/veriga glasilo delovne skupnosti združenega podjetja Slovenske železarne TOVARNA VERIG LESCE LETNIK XIX ŠTEVILKA NOVEMBER 1977 Ob dnevu republike Zgodovinski in odločilni dogodek 29. novembra 1943 v Jajcu, ko je bilo^ drugo zasedanje AVNOJ, se časovno čedalje bolj oddaljuje. Zato pa v praksi vedno bolj sodoživlja- Poslovanje v oktobru Oktobrska proizvodnja je bila zadovoljiva, saj smo količinski plan dosegli 97 %, vrednostnega pa 99 %. Posamezne TOZD so dosegle naslednji uspeh: TOZD Količ. Vred. VIJAKARNA 85 77 VERIGARNA 101 111 SIDRNE VERIGE 99 91 KOVAČNICA 97 145 ORODJARNA 164 VZDRŽEVANJE 107 IND. OPREMA 90 SKUPAJ OZD 97 99 TOZD vijakarna ni izpolnila plana zaradi pomanjkanje naročil za lesne vijake drobnih dimenzij. Proizvodnja krovnih vijakov ni dosegla pričakovane zaradi težav pri cinkanju. Pri standardnih zakovicah se proizvodnja postopno zmanjšuje, pri specialnih pa nekaterih tehnoloških problemov še vedno nismo rešili, kar vpliva na manjšo proizvodnjo. TOZD verigama je bila v oktobru zelo uspešna, tako v proizvodnji kot pri prodaji izdelkov. Zadovoljiv je predvsem obseg proizvodnje snežnih verig. Opažamo zmanjšanje proizvodnje nizkokvalitet-nih izdelkov na račun bolj kvalitetnih, kar je naša dolgoročna usmeritev. Tako za prihodnje leto ne načrtujemo več proizvodnje patent verig, del- mo rezultate tega velikega dogodka. Sredi zasužnjene Evrope in velikega narodnoosvobodilnega boja naših narodov proti razno barvnim sovražnikom no tudi zaradi izrabljenih strojev. V TOZD sidrne verige ostaja problem pomanjkanja naročil za verige nad 0 27 mm še vedno odprt. Pri visokood-pornih verigah smo imeli težave zaradi okvar na strojih in zaradi pomanjkanja materiala. V TOZD kovačnica so količinski plan dosegli 97 % kljub težavam zaradi pomanjkanja orodja in materiala. Proizvodnja za interni trg zaostaja za planom, ker je vezana na prodajo sidrnih verig, za katere ni naročil. TOZD orodjarna je vrednostni plan presegla za 64%, TOZD vzdrževanje za 7 %, TOZD industrijska oprema pa ga je dosegla v višini 90 % (delno tudi zaradi pomanjkanja delovne sile). Za realizacijo v oktobru še nimamo vseh podatkov, vendar ocenjujemo, da je bila ugodna. Količinska odprema je bila 1.087 ton, vendar je bila dosežena prodajna cena ugodna. Izvozili smo 230 1 izdelkov v vrednosti 381.680 $. Čeprav je vrednostni izvoz dosežen v višini 91 % v primerjavi s planom, kumulativni podatek za letos kaže na 72 % izpolnitev. Ocenjujemo, da bomo namesto planiranih 5,039.892 $ v letošnjem letu izvozili manj kot za 4,000.000 dolarjev izdelkov. Na manjši izvoz vpliva med drugim tudi danes uživa velik ugled povsod po svetu in v vseh mednarodnih institucijah. Letos praznujemo dan republike še s posebnim poudarkom na nove dosežke pri oblikovanju moderne demokratične samoupravne družbe na temeljih naše nove ustave. 29. november 1943 je bil in ostane za vse naše narode dan, ki označuje veliko zgodovin- šivu jjiciuiiiiiiuu. m ugu nje AVNOJ je drzno in odločno odvrglo okove preteklosti, zavrglo stari družbeni red in postavilo temelje nove demokratične ureditve. To veliko pridobitev, ki nas je veljala milijon sedemsto žrtev, smo dolžni ohraniti in naprej razvijati za dobrobit vseh nas. N. B. se je razvijala in dozorevala zamisel o ureditvi nove demokratične države federativne skupnosti vsehj jugoslovanskih narodov in narodnosti. Letos, ko poteče 34 let od tega zgodovinskega dogodka in ko dan republike proslavljamo v znamenju Titovih in partijskih jubilejev, se lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot. Nihče nam ne more oporekati velikih uspehov in velikega napredka na vseh področjih življenja. Jugoslavija Nekaj misli ob odkritju spomenika manjše povpraševanje po sidrnih verigah, kar je na svetovnem tržišču splošen pojav zaradi krize v ladjedelništvu. V letošnjem letu smo prodali na domačem tržišču 75 % količine, izvozili pa smo 25 %. Vrednostno predstavlja to razmerje 82 : 18. Povprečna prodajna cena doma je bila 29,23 din na kg, v izvozu pa le 19,52 din. Čeprav plana izvoza ne dosegamo, je pozitivno dejstvo, da se povečuje delež konvertibilnega. Zaloge gotovih izdelkov so porastle in jih moramo do konca leta nujno znižati, da bi popravili finančni rezultat. Na zalogi imamo, vrednostno izraženo, kar dveinpolmesečni ni proizvodnji. Če pogledamo doseženo produktivnost dela, merjeno s količinsko proizvodnjo na zaposlenega, vidimo, da je stanje v oktobru v primerjavi z lanskim povprečjem naslednje (indeksi): TOZD vijakarna 110, TOZD verigama 115, TOZD sidrne verige 96, TOZD kovačnica 95. Vrednostni indeksi produktivnosti so večji, ker vplivajo nanje višje cene izdelkom. Ugotavljamo, da plana proizvodnje verjetno ne bomo dosegli. Tudi pri ostalih OZD v okviru Slovenskih železarn stanje ni dosti boljše. Železarne so v prvih devetih mesecih izpolnile plansko obveznost (Nadaljevanje na 2. str.) Kadarkoli se v naši sredini pojavi nekaj neobičajnega, nekaj na kar nismo navajeni, se pojavi kup vprašanj in dilem, ki običajno z željo in z namenom ustvariti nekaj novega, pomembnega za vse, nimajo nič skupnega, posebno še, če je to izraženo simbolično. Kljub temu pa je iz jeklenih kosov, verižnih členov — dela naših rok, orožja namenjenega za ubijanje in proti ubijanju, ustvarjena umetnikova ideja, da združi v celoto simbol dela in simbol revolucije, ju preplete ,z nerazdruž-nimi členi idej, ki vežejo de- lavstvo, ju usmerili kvišku v svobodni rasti in se z vencem orožja pokloni tistim, |ki so omogočili delavcu, da dela na svojem in o svojem delu tudi odloča. Mogoče malo preprosta razlaga za tisto, kar je hotel naš znani umetnik Svetina s svojim delom izraziti, vendar dovolj jasna, da se zavemo, da je spomenik naš in da bo trajen pomnik naši revoluciji in priznanje našemu delu še stotinam mladih, ki prihajajo za nami in bodo nadaljevali tradicijo leščanskih verigarjev v borbi za vse dobro in naprednejše. K. B. (Nadaljevanje s 1. strani) 96 %, predelovalci 91 %. Tudi pri realizaciji opažamo podobno stanje. Plan prodaje je dosegla Železarna Ravne 100 %, Plamen Kropa in Tovil Ljubljana sta ga presegla, vsi os- tali pa zaostajajo. Predvideni obseg izvoza je presegel TOVIL Ljubljana, vsi ostali pa močno zaostajajo, predvsem Železarna Jesenice in Štore. Podatki o doseženih osebnih dohodkih na zaposlenega so naslednji: plan 77 doseženi 15.9. indeks Jesenice 4.700 4.680 100 Ravne 4.900 4.893 100 Štore 4.600 4.636 101 Plamen 4.700 4.908 104 Tovil 4.513 5.023 111 Veriga 4.465 4.904 110 Žična 3.750 3.859 103 SŽ 7.442 7.044 95 Marjana Kozamernik, dipl. oec. Sprejemanje v ZK Zveza komunistov Slovenije je imela ob zadnjem kongresu 87 tisoč članov, sedaj pa jih ima že okoli 98 tisoč, kar pomeni, da je bil tako rekoč vsak tretji član sprejet v ZKS po sedmem kongresu ZKS. S tem se je močno okrepila idejnopolitična fronta ZK v domala vseh okoljih in v glavnem je vplivala na hitrejše uveljavljanje novih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Pa vendar se v nekaterih okoljih številčno povečanje članstva ni povsem ustrezno odrazilo tudi na večjo revolucionarno moč osnovnih organizacij ZK. To nedvomno kaže na nekatere pomanjkljivosti v sprejemanju v ZK. Nobena skrivnost ni, da v nekaterih osnovnih organizacijah ZK sprejemajo nove člane še vedno skupinsko brez temeljite ocene družbenopolitične aktivnosti posameznega kandidata in njegovih osebnih značilnosti. Tako se še vedno dogaja, da je med mladino do 27. leta sprejetih tudi več takih, ki niso bili vključeni v mladinsko organizacijo, kar je sicer eden od pogojev za sprejem. Dobro in prizadevno delo je gotovo eno od meril za sprejem v ZK, ne more pa biti edino. Žal še tudi nismo izkoreninili pojmovanj, ki moralnopolitične vrline posameznika enačijo s članstvom ZK. In ni malo kadrovskih služb v delovnih organizacijah, ki to istovetijo. Namreč so primeri, ko v ZK sprejmejo nekoga zato, ker naj bi sprejel vodilno delovno mesto. S takim načinom sektašenja seveda podzavestno vzpodbujajo karierizem. To pa ni samo slaba usluga ZK, pač pa je povsem v nasprotju s politiko in dokumenti ZK. Jasno je, da osnovne organizacije ZK kljub številčni krepitvi članstva v bistvu ne okrepijo svojega revolucionarnega jedra, če nekatere sprejemajo v ZK tudi iz takih pobud, temveč akcijo kvečjemu razvodenijo. Dejstvo je, da so občinske in osnovne organizacije ZK v zadnjih letih posvečale idejnopolitičnemu izobraževanju, zlasti novosprejetih, veliko pozornost, kar se je tudi zrcalilo v boljši usposobljenosti članstva. Prav gotovo je to eden tistih pomembnih elementov, ki mora biti trajno prisoten. Povečevanje članstva ZK in njihovo stalno usposabljanje morata vplivati tudi na vedno boljšo kvaliteto partijskega dela v vseh okoljih, s tem pa na spreminjanje razmer. To se pravi, na hitrejše uveljavljanje odnosov, kot smo jih zapisali v ustavo in zakon o združenem delu. Teh odnosov seveda ne bomo uveljavili od danes na jutri, pač pa v daljšem procesu. V njem morajo biti prav osnovne organizacije ZK in njeno članstvo pobudniki novih rešitev, izvirnih idej in predlogov v svojem okolju, da bi zagotovile čim hitrejše uveljavljanje delavca v združenem delu. P. M. Ali je prav tako, kot delamo? Naslednje vrstice so namenjene predvsem tistim, ki niso aktivno vključeni v delo svojih OO ZSMS ali kakšnega društva. Kaj me je pripeljalo k temu pisanju? Na to bi zelo težko odgovoril. Morda jeza, ali pa bolj pravilno: »trapasto« se mi zdi, da je le manjšina mladine v delovni organizaciji vključena v kreiranje in usmerjanje našega mladinskega dela. Kaj pa večina? Ponavadi le »postrani« gleda na dogodke okoli sebe, na akcije, ki jih pripravlja peščica »zagnanih«. Seveda, potem sledi kritika, ki je ponavadi vse prej kot realna oziroma bolje povedano pikolovska. To še ne bi bilo tako hudo, če potem iz majhnih napak, ki jih vsakdo dela, če sploh kaj dela, naredijo slona, v negativnem pomenu besede. Pa to še ni vse. Tistih nekaj, ki sploh kaj delajo, ponavadi označijo za »važiče«, da so karieristi, da je to njihov način afirmacije. Vendar, ali je tisti, ki opravlja svojo mladinsko dolžnost, zares važič? Ali pa je »važič«, če želite, tisti, ki se naslanja na gostilniški vogal in obira vsakega, ki gre mimo? Ko včasih takole razmišljam, kaj je prav in kaj ni, pridem vedno do spoznanja, da ni prav, da peščica mladih aktivno vključenih v delo svojih osnovnih organizacij, odloča o politiki, ki jo izvaja ZSMS, pa če hočete ZK ... Pri tem bodo tisti zagovorniki takšnega odločanja deja- li: »Saj je vse javno, saj to je nemogoče v delegatskem sistemu!