18 9 - — 253,2 88 66.742 — 93.556 200 12 14 8 - 7,0 333 263,9 76 - - 66.575 224 22 3 22 6 1,7 252,1 80 _ 78.287 229 21 4 17 24 0,7 24 131,8 104 - - 102.073 232 8 13 7 27 1,7 45 122,2 97 - - 64.408 183 20 33 25 22 — 143,1 96 185.026 - 74.250 196 26 27 19 “ 6,8 133 156,0 - * - - 62.471 225 27 24 21 7 4,0 125 195,9 107 - - 110.199 209 10 6 6 12 5,7 163 190,5 117 - - 59.028 212 25 12 28 9 — 172,4 108 - - 54.028 205 30 19 24 _ 172,8 72 506.197 - 97.380 206 33 25 20 - 1,6 50 111,7 102 - - 49.679 167 34 28 35 25 — 149,2 118 - - 50.720 202 32 30 32 - 0,5 125 119,4 100 - - 44.673 190 35 31 37 28 2,7 700 128,1 100 - - 42.026 176 40 32 43 18 2,5 227 129,9 98 - - 50.786 190 29 29 33 19 4,8 600 145,6 105 - - 44.478 239 38 16 36 10 _ 135,5 95 384.848 219 41.833 165 41 21 38 “ 2,5 250 195,7 120 - - 42.076 218 31 2 39 20 8,6 - 170,0 103 - - 36.337 162 37 i 1 42 1 - - 251,8 197 3.734 2 40.628 234 36 23 40 — Program ukrepov za odstranitev motenj v poslovanju Za uresničitev odgovorni predvsem vodilni in vodstveni delavci Objavljamo pregled vzrokov, zaradi katerih so v zadnjem času nastale motnje v poslovanju, in ukrepov za njihovo odpravo. Steklarna je poslovno leto 1986 sklenila z izgubo več kot 303 milijone novih dinarjev, ki pa smo jo v celoti pokrili pred oddajo zaključne-gaj računa. Deloma iz lastrtih sredstev, zbranih v rezervnem skladu prejšnja leta, deloma pa iz rezervnih sredstev naših poslovnih partnerjev. Seveda pa zaradi tega nismo oblikovali potrebnega poslovnega sklada, sklada skupne porabe za stanovanjski del in za ostale namene, to pa je vplivalo na motnje v našem poslo- vanju ... Zakaj so nastale motnje v poslovanju? Poglejmo najprej vzroke, zaradi katerih je prišlo do motenj v poslovanju Steklarne! 1. V letu 1985 smo v Steklarni končali za naše razmere veliko naložbo, usmerjeno v povečanje in modernizacijo ter racionalizacijo proizvodnje. Zaradi nezadostnih investicijskih sredstev smo vanjo vložili ves razpoložljivi denar, zaradi česar smo morali najemati vse dražja kratkoročna premostitvena posojila. To pa je neposredno vplivalo na občutno zmanjšanje našega dohodka. 2. Pri najetju posojila IFC (Internacional Finacial Corporation, Mednarodno finančno združenje) za izpeljano naložbo nam je banka pretovrila dolarsko obveznost v obveznost v markah (DM), s čimer se je pri sedanjem vrednostnem razmeiju med ZDA dolarjem in nemško DM naša obveznost do posojilodajalca povečala za 2,5 milijonov ZDA dolaijev. 3. Zmanjšanje čistega dohodka Steklarne je bistveno povečalo za skoraj šestnajstkrat povečan del sredstev za obresti od posojil za osnovna sredstva iz naslova investicije, kar pomeni vrednostno 422.789.000 dinarjev. 4. Zaradi uvedbe nove tehnologije oziroma novih načinov prizvodnje v prvem letu obratovanja nove proizvodnje po končani naložbi nismo dosegli proizvodnih rezultatov, kakršni so bili predvideni v investicijskem elaboratu. Na to je vplivala predvsem neizkuše- nost novih delavcev oziroma nepoznavanje nove tehnologije. Zato je izpadla proizvodnja, hkrati pa so se še povečali stroški. 5. Zaradi velikega deleža izvoza v celotnem prihodku Steklarne (kar 58%!) in zardi povečanega izvoza v ZDA dolarjih (za 22 odstotkov v primerjavi z letom prej) smo na tujem trgu iztržili v dinarski vrednosti samo za 95% več. Vzrok je v nerealnem dinaijevem tečaju glede na domačo inflacijo. Ukrepi ekonomske politike za spodbujanje izvoza so bili prepozni, izvozne stimulacije pa so prispevale na račun Steklarne z nekajmesečno zamudo, kar je njihov že sicer zapoznel učinek še zmanjševalo, s tem pa je bila donosnost in dohodkovna uspešnost izvoza še nižja... To vse je pomenilo izpad kakšnih 1.120.000 .000 dinarjev celotnega prihodka. Zaradi vsega zapisanega se je Steklarna znašla v neugodnem dohodkovnem in likvidnostnem položaju. Zaradi tega so tudi naši osebni dohodki možneje zaostali za povprečnim osebnim dohodkom v republiki. To pa je neposredno vplivalo na zmanjšanje motiviranosti, to je zainteresiranost delavcev za boljše delo. Opisane motnje v poslovanju so torej nastopile kot posledica zunanjih vplivov, ki so objektivne narave, pa nanje ne vodilni delavci in ne organi samoupravljanja niso mogli vplivati, zaradi česar ni mogoče govoriti o kakršnikoli njihovi odgovornosti. Nujni ukrepi Ukrepi za odstranitev motenj v poslovanju so usmerjeni na tri področja in sicer na doseganje boljše finančne likvidnosti s postopnim zmanjševanjem naše zadolženosti, na zmanjšanje in racionaliziranje vseh vrst porabe surovin, repromaterialov in energije ter v povečevanje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti povečevanje produktivnosti dela. Boljšo finančno likvidnost s postopnim zmanjševanjem naše zadolženosti bomo dosegli zlasti: • s skrajševanjem rokov plačil za dobavljeno blago tujih in domačih kupcev v povprečju za 20 dni; S z boljšo dohodkovno uspešnostjo v izvozu s povezovanjem z drugimi organizacijami združenega dela na osnovi združevanja dela in sredstev; S z zmanjšanjem