« Ja, res bi moralo biti tako, (zgodi se, da je). Vendar, povejte mi, prosim, ali zares vse prihaja od spodaj navzgor, kakor ponavadi pravimo! Upam si trditi, da ni res. Zakaj ne? Na to bi morali vedeti odgovor. Preprosto zato, ker jih je veliko prelenih, oziroma rečejo: »Kaj me briga politika, važno je, da gre meni dobro.« S tem pa rušijo naš samoupravni delegatski sistem in ne samo to. S tem ne izpolnjujejo svoje ustavne pravice in dolžnosti: vsak naj bo v naši družbi subjekt in naj hkrati kar največ pripomore k razvoju naše samoupravne družbe. Ali pa morda kdo »misli«, da pomaga razvoju naše družbe s podpiranjem gostilniških zidov. Morda sem malo preveč napisal in nič povedal. Želel sem povedati, da je zares dober mladinec le tisti, ki uspešno opravlja svoje delo, poleg tega pa je tudi družbenopolitično aktiven. še nekaj bi želel povedati. Da bi izpeljal kakšno akcijo, še najdeš mladince, toda za politično delo — tu pa se vse skupaj neha. Ali se vam ne zdi, da smo prešli fazo akcijskega dela? Ali nismo enakovredna družbenopolitična organizacija kot vse druge? Ali ni naša dolžnost tudi aktivno politično delovanje? Vem, da ta beseda »politično« ni najbolj zabeležena med nami. Zakaj ne? Zato, ker v preteklosti ni bila pravilno tolmačena! Dragi mladinec, boš upravljal in vodil našo družbo jutri le z zabavami in disko plesi? PM Samoupravna delovna skupina Vprašanje samoupravne delovne skupine, ki ga zakon o združenem delu razrešuje v členih 183, 470, 471, 492 in 520, zlasti pa v prvih treh navedenih, ni novost. To vprašanje je predhodno razreševal, zlasti v zvezi z odločanjem, prvi odstavek 6. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev, ki razgrajuje ustavno načelo odločanja v temeljni organizaciji. Zametke odločanja oziroma obravnavanja predlogov, s katerimi se ureja katerokoli vprašanje iz delovnih razmerij in širše vprašanje samoupravne organiziranosti, je dobiti že v temeljnem zakonu o delovnih razmerjih iz leta 1970 in celo zakonu o delovnih razmerjih iz leta 1957. Status samoupravne delovne skupine, ki pri nas poleg zaključenega ali specifičnega dela delovnega procesa v temeljni organizaciji predstavlja volilno enoto in delegatsko bazo, v Tovarni verig urejujemo v statutih temeljnih organizacij. Kakor predpisuje zakon o združenem delu (ZZD), bo tudi v bodoče status skupin urejen s statutom. ZZD vendar le razrešuje nekatere bistvene opredelitve v zvezi z odločanjem skupin, ki v prejšnji zakonodaji niso bile dosežene, oziroma so bile v praksi drugačne. Niti ustava niti zakon o združenem delu ne uporabljata pojma »samoupravne delovne skupine« ali ga pravno definira, med- tem ko ustava določa raven neposrednega odločanja v temeljni organizaciji, zakon dopušča, da temeljna organizacija v obliki zbora delavcev prenese pravico neposrednega odločanja tudi v delovne skupine, delovne ali proizvodne oddelke, izmene, dele delovnega procesa, dele temeljne organizacije in podobno. Iz teh določil se vidi, da je skladno z zakonom ustanavljanje samoupravnih delovnih skupin predvsem povezovanje delavcev v delovnem procesu. Delovna skupina ni nobena princi-pielna (temeljna), temveč je le operativna stopnja odločanja. Slej ko prej ostaja temeljna organizacija s svojim zborom delavcev in organi upravljanja osnovna oblika samoupravnega organiziranja in odločanja in je samoupravna delovna skupina le njen »pomožni del« za čim lažje in celovitejše odločanje. Zakaj takšna odločitev? Samoupravna delovna skupina je lahko ustanovljena le, če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je delovna enota ali del temeljne organizacije, v kateri delavci odločajo, določen v statutu temeljne organizacije; 2. da lahko delavci skupine odločajo le na zboru skupine, ne pa v še manjših skupinah ali organih skupine, ki jih le-ta ne more imeti; 3. da lahko odločajo le o tistih obveznostih, odgovornostih in pravicah, ki so v skladu z zakonom določene v statutu ali samoupravnem splošnem aktu; 4. da je skupina lahko oblikovana le: a) če njeni delavci opravljajo delo v različnih krajih in so oddaljeni od drugih delavcev temeljne organizacije; b) če skupina predstavlja po zahtevah delovnega procesa zaključeno celoto, ne more pa biti pravna oseba oz. organizirana v temeljno organizacijo; c) če to zahteva organizacija dela; 5. da lahko delavci na zboru skupine odločajo le o naslednjih vprašanjih: a) delitev sredstev za osebni dohodek; b) uporaba sredstev za skupno porabo, ki jih ustvarjajo s skupnim delom; c) nekaterih drugih vprašanjih, skladno z zakonom določenih v statutu; 6. da je sklep na zboru veljavno sprejet le pod pogojem, če so delavci odločali na zboru samoupravne delovne skupine z večino glasov vseh delavcev tega dela delovnega procesa. (Nadaljevanje prihodnjič) Janko S. Stušek, prof. Delovno mesto da ali ne? 18. člen osnutka republiškega zakona o združenem delu uvaja pomembno novost: v vsaki TOZD mora biti izdelan katalog del in nalog z opisom njihove vsebine, zahtevane strokovne usposobljenosti delovnih zmožnosti in morebitnih posebnih pogojev, pomembnih za njihovo opravljanje. S tem ta zakon praktično ukinja delovno mesto v takem smislu, kot ga zdaj poznamo. Zakaj je do tega sploh prišlo? Delovno mesto je pojem organizacije dela in je tudi nastalo zaradi organizacije dela. Vrsto let nazaj pa smo tudi vse sisteme delitve osebnih dohodkov obravnavali skozi delovno mesto. Tako danes v naši družbi že na splošno velja, da je osebni dohodek zgolj odvisen od delovnega mesta, na katerem posameznik dela, ne pa od dela. To Čeprav posvečamo obveščanju dokaj veliko pozornost, pa lahko tudi ugotovimo, da informacije pogosto niso dovolj popolne in razumljive. Tako se dogaja, da ob slabi obveščenosti delavcev prihaja do večjih zaostritev, ki se odražajo včasih celo v prekinitvi dela skupine delavcev. Obveščanje je še posebno pomembno v tem razgibanem obdobju, ko pripravljamo nove samoupravne akte. Prav zato je vsestransko in objektivno seznanjanje delovnega kolektiva z rešitvami, ki jih vgrajujemo v te samoupravne akte, nujno potrebno. Do konca leta bo treba v vsaki TOZD sprejeti kar precej samoupravnih sporazumov, nedvomno pa je za delavce najbolj zanimiv samoupravni sporazum o nagrajevanju po delu. Prav na tem Tokrat na vprašanja odgovarja vodja TOZD kovačnice tov. Hanžič. Postavili smo mu kar 12 vprašanj. Odgovoril je takole: VPRAŠANJE S kakšnimi problemi se srečujete v času sestavljanja gospodarskega načrta za prihodnje leto? ODGOVOR Že osmo leto sodelujem pri sestavi gospodarskega načrta za TOZD kovačnice, vendar še nikdar ni nastopilo toliko težav kot pri pripravi načrta za leto 1978. Prvi osnutek predloga je bil zasnovan po ustaljenih principih, kot so: zmogljivost instaliranih osnovnih sredstev, izračun produktivnosti, dosežene prodajne cene itd. Z osnutkom nismo bili zadovoljni, ker je bil predvideni prihodek planiran nesorazmerno glede na odhodke. Gotovo je, da takšen predlog načrta samoupravni organi TOZD ne bi sprejeli. Predlagal sem nov predlog, za 20% večjega obsega od prvotnega. V novem predlogu je bil poudarek na fizični povečavi akumulativnejših produktov. VPRAŠANJE Kaj je vzrok slabemu finančnemu rezultatu v letošnjem letu? je v glavnem posledica nedodelanih sistemov nagrajevanja. Zakon o združenem delu pa odločno zahteva nagrajevanje po delovnem prispevku. Da bi hitreje in odločneje prišli do tega dolgoročnega cilja, se je treba znebiti takega delovnega mesta, kot ga zdaj zaradi uveljavljene prakse pojmujemo. Vrednotili in ocenjevali bomo zahtevnost delovne naloge in to bo tudi del osnove za pridobivanje osebnega dohodka. Vsak bo lahko opravljal eno ah več nalog ustrezno njegovim zmožnostim. Delovne naloge bomo morali oblikovati tako: 1. da bomo lahko ocenili njihovo zahtevnost, 2. da bo jasno za opravljanje kateri delavec sklepa delovno razmerje, 3. da bo možna delovna pravna zaščita, zelo občutljivem področju se ob slabi obveščenosti rado kaj zaplete. Zato je razumljivo, da bo moralo pri oblikovanju tega sporazuma (seveda pa tudi drugih) sodelovati kar največ delavcev. To pa pomeni, da morajo dogovori in obveščanje teči po vseh samoupravnih komisijah, ki osnutke sporazumov pripravljajo: od delavskega sveta prek delegatov v delovne skupine, kjer delavci lahko sproti razpravljajo o predlaganih rešitvah in dajejo pripombe nanje. Delegati seveda prenesejo mnenja spet nazaj v delavski svet ali komisijo. Obveščanje o teh vprašanjih bi moralo nujno teči tudi od izvršnega odbora sindikata prek osnovnih organizacij ZK med članstvo in po isti poti nazaj. Skratka poti in možnosti je toliko, da je kar težko vse našteti. ODGOVOR Če pogledamo nekoliko v preteklost, lahko ugotovimo, da se je TOZD kovačnica zadnjič borila s slabimi finančnimi rezultati leta 1968. Od tedaj dalje smo v osemletnem obdobju izkazovali po vsakoletnem poslovnem obračunu znaten porast ostanka dohodka. V tekočem letu TOZD dosega količinski in vrednostni plan, kakor tudi plan realizacije blaga. Da je finančni rezultat kljub temu neugoden, lahko sumimo, da uporabljeni elementi pri sestavi tekočega gospodarskega načrta niso bili povsem realni. Vendar ne bi želel prezgodaj ocenjevati, kajti poslovno leto še ni pri kraju. Pričakujem namreč znatno zmanjšanje zalog, kakor tudi povečano realizacijo produktov, če poleg tega pri analizi finančnega rezultata upoštevam tudi del dohodka, ki se formira z nadpredpisano amortizacijo, lahko smelo trdim, da bomo poslovno leto zaključili s pozitivnim rezultatom. VPRAŠANJE Proizvodnja v novi kovačnici še ni zaživela, kot smo pričakovali. Kaj je vzrok? ODGOVOR Gotovo je, da je bilo pri realizaciji objekta nove kovačnice storjenih nekaj napak, predvsem 4. da bo omogočena čim bolj popolna uporaba strojev, naprav in delovnega časa, 5. da bo omogočeno čim boljše in uspešnejše opravljanje dejavnosti TOZD. Zlasti je treba poudariti zadnji dve zahtevi. Saj smo se zdaj pogosto zapirali v ozek okvir delovnega mesta in s tem ovirali učinkovito opravljanje dela (lahko tudi tekočega zadovoljevanja potreb kupcev). Dileme okoli delovnega mesta so zdaj precej razčiščene. V družbenoekonomskem smislu delovnega mesta ne poznamo. Delovno mesto pa obstaja v organizacijskem smislu. Tako bodo delovno mesto še naprej uporabljali organizatorji in tehnologi za oblikovanje in racionalizacijo dela. ing. Janez Smole Nanje želim opozoriti predvsem zato, da bi bilo v tem kratkem obdobju do sprejema samoupravnih aktov v njihovo oblikovanje vključen dejansko celoten delovni kolektiv in da bi jih v javni razpravi, ki bo tekla decembra, poznavajoč rešitve v njih, samo še dopolnili in sprejeli z zavestjo, da je to, kar sprejemamo, v tem trenutku najboljše, kar smo glede na izkušnje in spoznanja lahko oblikovali. Tak tok obveščanja bi v tem preostallem mesecu moral biti vsakodneven. Prav nič odveč pa tudi ne bi bilo, če bi v tem času pogosteje kot običajno izhajal informator oziroma bilteni s pojasnjevanjem posameznih samoupravnih rešitev, kar bi vsekakor pripomoglo k temeljitejši obveščenosti delovnega kolektiva. PM zaradi neorganiziranosti pristopov od začetne do zaključne faze izgradnje. V poskusni proizvodnji so nastale dodatne težave zaradi prepogostih motenj proizvodnega načrta, predvsem zaradi pomanjkanja osnovnega materiala, orodja, naročil ter zaradi kadrovskih vprašanj. VPRAŠANJE Katere investicije bi bile nujno potrebne v prihodnjih dveh letih? ODGOVOR Za organizirani proizvodni proces je eden ključnih pogojev koncentracija osnovnih sredstev za delo, zato upravičeno pričakujemo, da se bo v letu 1979 pričela gradnja objekta obdelo-valnice. Za povečanje produktivnosti dela imamo v načrtu nabavo sodobne naprave za mehansko obdelavo elevator loc-njev. VPRAŠANJE TOZD kovačnica sodeluje v fazni proizvodnji z ostalimi TOZD. Kakšni problemi se pri tem pojavljajo? ODGOVOR S prehodom na samoupravno organiziranost TOZD se zaradi neurejenih dohodkovnih odnosov kažejo operativne slabosti pri izvrševanju posameznih faz proizvodnega procesa. Vse preveč je še ukoreninjena miselnost — najprej zase, nato za druge. Ker ima TOZD kovačnica vsakomesečne potrebe po določenih fazah proizvodnje (drganje, cinka-nje in toplotna obdelava), lahko trdim, da je dostikrat prav zaradi teh problemov ogrožena izpolnitev planskih obvez. VPRAŠANJE Ali so prodajne cene izdelkov kovačnice na zadovoljivi ravni? Ali predlagate povečanje cen? ODGOVOR V celotnem proizvodnem programu TOZD je polovica grup izdelkov akumulativnih, medtem ko ostala polovica programa kvarno vpliva na poslovno učinkovitost. Znano je, da s plasmajem odkovkov in ročno kovanih verig na trgu ne moremo biti konkurenčni, zato bo treba postopoma te grupe izdelkov opuščati. S povečanjem prodajnih cen za neakumulativne izdelke negativne poslovne situacije ne bi rešili. VPRAŠANJE TOZD kovačnica je manj uspešna kot ostala kovaška industrija na območju SFRJ. Kako stanje popraviti? ODGOVOR Kolikor mi je znano, se celotna jugoslovanska kovaška industrija srečuje s podobnimi problemi kot naša. Bolj ali manj poslovna uspešnost pa se kaže v različnosti programa, finaliza-ciji, monopolnosti produktov ter od organiziranosti delovne organizacije. Eden najvažnejših čini-teljev konkurenčnosti je opremljenost kovačnice. Zato bi morali misliti predvsem na večji učinek, kar pa je le delno mogoče z večjim izkoriščanjem notranjih rezerv. Menim, da je edini izhod v tehnični in tehnološki zasnovi proizvodnega procesa. VPRAŠANJE Kateri so najvažnejši vzroki zastojev proizvodnje? ODGOVOR Ena najpomembnejših funkcij v celotnem proizvodnem projektu je prav gotovo priprava proizvodnje. Če ta funkcija ne deluje v vseh svojih podfunkcijah, vzročno vpliva, da se proizvodni proces odvija neorganizirano, z nenormalnimi zastoji, s povečanimi izdelavnim stroški, z znižanjem produktivnosti in podobno. Službe bodo morale v bodoče nositi delež odgovornosti za ne-izvršene planske naloge, kakor tudi za nastale negativne poslovne rezultate TOZD. Te in podobne zahteve bomo vključili v samoupravni sporazum med TOZD in DSSS. VPRAŠANJE Kakšni so problemi v zvezi z delovno silo? ODGOVOR Na to vprašanje bi morala odgovoriti kadrovska funkcija. Že mnogokrat smo razpravljali, kaj storiti, da ta pereč problem čimprej rešimo. Imamo kvalitetno kadrovsko zasedbo, vendar ni dovolj, da se pri sprejemu novih sodelavcev opravi le rutinske teste. Odgovorni bi morali opravljati še vrsto drugih nalog, npr. analizo počutja sodelavcev pri opravljanju delovnih nalog, ali so sodelavci pravilno določeni za opravljanje dela in podobno. Ko zelo radi in pogostokrat govorimo o produktivnosti dela, pa najraje pozabljamo, da je človek v proizvodnem procesu najpomembnejši. Zato bi morali sodelavce zainte- resirati za nenehno izobraževanje na področju tehničnih ved. V naši TOZD je močno prisotna fluktuacija, kar vpliva na slabši učinek izkoriščanja osnovnih sredstev. Temu so prav gotovo vzrok tudi slabi delovni pogoji, če bomo hoteli stanje normali- zirati, bo potrebno čimbolj avtomatizirati proizvodni proces. VPRAŠANJE Kot vodja TOZD ste nosilec naloge po Akcijskem programu za uresničevanje Zakona o združenem delu. Ali boste svojo nalogo lahko do roka izpolnili? ODGOVOR Naloga po Akcijskem programu za uresničevanje ZZD je skupna, zato ne morem jamčiti, da bo izpeljana do roka. Menim, da je dolžnost nas vseh, da intenzivneje delujemo pri uresničevanju danih nalog. VPRAŠANJE Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da je samoupravna organiziranost v TOZD kovačnica najbolj živa in da je samoupravna aktivnost kovačnice zelo odmevala tudi v ostalih organih in službah delovne organizacije. Kakšno je vaše mnenje o tem, v čem so še pomanjkljivosti, kakšna je vloga posameznikov in kakšne so vaše zasluge za omenjeno aktivnost? ODGOVOR Res je, da smo že v začetni zasnovani samoupravni organiziranosti delovali zelo aktivno in da smo vseskozi povezovali naše operativno delo s samoupravnimi dolžnostmi. S takšnim delovanjem je rasilo zaupanje sodelavcev, ki so vse bolj ustvarjalno delovali na vseh področjih naše samoupravne organiziranosti. Uspeh ni izostal, kar priča, da so naši delovni ljudje v svoji samoupravni razgledanosti in pripadnosti vplivali na celotni samoupravni razvoj v delovni organizaciji. V samoupravnem procesu posameznik ne pomeni dosti, zato se uspeh kaže predvsem zaradi kolektivne tvornosti mišljenj vseh pozitivnih sil v TOZD. Če globlje razmišljamo, ugotovimo, da je še vrsta nerešenih vprašanj, kar kvarno vpliva na še bolj aktivno samoupravno delovanje. VPRAŠANJE Nasprotno samoupravni aktivnosti pa po razpoložljivih podatkih ugotavljamo relativno visoko stopnjo disciplinskih prekrškov v vaši temeljni organizaciji. Zakaj je po vašem mnenju stanje takšno? Je morda vzrok tudi v tem, da bolj dosledno prijavljate disciplinske prekrške in rešujete nedisciplino? Imate morda kakšen predlog, da bi delovno disciplino v temeljni organizaciji in celi delovni organizaciji lahko še izboljšali? ODGOVOR Ko razpravljamo o disciplini v našem TOZD, ne moremo mimo dejstev, da so nedisciplinirani le posamezniki, predvsem tisti, ki so nagnjeni k fluktuaci-ji in tisti, ki imajo izredno slabe delovne navade. Lahko trdim, da je večina sodelavcev discipliniranih, kar pričajo pogoste razprave in ukrepi nasproti tistim sodelavcem, ki krnijo ugled našega kolektiva. (Nadaljevanje na 4. str.) Širina in temeljitost Odgovori na vprašanja (Nadaljevanje s 3. strani) Kako izboljšati disciplino v TO in DO? O tem smo že dostikrat razpravljali. Menim, da je to velika naloga ne le vodilnih, pač pa prav vsakega člana kolektiva. Pričeti bi morali pri neproizvodnih sodelavcih, torej tam, kjer se delo ne da meriti. Prav ti bi morali biti za vzgled sodelavcem pri strojih. Nadaljnji korak bi moral biti po mojem mnenju usmerjen v motiviranje pri izvrševanju de- lovnih nalog, torej na osnovi realno zasnovane stimulacije. Znano je, da so sodelavci, ki so pravilno stimulirani, istočasno izredno disciplinirani. Zopet je to naloga kadrovske funkcije. V DO imamo zelo draga osnovna sredstva za delo, ki so izredno slabo izkoriščena prav zaradi nezainteresiranosti neposrednih proizvajalcev. Torej je ključ odprave nediscipliniranosti v naši TO in DO prav v stimulaciji. Uredništvo Kadrovske spremembe (oktober) NOVOSPREJETI Tehnični sektor: Vukovič Strahinja TOZD Vzdrževanje: čuden Silvo, Stržinar Franc TOZD Verigama: Masnec Ivan, Sukalo Milan TOZD Kovačnica: Botonjič Rezak, Urevc Simon, Čuden Maja TOZD IO: Lapuh Nikolaj ODŠLI TOZD Orodjarna: Polajnar Darko TOZD Vzdrževanje: Pretnar Simon, Vrhunc Jože, Karupovič Dedo TOZD Verigama: Mučič Nikola TOZD Kovačnica: Ostojič Ranko, Repaši Ištvan, Nučič Janez TOZD Sidrne verige: Kranjc Anica POROČILI SO SE Tehnični sektor: Piber Leopold TOZD Vijakarna: Pristavec Branko