anuitet ali odplačil obrokov za najeta posojila, namenjena že končani investiciji v razširitev in modernizacijo proizvodnje, na osnovi predvidenih dogovorov o njihovem reprogramiranju; • z vplivanjem na izvoznike v smislu hitrejšega dajanja zahtevkov za izplačila stimulacij za opravljen izvoz; • z doslednejšo lastno finančno disciplino na vseh področjih, hkrati z racionalno nabavo in porabo ter z zmanjšanjem zalog nekaterih materialov; • z uporabo možnih združenih sredstev za hitrejši razvoj manj razvitih območij, zlasti z njihovim vlaganjem v racionalno porabo vseh vrst energije; • s hitrejšim prilagajanjem cen na domačem tržišču naši inflaciji. Zmanjšanje in racionalnejšo porabo vseh vrst surovin, repromaterialov in energije bomo dosegli: • s skrbnejšim ravnanjem z vsemi surovinami - od njihovega prevzema in priprave do končne porabe; • s postopnim preverjanjem normativov za porabo surovin, repromaterialov in energije; S z uvajanjem racionalizacij v uporabi vseh vrst energije ob hkratnem iskanju možnosti za izkoriščanje odpadne toplote; • z zmanjšanjem porabe kartonske embalaže v notranjem transportu in skladiščenju ob možnostih za uvajanje palet. 8 Povečanje izkoriščenosti proizvodnih kapacitet in povečanje produktivnosti dela bomo dosegli: • z optimalnimi serijami v ročni proizvodnji in zlasti v avtomatski proizvodnji; S s pravočasnim pripravljanjem mesečnih proizvodnih planov, kar je prvi pogoj za kakovostno lansiranje proizvodnje, ter s spremljanjem in kontroliranjem celotnega proizvodnega procesa; • s pravočasnim preventivnim vzdrževanjem strojev in naprav, da bo čim manj zastojev; • z boljšim izkoriščanjem dnevnega delovnega časa in letnega fonda ali sklada delovnih ur, zlasti z zmanjševanjem bolniškega staleža in drugih oblik izostajanja z dela, ter z izboljšanjem delovne discipline nasploh; Obudili že skoraj pozabljeno dejavnost Steklo na drugačen izviren način Steklo zaradi svojih kemičnih in fizikalnih lastnosti dopušča izredno veliko možnosti za oblikovanje, pa tudi za ustrezno dodelavo oziroma obdelave svojih površin. Ljudje so te lastnosti stekla že zdavnaj odkrili, spoznali in jih začeli uporabljati sebi v prid. Nastali so razni izdelki, ki jih uporabljamo vsak dan. Steklo je hvaležen material Steklo je zelo hvaležen material tudi za razne poskuse, da bi se iz njega oblikovalo nekaj, čemur ne moremo reči izdelek v klasičnem pomenu besede in ki nima pri svojem nastajanju vodilo, nag bi služilo kot sredstvo za pomoč pri zadovoljevanju človeških osnovnih življenjskih potreb, npr. po pijači in hrani. Gre za zadovoljevanje človeških duhovnih potreb... Veijetno nas ni malo med nami, ki smo pri svojih vsakdanjjh opravilih med množico kozarcev, skled, vaz in ostalih izdelkov opazili »izdelke«, ki so s svojim drugačnim, od ostalih izdelkov odstopajočim videzom vzbudili pozornost. Bolj poučeni vam bodo na vprašanje, kje so ti izdelki nastali, povedali, da so prišli iz majhnega oddelka v eni izmed naših brusilnic. Da bi o omenjeni dejavnosti zvedel kaj več, sem se obrnil na Andreja Zupana. Na vprašanje, za kakšno dejav-, nost in za kakšen oddelek sploh gre, kako je nastal, je sobesednik odgovoril. »V bistvu ni to nič novega, revolucionarnega. Vse to smo v steklarni že počeli pred časom. Dejansko gre za obnovitev stare dejavnosti, ki pa je z leti počasi zamirala, dokler ni popolnoma zamrla. To je izdelava in dodelava raznih predmetov, skulptur, ki se razlikuje od redne proizvodnje in ki v glavnem nimajo uporabne vrednosti v A tem smislu, da bi jih uporabljali vsak dan. V preteklosti se je s tem ukvarjal vzorčni oddelek, ki pa je pod pritiskom vse večjih zahtev po komerciali-ziranju svojega dela sčasoma to delo opustil. Domena sedanjega vzorčnega oddelka je izključno brušenje vzorcev, ki pozneje pridejo v redno proizvodnjo. Prav je, da ima steklarna, kot naša, katere ime je poznano po Jugoslaviji in tudi v svetu, poseben oddelek, katerega izdelki bodo predstavljali vse najžlahtnejše lastnosti stekla, ki jih to kot tako ima; seveda po oblikovalski in obdelavni spretnosti ter znanju tistih, ki ga oblikujejo in obdelujejo.« In kakšni naj bi bili bodoči izdelki? »Mislim, da lahko vizijo strnem približno takole: zelo pomembno je oblikovalsko delo; izdelki naj bi obdržali osnovne značilnosti stekla, to sta prosojnost in lom svetlobe. S kasnejšo obdelavo, z delnim brušenjem bi naknadno te lastnosti še povečali, obenem pa bi poskušali dobiti razne posebne učinke, kot je na primer zrcalna slika in podobno. Seveda pa bodo vsi ti naknadni posegi skladni z nalogami oblike, oziroma ne bomo smeli dovoliti, da bi naknadna obdelava odvzela steklu njegove najlepše lastnosti. Oblikovanje in obdelavo bo potrebno združiti, da bomo dobili estetsko res lepe izdelke.