Komercialni sektor: Ferjan Dane TOZD Orodjarna: Ikanovič Ikmeta, Dežman Janez TOZD Verigama: Samac Persa TOZD Vzdrževanje: Beravs Jakob RODILI SO SE Stoje Dragu iz tehničnega sektorja, sin Domen Bobič Janezu iz TOZD Vzdrževanje, sin Aleš Antonič Marjanu iz komercialnega sektorja, sin Miha Neopravičeni izostanki v oktobru 1977 TOZD vijakarna: Duvnjak Ante 3 dni, Miosavljevič Stanko, Zupan Andrej in Bizjak Milan po 1 dan. TOZD verigama: Garibovič Esad, Dežman Anton in Zemljič Martin po 1 dan. TOZD kovačnica: Lotrič Milan 10 dni, Resman Smiljan 2 dni, Rosič Halid, Trivič Miroslav, Šipelj Albin, Mitrovič Velinka, Gracelj Janez, Fišar Anton, Drekonja Bogdan, žagar Bogdan, Prešeren Ljubo in Šabič Ferid po 1 dan. TOZD sidrne verige: Kapič Mujaga 2 dni, Vovčak Franc in Marjanovič Dušan po 1 dan. Iz kadrovske evidence Nesreče pri delu V oktobru 1977 se je ponesrečilo deset delavcev, lani v istem mesecu pa devet. Poškodovani so bili: Prešeren Franc in Crnkovič Josip — TOZD orodjarna, Ovsenik Franc ml. TOZD vijakarna, Pecalj Trivo — TOZD sidrne verige, Novak Ivan in Samec Joža — TOZD verigama, Resman Smiljan in Bratuša Alojz — TOZD kovačnica, Eniko Janez in Jutriša Milan — TOZD vzdrževanje. S V D Starostno upokojen Tovariš MULEJ MIRKO je bil zaposlen v naši delovni organizaciji od 12. septembra 1946. Povsod, kjer je delal, je bil marljiv delavec, vesten delovodja, ter dosleden borec za pravičnost. Vseskozi je bil aktiven in dober politični delavec in mnogo prispeval k razvoju delavskega samoupravljanja. Opravljal je razne vodilne funkcije v političnih organizacijah in samoupravnih organih. Mirko je s svojim delom povsod krepil voljo do dela, ter veliko doprinesel razvoju naše delovne organizacije. Kot velikega borca za uresničevanje marksističnih idej ga bomo pogrešali ne le v TOZD kovačnica, ampak tudi v celotni naši delovni organizaciji, kajti manjkalo nam bo njegove vedrine in optimizma pri opravljanju naših nalog. Želimo tovarišu Muleju, da svojo politično aktivnost nadaljuje v naši krajevni skupnosti v Lescah in da svojo zasluženo pokojnino v zadovoljstvu uživa mnogo let. Za vse, kar je doprinesel napredku našega kolektiva, se mu najlepše zahvaljujemo. Mulej Mirko Martin Horvat Invalidsko upokojena Tovarišica RUPAR CILKA je bila v našem kolektivu zaposlena od 7. 9. 1959. V teh 18 letih je opravljala različna dela, nazadnje kot pomočnik skladiščnika orodja. Bolezen, ki jo je po malem nadlegovala celo življenje, se je v zadnjem letu tako poslabšala, da ni mogla več opravljati svojih dolžnosti, zato je bila invahdsko upokojena. Pri predčasni upokojitvi ji želimo boljšega zdravja, za delovni prispevek kolektivu pa se ji iskreno zahvaljujemo. Kolektiv TOZD vijakama Rupar Cilka Preprečujmo požare — naše geslo V letošnjem letu smo proslavili tri izjemno pomembne jubileje. V ta namen je OGZ Radovljica pripravila številna tekmovanja, predavanja in tečaje s področja požarnega varstva. Za zaključek tekmovanj v okviru teh jubilejev je bila 29. oktobra osrednja proslava v osnovni šoli na Bledu, kjer so vsem tekmovalnim desetinam podelili diplome GZS in ročni gasilni aparat S-9. Naša desetina IGD Veriga se je udeležila tekmovanja v Begunjah 18. septembra in v skupini industrijskih društev — člani nad 30 let — osvojila prvo mesto, zato so zaslužili lepo pohvalo za trud, ki iso ga vložili za tako dobro uvrstitev. Za nami pa je tudi letošnji teden požarne varnosti, ki je trajal od 23. do 29. oktobra pod znanim geslom »Preprečujmo požare«. Vsa dejavnost ob tednu požarne varnosti ima namen opozarjati na vlogo in pomen preventivne dejavnosti, ki je vsakodnevna naloga gasilskih organizacij, kakor tudi krajanov in delavcev v OZD. V naši delovni organizaciji smo ob tednu požarne varnosti izvedb distribucijo plakatov, gesel in motivov, v sodelovanju z »Murko« pa uredili izložbo v trgovini. Gasilci so imeli 25. oktobra teoretično poučevanje o nevarnostih pri plinski postaji, IPSEN pečeh in pri črpalkah mazuta v kotlovnici. V petek, 28. oktobra pa so izvedli mokro sektorsko vajo, napad in obrambo verižne kovačnice. Lahko rečeno, da smo v tem jubilejnem letu tudi gasilci prispevali drobec tistega delovnega poleta, ki ga imata ZK in naš dragi jubilant. Drago Stoje Aktiv Zveze borcev Tovarne verig Lesce je imel 12. novembra 1977 svoj redni letni občni zbor. Od 45 članov, kolikor jih ima ta aktiv, se je občnega zbora udeležilo 34 borcev. Navzoči so bili tudi predstavniki občinske zveze borcev, direktor delovne organizacije in predsednik sindikata. Na občnem zboru so pregledali dosedanje delo, si zadali naloge za naprej in izvolili novo vodstvo. Podražitev v zdravstvu pred vrati Osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva je izdelan. Postopek sprejemanja tega dokumenta za uporabnike je še toliko bolj pomemben, saj to med ostalimi novostmi prinaša tudi podražitev zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov v prihodnjem letu. Okvirni rokovnik nekaterih nadaljnjih nalog za dograditev sistema zdravstvenega varstva je objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 7. Sam rokovnik vsebuje najpomembnejše naloge. Pripraviti je potrebno posvete in dogovore z delavci v bazi, ki naj hi omogočili, da ho gradivo za javno razpravo čim bolj kvalitetno pripravljeno. Okvirna razprava o samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih v zdravstvenem varstvu bo potekala približno takole: (navedene so najpo- membnejše razprave, ki so pomembne za združeno delo in krajevne skupnosti). — glavna razprava v združenem delu in KS (vodstva družbenopolitičnih organizacij, delegacije, organi samoupravljanja, kjer je možno tudi zbore delavcev in občanov). Rok za javno razpravo je predviden 22. 11. do 15. 12. 1977. Nosilec te naloge je SZDL, sindikati in zdravstvene skupnosti. — Sprejem sporazuma V skupščinah zdravstvene skupnosti je predviden rok od 21. do 26. 12. Nosilec naloge je občinska in regionalna zdravstvena skupnost. Sporazum naj bi pričel veljati s 1. 1. 1978. V 73. členu je zapisano, da je lista prispevkov porabnikov stroškov zdravstvenega varstva sestavni del tega sporazuma. Uporabniki naj bi v prihodnje stroške zdravstvenega varstva prispevali za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke: — za vsak prvi pregled pri zdravniku-specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni podpisana — 50 din; — za vsak pregled pri zdrav-niku-speeialistu-rentgenologu — 20 din; — za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in institutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno — 30 din; — za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali podredi zdravnik, v zvezi s posebnim primerom zdravljenja — 60 dinarjev; — za zdravilo, pomožni in sanitarni material ob prevzemu v lekarni na recept — 15 din; — za očala, kadar so nujno potrebna predšolskim in šolskim otrokom do 15. leta starosti, šol- ski mladini do 18. leta starosti ter rednim študentom do 26. leta starosti — 40 din; — za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dis. v zvezi s posameznim primerom zdravljenja — 20 din; — za prvi obisk zdravnika na domu, ki je delo opravljal na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev, ker bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more priti sam na pregled v zdravstveno organizacijo združenega dela — 60 din; — za strokovno nego na bolnikovem domu, ki jo odreja zdravnik, pri neprekinjeni negi na največ 30 dni, pri večkratni negi pa za največ 60 dni v koledarskem letu dnevno — 10 din. Našteli smo le nekaj zapisanih uporabnikov v zdravstvenem varstvu, ki jih vsebuje nova lista zdravstvenih prispevkov. Na koncu pa še to pomembno pojasnilo: Če je uporabnik napoten na več pregledov k zdravnikom — specialistom hkrati in zaradi iste bolezni, prispeva k stroškom le za pregled pri prvem zdravniku-specialistu, razen kadar je napoten k zdravniku-specialistu rentgenologu. Vitomir Rems, ing. Tito v anekdotah Ko je bil vrhovni štab v Sandžaku, je Tito poklical k sebi črnogorskega komandanta, sicer pa španskega borca, Peka Dap-čeviča. Med večerjo sta se pogovarjala. Na mizi je bilo nekaj polente, kajmaka in sira. Jedilnega pribora ni bilo. Peku je bilo nerodno, da bi ga zahteval, najbrž pa ga tudi ni, si je mislil, saj bi bil iSicer na mizi. Peko je odlomil košček kruhove skorje in poskušal z njim zajeti polento, ki je bila trdna, da se je skoraj lomila in padala nazaj v skledo. Tito je to opazil in mu ponudil žico. Peku je bilo nerodno in jo ni hotel vzeti, Tito pa mu je vztrajno ponujal naprej, Peko pa jo je prav tako vztrajno odklanjal. »S čim boš jedel ti, tovariš Tito?« »Le jej, Peko, pravkar si prišel, jaz bom kasneje, kajti moram tako ali tako pisati brzojavke.« Peko se je uprl še enkrat, toda Tito mu je potisnil žlico v roko. Prav na večerjo sem moral priti, je preklinjal Peko pri sebi. Nerodno mu je bilo, toda žlico je moral vzeti. Na hitro je stlačil v usta nekaj grižljajev polente, vstal in stopil proti kanti, da bi opral žlico. »Kam greš?« ga ustavi Tito. »Da pomijem žlico«. »Ni treba, jo bom že sam«. In Peko kot izkušen vojak, je obrisal žlico v rob bluze in ponudil Titu, kakor je bil storil le-ta, ko jo je dal njemu. »Tako je prav«, je rekel Tito. Ob priliki svečanega sprejema, ki ga je v New Delhiju Titu v čast priredil pokojni Nehru, je v dvorani, polni povabljencev, ko je bilo razpoloženje na višku, nenadoma zmanjkalo elektrike. Gostitelji so se začeli opravičevati Titu. Bilo jim je nerodno. »Dragi prijatelji,« se je nasmehnil Tito, »res niste mogli storiti nič boljšega, da hi se počutil kot doma. Na to sem se navadil v Beogradu.« Na nekem sprejemu leta 1950 se je namestnik direktorja Zavoda za izdelavo denarja v Beogradu obrnil na Tita brez vsakega opravičila: »Tovariš predsednik, obljubili iste, da boste obiskali naš zavod ... Željno vas pričakujemo ...« Tito se je skušal spomniti obljube: »Da, da...« »Imamo novo tehniko za izdelavo denarja,« je vztrajal namestnik direktorja. »Bilo bi zanimivo, da pridete in vidite... kako na sodoben način tiskamo denar.« Tito mu je odgovoril: »Obiskal vas bom ... takoj ko bo mogoče. Res je zanimivo videti, kako se tiska denar, toda dragi tovariš, zame bi bilo bolj zanimivo, če bi mi pokazali, kateri je najsodobnejši način, da se denar zasluži.« Gorel je kot bakla Prejšnji mesec se je na dvorišču pred elektro delavnico zgodila nenavadna nesreča pri delu. Delavec M. je iz glavnega skladišča prinesel 20 litrov bencina za čiščenje ležajev elektromotorjev. Zaradi varnosti je delavec M. pustil posodo z bencinom pred delavnico. Medtem se je komaj tri metre stran pripravljali sodelavec za elektrovarjenje. let TVL Za čiščenje ležajev je bilo potrebno preliti nekaj bencina v manjšo posodo. Delavec M., ki je prelival bencin, je seveda nehote polil bencin po delovni obleki prav v trenutku, ko je sodelavec P. začel variti. Iskra je odletela v posodo z bencinom, ki se je vžgal, obenem pa se je vžgala tudi delovna obleka na delavcu M. Prizor je bil strašen in ogenj je v trenutku segal do ostrešja elektro delavnice. Delavec se je dobesedno spremenil v gorečo baklo. Prestrašen se je pognal v delavnico, da bi mu sodelavci pomagali, ki so ga presenečeni napodili ven, da se ne bi vžgala še delavnica. Goreči delavec je pribežal spet ven. Prav v tem trenutku sem šel po dvorišču mimo delavnice, hitro sem slekel svojo delovno haljo, jo vrgel na delavca in pogasil ogenj. Enako je ravnal tudi vodja delavnice, ki je pogasil gorečo posodo z bencinom. Preiskava nesreče je pokazala, da sta delavec, ki se je pripravljal za varjenje in delavec, ki je pretakal bencin, podcenjevala varnostne ukrepe pri opravljanju dela. Zahvaljujoč hitri intervenciji delavec ni utrpel hujših posledic zaradi opekline. Opisani primer naj bo resno opozorilo vsem, da je le treba dosledno izvajati vse ukrepe o varstvu pri delu, da se take in podobne nesreče ne bodo dogajale. Vitomir Rems, varn. ing. Stroj veteran Stroj za izdelavo drobnejših dimenzij zakovic, ki še danes uspešno obratuje v naši vijakarni, je po spominskih izročilih delavcev, nabavljen med prvo svetovno vojno, nekako okoli leta 1917 v Švici. Do leta 1949 je obratoval v Mariboru, od takrat naprej pa v TVL. Zahvaljujoč pridnim rokam naših delavcev, ki pri stroju delajo in vzdrževalcev, je še vedno v dobrem stanju in čeprav obratuje že preko 60 let, nihče ne pomišlja, da bi ga upokojili. Ali veste? — da pride v ZDA na vsakih 1000 prebivalcev 500 televizorjev in 720 radioaparatov, medtem ko je v azijskih, afriških in latinsko-ame-riških državah manj kot 20 televizorjev in 50 radijskih sprejemnikov na 1000 prebivalcev. Ugotavljajo, da so tudi v drugih za človeško življenje še bolj potrebnih stvareh, razlike še večje; — da še danes iz Afrike v Afriko telefonirajo s posredovanjem telef onskih central v Londonu, Parizu, Bruslju, Lizboni... To je žalostna dediščina kolonialnih režimov; — da v Latinski Ameriki umre vsak dan zaradi lakote okoli 2000 ljudi; —da bo v letu 1978 zgrajen plinovod skozi našo občino proti Jesenicam, v srednjeročnem planu (do leta 1980) občine pa ni predvidenih nobenih priključkov na to omrežje na območju občine. Na predlog družbenopolitičnih organizacij občine bo o tem razpravljal izvršni svet OS, ki bo moral ustrezno ukrepati; — da je v Sloveniji okoli 80.000 alkoholikov, ki imajo v povprečju dva meseca bolniškega dopusta na leto, kar je 2,5-krat več kot bolujejo nealkoholiki. Alkoholiki so večkrat povzročitelji prometnih nesreč, obratnih nezgod, pretepov, prepirov in drugih nevšečnosti, ki imajo za posledico veliko materialno in drugo škodo za gospodarstvo in družbo sploh. Življenjska doba alkoholikov je v povprečju 52 let, medtem ko je pri nealkoholikih preko 65 let. — da v francoski ladjedelnici Chantiers de 1’Atlantigne potekajo zaključna dela na izgradnji velikanskega tankerja »Piere Guililaumat« z nosilnostjo 554.000 ton, ki je dolg 414 metrov. — 'da bodo letos asfaltirali cesto od Bistrice pri Tržiču do Zadnje vasi, naslednje leto pa je na vrsti asfaltiranje še preostalega dela od Zadnje vasi od Begunj. — da bomo iz letos pridelane sladkorne pese v Jugoslaviji pridobili okoli 700.000 ton sladkorja, kar bo zadostovalo za domače potrebe in sladkorja ne bo več potrebno uvažati. — da je eden od petih na Gorenjskem še živečih udeležencev velike oktobrske revolucije leta 1917 v Rusiji, naš občan Franc Mežek-štefan iz Slatine pod Gorami. — da bo morala občinska skupščina v Radovljici na zahtevo občanov in komisije za varstvo okolja odločati o prepovedi lokacije tekmovalne steze za motokros po vasjo Lesce. — da bodo v letu 1987 adaptirali depandanso Jadran, nadzidali hotel Jelovico in dozidali hotel Lovec na Bledu. S tem bodo turistične zmogljivosti na Bledu povečali za nadaljnjih 256 postelj. Naša obramba Poleg predavanj, seminarjev in vaj je pouk za obrambo usposabljanje prebivalstva možno uspešno dopolniti z revijo NAŠA OBRAMBA. Vsebina te pestre in slikovite revije je povsem usklajena z ustreznimi programi obrambnega pouka in izobraževanja prebivalstva. Prednost revije NAŠA OBRAMBA je tudi v tem, da izhaja mesečno in tako vzdržuje stalne stike z bralci, ima veliko naklado — 100.000 izvodov — in daje možnost za individualno obrambo usposabljanja naročnikov in njihovih družinskih članov. Ta revija letno prinaša okoli 2500 tipkanih strani najrazličnejšega in zelo zanimivega gradiva, je dober pripomoček za rezervne vojaške starešine, v zadnjem času pa tudi za pripadnike teritorialne obrambe in milice. Letna naročnina je 100 din, posamezni izvod pa 10 din. I NAŠO OBRAMBO NAJ IMA VSAKA DRUŽINA! Uspešna komunalna dejavnost v Lescah Leto se nagiba h koncu in z njim gradbena sezona. Zato je prav, da se seznanimo o poteku del in finančni situaciji. V letu 1976 je odbor opravil predvsem obsežna pripravljalna dela. Tako so bili pripravljeni načrti kanalizacije, pridobljena ustrezna dovoljenja in predračuni ter sklenjene kreditne in gradbene pogodbe. Obsežno delo je bilo zaključeno z izbiro izvajalca »Cestno podjetje Kranj« za kanalizacijska Sin asfaltna dela. Zaradi dobrih priprav so bili že zgodaj spomladi dani pogoji za pričetek gradbenih del. KANALIZALICIJA V Lescah je program kanalizacije skoraj v celoti realiziran. Izvedenih je več del, kot je bilo ob razpisu referenduma predvi- let TVL deno. Zgrajena je bila kanalizacija v zahodnem delu Lesc, za progo. Če ne bi izvedli te dodatne kanalizacije, bi bila položena asfalta nesmiselna. Kanalizacija na Studenčicah je po vasi, s sodelovanjem krajanov in njihovim prostovoljnim delom, zaključena. Ureditev glavnega kanala pa je odvisna od ureditve kanalizacije v Poljčah. Po podpisani pogodbi bi morali biti [generalni načrti izdelani do konca tega leta. Čeprav to delo ni bilo z referendumom predvideno, se člani odbora trudijo pridobiti potrebna sredstva za ureditev glavnega kanala v Studenčicah. Kanalizacija v Hrašah in Hleb-cah še ni zgrajena. Po programu so bile predvidene provizorične rešitve. Po mnogih posvetih s strokovnjaki pa so se člani odbora odločili za izdelavo strokovnih načrtov, ki bodo po pogodbi s projektanti izdelani do konca leta 1977. Predvidena je veliko boljša, vendar zato dražja izvedba kanalizacije. Ker v Hlebcah in Hrašah do sedaj še ni bilo nare- jenega nič, si je odbor postavil kot prvo nalogo v naslednjem letu izdelavo kanalizacije v teh dveh vaseh. ASFALTIRANJE Asfaltiranje je zaključeno na vsem zahodnem delu Lesc za progo, na Trati in v »Dahavu«; asfaltirana je Ftažgarjeva ulica, delno Begunjska ulica, križišče pred šolo, Studenčice, Dacarjeva ulica in pa nekateri slepi odcepi v Lescah. Poleg asfaltnih del je bilo urejenih tudi nekaj pločnikov. Da pločniki v Lescah niso bili vsi urejeni, je krivda na neurejenem zemljiško-lastniškem vprašanju (pločnik od Žita do železniške postaje in pločnik od Murke do križišča na Bled). Pločnik od Majdneka do Kapusa pa bo urejen takoj zatem, ko bo urejena kanalizacija na tem predelu. Ta del kanalizacije ni bil v programu in predstavlja razširitev srednjeročnega programa. Finančna sredstva so bila pridobljena od Komunalne interesne skupnosti. Za razširitev križišča pred Verigo potekajo razgovori s Tovarno verig, Žitom, Murko, upravnim organom SOb Radovljica, Komunalno interesno skupnostjo ta Republiško skupnostjo za ceste. Ostala asfaltna dela, ki so v srednjeročnem programu bila predvidena ta še ne izvedena, bodo realizirana takoj, ko bodo urejena vsa dela na teh cestah (urejeno zemljiško lastništvo za hkratno ureditev pločnikov; cesto na Vrtačo bo uredila Veriga; Rožna ulica čaka zaradi dokončne ureditve kanalizacije; Šobče-va ulica od Prešerna do Hribarja ni asfaltirana zaradi gradnje, ki jo izvaja Veriga; Begunjska ulica bo asfaltirana, ko bodo zaključene gradnje privatnih hiš na tem področju). Asfaltiranje v Hrašah in Hlebcah se bo izvedlo prihodnje leto, ko bo zgrajena kanalizacija. RAZSVETLJAVA Že leta 1976 je bila izvedena razsvetljava na Trati, pri financiranju pa so sodelovali prebivalci tega dela Lesc. V Studenčicah je razsvetljava dokončno urejena. Odboru je uspelo doseči sporazum z Elektro Žirovnica za napeljavo razsvetljave v Studenčicah, brez finančne udeležbe KS Lesce. Prebivalci Savske in dela Finž-garjeve ulice so s prostovoljnim Skozi mikroelektroniko gre pot do razvitih delom opravili okoli 620 ori zemeljskih del, iz sredstev srednjeročnega programa so bila izvedena le elektro-instalacijska dela ta material. Tako svetilke na Savski ta Finžgar j evi ulici že svetijo, nekaj, ob Verigi, pa jih še bo. Tudi v Hrašah ta Hlebcah bo postavljenih še nekaj svetilk. Za vsa komunalna dela, predvidena s srednjeročnim programom so bila planirana sredstva v višini 11,251.000 din. Ta znesek znaša danes zaradi razširitve programa ta podražitve prek 13 milijonov novih din. Dela, ki smo jih navedli ta so bila izvedena, so po stanju 31. 