« Takšni izdelki kažejo naš odnos do stekla Kako pa se bo oddelek razvijal v prihodnje? • z omejevanjem nadaljnjega zaposlovanja na vseh režijskih delovnih mestih. Za uresničitev tega programa so zadolženi predvsem vodje sektorjev v delovni skupnosti skupnih služb, vodje tozdov, poslovodje in vodje posameznih oddelkov, za koordinacijo ali usklajevanje njihovega dela pa je odgovoren direktor delovne organizacije! »Povedati moram, da je celotna dejavnost šele v povojih, na začetku. Začeli smo v majhnem obsegu, saj je v oddelku zaposlen le en delavec. Če pa mi čas dopušča, se v delo vključujem tudi sam z različnimi idejami o obliki in obdelavi, seveda pa pomagam tudi po organizacijski plati. V bodoče pa mislim, če bomo hoteli takšno dejavnost negovati in jo razvijati, ne bo šlo brez sodelovanja in pomoči strokovnih kadrov. Tu mislim na sodelovanje oblikovalcev in umetnikov z različnih področij. Nekdaj je bilo sodelovanje steklarne s pokojnim pro-fesoijem Goldonijem zelo uspešno... Prepričan sem tudi, da imamo v naši steklarni ljudi, ki imajo razvitejši smisel za lepoto in umetnost in ki bi jih delo na tem področju veselilo. Izdelki bodo seveda naprodaj, vendar pa ni prodaja osnovni namen tega, kar počenjamo in kar bomo počeli. Takšnemu delu je težko dati realno vrednost, pa tudi sicer bodo ti izdelki namenjeni zelo ozkemu grlu potrošnikov. Bolj pomembno je, da bodo izdelki kazali naš odnos do stekla in da bodo po svoje prispevali k še večji uveljavitvi imena »Rogaška«.« Na koncu pogovora sva se s tovarišem Zupanom dotaknila še dileme, ali lahko ti izdelki s svojo estetsko vrednostjo odtehtajo uporabno vrednost drugih izdelkov. Odgovoril je: »Mislim, da dileme tukaj ne bi smelo biti!« V tej številki časopisa Steklar so prikazani trije takšni izvirni stekleni izdelki po zamisli Andreja Zupana... DARKO BORŠIČ Kadrovske zanimivosti za april in maj Že 2159 nas je! V letošnjem aprilu je bilo v Steklarni zaposlenih 2.152 delavcev, v maju pa jih je bilo zaposlenih 2.159 ali sedem več kot v aprilu. V aprilu je prišlo med nas 52 novih delavcev in odšlo iz našega kolektiva 16, medtem ko je prišlo v maju v Steklarno 26 novih delavcev, odšlo pa jih je 20. V maju je bilo v posameznih tozdih zaposlenih naslednje število delavcev: Osnovna izdelava 562, Dodelava 188, Kristal 625, Dekor Kozje 229, Servisne dejavnosti 90, Delavska restavracija 30, Dalmacijakristal 113, Tehnokristal 96 in v Delovni skupnosti skupnih služb 226. Prišli v aprilu V aprilu so prišli med nas: v tozd Osnovna izdelava - za krogličaije: Alojz Božak, Vojko Gotlin, Mladen Ivanjko in Zdravko Kobale; za odna-šalce: Stjepan Hercigonja, Drago Per-njek, Nenad Špiljak in Antun Zidar; za pripravnike II. stopnje: Rudolf Berd-nik, Rafael Kopše in Maksimiljan Za-kelšek ter za vodjo izmene Milan Pavič; v tozd Dodelava za brusilca I v grobi brusilnici Aleksander Boršič in Jožef Hajnšek; v tozd Kristal - za bri-salke stekla Miljana Krošlin, Milica Novak, Brigita Širec in Andjela Spoti ar, za brusilca II v grobi brusilnici Ivan Drovenik, za pripravnike II. stopnje: Vesna Bratuž, Jože Bek, Mladen Boršič, Mihaela Dravinec, Bogdana Gajšek, Leonida Jagodič, Jože Jeran-ko, Igor Jordan, Maijanca Koražija, Vesna Novak, Marko Plavčak, Franc Polajžer, Jožica Sovič, Ivan Stojnšek, Miljana Stojnšek, Vesna Šumak, Marija Šuc, Marija Škorc in Valerija Vehovar; v tozd Dekor Kozje - za brusil II v grobi brusilnici Jože Agrež, za brusilce I. delovnega področja Ivica Dobravc, Maijetka Kukovičič, Silvo Kukovičič in Andrej Zakovšek ter Franc Mazej, za pripravnike Marija Kramer, Branko Kladnik, Zdenka Mramor in Vladislav Župevc; v tozd Servisne dejavnosti za klepaija Jože Kovačič in v Delovno skupnost skupnih služb za skladiščnega delavca Mirko Geberšek. Prišli v maju V maju so prišli med nas: v tozd Osnovna izdelava - za vezalca stekla Mojan Anderlič, za odnašalce: Mladen Bedenikovič, Anton Drofenik, Ignac Galun, Zoran Grahovar in Štefan Halužan; za krogličaije: Adolf Drevljak, Zvonko Jug, Rudi Kračun, Gorazd Kidrič in Stanko Führer; v tozd Dodelava - za brisalko stekla Vera Stoijak in za brusilca II v grobi brusilnici Borut Ggjšek; v tozd Kristal - za brusilce II Branko Kučiš, Jože Šket in Vincenc Verk, za pripravnike II. stopnje Branko Beloševič, Igor Kolar in Zrinko Štruklec ter za poslovodjo v kislinski polimici Stanko Gajšek; v tozdu Dekor Kozje - za brusilcä II. delovnega področja Cvetko Klavžar in Miran Klavžar, za brusilca I. delovnega področja Jože Zajc in za brusilca I v grobi busilnici Milan Moškon; v Delovno skupnost skupnih služb za pripravnika VII. stopnje Damir Šulc in za prodajnega referenta na domačem trgu Mitja Bračun. Vsem številnim novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in da bi se v novem delovnem okolju prijetno počutili! Odšli v aprilu V aprilu so zapustili Steklarno ah bili prerazporejeni - iz tozda Osnovna izdelava: strojnik na AS PA I Zdravko Šošter zaradi izključitve, pomočnik Ivan Markač in vodja izmene Danilo Škrabi zaradi odpovedi in odnašalec Emil But ter mojster brigadir Franc Ingolič zaradi upokojitve; iz tozda Dodelava: brusilec II v grobi brusilnici Stanko Šošter po zakonu, žigoserka papirja Jera