10. 1977 vredna 6,365.000 din. Od začetka doteka-nja sredstev pa do konca oktobra je bilo nakazanih na račun srednjeročnega programa 5 milijonov 444 tisoč din. Razen prispevka od obrtnikov in prispevka graditeljev hiš, finančna sredstva redno dotekajo. Ciani odbora za izvedbo srednjeročnega programa si prizadevajo dosledno izvršiti vse naloge, ki so bile ob referendumu predvidene. Zavedajo se, da bodo le tako lahko opravičili zaupanje krajanov, ki so ise z referendumom odločili za samoprispevek in pa zaupanje Turističnega društva Lesce, ki je s svojim sodelovanjem v veliki meri omogočilo postavitev in izvedbo tako obsežnega programa. Komisija za informacije pri odboru za izvedbo srednjeročnega programa v KS Lesce Srednjeročni načrt gospodarskega in družbenopolitičnega razvoja naše republike daje veliko prednost razvoju mikroelektronike, področju, kateremu poskušajo vsi razviti v čim krajšem času iztrgati čim več skrivnosti. V ta prizadevanja se vključuje tudi IJS. Skupno s strokovnjaki Elektrofakultete, Instituta za elektroniko in vakuumsko tehniko in Iskre uresničujejo 2 velika projekta, in sicer »Mikroelektronika« in »profesionalizacija elementa za elektroniko«. Na področju miniaturizacije elektronskih elementov in mikroelektronike smo našo aktivnost usmerili k specialnim vezjem, izdelanim po tehnologijah debelo-plastne in tankoplastne tehnike nanašanja pasivnih in aktivnih elementov. Z delom teh raziskav smo se aktivno vključili v proizvodnjo. V skupnem laboratoriju, ki sta ga opremila IJS in ISKRA, razvijamo številne nove izdelke in celo proizvajamo manjše poskusne serije. Prototipi, preizkušeni v laboratoriju, prehajajo v proizvodnjo v Iskrini tovarni Uporov v Šentjerneju. Laboratorij za keramiko sodeluje z več tozdi ISKRE iz branže elementi. S tovarno tehnične keramike v Vižmarjih razvijamo telesca za upore; sodelujemo pri razvoju kondenzatorjev s tovarnama v Žužemberku in Stegnah. Za tovarni feritov ta magnetov v Stegnah pa razvijamo različne tipe keramičnih in kovinskih magnetov. Sodelavci laboratorija za keramiko ne razvijajo le elektronskih materialov in elementov, ampak tudi druge visokotempe-raturne materiale. Tako npr. razvijajo trde materiale za obdelavo v strojni industriji in materiale, obstojne v korozivni sredini pri visokih temperaturah, kar je posebno pomembno v kemijski industriji. Pri razvoju novih materialov so posebno pomembne metode kontrole. V institutu se v zadnjem času rojeva center za mi-krostrukturne raziskave, ki že razpolaga z nekaterimi kakovostnimi aparaturami in že danes predstavlja instrumentalno in kadrovsko osnovo za nadaljnje zahtevne raziskave, ki bodo koristile med drugim tudi industriji cementa in jeklarnam. Institut Jožef Stefan Ljubljana ZAHVALI Vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Orodjarna se najlepše zahvaljujem za lepa darila, ki sem jih dobil v spomin ob moji upokojitvi. Tudi tovarišu Meršolu najlepša hvala za članek v tovarniškem glasilu VERIGA, v katerem je prikazal življenjsko dobo, ki sem jo preživel v TVL. Ravno tako hvala tov. Karlu Javoriču, Janku Kendi in Cilki Brus, ki so me obiskali na domu kot zastopniki TOZD Orodjarna. Vsem želim še mnogo uspehov v nadaljnjem delu. Štefan Dominko Osnovni organizaciji sindikata TOZD Verigama se zahvaljujem za denarno pomoč, ki sem jo dobil v času bolovanja zaradi nesreče pri delu. Zdravko Klavora 4553... (nadaljevanje) Človek se venomer sprašuje, kako ljudje vedo, kaj delati, da ne pride do obče zmešnjave. Tik poleg pristanišča stojijo hoteli s točno odmerjenimi privatnimi plažami, kjer se ljudje gnetejo kot sardine in kopljejo v Umazanem morju. To je bil prvi stik z italijanskim turizmom ta na srečo ne zadnji. Kajti če bi bila vsa italijanska obala podobna genovski, bi bil položaj Italije na mednarodnem turističnem trgu kaj klavrn. Pa ni. Kajti nedaleč od Genove se prične Costa del Fiori, prava mondena turistična obala s sredozemskimi parki, zelenimi drevoredi, izredno lepo urejenimi plažami, belimi marmornatimi vilami ter velikimi hoteli. Človek, ki potuje ob tej obali ta skozi to bogastvo z le nekaj »jurji« v žepu, se hu-dimano slabo počuti. »Če nam je že vse to nedosegljivo, vsaj poslikajmo«, smo si 'dejali ta posneli okoli 40 izrednih diapozitivov, kjer pride do izraza vsa lepota Rožnate obale. Po polžje smo se prima j ali v San Remo ta se utaborili prav sredi mesta na jeziku zemlje, ki je (prazen) molel v morje. Bili smo ponosni na 'izredno lokacijo in prepričani, da bomo odlično spali. Pa nismo. Velik šotor poleg nas je bil namreč cirkus, v katerem so »zganjali cirkus« do dveh zjutraj. Tako smo se šli »miksal igro«: »oni« so razgrajali, mi pa smo se penili. Na srečo smo dodobra izkoristili ostalih nekaj mirnih uric ta se, začuda, spočiti prismejali iz šotora, mežikaj e v vroče avgustovsko sonce, postavljeno že prav visoko na nebo. Dejstvo, da smo prespali pol dneva, nas ni vznemirjalo, ampak smo se znašli in združili zajtrk s kosilom. Ker smo bili že siti sanrem-skega vrveža in italijanske glasnosti, smo se odločili nadaljevati pot. Pa nismo prišli daleč. Neznosna vročina nas je prisilila, da smo se ustavili ta poskakali v nekoliko mrzlo, a dokaj čisto morje. Pot smo nadaljevali šele proti večeru, Židane volje in že čisto dopustniško razpoloženi. Vzdušje je kvarilo edinole spoznanje, da smo zapravili že precej več cvenka, kot smo nameravali. Vendar nas to ni preveč res- no skrbelo, saj smo se zanašali na..., na ne vem kaj, če predpostavimo, da so čudeži v Evropi že nekaj desetletij nazaj zelo redki. Ažurna obala je izredno lepa. Občudovali smo jo, ko smo se vozili proti Monte Carlu in Monacai. Pred tem smo prečkali ita-lijansko-francosko mejo, kjer smo v polomljeni francoščini carinikom poskušali dopovedati, iz katerega jugoslovanskega kraja smo ta zakaj imamo avto čisto popisan. Povedali smo jim nekaj obrabljenih vicev in pripravili smo jih k prisrčnemu smehu, čeprav še danes ne vemo, ali so se smejali našim šalam ali naši francoščini. Do Monaca smo se pripeljali po super avtocesti, stari le nekaj let, ki pelje nekoliko v notranjosti ob vsej obali prav do Marseilla. Obala se precej strmo spušča k morju in le ozek pas tik ob vodi je naseljen. Podobno je zgrajen tudi Monaco, ki se gnete in stiska med morjem in hribi. Z avtoceste pelje lepa cesta v center kneževine. Preden se spusti k morju, se popotniku odpre čudovita panorama mesta, ki leži pod njegovimi nogami kot na dlani. Navduševali smo se nad izrednim okusom Monačanov, ki so si svojo kneževino uredili kot v pravljici. Izredno lepi subtropski parki, kjer palme niso redka drevesa, rož pa je sploh na pretek, skladno dopolnjujejo prostor med mogočnimi, a vseeno gracioznimi dvorci, muzeji, vilami, igralnicami in luksusnimi hoteli. Zlahka je opaziti, da se tu zbira evropska denarna smetana, saj je rolls roycev kot pri nas »fickov«, cene pa so več kot zasoljene. Iz izložb kukajo prelepa [Oblačila, tudi po petsto rdečih kos, juvelirjii pa prodajajo milijone vreden nakit. Ob robovih pločnikov so parkirani športni avtomobili, ob katerih ti zastaja dih in tisoč kubična motoma kolesa kot naj hvaležnejša snov za burjenje fantazije. Bogastvo povsod, kamor pogledaš. Pa vendar si ga nismo poželeli. Ne vem zakaj, ampak zeleni gozdovi pri nas doma so nam še vedno ljubši kot uniformiranost, urbaniziranost ter prevelika ležernost in včasih celo zlaganost »visokega« sveta, kar Monaco vsekakor je. Aparat je škljocnil desetkrat, morda dvajsetkrat in ujel nekaj lepih pejsažev ta zanimivih scen kot spomin na čas, ko smo se sprehajali po najbolj slavnem evropskem turističnem centru in se šli bogataše. A omejen čas in želja videti še več in še kaj novega sta nas silila zapustiti prelepi Monaco in že smo bili na poti v Nico, prav tako znano ta lepo francosko turistično metropolo, kamor smo se pripeljali v poznem popoldnevu. Najprej smo se oskrbeli z vsem potrebnim za obilno večerjo, potem pa smo si šli ogledovat mesto. Nica ni dosti drugačna kot Monaco, vsaj kar se bogate, celo razkošne arhitekture tiče. Tudi tu srečaš ogromno »bogatih stricev« z luksusnimi avtomobili ta jahtami, ki jih je bilo toliko, da bi skoraj verjel, da ima vsak dve. Prepolne plaže kljub gomazenju nagih teles nudijo vsaj nekoliko privatnosti, saj so zgrajene tako, da so razdeljene na manjše prostorčke, ločene z nizkimi kamnitimi ali betonskimi zidovi. Morje je bilo zelo čisto, čeprav nekoliko hladnejše, kot smo ga vajeni pri nas. V vodi smo se odlično počutili, verjetno tudi zato, ker tam nii bilo videti, kdo je bogat in kdo reven. Upal bi si trditi, da smo mi »revni« plavali precej bolje kot z maščobo obloženi »bogati«, ki so se raje držali na obali, kjer so razkazovali svojo bogato »kopalno« opremo — od sončnih ščitnikov preko najdragocenejših aparatov do privatnih hladilnikov, polnih osvežilnih pijač vseh vrst. S. Cotelj Jugoslovanska smer v iranskih gorah Šport OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V STRELJANJU Ko se z Zelotom ob petih zjutraj odpraviva iz prostornega bivaka na Sarchalu (3600 m), naju zunaj sprejme ledeno mrzel veter. Na nebu se še bleščijo zadnje zvezde, na vzhodu pa se obzorje že spreminja v krvavo rdečo jutranjo zarjo. Pospešiva korak, kolikor moreva, da nama kri prične hitreje krožiti po telesu in kmalu začutiva v sebi prijetno toploto. S poti zavijeva na ledenik, ki priteka izpod Alam-Kuha. S 4850 metri je najvišji vrh te gorske skupine in se po njem tudi imenuje. Vendar ledenik pod seboj le slutiva oziroma slišiva žuborenje ledeniških potokov, ki se pretakajo v notranjosti ledenih mas, medtem ko je površje ledenika pokrito z debelo plastjo narahlo naloženega kamenja. Po dveh urah utrudljivega in sem pa tja tudi nevarnega poskakovanja po majavih blokih končno stopiva na gladko ledeno površino. V globokem potoku si v čutaro natočiva ledeno mrzlo snežnico. Nad nama se dviguje severna stena Siah Sanga (4603 m), ki se proti zahodu nadaljuje v steno Shak-haka (4750 m) in naprej v severno steno Alam-Kuha. Stena, v katero je pravkar posijalo sonce, je na prvi pogled zanimiva in lepa. Zob časa in naravni pojavi so iz nje naredili pravcati črno-beli mozaik. Skala v njej je namreč skoraj črna, kontrast pa ji dajejo številni skalni odlomi povsem bele barve in tanki ledeni jeziki, ki se kot pajčevine raztezajo na vse strani. Kot alpinistični cilj pa je podoba stene precej manj prijazna. Skalovje je skrajno krušljivo in razmajano, kar pomeni veliko nevarnost za vsakogar, ki se podaja vanjo. V celoti daje stena vtis velikega podirajočega se zidu. Sonce je pravkar posijalo tudi v podnožje stene. Vzpenjava se po ledenem pobočju, nad katerim se vije proti vrhu ozek leden žleb. Ko prestopiva krajno poč, pričneva s plezanjem. Zelo si uredi stojišče v zavetju zajetnega previsa, sam pa prečim nekaj metrov desno v žleb, splezam čez strm leden slap in nato po položnem terenu dosežem prvo stojišče. Medtem ko skušam zabiti kak dober klin, prifrči po žlebu nekaj manjših kamnov, ki pa jih zaenkrat še ne vzamem preveč resno. V naslednjem raztežaju prileti navzdol že nekaj več primerkov kamenja, vendar še vedno ostajava optimistično razpoložena. V četrtem raztežaju, kjer žleb postane ožji, je konec najine brezbrižnosti. Mimo naju leti že kamenje omembe vredne velikosti, ki nama pričenja počasi rahljati vsemogočno samozavest, s katero sva še pred slabo uro vstopala v steno. Postane nama jasno, da odslej ne bo več šale niti užitkov, ostaja nama samo še borba, borba za golo življenje, ki jo za vsako ceno morava dobiti. Toda kako priti cel iz te odurne podirajoče se stene, ki nama ne pusti, da bi se premaknila brez tveganja niti za meter. Ne skušava najti odgovorov na vsa vprašanja in na pomisleke, ki nama trenutno rojijo po glavi. Nadaljujeva tvegano igro. Počakam, da se kanonada nekoliko umiri, nakar se z vso hitrostjo, ki jo zmorem, poženem navzgor. Kamenje spet prižvižga po žlebu. Stisnem se k steni in pričakujem usodni udarec. Nekaj topih udarcev po čeladi in ramenih ter nekaj neskončno dolgih trenutkov strahu, nakar se lahko vzravnam in nadaljujem s plezanjem. Na srečo dosežem polico, po kateri se lahko umaknem iz žlebu v desno, kjer si uredim varno stojišče. Kakšno udobje. Od tu lahko brezskrbno opazujem kamnite izstrelke, ki tokrat zadevajo prijatelja pod menoj, vendar tudi on pride do stojišča brez resnejše poškodbe. Naslednji raztežaj se postavi močno pokonci. Led postaja vse slabši, pod udarci cepina se lomi v velikih luskah. Težavno plezanje me tako prevzame, da pozabim na nevarnost, ki mi preti. Navpičen leden skok me nikakor noče spustiti preko. Pod vsakim udarcem cepina ledena površina poči in mimo mene zdrsi ledeni odkrušek. Počasi se mi le uspe dvigniti za dober meter, toda znajdem se v še bolj kočljivem položaju. S konicami derez stojim v krhkem ledu, medtem ko se mi pri vsakem udarcu cepina lomijo ledene luske in mi grozijo, da mi noge spodbijejo z negotovega položaja. V tem trenutku me po levi strani oplazi za glavo velik kamen, toda vse skupaj se konča tako bliskovito, da se nimam časa niti pošteno ustrašiti. Šele čez nekaj trenutkov se mi noge prično tresti, od strahu in napora hkrati. Jasno mi je, da moram čimprej izplezati iz tega položaja. Nad seboj spet zaslišim ropotanje kamenja, ki se mi hitro približuje. Če mi v naslednjem trenutku ne uspe izplezati do stojišča, bo po meni, mislim sam pri sebi. Telo se mi podzavestno napne do zadnje mišice in se z vso močjo, ki jo zmore, požene kvišku. Po nekaj metrih, za katere še danes ne vem, kako sem jih zmogel, dosežem majhno poličko na desni strani žlebu. Nove in nove pošiljke kamenja stalno rožljajo navzdol. Želo je hitro pri meni. Pripravi se za vodstvo v naslednjem raztežaju, ki bo eden najbolj tveganih doslej, kajti na vrhu bo treba z desne prečiti na levo stran žlebu. Želo pleza po skrajni desni strani, ki je v tem delu sorazmerno varna pred za-padnim kamenjem. Med nama je razvite že trideset metrov vrvi, v vsaki pa tiči le ne slab klin, ki je bolj za moralo kot za kakšno pametno varovanje. Želo je že na mestu, kjer mora prečiti na drugo stran. Rad bi spravil v skalo vsaj še en klin. Pol ure išče primerno razpoko. Pol ure vzdihuje, preklinja in prosi, toda skalovje okrog njega je neusmiljeno, ne nudi niti najmanjše možnosti za dober klin. Kot vse kaže, nama je danes usojeno tvegati do skrajnosti, želo počaka, da se ropotanje kamenja utiša, globoko zajame sapo in se urno požene navzgor. Preko ledenega skoka doseže varno stojišče na drugi strani. Ko tudi sam dosežem njegovo stojišče, se mi odpre pogled v »pekel«. Žleb tukaj zavije močno desno, se položi in je skoraj kopen. Skalovje v njem in nad njim je živo rdeče barve, krušljivost pa bi lahko primerjal kvečjemu s kakšnim kamnolomom. Na dnu je naložena debela plast šodra, med katerim se vije »lep potoček«. žleb se končuje sto metrov više na robu stene, od koder se v enakomernih presledkih posipa naloženo kamenje. Ko si podrobno ogledava teren nad seboj, vidiva, da edina pot, po kateri lahko doseževa rob stene, vodi skozi »pekel«. S tesnobo v srcih se podava vanj. Kmalu se znajdeva sredi silovitega »obstreljevanja«. Toča kamenja je tako gosta, da se mui-kava le večjim primerkom. Čez eno uro sediva na vetrovnem grebenu. Ostaneva brez besed. Ko si čez nekaj časa opomoreva od prestanega strahu, se naju poloti nepopisno navdušenje. Ker imava pred seboj še polovico dneva, se odločiva še za vzpon na Alam-Kuh. Nekaj »ropotije« pustiva kar na mestu, kjer sva izplezala in po grebenu preko Shakhaka v slabih dveh urah doseževa vrh Alam-Kuha. Daleč pod seboj opaziva bivak. Danes naju čaka še dolg in naporen sestop. OPOMBA: Opisan je prvenstveni vzpon preko severne stene Siah-Sanga (4603 m). Smer sva imenovala »Jugoslovanski kulu-ar«, višina 400 metrov, težavnost: kombinacija — led 45—60» skala III, objektivno nevarno, čas plezanja: 4 ure. Drugi vzpon je prečenje grebena Siah Sang — Shakhak — Alam-Kuh. Težavnost: II. Plezala Željko Perko (AO Tržič) in Zvone Andrejčič (AO Radovljica) Zvone Andrejčič 22. oktobra je bilo v kulturnem domu v Podnartu pod pokroviteljstvom ObSS in ZTKO Radovljica ter v organizaciji strelske družine Stane Žagar Podnart občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 152 tekmovalcev iz 30 osnovnih organizacij sindikata občine Radovljica. Med nastopajočimi je bilo tudi 13 predstavnikov in 2 predstavnici Verige. Vsak strelec oziroma strelka je imel na voljo pet poskusnih strelov in 20 strelov za tekmovanje. Naša ekipa je nastopila s precejšnjimi upi na uspeh, saj smo na lanskem tekmovanju zasedli prvo mesto. Računali smo tudi, da se bomo prav s tekmovanjem v streljanju utrdili na drugem mestu v tekmovanju za najboljši kolektiv v občini Radovljici. Uspelo nam je le delno. Med moškimi smo, upoštevajoč pet najbolje uvrščenih strelcev, zasedli prvo mesto. Upoštevajoč vse nastopajoče pa nas je naš neposredni tekmec za 2. mesto Vezenine z Bleda s svojo številno ekipo (34) krepko prehitel. Tako bomo v tekmovanju za najboljši športni kolektiv verjetno tudi letos, tako kot lani, ostali na tretjem mestu. Pred nami bosta, tako kaže, ekipi Elana in Vezenin. Edino še zadnje letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju lahko prinese kakšne spremembe. Vendar -imata tudi v kegljanju Vezenine in Elan močni in številni ekipi. Kot rečeno, med moškimi smo zasedli prvo mesto. Lotrič Franc je ponovil lanski uspeh in tudi letos s 178 krogi postal občinski sindikalni prvak med posamezniki. Dobro sta streljala tudi Lotrič Ivan, ki je s 164 krogi zasedel 7. mesto in Lunar Franc, ki je bil s 158 krogi deseti. Prvič letos smo imeli v ekipi tudi dve strelki. Mojca Ptiček in Breda Ažman sicer nista zasedli vidnejših uvrstitev, svoj nastop pa sta vseeno opravili solidno in zasedli 17. oziroma 18. mesto. Organizacija prvenstva je bila po oceni nastopajočih, gledano v celoti, dobra. V prihodnje bi bilo morda treba izboljšati razsvetljavo in poskrbeti za večji mir na strelišču. Zaradi tako poznega termina pa ne bi bilo odveč tudi dvorano ogrevati. REZULTATI: Ženske posamezno: 1. Stariha Darja — Kemična Podnart (148), 2. Gantar Ana — Vezenine Bled... 17. Ptiček Mojca (67), 18. Ažman Breda (62) obe Veriga. Moški nosamezno: 1. Lotrič Franc (178) — Veriga Lesce, 2. Maček Franc (175) — LIP Bled, 3. Jakopič Franc (174) — Vezenine... 