Lorber Zaradi odpovedi, brusilec v. b grobi brusilnici Jože Kovačič zaradi premestitve v tozd 5 in prevzemna kontrolorka Slavica Nedič zaradi premestitve v Delovno skupnost, brisalka stekla Štefanija Sajko zaradi predčasne upokojitve in delovodja Fraiyo Lepan zaradi upokojitve; iz tozda Kristal: prevzemna kontrolorja Ljudmila Rajher zaradi premestitve v Delovno skupnost skupnih služb in Vlasta Šopek zaradi premestitve v Delovno skupnost skupnih služb ter mojster izmenovodja Milorad Kračun zaradi premestitve v tozd 2; iz tozda Dekor Kozje brusilec II. delovnega področja Drago Omerzel zaradi odpovedi ter iz Delovne skupnosti skupnih služb Viktorija Šmit zaradi odpovedi. Odšli v maju V maju so zapustili Steklarno ah bih prerazporejeni - iz tozda Osnovna izdelava izlagalec stekla Zvonko Halužan in vezalka stekla Majda Ivanoš zaradi odpovedi, odnašalci Antun Gajšek, Mirko Pemjak in Ranko Manjič ter kroghčar Martin Anderlič zaradi odhoda v JLA ter pomočnik Slavko Močnik zaradi upokojitve; iz tozda Dodelava: brusilec I. v grobi brusilnici Alojz Drovenik in brusilec II v grobi brusilnici Alojz Cesarec, brusilec II v grobi brusilnici Dragutin Koražija zaradi odhoda v JLA, brisalka stekla Edita Šverko zaradi premestitve v Delovno skupnost skupnih služb, zatalje-valka robov Angela Sajko zaradi predčasne upokojitve in brusilka I v grobi brusilnici Josipa Drenski zaradi upokojitve; iz tozda Kristal brusilec I Željko Turner zaradi odhoda v JLA in pomočnica I Terezija Kamenšek zaradi premestitve v Delovno skupnost skupnih služb; iz tozda Dekor Kozje brusilec II. delovnega področja Zlatko Resnik zaradi odhoda v JLA in desig-ner Jože Gaj er zaradi premestitve v tozd 3; iz tozda Servisne dejavnosti kovinostrugar Zvonimir Špijjak po zakonu in ključavničar II Branko Anderlič zaradi odhoda v JLA ter iz Delovne skupnosti skupnih služb skladiščni delavec Vinko Fric zaradi odpovedi. Rodili so se... V aprilu in maju so se našim sodelavcem rodili: Sara Boršič - Darkova hči, Polonca Gajšek - Cvetkina hči, Manuela Grahovar - Josipova hči, Anamarija Hribar - Marijina hči, Benjamin Kovačič - Antonova hči, Katarina Ljubej - Srečkova hči, Jerneja Mašera - Sandrina hči, Tamara Romih - Adolfova hči in Patrik Špiljak -Josipova hči. Staršem čestitamo za veseh dogodek, novoijenčkom pa žehmo, da bi bih zdravi in da bi se jim izpolnila večina želja! Poročile so se... V aprilu in maju so se poročile sodelavke: Marina Borpič - poročena Kun-štek, Josipa Kr kleč - poročena Štruklec in Marija Vražič - poročena Droždan. Vsem novoporočenkam čestitamo in žehmo mnogo lepega na novi življenjski poti! METKA STIPLOVŠEK Upokojili so se... Franc Ingolič Franci Ingolič seje rodil v bolj revni osemčlanski družini, zato je že kot štirinajstletni deček moral poiskati delo, da bi se številno velika družina lažje preživljala. Zaposlil se je v Steklarni, kjer je svojo delovno pot pričel kot »glažar«. Začetek je vselej težak, toda Franci se je zavedal, da se mora marsičemu odreči, če hoče doseči svoj cilj, v katerem, je videl boljše življenje. Vsak prosti trenutek je izrabil, da je dopolnjeval svoje znanje. In to se mu je bogato obrestovalo, saj ježe pred odhodom na služenje vojaškega roka postal pomočnik pri peči. Po vrniti iz vojske je kmalu postal mojster. Franci je bil aktiven v kolektivu in zunnj njega. Ustvaril si je dom in družino, kar pa ga ni oviralo, da bi se ne ukvarjal z različnimi dejavnostmi. Zelo delaven je bil v športnem društvu Steklar, za katerega je tudi deset let igral nogomet. Leta 1978 je Franci Ingolič zbolel, tako daje poslej moral opravljati svoje delo do upokojitve po štiri ure na dan. Za vse, kar seje žrtvoval in prispeval kolektivu Steklarne, smo sodelavcu Ingoliču od srca hvaležni in mu želimo, da bi v zasluženem pokoju kar ngjbolj užival plodove svojega dela. Želimo pa mu tudi še mnogo zdravih let in da bi še velikokrat prišel med nas, svoje nekdanje sodelavce! SODELAVCI Mojster Franc Ingolič družbenopolitično aktiven, največ pa pomeni, da je bil zelo spoštovan in priljubljen med sodelavci. Kakšen delavec je bil naš Franjo, se vidi tudi po tem, da sije z ženo ustvaril lep dom, v katerem sedaj s svojimi tremi otroki uživa sadove svojega dolgoletnega dela v steklarni Boris Kidrič. In kakor si vsak človek zaželi po letih napornega dela zaslužen počitek, tako si ga je zaželel tudi Franjo. Zato mu sodelavci tozda Dodelava in sploh ves steklarski kolektiv želimo še veliko zdravih let in naj ne pozabi Steklarne, kajti vrata so mu vanjo še vedno odprta! JOŽE GORUČAN, vodja tozda Dodelava Slavo Močnik Dvajsetega maja seje redno upokojil naš dolgoletni sodelavec, pomočnik steklopihalec Slavo Močnik. Steklarji ga dobro pozngjo, saj ni brigade v Kristalu, v kateri Slavo ni delal... Bil je nekgj časa v rezervi in je nadomeščal odsotne sodelavce, ki so izostali zaradi bolezni ali zaradi letnega dopusta. Slavoje dobrega značaja in seje znal prilagajati vsaki delovni skupini. Zato so ga imeli vsi radi. Zadnja leta je Slavo Močnik delal v brigadi Ivana Cerovskega in je svoje delo opravljal z veseljem ter v zadovoljstvo sodelavcev. Mi, njegovi sodelavci, mu želimo, da bi še dolgo užival zasluženo pokojnino in se večkrat oglasil v kolektivu! Pomočnik steklopihalec Slavko Močnik Franjo Lepan • Čas hitro mineva in z njim se izmenjujejo tudi naši sodelavci v Steklarni. Starejši odhajajo v zasluženi pokoj; nadomeščajo pa jih mlajši. Tako se je pred nedavnim poslovil od nas tudi Franjo Lepan, rojen v maju 1933 v Bosanskem Brodu... Franjo je sin številne delavske družine, v kateri je bilo osem otrok, on pa je bil med njimi naj mlajši. Kakor povsod v Jugoslaviji je še zlasti okrog Bosanskega Broda druga svetovna vojna pustila ruševine, kar je v mnogočem vplivalo na Franja, da se je določil za šolanje v Sloveniji in prišel v Rogaško Slatino, da se izuči ste-klobrusilskega poklica v Steklaraski šoli. Franjo je prišel v Rogaško Slatino leta 1949 in bil med prvimi generacijami, ki so končale Steklarsko šolo. Leta 1951 seje zaposlil v naši delovni organizaciji in delal v njej neprekinjeno do 9. maja letos. Ves ta čas je opravljal razna dela, kot so: kvalificiran brusilec, po izpitu iz visoke kvalifikacije leta 1970 je postal mojster brigadir ste-klobrusilec in to delo opravljal do leta 1976. Zaradi zavzetosti pri delu in sposobnosti je napredoval in leta 1976 postal delovodja v tozdu Dodelava, ki je bil do leta 1978 samostojna ekonomska enota. Vsi moramo priznati, da je Franjo svoje delo vestno in odgovorno opravljal vse do upokojitve. Bil pa je tudi Delovodja v Dodelavi Bogdan Lepan Obvestilo članom vzajemne blagajne! Članarina po 1000 dinarjev Komisija blagajne vzajemne pomoči (BVP) je na svoji zadnji seji sklenila, da se članarina za BVP poveča na 1000 dinarjev mesečno, da bi tako vsak mesec zbrali nekaj več sredstev za vsako razdelitev. Vsak član BVP bo poslej ob nujnih primerih dobil največ 60.000 dinarjev brezobrestnega posojila. (Pod nujnimi primeri razumemo: rojstvo, poroko, smrt ali bolezen v družini). V nujnih primerih imamo člani prednost, če pa takšnih primerov ni, imajo prednost člani, ki so prvič zaprosili za posojilo, nato tisti, ki so zaprosili drugič in tako naprej... To so osnovna pravila in prosimo, da pri svojih vlogah to upoštevate. Posojilo bomo odtegovali vsak mesec pri izlačilu osebnega dohodka in sicer po 10.000 dinarjev, seveda brez obresti! Član blagajne vzajemne pomoči je lahko vsak zaposleni delavec v Steklarni. Vsakdo tudi lahko prostovoljno izstopi. Prijave sprejema tajnica organov samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij Vida Juhrat. Predsednik komisije BVP: JOSIP MALIS Gledališki krožek v Steklarski šoli Vsak začetek je težak Mnogi menijo, da literatom zadoščata papir in svinčnik, gledališčnikom pa odrske deske. Verjetno je za oboje potrebno še marsikaj. V srednjem usmerjenem izobraževanju je med interesnimi dejavnostmi učencev gledališka dejavnost prioriteta ali prednost družboslovnih in pedagoških programov oziroma programov V. stopnje. V Steklarski šoli je kot nosilec kulturne dejavnosti do letošnjega leta dokaj uspešno deloval literamo-recita-torski krožek. V letošnjem letu pa se mu je pridružil še gledališki krožek. Vsak začetek je težak, toda poskusiti velja. Precejšnje število učencev, predvsem domskih, seje z velikim veseljem vpisalo v ta krožek. Začetne ure so bile namenjene sprostitvenim in dihalnim vajam, vajam za obvladovanje telesa in prostora ter govornim vajam. Nato smo se odločili, da bomo poskušali predstaviti neko gledališko delo. Izbrali smo sodobno mladinsko igro Milana Dekleve Magnetni deček. Z veliko volje in truda smo jo prvič predstavili materam učencev ob 8. marcu, nato pa še delavkam Steklarske šole. Udeležili smo se tudi drugega občinskega srečanja gledaliških in recitatorskih skupin Naša Beseda, na katerem smo dobili za sodelovanje in uspešno predstavo pohvalo. Osem igralcev je nazadnje predstavilo igro še svojim sošolcem v počastitev dneva mladosti. Navdušeno doživljanje predstave in is- kren aplavz na koncu je bil vsekakor največja nagrada za igro. In za naprej? Velikokrat smo bili pri vajah jezni eden na drugega, prišle so različne težave, pa vendar smo komaj čakali večera, ko smo se dobivali, saj je bil tukaj Silvo Policaj, zmeraj pripravljen za smeh, Klavdija - Bahavi pav, Sonja - Tat, Valerija y vlogi Tovarišice, Jožek - Znanstvenik, večkrat pozabljiv, kot si pač predstavljamo osta- rele znanstvenike, Suzana - Prestrašeni Strah, Jasna v vlogi razposojene deklice Ljubice in seveda Tomislav kot Magnetni deček. Tukaj sta bila še Andrej in Ivo, ki sta priskočila na pomoč, kadar je bilo potrebno. Ostane nam torej želja in upanje' da bomo v novem šolskem letu začeto nadaljevali. IRENA KUMER To so člani gledališkega krožka Steklarske šole! Republiško tekmovanje fizikov Važno je sodelovati in ne zmagati! Šestega junija je bilo v Titovem Velenju 6. republiško tekmovanje fizikov. Udeležili so se ga tudi učenci prvega letnika Steklarske šole iz Rogaške Slatine, ki so zbrali na šolskem tekmovanju največ točk, in sicer: Stanko Pinjušič, Željko Brezinščak,Tomislav Papeš in Željana Jesih. Na tekmovanju nas je spremljala tovarišica Monika Colnarič. govor je bil nagrajen... Tekmovalci, ki so zasedli prvih dvajset mest, so prejeli pohvale. Menim, da so takšna tekmovanja zelo koristna. Še zmeraj pa velja moto: VAŽNO JE SODELOVATI IN NE ZMAGATI! Ko smo se pripeljali v Titovo Velenje, smo imeli še dovolj časa za ogled kraja. Ob deseti uri pa smo prišli pred šolo, kjer so se že zbirali tekmovalci. Za pogum in sodelovanje so nam razdelili torbe in značke, predsednik občine nam je predstavil kraj, ravnatelj šole pa je povedal nekaj zanimivosti o njihovi šoli. Potem smo zvedeli za razpored skupin in odšli v učilnice. Naloge so bile dokaj zapletene. Reševali smo jih v dvojicah. Ko smo reševanje nalog končali, smo se z avtobusom odpeljali v Šoštanj na ogled tamkajšnje termoelektrarne in spoznali njeno delovanje. Potem pa smo šli na kosilo. Po kosilu smo se odpeljali v osnovno šolo na finalni del tekmovanja v obliki kviza. Komaj smo čakali na rezultate. Ti so bili naslednji: Stanko Pinjušič in Željko Brezinščak sta osvojila 12. mesto, medtem ko sva se Tomislav Papeš in jaz (Željana Ježih, urednikova opomba!) uvrstila na 31. mesto med štiriinpetdesetimi dvojicami. Prve štiri dvojice so potem nadaljevale tekmovanje, toda tudi za nas, ki smo se preselili med gledalce, se je našlo kakšno vprašanje. In vsak pravilni od- ŽELJANA JESIH Zadovoljni s priznanji po uspešnem tekmovanju fizikov... Uresničene želje mnogih generacij nogometašev Steklar v slovenski nogometni ligi Nogometaši Steklarja so osvojili prvo mesto v vzhodni skupini II. slovenske lige in se zasluženo uvrstili v prvo slovensko nogometno ligo. Cilj, ki so si ga zastavili igralci In vodstvo kluba, je tako dosežen. S tem je NK Steklar dosegel največji uspeh v svoji zgodovini. Začelo se Je leta 1946... S tekmovalnim nogometom seje začelo v Rogaški Slatini leta 1946 v ob- močni celjski regiji. Menjavale so se generacije nogometašev, a vidnejših uspehov ni bilo. Leta 1966 se začdpja zlata doba roga- škega nogometa. Tisto leto so nogometaši Steklarja prvič osvojili pokalmar-šala Tita za območje celjske podzveze, na prvenstveni razpredelnici območne lige pa so zasedli drugo mesto za Šoštanjem ... Leto pozneje je Steklar na tsj ravni tekmovanja osvojil prvo mesto in se uvrstil v drugo slovensko ligo ter spet osvojil pokal Maršala Tita za celjsko območje. V osmini finala mu je tedaj uspelo premagati celo NK Maribor, takratnega prvoligaša. Izgubil je šele v polfinalu z NK Mura. Potem je Steklar vseskozi igral vidnejšo vlogo v vzhodni skupini II. slovenske nogometne lige in še trikrat osvojil pokal maršala Tita. za celjsko območje. In vtelja omeniti igralce, ki so dosegli te uspehe. To so vratarji: Zore, Lešnik, Božiček in Pak ter igralci: Pernat, Strašek, Bek, Kovačič, Boroš, Korez Š., Korez L., Jurišič, Šušter, Tudja ter za njimi Sabljak, Čanaki, Dobrnič, Horvat, Plevnjak, Dimbek, Jutriša, Bušič, Vuzem, Korošec, Križanič, Ze-lenič, Pristovnik, Regoršek, Lorber, Belcer, Gradecki, Kobilšek, Pavetič, Rak, Posavec, Ostre in ostali. Prosim pa, naj mi ti ne zamerijo, kakor velja tudi za vse prve generacije nogometašev, kajti če vsi ti ne bi vztrajali in postavili temeljev rogaškemu nogometu, ne bi bilo sedanjega uspeha. Mnoge generacije so uspešno nastopale, žal pa uvrstitev v prvo slovensko ligo* ni uspela nobeni! Uvrstitev v I. ligo je uspeh' igralcev, uprave in vsega kluba z navijači vred Igralci, ki so dosegli uvrstitev v I. slovensko nogmetno ligo so: vratarji Kosovec (kapetan), Smeh in Mikša ter igralci: Filinger, Šket, Koražija, Žerak, Pohorc, Kajba, Cerovski, Čebular, Halužan, Počivalšek, Maraš, Kidrič, Va-lek, Koštrun, Trunkelj, Prevolšek, Pe-trak in Kolar. Seveda pa pripadajo za- sluge tudi trenerju Jurjecu, upravi in tudi navijačem, ki so se spet polnoštevilno vrnili na naš štadion. Podpirali so nas bučno in zvesto še posebej tisti iz Podčetrtka, Šmarja, Florjana, Rogatca in seveda iz Sp. Sečovega, pa tudi vsi drugi krajani Rogaške. In ko smo ob zadnjem prvenstvenem kolu izvedli med gledalci ter članr uprave kratko anketo, smo zvedeli tole: Avgust Kidrič: »Dolgo smo čakali na ta trenutek, vendar mislim, da Steklar potrebuje nov štadion in boljše pogoje za delo. Igralski kader namreč imamo!« Dolo Škorjanc: »Res lepo igrajo ti fantje, da jih je kar užitek gledati, pa tudi složni in disciplinirani so v igri. Menim pa, da bi se morah navijači lepše obnašati.« Dušan Drača, direktor IKOM: »To je gotovo velik uspeh fantov in kluba. Sedaj bom še pogosteje na nogometnih tekmah, saj bo še bolj zanimivo. Toda za uspešnejše delo v bodoče bo treba še več posluha in razumevanja ter podpore krajevnih dejavnikov.« Dominik Leskovar, direktor stanovanjske skupnosti: »Sedaj so pred nami velike naloge. Čim prej je treba pripraviti vse za odkup zemljišča, da bi kar se da hitro pridobili vsaj pomožno igrišče. Gotovo bodo tekme sedaj še dosti zanimivejše!?« Silva Medved, uslužbenka: »Tudi jaz se veselim tega uspeha in rada ho- dim na tekme. Opažam pa, da mnogi ne plačujejo vstopnine, ki sploh ni visoka, pa bi jo morah!« In kaj menijo člani uprave? Janko Belcer: »Do začetka tekmovanja v slovenski ligi so pred nami še velike naloge, saj se moramo pripraviti na vseh področjih.« Čedomir Lukič: »Ta uspeh pomeni za nas vse v bodoče precej več obveznosti. Sedaj smo nekako uredili tribune, a dela je res še veliko!« Mato Sabljak: »Ne velja sedaj ob tem uspehu poleteti previsoko, da ne bo padec prehud. Analizirati moramo položaj in ugotoviti, kje smo, s čim razpolagamo in kaj ta trenutek želimo.« Leopold Korez: »To je res velik uspeh te generacije in tudi poplačilo za trud vseh prejšnjih generacij. ■Upam, da bodo krajevni dejavniki uvideli, da po sedanjem načinu ne gre več naprej, in da bodo štorih vse za zgraditev novega štadiona. Res, iskrene čestitke igralcem in vodstvu za uspeh!« Čestitke prihajajo od društev, posameznikov. A zavedamo se, da se napornejše in bolj odgovorno delo šele začenja. Ureditev objektov, okrepitve, več denarja in še marsikaj drugega moramo urediti do začetka tekmovalne sezone. Rad bi se zahvalil vsem, ki so nam pomagali in ki nam še bodo pomagali, da smo dosegh zastavljene cilje in da uresničimo nove! IVAN BOROŠ Naši uspešni nogometaši... Od leve proti desni stojijo: predsednik kluba Alojz Juhart, Žerak, Koražija, Petrak, Cerovski, Fülinger, kapetan Kosovec, Smeh, tehnični vodja Boroš in trener Jurjec, čepijo pa: Kajba, Šket, Prelovšek, Počivavšek, Halužan, Trunkelj, Kidrič, Valek, Mares, Pohorc in maser Ljuljdjuraj. Osnovna usmeritev strelskega društva... Poudarek na množičnosti Na volilni konferenci, ki je bila 11. junija v Steklarski šoli v Rogaški Slatini, smo izbrali nov izvršni odbor Strelskega društva Steklar. Ta naj bi bil podlaga za široko sodelovanje z delovnimi organizacijami in družbenopolitičnimi organizacijami v kraju. Tako so v novem izvršnem odboru predstavniki Steklarne Boris Kidrič, Steklarske šole, postaje ljudske milice, teritorialne obrambe, zveze rezervnih vojnih starešin in osnovne šole Boris Kidrič ter tehničnega odbora. Ustvarjalni pogoji za delo... Enako je bil zastavljen tudi delovni program naše strelske družine leta 1958... Delovne razmere so se iz leta v leto spremiiyale, naša družina pa je napredovala. Sprva seveda ne kvalitetno, ker si takšnega cilja takrat še nismo zadali. Najprej smo si morali namreč urediti svoje strelišče. Prenovitev celotne streliške zgradbe je bila za našo družino ogromen zalogaj. Zaradi slabega odziva mladine krajevne skupnosti in članstva drugih društev, šahistov, namiznih tenisačev in drugih smo ostali kar sami in to z obilico dela. Vseeno pa nam je uspelo zgradbo prenoviti in urediti v njej pet avtomatskih strelišč... Tudi težave z ogrevanjem in vzdrževanjem strelišča bi uredili z nekaj več razumevanja in sodelovanja sindikalnih organizacij Steklarske šole, Steklarne in krajevne skupnosti; še zlasti sedaj, ko je še odprto vprašanje in krajevne skupnosti; še zlasti sedaj, ko je še odprto vprašapje prostor za delo pihalne godbe, balinarjev in sploh mladih v kraju, ki nimajo svojega stalnega prostora. Poleg vseh naštetih težav, ki nas pestijo, je še ena - nedelavnost posameznikov. Kljub temu pa upamo, da bomo delovni načrt za leti 1987 in 1988 izpolnili. Seveda pri tem vemo, da to ni odvisno le od nekaj posameznikov, marveč je odvisno od nas vseh! Delovni načrt za leti 1987—1988 Iz razprave udeležencev volilne konference in iz poročila predsednika strelskega društva je razvidna njegova osnovna usmeritev - to je množičnost, kar pomeni športno-rekreacijski pomen. In za to moramo zagotoviti le objekte in strokovnjake, če pa bomo dobili potreben denar še za tekmovanje članov v ligi, bomo tudi ta del programa uspešno izpeljali. V posameznih mesecih letošnjega in prihodnjega leta načrtujemo: September Organizirali bomo množično streljanje z zračno puško za mladinke in mladince (kakšnih 250) na prostem. Orga- nizator in mentor bo Remi Kočica, stroške pa bosta pokrila Steklarska šola in strelske družine. Organizirali bomo množično streljanje z zračno puškjo za pionirke in pi-oniije in sodelovali pri tehnični izv-vedbi. Tudi to bo na prostem. Pri tem bodo sodelovali predavatelji telesne vzgoje in tehnični odbor SD Steklar, stroške pa bodo krili osnovne šole in strelske družine. Organizirati bomo redne treninge za članstvo. Oktober Iz udeležencev množičnih stretiary z zračno puško za mladino in pioniije bomo sestaviti ženski in moški vrsti pionirjev na osnovni šoti in mladincev na Steklarski šoti. Za pionirski vrsti bodo poskrbeti predavatelji telesne kulture, za mladinski vrsti pa mentor Remi Kočica. Hkrati bo treba določiti umike za streljanje vseh teh vrst. November Pomagati tehnično pri organizaciji medrazrednih tekmovanj na osnovni šoti in na Steklarski šoti. Na osnovni šoti bo to izpeljal predavatelj za telesno vzgojo, na Steklarski šoti Remi Kočica. Pred jesenskim ligaškim tekmovanjem organizirati družabno srečanje strelcev in tekmovanje v streljanju z zračno puško med SK Hrastnik, Laško in Rogatec. Za to bo poskrbel predsednik strelskega društva. December Poleg rednih treningov za vse ekipe organizirati za 22. december streljanje z zračno puško med TO Rogaška Slatina, ZRVS vseh treh rogaških organizacij, LD Rogaška, PLM Rogaška in SD Steklar. Za to bo poskrbel izvršni odbor SD Steklar. Januar Pospešeno trenirati z mladinci za meddomsko tekmovanje srednjih šol Slovenije. Za to bo poskrbel mentor Remi Kočica. Priprava članstva na ligaško tekmovanje ter organizirati priprave za tek- movanje za zlato puščico. Za to bo poskrbel izvršni odbor SD Steklar. Februar Redni treningi vseh moštev pionirjev, mladincev in članov. S sodelovanjem predstavnika lovskega dmštva Rogaška organizirati množično tekmovanje v streljanju z zračno puško in organizirati priprave na tekmovanje v streljanju na glinaste golobe ter v ta namen organizirati ekipo. Za to bo poskrbel predstavnik LD Rogaška v izvršnem odboru strelskega društva Mesarič. Marec Redni treningi vseh moštev pionirjev, mladincev in članov. Sodelovati v ligaškem tekmovanju ter v tekmovanju za zlato puščico v občinskem merilu s člani, ki bodo dosegli ustrezno število točk. April Redni treningi vseh moštev pionirjev, mladincev in članov. V povezavi z rezervnimi oficirji krajevne skupnosti Rogaška Slatina organizirati ekipno streljanje z malokalibrsko puško. Za to bodo poskrbeti izvršni odbor SD Steklar in predstavniki ZRVS Razpotnik, Vaijančič in Šket. Maj Enako je bil zastavljen tudi delovni Redni treningi vseh moštev pionirjev, mladincev in članov. Za dan mladosti organizirati množično strelsko tekmovarye z zračno puško na prostem za mladinke in mladince. V maju je predviden tudi konec ligaških strelskih tekmovanjj. Če bo organiziran tečaj za strelske sodnike, bomo predlagati najmanj dva kandidata. Predstavljeni delovni načrt SD Steklar pa še ni denarno ovrednoten, ker bo to naredil novoizvoljeni izvršni odbor. Priznanja najzaslužnejšim... Na konferenci smo tudi podeliti priznanja najzaslužnejšim članom društva. Prejel ga je tudi najstarejši aktivni strelec Dolo Škoijanc poleg predstavnikov OŠ Boris Kidrič, Steklarske šole, postaje ljudske milice ter prvo-uvrščenih mladincev Josipe Novak, Snežane Mlinar, Rajka Varjačiča in Damjana Božička na domijadi srednjih šol... REMI KOČICA ♦ Za razvedrilo Nagradna križanka št. 143 steklar NERA ZA L>ejet- T/SOČ /.tetrov U6ANKAR soc/al- A// POLOŽAJ TRUP NAROR- REPUBLI- KA V D o/l a/a TUJE OZEMLJE ZASTOP- NICA STSKLAR SAMOU- PRAVNA INTERES- SKUPNOST PREPRO- STO STRELNO OROŽJE BOŽANSTVO J STAR' seč/j/ OREL, K! LOV/ KAČE /TESTO BANATU (STEK- carna) RABU LOKATI/ UMETNIK L/MONA- J>A /tednarol SELAVSKA ORSANL- 2AC/JA * PEKARNA [Mota v perzu/ VRISKAJOČE opice REŽ/SER KUSTUPICA Podzemni HODN/R NEVER- NEŽ S7EXLAI AV3TRU. PISATELJ /YAM GA F GO SARAJEVO a/iercu PAS, PREHOD- /JO ozeriue E6/PCAN srn e>o6 PUACA WR^R- VRSTA COPAT Poljska RASTU- V/l w»/- valec J/SOABSA KIKELJ VEČJI JEL NEAPELJ A/JSL. MBS TO JAMAR MA K AR - SKA O&ER. /r/?2. IZDELOVA- LEC 6LAS&/L KRAJ J SAVIH J. JOL/N/ N E FF O FE-SfO/JAlEc. LUKA NA JV6U /TA uje A//C/3 NOJTUD J/CH/. JF/AD4- 7ELJ &OR NAČELNIK Banovi- ne /MDVJT. NAFTE Pol/ter zspuje- P/SM/ POJEtl JUDO V-SR/ UČENJAK SVETO-ZA FEVD Kor o A STEKLAR. J>EL MOGE plan- šar PR EDIT A P/J J A ČAKA ZENSKO /»£ ST SKL AR PREBI- JALO/ VICA Med reševalce nagradne križanke št. 143 bomo z žrebom razdelili za 3.400 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 1.400 dinarjev, drugo nagrado 1.100 dinarjev in tretjo nagrado 900 dinarjev. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva glasila Steklar, Steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis Steklar pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO št. 143! Rok za oddajo rešitve je 5. avgust! Žreb je razdelil nagrade med reševalce nagradne križanke št. 142 takole: prvo nagrado 1.400 dinarjev prejme Anton Mir, drugo nagrado 1.100 dinarejv prejme Jože Lončarič, tretjo nagrado 900 dinarjev pa prejme Alojz Siter. Vsem nagrajencem čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št 142 - vodoravno: peč, gnoj, skalp, ako, ring, Tamar, reptil, Marita, etat, Lar, Olio, z, špartanec, Ant, Kašmir, SAP, neuvrščenost, A, drobtina, Avar, Senj, RČ, ribica, klen, lan, kocen, zora, kri, trava. UREDNIŠTVO Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek in Franc Županič.' Predsednik izdajateljskega sveto Alojz Jehart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tgjnica uredništva Vida Juhart. Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj. Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611. Glasilo izdajata Steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Naklada 2.500 izvodov. Tiska ČGP Delo, Ljubljana.