7. Lotrič Ivan (164), 10. Lunar Franc (158), 15. Bešter Janez (152), 22. Jan-škovec Marjan (143), 23. Lampe Albin (142) — vsi Veriga Lesce itd. Ekipno moški: 1. Veriga (795 krogov), 2. LIP Bled (767), 3. Iskra Otoče (764), 4. Elan Begunje (751), 5. Vezenine Bled (725). Ekipno ženske: 1. Kemična Podnart (385), 2. Vezenine Bled (372), 3. Elan (305). Ekipno — skupaj: 1. Vezenine (104 točke), 2. Kemična Podnart (79), 3. Veriga (59), 4. Elan (58), 5. LIP Bled (55), 6. Iskra Otoče (41) itd. OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V ODBOJKI Z občinskim sindikalnim prvenstvom so sezono zaključili tudi odbojkarji. V telovadnicah osnovne šole in TVD Partizan v Radovljici je bil v soboto, 15. oktobra odbojkarski turnir, kjer se je zbralo 10 moških in 4 ženske ekipe. Moške ekipe so v predtekmovanju tekmovale v treh skupinah na izpadanje, ženske pa po liga sistemu. Med moškimi je z dvema ekipama sodelovala tudi Veriga. -Obe naši ekipi sta imeli precej smole že pri žrebu. Obe ekipi sta se v predtekmovanju srečali z ekipami iz Krope, ki sta v končni uvrstitvi zasedli drugo in tretje mesto. Naša prva ekipa je z ekipo Plamena sicer izgubila, vendar je bila borba dokaj enakovredna, prvi set pa so naši celo dobili. Končni rezultat 2:1 za ekipo Plamena. Še lepša je bila tekma Veriga II : UKO Kropa. Po dveh setih je bil rezultat 1:1. V tretjem odločilnem setu pa je naša druga ekipa klonila šele tik pred koncem, saj je bil rezultat zadnjega seta 15:13. Z odbojkarskim turnirjem smo računali, da bomo popravili oziroma utrdili uvrstitev v tekmovanju za najboljši športni kolektiv v občini. Vendar nas je ekipa Vezenin, ki je bila pred odbojkarskim turnirjem za nami, s solidno uvrstitvijo moške ekipe prehitela. V ženski konkurenci pa Veriga sploh ni imela ekipe, medtem ko so Vezenine nastopile kar z dvema, ki sta zasedli 3. in 4. mesto. Vrstni red moški: 1. GG Bled, 2. UKO Kropa, 3. Plamen I., 4. Vezenine I., 5. Bolnica Begunje, 6. Veriga Lesce I., 7. Vezenine II, 8. Veriga II., 9. Plamen II., 10. Alpetour Radovljica. Ženske: 1. LIP Bled, 2. GG Bled, 3. Vezenine I. Bled, 4. Vezenine II. Bled. V tekmovanju OOS za celoletno uvrstitev na sindikalnih športnih igrah 1977 je po osmih športnih disciplinah naslednji vrstni red: 1. Elan Begunje 879, 2. Vezenine Bled 739, 3. Veriga Lesce 697, 4. Iskra Otoče 659, 5. LIP Bled 453, 6. GG Bled 297 itd. ZAHVALE Ob boleči in prezgodnji izgubi očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem vzdrževanja in elek-trodelavnice za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Janez Legat z družino Ob smrti dragega očeta LEGAT ANTONA se najlepše zahvaljujemo sodelavcem TOZD Verigama za venec iz izrečena sožalja. Žena Terezija in sin Franc z družino Ob boleči in mnogo prezgodnji smrti moje drage mame VIDE VIDMAR se kolektivu TOZD Orodjarna iskreno zahvaljujemo za venec in izrečena sožalja. Družina Vidmar Ob boleči izgubi očeta JOŽETA VRHUNCA se iskreno zahvaljujem sodelavcem transportne grupe in oddelku ekspedita za izrečeno sožalje in podarjeni venec. Jože Vrhunc Zahvaljujemo se vsem, M ste našo mamo, taščo in staro mamo MARIJO MERČNIK spremljali na njeni zadnji poti. Poseb- TEČAJ ZA NEPLAVALCE Komisija za šport in rekreacijo pri OSZS in ZTKO Radovljica bo tudi letos organizirala plavalno šolo za odrasle, oziroma za vse tiste člane sindikata, ki še ne znajo plavati, pa bi se te veščine radi naučili. Plavalno šolo bomo organizirali v zaprtem bazenu hotela Grajski dvor v Radovljici in predvidoma v enem od bazenov hotelov Viator Bled (Golf in Park). Plavanje bodo poučevali za to usposobljeni pedagogi dva do trikrat tedensko, šola bo trajala približno 12 ur, kar po ugotovitvah strokovnjakov zadostuje za odraslega neplavalca, da postane plavalec. Predvidoma bo vsak udeleženec tečaja plačal 50 din prijavnine, ostale stroške pa bosta krila OSZS in ZTKO Radovljica. Prijavite se lahko do L 12. 1977 v sindikalni pisarni. Lani je bilo za podoben tečaj precej zanimanja. Večina udeležencev se je plavanja res tudi naučila. Upamo, da bo to opogumilo tudi ostale neplavalce in da jih bo tudi letos izkoristilo to priložnost vsaj toliko kot lani. PRVENSTVO VERIGE V ŠAHU V oktobru so se med seboj pomerili tudi šahisti Verige, 19. 10. 1977 je bil v Družbenem centru v Lescah hitropotezni šahovski turnir, ki je veljal za prvenstvo Verige za leto 1977. Turnirja se je žal udeležilo le 10 šahi-stov. Turnir je obenem veljal tudi kot izbirno tekmovanje za udeležbo na 8. delavskem hitropoteznem šahovskem prvenstvu posameznikov SRS. Vrstni red: 1. Perovič 8, 2. Harinski 8, 3. Žagar 7,5, 4. Šegula 6, 5. Radevič 4,5, 6. do 7. Savič in Valant 4, 8. Urh 2, 9. Mujagič 1 in 10. Ribič 0. Franci Vovk no hvala hišnemu svetu Finž-garjeva 14—16 za venec in sveče ter pevcem in godbi. Družina Urh Matka in sorodstvo Ob smrti dragega očeta DRAGA PIRCA se najlepše zahvaljujem kolektivu TOZD Industrijska oprema za izražena sožalja, podarjeni venec in pomoč pri organiziranju pogreba. Zahvala tudi godbi na pihala TVL. Majda Fon Oh nenadomestljivi izgubi najine mame se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem TOZD Vijakarna in TOZD Orodjarna za izrečena sožalja, spremstvo na njeni zadnji poti ter za podarjeno cvetje in pomoč. Jože in Milan Avsenik Ob smrti dragega očeta JOŽETA HARINSKEGA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam tehničnega in finančnega sektorja ter OOS Skupne službe za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi godbi na pihala. Sin Jože z družino in hčerka Jožica NAGRADNA KRIŽANKA f? <. j 1 Crostosi Tuje moško ime Ozek konec polotoka Skandi -na 1/s k i dtobiž Juqoslova n ska radio -televizija 'pred to J Švedsko /timska igralka E kberg TOZD v TVL " + Spanja. Ujiva. j/ Strmini kdk -■4'. 1 'Rimska 5” ► Zelišče > /Vemčija. Avstrija 1 . , Soglasnik td d ra cesta Živalski vrt Soglasnika iz besede PETO D) es e da VeLik kamen Začetek abecede ljubljanske,i banko P a zilina X- . pekoč/ mi.. tisti O Okrajšava za starejši Troje klani v TVL Moško ime Tone S vel ina Dei telesa. Vrsta modernega blagct za oblačila Stranica trikotnike Kalij šport jz žogo Obok Drugi samoqlas. Vrsta vrbe L Poslovna enota Samo Srbska moško ime Domače moško ime Del žitnega stebla 3 talija ► 'Prepovedano dejanje Medmet tišine A/ e more govorit' 22.,2"b.in /O-črka Justin Kontinent Viašič Sestavil ?. n. Veznik i Tona A/aj v/šj / Samo it pr. organ Žuželka ki /p l či Stan. Slovani Arabski Žrebec NAGRADE: 150, 100 in 7Q din. rešitve sprejemamo do s. is. 77 Za križanko, ki smo jo objavili v št. 10 našega glasila, smo dobili 76 rešitev. Nagrade so dobili: prvo 150 din STANE JELENC, TOZD vzdrževanje, drugo 100 din ČEMAŽAR MARJAN, TOZD verigama in tretjo 70 din MALEJ MARIJA, Skupne službe. — Pri zidavi hiše je delavec padel z odra naravnost na glavo tako srečno, da se mu ni nič zgodilo. Mojster — očitno zadovoljen, se pošali: »Ni čudno, da nisi opravil vozniškega izpita, ko imaš tako trdo glavo!« — Kmet, katerega sin je v Ljubljani študiral brez uspeha, je potarnal sosedu: »Ne morete si misliti, koliko juncev me je že doslej stal ta osel.« — »Halo, kako dolgo je pri vas delal tovariš Zabušič?«, je vprašal po telefonu kadrovski referent, kolega v sosednem podjetju. »Približno pol leta, točno vam ne morem takoj povedati,« je odgovoril. »Ja, čudno ... Zabušič pa trdi, da je pri vas bil zaposlen 6 let.« »Seveda je bil — ampak vi ste vprašali, koliko časa je pri nas delal!« ŠTIRI VRLINE PRIDNOST: Ne izgubljaj časa, vedno se ukvarjaj s koristnimi stvarmi, opusti vsa nepotrebna dejanja. VARČNOST: Ne zapravljaj več, kot je treba drugim in tebi, ničesar ne zavrzi. ZMERNOST: Ne jej do sitega in ne pij do onemoglosti. ČISTOST: Spolnost uporabljaj za zdravje in potomstvo, nikoli za oskrunitev svojega ugleda in ugleda drugih. IZREKI — Ni vse zlato, kar se sveti, pa tudi ni vsakdo, ki se ti prijazno nasmehne, prijatelj. — Kovač ima klešče, da si rok ne opeče. — Nič ne dokaže, kdor preveč dokazuje. — Ni grdo, če česa ne znaš, grdo je, če se učiti ne daš. — Ni moder, kdor veliko zna, ampak tisti, ki zna tisto, kar mu je treba. — Lenoba je navada, ki rabi počitek prej, kot nastopi utrujenost. — Ko ti filozof odgovori na /vprašanje, potem še sam ne razumeš, kaj si ga sploh vprašal. — Najcenejši nadomestek za domišljijo je laž. — Bog je ustvaril žensko samo zato, da bi ukrotil moške. — Ženska se smeje, kadar more, a joče, kadar hoče. — Vedno se najde osa, ki piči objokan obraz. — Vsako sanjarjenje čas razkrije in s tem ubije. — Prijateljstva sklepaj, predno jih potrebuješ. SPORED KINA RADOVLJICA od 1. 12. do 28. 12. 1977 PRIJATELJSTVO, indijski barvni film, 1. 12. ob 20. uri. PREROKBA, ameriški barvni film, 2. in 5. 12. ob 20. uri, 4. 12. ob 18. uri. BELMONDO V POSLANSTVU PRAVICE, francoski barvni kriminalni film, 3. in 6. 12. ob 20. uri, 4. 12. ob 16. uri. BOŽANSKA ŽENSKA, italijanski barvni film, 3. 12. ob 18. uri, 4. in 7. 12. ob 20. uri. KABARE, ameriški barvni film, 8. 12. ob 20. uri. GOLDFINGER, angleški barvni kriminalni film, 9. in 17. 12. ob 20. uri, 11. in 17. 12. ob 18. uri. ORLOVSKO GNEZDO, ameriški barvni vojni film, 11. 12. ob 16. uri, 12. in 14. 12. ob 20. uri. ŠOLA ŽIVLJENJA, ameriški barvni film, 11. in 13. 12. ob V BREZNU STRASTI, italijanski barvni kriminalni film, 15. 12. ob 20. uri. IZGANJALEC, jugosl. barv. film, 16., 18. in 21. 12. ob 20. uri. ZANDIJEVA MLADA, am. barvni vestrn film, 18. 12. ob 18. uri, 19. 12. ob 20. uri. HAJDUŠKI ČASI, jug. barvni mladinski film, 18. 12. ob 16. uri, 20. 12. ob 20. uri. VALDES MAŠČEVALEC, amer. barvni vestern film, 22. 12. ob 20. uri. GOLI V SEDLU, ameriški barvni film, 23., 25. in 28. 12. ob 20. uri. POMAGAJTE ŠERIFU, ameriški barvni vestern film, 24. 12. ob 18. uri, 25. 12. ob 16. uri, 26. 12. ob 20. uri. DIAMANTI STAREGA GANGSTERJA, ital. barv. krim. film, 24. in 27. 12. ob 20. uri, 25. 12. ob 18. uri. ŽIVI, ŠE RAJŠI MRTVI, italij. barvni vestern film, 28. 12. ob 20. uri let TVL ČLANKE ZA NOVOLETNO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 13.12.1977 — Vse naše življenje se giblje med tem, kar hočemo, in med tistim, kar moramo. — Največkrat je boljši tisti prijatelj, ki te graja, kot pa oni, ki te hvali. — Zakoni in predpisi so pajčevina, ki lovi male muhe, velike pa jo raztrgajo. VERIGA je glasilo delovne skupnosti Slov. železarne — Tovarna verig Lesce. Ureja ga uredniški odbor: Janko S. Stu-šek, prof. — odgovorni urednik, Niko Bulut — glavni urednik, Marjana Kozamernik, dipl. oec. in Marjan Puhar. Fotografska oprema: Miha Polda. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Glasilo je po 7. toč. 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka.