Leto LXX Štev. 286 a V Ljubljani, v soboto, 12. decembra I942-XXI Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Udaja celoletno 34 Lir, ra inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.630 ra naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. SLOVENEC Izključna pooblaščenka za oglaSevanje Italijanskega la lujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. B Uhaja riak dan z|ntra| razen p onedeljka In dneva po praznika. a Uredništvo Id »prav« i Kopitarjeva 6, Llobljana. t S Redazion«, Amminiatrazlooei Kopitarjeva 6, Lubiana. Telelon 4001—4005. Abbonamentii Meie 18 Lira| Estero, meta 20 Lire, bdiziooe domentea. anoo 34 Lir«, Estero 50 Lire. C. C f J Lubiana 10.650 per gli abbo-namentti 10-349 p« 1* tnserzloni, Filial«« Novo me« t o, Concesslonaria esclnslva per la pnbHIleiti di provpnienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Vojno poročilo št. 930 Nove postojanke zasedene v Tunisu Sovražnik je zgubil 33 tankov in mnogo drugega gradiva 12 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Ogledniško delovanje v Cirenajki in močnejše letalsko delovanje. Med živahnimi spopadi so nemški lovci sestrelili osem lelal, enega pa je zbila protiletalska obramba. V t u n i š k i pokrajini so italijanski in nemški oddelki v krajevnih bojih zasedli nekaj postojank in zadali sovražniku izgubo 33 tankov, nekaj oklepnih avtomobilov, protitankovskih sredstev in avtomobilskih vozil. Osno letalstvo, ki je poseglo v borbo, je zažgalo lepo število oklepnih sredstev in z vidnimi uspehi tolklo cestna in železniška križišča v nasprotnem zaledju. Pri letalskem napadu na neko naše pomorsko oporišče v Tunisu je protiletalska obramba nekega nemškega parnika sestrelila dva stroja; (relji je treščil v morje blizu Lampeduse, zadel od lovca, ki je spremljal prevozne ladje. Ugotovljene žrtve pri zadnjem sovražnem napadu na T u r i n znašajo med civilnim prebivalstvom 57 mrtvih in 00 ranjenih. Vladarica na obisku v rimski bolnišnici Rim. 11. dec. AS. Vel. Kraljica in Cesarica je znova obiskala ranjence v bolnišnici »Rcgina Elene«. Dolgo se je ustavila pri njih ter spraševala o stanju in zdravljenju slehernega ter je vsem materinsko izrekala vzvišene tolažilne besede. Nato je Vladarica pregledala različne oddelke v bolnišnici ter več kakor po dobri uri zapustila bolnišnico v spoštljivem spremstvu ravnatelja in osebja. I Trdna povezanost trojne zveze Pozdravne brzojavke Vladarja, Duceja, Hitlerja in ministra Ciana ob prvi obletnici vstopa Japonske v vojno r -ma Rim, lt. decembra. AS. Ob oblelnici posega Japonske v vojno trojne zveze so Vel. Kralj in Cesar, Duce ter zunanji minister poslali japonskemu cesarju, ministrskemu predsedniku ter zunanjemu ministru goreča voščila, katerih besedilo se glasi: »Nj. Vel. Ilirohitu, japonsk-mu cesarju, Tokio. Nuj Vaše Veličanstvo izvoli ob obletnici japonskega vstopa v vojno sprejeti moje nnjpri-srčnejše in kar najbolj prijateljske želje za vedno večjo veličino cesarstva Vašega Veličanstva ter za skupno zmago naših narodov. — Viktor Emanuel.« >l'!ksc. Armadnemu generalu Ilidokiju To-ju, ministrskemu predsedniku, Tokio. Zda j je leto dni, kar se je začela vojna med japonskim cesarstvom ter angleško in ameriško demokracijo. Trdi udarci, ki jih je Japonska od tedaj zadala skupnim nasprotnikom držav trojne zveze, pomenijo bistveno važno razdobje na poti do neizogibne zmage. Medtem ko se Italija v popolni skladnosti načrtov in vzorov z Nemčijo t"r Japonsko bori docela svesln si tega. ka j bo jutri, želim po Vas poslati junaškemu narodu svoja najtoplejša voščila. — .Mussolini.« »Eksc. Tnni, zunanji minister, Tokio. Na dan, ko stopa japonsko cesarstvo v drugo leto svoje vojne, Vam v najprisrčnejšem in prijateljskem tovarištvu želim poslati svoje pozdrave ter kar najbolj goreča voščila za srečo narodov, ki so neločljivo združeni v trojni zvezi. Velik* uspehi, ki so jih japonske oborožene sile dosegle v 12 mesecih boja, so trdno poroštvo za bodočnost. — Ciano. Berlin, 11. dec. AS. Hitler je poslal Kralju in Cesarju naslednjo brzojavko: »Ob obletnici podpisa nemško-italijansko-japon-skega zavezniškega pakta prosim Vaše Veličanstvo, naj blagovoli sprejeti moje najprisrfnejše in naj-iskrenejše pozdrave, kakor tudi moje najboljše želje za uspeh italijanskega orožja. V trdnem pre- Podrobnosti o napadu na alžirsko luko Alžirsko bojišče, ti. dcc. AS. Ko sta bili dve sovražni trgovinski ladji, ena srednja in druga manje tonaže, izsledeni pred rtom Corbellin v prvih popoldanskih urah v sredo, je odletela z nekega našega sredozemskega oporišča patrulja treh torpednih letal 105. skupine pod poveljni-štvom kapitana pilota Urbana Mancinin, da bi napadla obe lad ji. Vremenske prilike so bile neugodne zaradi dežja in nizkih oblakov, ki so našim letalcem preprečevali, da bi našli omenjena parnika. l'o poletu preko rta Corbellina je patrulja odšla na oboroženo izvidništvo nad Al/.ir, da bi morebiti napadla druge objekte. V sidrišču sta bila resnično zasidrana dva parnika, cn s 16.000 in drugi z 10.000 tonami Med deževjem so naša letala izvedla nenaden napad. Uspelo jim je odvreči iz majhne razdalje do večjega parnika dva torpeda, iki sta edi-nico zadela v jvolno. En torpedo je bil izstreljen proti 10.000tonskemu parniiku. ki je bil zar det v sredini. Oba parnika sta izginila pod vodo, ko so se naša letala vračali a ob zasledovanju številnih lovcev »Curtis P 4<1«. Po vztrajnem zasledovanju so se sovražni lovci oddaljili, ko so torpedna leta.la prišla v oblake. Enemu na;ih torpednih letal je vendarle uspello s spretnim manevrom obstreljevati s strojnico sovražnega lovca, ki je strmoglavil v morje. Vsa naša lc-taJa so se v redu vrnila na svoje oporišče. Roosevelt vara zgodovino Roosevelt se je spomnil Pearl Ilarbourja in je izkopal iz skupne ja.me pod oceanskimi vodami vsa imena — pa ne vsa, le skromen del — ameriških ladij, katere so potopili Japonci pri tcin začetnem udarcu. Vtis se ne da popisati. Po preteku enega leta se nam končno nudi »iz njegovih ust« nekaj dokazov o strašnem udarcu, s katerim je Japonska v nekaj minutah pobila jedro severnoameriške mornarice v 'lihem morju ter izzivalno predsednikovo domišljavost. Ta mornarica še ni spravljena na noge in še dolgo tudi ne bo, kajti ni mogoče v naglici nadomestiti tako zdesetkanega brodovja. ki mu ni primere v zgodovini. Predsednik pa je namesto tega spet pokazal svojo aroganco in svojo nesramnost. Možnosti za nadoknadenje, s katerimi razpolaga, so resnično izredne. Toda predsednikovo zadržanje ne more pregnati velikega preplaha ameriškega ljudstva nad velikanskim porazom. Po enetn letu se je odkrilo, da je bil ta poraz nezmerno težji, kakor je VVashington mislil. .Velike so njegove posledice. »New Poglavnik na razstavi fašistične knjige Zagreb, 11. dec. AS. Hrvatski Poglavnik Anfe Pavelič je obiska.l razstavo fašistične knjige, ki je bila nedavno odprta v Zagrebu. Bili je sprejet od italijanskega ministra in se je dolgo mudil v raznih oddelkih živo se tanima-joč za razstavljene knjige, posebno za tiste, ki obdelujejo nauk in zgodovino fašizma, kp^or tudi za Ducejeva dela. Japonski proračun Tokio, 11. dec. AS. Objavljene so bile številko japonskega državnega proračuna za leto 1943, ki so naslednje: dohodki; 9991 milijonov jenov, in sicer znašajo redni dohodki G450 milijonov jenov, izredni dohodki pa 3541 milijonov jenov. Celokupni izdatki znašajo 9996 milijonov jenov, in siccr redni izdatki 4933 milijonov jenov, izredni izdatki pa 5003 milijonov jenov. Cardenas obljublja ... Bern, 11. dec. AS. Mehiški obrambni minister Lazar Cardenas je izjavil, da mehiške čete ne bodo poslane na bojišča izven države. Mehikanci se sprašujejo, če bodo Cnrrlenasove obliube več vredne, kakor Rooseveltove. York Herald Tribune« piše, da je presenečenje pri Pearl Harbourju pokončalo hrbtenico ameriške mornarice in je v naslednjih mcsecih ohromilo Združene države na Tihem morju. V Ameriki 6e upirajo načinu mornariškega ministrstva, ki zakriva lastne izgube pred javnostjo ali pa njih objave dolgo odlaša. To je edinstven način vojnih navad: niti Anglija v tem pogledu Amerike ne dosega. Je neki odpor proti lažnivi sistematiki polkovnika Knoxa, ki ji daje potnlio Rooseveltov ugled. Protestirajo ljudje največjega političnega zaupanja. O tem pišejo najresnejši listi. Za nas se zdi podobno vsakodnevno varanje nemogoče. Matematična resnica, povedana z natančno vnemo, je ponos poročil glavnega stana Italijanskih Oboroženih Sil. Italijanska vojna poročila so zgodovinski dokumenti. Poročila AVashingtona (kdaj bo priznana izguba oklepnic »Maryland« in >Missi sippic?) dokazujejo, kako hoče Roosevelt stalno varati zgodovino in to je edino zlobno dejanje, ki ga ne bo mogel dokončati. Razdor med Čungkingom in Moskvo Sanghaj, 11. dec. AS. Poročajo, da je prišlo do globokega razdora med čungkinško in sovjetsko vlado. Moskovska vlada je poslala Čangkajšku noto, v kateri protestira proli gospodarskemu delovanju čungkinške vlade v Sikiangu, ki ga razvija guverner te pokrajino. Moskovska vlada zahteva gospodarske pravice, ki si jih je pridobila v Sikiangu na osnovi pogodb, sklenjenih s Čang-kajškom, ki so bile že ponovno kršene. pričanju, da bomo dosegli skupno končno zmago, Vam istočasno izražam svojo gotovost, da bosta naša naroda, kakor tudi japonski narod po zmagovitem zaključku vojne šla v srečno bodočnost.« Berlin, 11. dec. AS. Hitler je ]>ldne za kriči jo zvočniki: »Sovražna letala prihajajo — vsi na 6voja mesta!« Ze jih vidim, nekako 3000 m visoko so. kakor ogrlica iz safirjev se vlečejo po temnomoJrem nebu. Tojiovi oklopnic »Repulse« in »Princ of Wa-lcs« zagrme. Bobnenje je strašno, plameni na koncu topovskih cevi blešče v oči. Ze vidim prve bombe, ki hitro rastejo iz niča na nebesni modrini in se kar zlivajo na nas. Strašen pogled, ob katerem človek skoraj okameni. Takoj nato se začno dvigati okrog nas visoki stebri vode, ki so jih vrgle kvišku eksplozije bomb v vodi. Ze smo vsi premočeni, takoj zatem pa strahoten tresk naznani, da je ena izmed bomb zadela krov ladje, in sicer katapult za letalo. Štirje kurjači prihitijo na krov in iščejo prvo pomoč. Črni so, vsi opečeni, s široko razprtimi očmi gledajo preplašeni okrog sebe, roke se jim tresejo. Ne, to pa res ni prijeten pogled. Ob 11.40 sc zdi, da so zadeli tudi »Princ of Wales«. Velika oklopnica je namreč zmanjšala 6vojo hitrost. Letala so sedaj izginila. Vsi si hitro prižgemo cigarete, globoko vdihavamo in ko pihamo modri dim nazaj v zrak, se zdi vsakemu, da se je globoko oddahnil. Odmor je le kratek. Ob 11.45 je zopet videti črne točke na daljnem nebu. Devet — tor-pednikov. Takoj nato zagrme in zatulijo vsi topovi in vse cevi, ki jih premore »Repulse«. Od streljanja se trese vsa težka ladja, medtem pa oklopnica vozi v cik-caku, da bi se izognila torpedom. Stojim nedaleč od večkratnega Vickcrsovega topa, ki oruha iz več cevi vsako minuto po 2000 pol cole velikih krogel proti nebu. Prav v bližini regija osemcevna strojnica in nekaj metrov za menoj besni štiricolski daljnostrclni protiletalski top. Dol- ga cev protiletalskega topa je naravnana skoraj vodoravno namesto navpično. Strelja na tor|>ednike, ki se nam bližajo komaj 90 m nad morjem. Curki vode brizgajo na topovske cevi in jih hladijo. Lo-ščilo barve se smodi in odstopa od razbeljenih cevi v mehurjih, velikih kakor otroške žoge. Top-ničarjem lije znoj v curkih z obraza, pri tem pa se gibljejo kakor v filmu, ki ga predvajajo mnogo prehitro. Trije od teh se komaj štiri metre od mene na lepem sesedejo. Prerešetale so jih krogle japonske strojnice. Lden izmed torpednikov je pravkar spustil jekleno ribo in zavija, ne da bi se dvignil. Že leti vzjioredno z oklopnico in po sledovih kadečih in svetlečih se izstrelkov vidim, kako ga zadevajo. Trenutek za tem se že zapeni voda pod njim in takoj nato se razleti v sikajočem plamenu. Poženem se na drugo stran krova, kjer 6e približuje drugi torpednik Komaj 180 m pred oklopnico jo zavije v stran. Torpeda pa ne vidim. Že bombnik gori, kmalu nato se zaleti v morje in steber vode švigne kvišku. Ta napad 6e je končal ob 11.51. Mimo mene beži mornar z novico z oklopnice »Princ ol Wales«. Slišimo ga, kako kriči: »Odpovedalo je krmilo!« Ob 12.01 so bili zopet tu. Deset torpednikov nas napada kar z V6eh strani. Kar groza nas je, ko opazimo, da 6o začeli Japonci napadati ladjo z namenom uničili tudi sami sebe. Letala prihajajo z leve in desne. Eden od torpednikov se hoče za-pičiti naravnost z naš km, drugi odvrže torpedo, ki tudi zadene. Smrad smodnika je strašen. Oči se mi solze. Vse gre tako kakor prej — neverjetno pred rzni torpedniki prebijajo ognjeni zastor angleških granat in krogel nepoškodovani. Okrog na6 orjejo po vodi brazde torpedi. Ce ne bi bilo tako strašno, bi bilo naravnost dolgočasno — način namreč, kako torpedniki prihajajo bliže in bliže, kako spuščajo torpede, kako na6 obstreljujejo s strojnicami in kako zopet izginjajo. Sedaj jih ni več! Kdor še zmore, 6i zatakne cigareto med zobe. — Toda ob 12.20 se zopet bliža 10 torpednikov. Zvočniki tulijo: »Pripravite zaporni ogenj!« Zopet se je odprl pekel. Torpednik — še kakih 400 m levo od nas — se v strmoglavem letu približuje sredini ladje. Dimaste vrvice granat in izstrelkov mu lete nasproti, toda bliže in bliže prihaja. Nekako 30 m nad vodo se zdi, da je obstal. V tem trenutku se odtrga iz njega torpedo, naše oči vise na njem. 18 m za menoj udari torpedo v oklop. Iri|am občutek, da smo se z vso oklopnico zaleteli. Vrže me nekaj metrov po krovu, istočasno čujem strašen trušč, vsa ladja tre|>eta, zvočniki pa že tulijo: »Napihnite rešilne pasove.« Podzavestno si pritrjujem rešilni pas, takoj nato slišim strašno eksplozijo nekje za nicnoj. Se nisem do kraja napihnil rešilnega pasu. ko začujem ledenomrzli glas kapitana Williama Tennanta iz zvočnika: »Vsi možje na krov! Zapustite ladjo, Bog z vami!« Hitimo po lestvah navzdol na spodnje krove. Pridrvini do rešilnega čolna, ki je ves natrpan z mornarji in častniki. Zagrabim vrv, ki visi z njega in se vznnem po njej v čoln. Komaj se še stisnem v kot. Nekdo poleg mene tuli: »Ta čoln ne bo nikdar zaplaval!« In v resnici niti en rešilni čoln oklopnice »Repulse« ni zaplaval. Kar na kup smo se prevrnili s čolna. Padel sem tri metre daleč na spolzki poševni krov in se podreal naprei, dokler se nisem ob nečem ustavil. Po V6eh štirih ležem nazaj po krovu navzgor, samo da bi prišel na rob krova, ki se že tako nevarno in vedno hitreje nagiba. Že okrog 500 glav pleše v valovih. S sprednjega in zadnjega jambora skačejo mornarji na glavo 30 m globoko v morje. Eden od njih ni skočil dovolj daleč. Z zamolklim udarcem pade na krov Naša predobra mamica, stara mamica, tašča, sestra in teta, gospa t Gorjam Karla roj. Blaž posestnica nas je v petek, dne ti. decembra 1042. večkrat previdena s tolažili sv. vere, v b(i. letu starosti, za vedno zapustila. Poklical jo je Vsemogočni k sebi v boljše življenje. Blagopokojnn leži na svojem domu v Hrenovi ulici št. 5. Pogreb bo v nedeljo, dne 13. decembra 1042, ob pol štirih popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 11. decembra 1942. Krista por. Žitnik, hči; Stanko, sin; prof. Alojzij Žitnik, zet; Marija in Alojzij Žitnik, vnukinja in vnuk - ter ostalo sorodstvo. Paketi z živili, namenjeni v sledeče kraje: Arbe, Padova, Monigo, Renicci, Gonars, se bodo sprejemali v sledečih dnevih meseca in v sledečem redu: Dne 3. vsakega meseca internirancem s sledečo črko priimka: A-B-C-C-D-E ti 4. »i 9, tt F—G—H—I—J t) 5. H K-L-M tt 6. f) 11 N-O-P-R f) 7. M II S-Š-T-U tt 8. t, H V-\V—Z-2 tt 12. U |» K-L-M tt 13. tt II A-B-C-C-D-E tt 14. >1 F—G—H—I—J tt 15. ti , N-O-P-R ti 16. ti || S-Š-T-U ii 17. tt II V-W-Z-Ž tt 18. tt II A-B-C-C-D-E ti 19. tt II F—G—H—I—J ti 20. tt It K-L-M tt 21. tt N-O-P-R tt 22. tt H S-Š-T-U ti 23. ti n V-W-Z-Z tt 24. tt li K-L-M tt 25. tt ll A-B-C-C-D-E tt 26. tt n F—G—H—I—J tt 27. ti ll N-O-P-R ti 28. ti li S-Š-T-U tt 29 ti li V-W-Z-Z V pakete, k i smejo vsebovati samo živila, ki i! 6e dolgo ne pokvarijo, je strogo prepovedano de-vati časopise, knjige, fotografije, tekočine v steklenicah, pisma, vsote v denarju, cigarete in druge monopolske proizvode ter različne potrebščine; isti ne smejo biti težji od 5 kg ter morajo biti predloženi odprti zaradi pregleda. Po pregledu jih bodo zaprli pošiljatelji 6ami. Paketi morajo biti dobro sestavljeni, povezani ali zašiti in zavitek mora imeti vsa jamstva trdnosti, da se ne pokvari med prevažanjem. Preslabo povezanih paketov se ne bo spreje-malo. V notranjosti vsakega paketa je treba položiti listek, na katerem je treba zabeležiti: Ime — priimek in naslov prejemnika, ime — priimek pošiljatelja in potreben seznam vsebine. Zunaj na paketu samem je treba čitljivo zapisati ime — priimek in naslov prejemnika, ime — priimek in naslov pošiljatelja. Na vsakega posameznega interniranca je dovoljeno pošiljati samo en paket na mesec. V svrho tega se bo izvajala stroga kontrola. Vsi odvišni paketi bodo zaplenjeni in dotični interniranec bo izvzet od nadaljnjega prejemanja paketov z živili. Za V6ak paket bodo morali pošiljatelji plačevati sledeče pristojbine za poštne, železniške, avtomobilske in druge prevozne stroške: Za pakete, namenje v Gonars, Monigo, Pa-dovo 6 lir za vsak paket. Za pakete, namenjene v Renicci in Arbe, 7 lir za vsak paket. Preteke o MIcm Galilciju Zavod za italijansko kulturo sporoča: V solioto dne 12. decembra ob 18 bo predaval v Italijanskem institutm prof. Bartolomeo Calvj ob 30t)lenici smrti znamenitega italijanskega znanstvenika Galileja Galilei. V zvezi s tem s|»oročnmo nasledn je podatke o prof. Calviju, ki je v slovenskem kulturnem svetu že zelo dobro znan. Prof. Calvi je zasebni docent za slovansko filologijo na turinskem vseučilišču in je zdaj prof. z« italijansko slovstvo na ljubljanskem vseučilišču. V svojem znanstvenem delovan ju se je prof. Calvi zelo mnogo bavil s slovenskim slovstvom in jc objavil med drugim štiri kritične študije o Cankarju, od katerega je v ccloti prevedel v italijanščino Kralja na Betajnovi, nadalje je prevedel večji del Cankarjevega »Mojega življenja« in »Podob iz sanj«. Prof. Calvi se je mnogo bavil s študijem vplivov italijanske kulture na Slovence, n. pr. o pravljici o Kralju Matijažu, o narodnih pesmih, Gregorčičevi pesmi »levtejeva prisega« s primerjavo med Gregorčičem in Parinijem. Bavil se je tudi s študijem srlmhrvatske literature, zlasti »e odlikujejo njegove študije dr. Tresiča-Povičiča. napisal je knjigo »Giosue Carducci med južnimi Slovani in se kot vreča mokrega ccmenta prekotali v morje. Nekoga drugega zanese skok naravnost v dimnik. Mornarji mečejo v morje vse, kar more plavati. Tam v daljavi vidim »Princ of Walc6« kako 6e vsa v dimu nagiblje, potaplja. V takih trenutkih počne človek najbolj nemogoče 6tvari. Sezujem si čevlje in jih lef>o položim poleg sebe, kakor da bi bil v hotelu in bi polagal čevlje ob posteljo. Folograf admiralitele je nedaleč od mene m ]»očenja prav take norosti. S trudom odpira omarico reševalnega čolna, ki ga ni bilo mogoče spustiti v vodo. Varno spravlja v omaro dragoceno fotografsko kameno, nato omarico zaklene. Sedaj že drsi |x> zunanjem oklepu močno nagnjene oklopnice navzdol. Tri metre na levo od mene je ves ladijski trup razparan kakor odprta konzervna škatla. Kar neprijetno mi je, da moram zapustiti tako neumno nagnjeno ladjo, ki 6e mi zdi še vedno varno zavetje. In vendar bo treba skočiti v te oljnate vrtince. Mornar poleg mene 6e usloči in požene na glavo v vodo. Lepo! To me jx>džge. Tudi skočim in zaplavam stran od ladje. Med roke mi pride kos lesa. Ko 6cm 15 m od oklopnice, že čutim, kako potapljajoča se oklopnica vleče vodo za 6eboj. Olnjati pljusk mi pokrije glavo in neliole požrem debel požirek ogabne tekočine. Nekdo mi zakliče iz vode: »Ali je vse v redu, fant?« — »Da!« pravim in ponovno požrem nekaj olja. Le malo upanja imam, da bi mogel doseči pol milje oddaljeni rušilec. Visoki valovi in olje me ovirajo pri plavanju. 10 m pred menoj zakriči mornar: »Krč me prijema!« in že izgine v vodo. Vidini, kako štirje ali pei v moji neposredni bližini kar na lepem popuste in brez besede izginejo v vodi. Mnogo obrazov okrog mene je krvavih, V6i pa 60 umazani od olja. Po 55 minutah čofotanja jo srečno pririnein do nekakšnega splava. Kot sardine 60 možje natrpani na njem. Dobra duša me potegne na sj>lav in me drži, da ne padem nazaj v vodo. Nedaleč od mene izdihne mornar. Srce mu je odpovedalo zaradi izčrpanosti. Takoj ga vržejo v morje, da bodo imeli prostor za drugega, ki še plava v vodi. Po poldrugi uri doseže splav rušilec, s katerega nam vržejo vrv. (Srlvolirvati, Slovenci in Bolgari), s študijami o klasičnili delih, zilasti o Virgilu, predvsem o Bu-kolikah, o katerih je izdelal zgodovinski , estetsko in jezikovno študijo, ki jo je ocenila Kr. Virgilijcvn akademija v Mantovi, katere dejanski član je prof. Calvi kot najboljše delo, ki ji je bilo predloženo, za dvatisočletnico Vergila. Delovanje občinskega podpornega odbora v Ljubljani Razdeljevanje kuriva Po nalogu Eksc. Visokega komisarja bo občinski podporni urad oskrbel izredno razdeljevanje kuriva najbolj revnim družinam v mestu. Te podpore bo deležno okrog 1500 družin e skupno 6000 osebami. Razdeljevanje, ki bo od 15. do 30. decembra, se bo izpeljalo po navodilh, ki 6o jih že dobili uradi mestnih okrajev. Navodila fašističnim hierarhom za zimsko obdobje Tiskovni urad Zveze bojevniških fašijev sporoča: Po naročilu odsotnega Zveznega tajnika je včeraj popoldne sprejel Zvezni podtajnik Capurso poročila ljubljanskih fašističnih hierarhov ljubljanskega lašija in dal navodila za ča6 zimskega obdobja. Plemenit dar Pokrajinskemu podpornemu uradu Gozdna uprava kneza VCindischgrStza ie v želji, da podpre obsežno podporno dejavnost Podpornega urada Visokega komisariata tako v Ljubljani kakor tudi v vsej pokrajini, poslala Eksc. Visokemu komisarju znesek 5000 lir, ki je bil nakazan za podfiorno akcijo. Pokrajinski svet korporacij v Ljubljani razglaša: Število točk za prešite odeje, z vato polnjene odeje, žimnice in posteljne blazine ter za zavese, zavesnice in blazine. Združenju trgovcev za Ljubljansko pokrajino, Združenju industrijcev in obrtnikov, Združenju industrijcev in obrtnikov — odsek za obrtništvo, Visokemu komisariatu (Tiskovni urad) in na znanje Visokemu komisariatu (Urad za kontrolo cen), Kr. kvesturi, komandi Kr. finančne straže in okrajnim glavarstvom. Glede števila točk, ki odpadejo na »prešite odeje, z vato polnjene odeje, žimnice in posteljne blazine« ter na »zavese, zavesnice in blazine«, o katerih je govor v zaporednih številkah 4 in 11 oddelka V. ministrske tabele A, se sporoča, da se za te predmete uporablja število točk, ki odpade na dotične tkanine po številu metrov, ki so bili uporabljeni za izdelavo teh predmetov. Za te izdelke se torej pobirajo odrezki z rimskimi ali arabskimi številkami giede na to, kakšni odrezki odpadejo na tkanino, iz katere je izdelek napravljen. V veljavi ostane določba, da se bodo izdajale nabavnice z arabskimi številkami za predmete, podvržene odrezkom z arabskimi številkami, nabavnice z rimskimi številkami pa za predmete, na katere odpadejo odrezki z rimskimi številkami. ir Več let nato je imela Elizabeta s svojim nevrednim bratrancem samo najnujnejše zveze. Poznejša leta pa so postala za Ludvika II. še bolj čudna. Njegov značaj je bil vedno bolj vihrav in od meseca do meseca je postajal neznosnejši. Stalno je živel v strasti, da se mora kazati, da ga morajo slaviti in da ga mora stalno obdajati glasba, nato pa se je zopet predajal neskončnemu sanjarjenju v samoti. To je bila doba, ko je snovni velikanske načrte v arhitekturi. Začeli so se znaki blaznosti, ko se je predajal vsemu, kar je bilo najbolj nenavadno. V tem času je začel pisati dnevnik, ki ga je nad vse skrival. To je najodvratnejša izjioved duše v stiski. Dnevnika ni mogoče objaviti, vendar pa navajamo le nekaj poglavij: »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha I Držim se pod znamenjem Križa (dan Vnebolioda našega Gospoda), pod znamenjem Sonca (ki ni nikomur podobno) in Lune (vzhod, drugo rojstvo po čudežu Oberona). Naj bom proklet, jaz in moji ideali, če še kdaj storim kaj takega... Samo duhovna ljubezen je dovoljena, čutna ljubezen pa jo prokleta. Naj ho pro-klcla... Torej vse to zavračamo, ker je tako naša vzvišena volja.« SjKimin na Ludvika XIV. in absolutno monarhijo... Zadnji pretresi. Nikdar več razburjenja. Oh vi pravljični čudeži!... dne 24. januarja; obletnica smrti Ludvika XVI., umora francoskega in navarskega kralja. Nikdar več kaj takega. Ta obletnica me je odvezala. — Jaz sem kralj... Kraljevo lilije so zmagale... Ce bi se jih dotaknil, bi izgubil svojo kraljevsko krono... ijjj. ij!i, ijj^ ijjj, (fjr |j|r ,||jr gr ^jji 20 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Deseto poglavje. Toda ta »strašna usoda« je bila obremenjena še s krvjo Wit-telsbachovcev... Elizabeta ne je tega predobro zavedala. Iz dneva v dan je opazovala dramo, ki se je razvijala v bavarsk kraljevski hiši. Glavni junak te drame je bil njen bratranec kralj Ludvik II. Poznala sta se iz otroških let; bil je osem let mlajši, rodil se je leta 1845. Ko je dne 10. marca 1864 sledil svojemu očetu Maksimilijanu, jo bil izredno lep dečko. Bil je velik, slok, krasnih oči, olimpskega obraza — bil je podoben mlademu grškemu božanstvu. Bil je silno razumen, velik umetnik; glasba Riharda VVagnerja pa ga je po|K>l-noma začarala. \Vagnerju je plačal dolgove in ga imel pri 6ebi v gradu ob jezeru Starnberg. Ko je bila dno 10. junija 1865 krstna predstava Wagnerjeve opere »Tristan in Izolda«, je bil ves pijan očaranosti. Glasba tega dela je nanj tako vplivala da je bil več mesecev poln prividov in tesnobe. Kmalu nato pa so nekega dne izvedeli, da je v svojem pravljičnem gradu llohenschvvangau preoblekel v Lohengrina in čakal na svojo Elzo. Nekega večera v januarju 1807 je menil, da jo je srečal pod potezami princese Zofijo, mlajše seslre cesarice Elizabete. Bilo je na nekem dvornem plesu. Zofija je bila skoraj tako lepa kakor Elizabeta. Tisti večer je plesal samo z njo. Naslednje jutro pa je pri-Mtcl k njej in jo ginljivo prosil za roko. Kmaiu sta ee zaročila. Govoril ji je: »Ne bom te klical Zofija. Ti si moja Elza!« Takoj je odredil sanjsko veličasten spored za svojo poroko. Vsi poročni vozovi so morali biti napravljeni iz zlata, vse obleke pa posule z dragim kamenjem. Nenadoma pa je padel nazaj v svoje wagnerjanske privide in prikazni. Na svojo zaročenko je popolnoma pozabil. Iznašel je na tisoče izgovorov, da mu ni bilo treba srečali se z njo. Vedno je odlašal s poroko. Pisaril ji je pisma polna ugank in čudnih skrivnosti. Zdelo se mu je nekaj groznega resnično poročiti se z Zofijo. Vojvodska rodbina pa je začela postajati nemirna zaradi tega odlašanja. V oktobru je oče pozval svojega nečaka, da naj se za-resno izjavi. Določil je sam 28. november za poroko: »Ce ne, ti bo moja hčerka vrnila besedo.« Tokrat pa Ludvik II. ni več okleval in je priprosto napisal Zofiji: »Draga Elza, tvoji starši hočejo razdreti najino zaroko. Sprejemam...« V svoj dnevnik je zapisal: »Prelomil sem z Zofijo. Mračna prikazen se je razblinila. Potreboval sem svobodo in sedaj sem se otresel tega strašnega bremena...« Dne 28. novembra je še zapisal: »Bog bodi zahvaljen! Ta strahota se ni zgodilaI...« Vsa Bavarska je Ludvika besno obsojala zaradi toga, ker je prelomil zaroko. Po vsem nemškem svetu je odmevala la jeza. Zelo dostojno je vojvodska rodbina nosila glavo pokonci. Bilo je v Schonbrunnu dne 10. oktobra, ko je Elizabeta prejela to novico. Silno se je razburila in je pisala svoji materi: »Jaz in cesar sva silno užaljena. Ni besede, s katero bi se tako postopanje moglo ožigosati. Ne razumem, da si Ludvik še upa na ulice v Monakovem. Zadovoljna pa sem vse eno, da je tako mirna. Bog sam ve, da s takim možem ne bi bila srečna in sedaj jI želim, da si najde moža, ki si ga želi...« Cesarica je za to takoj poskrbela. In dne 28. septembra 1868 se je Zofija poročila s princem Burbonom in Orleansom, vojvodom Alesonskim, sinom Nemurskeca vojvode. Dobrivoj Vasiljevič slavno padel v boju Padel je Iztok, junak, ljubljenec svojih fantov, boreč se do zadnjega diha Novo mesto, 9. decembra. Dogodki na Su-horju so se zdaj že toliko pojasnili, da smo mogli gotovo ugotoviti smrt kapitana Do-brivoja Vasiljeviča, ki so ga fantje med sabo navadno nazivali z imenom »Iztok«. Žalost, ki -je zavladala med njegovimi znanci, ko so zvedeli za njegovo smrt, je bila velika. Toda smrt, ki jo je storil junaški Iztok, ni bila navadna smrt: pravega junaka, zares smrt pravljičnega Iztoka, ki je umrl z mečem v roki, pokončavajoč nasprotnika do zadnjega diha svojega življenja. Zato se nam med grenko žalost meša ponos na toliko junaštvo in na tako svetlo čisto žrtev. Dne 29. novembra ponoči so napadli partizani s številčno premočjo posadko fantov, ki ji je poveljeval kapitan Vasiljevič. Niso Se znane podrobno vse okoliščine, kako se je posrečilo zajeti komunistom prav oni del posadke, kjer so bili poveljnik in njegovi sodelavci Okorn, Gale in ku-rat Norbert Klemen. Znano je le toliko, da so Vasiljeviča in Okorna že dokaj časa partizani in njihovi skriti somišljeniki strastno zalezovali in ju hoteli ubiti za vsako ceno. Z grdim izdajstvom se jim je ta namera posrečila. Kolikor pravijo poročila, se je kapitan Vasiljevič, čeprav obkoljen, boril kot lev. Tudi potem, ko je bil prestreljen, je šo dalje streljal in metal bombe, dokler ga ni zapustila zavest. Nato so ga komunisti zajeli, mu razbili glavo ter ga tako usmrtili. Kapitan Vasiljevič je bil po rodu Srb. rojen 2. avgusta 1911 v šuriču pri Nišu. Že zgodaj je vzljubil slovensko ljudstvo in se v Sloveniji kar udomačil. Ko se je pri nas začelo pogubonosno delovanje partizanstva, je skupaj z drugimi Emer-jevimi iovariši sklenil, da se mu bo postavil po robu. In res je šel s prvo, začetno skupino v borbo s komunisti. Seveda so tedaj komunisti budno pazili, da ne bi vstal proti njim kakšen budno pazili, da ne bi vstal proti njim kakšen odpor domačih fantov. Majhna skupina dvajsetih ljudi je bila pri Dobrepolju nenadoma obkoljena od komunistov, in rešilo jo je le osebno junaštvo Dohrivoja Vasiljeviča, ki je z bombami v roki razpodil partizanske napadalre in rešil četo pogina Iz te čete so potem zrasle polagoma številne vrste protikomunističnih borcev, ki se zdaj že na vseh krajih naše dežele bore proti zakletemu sovražniku. V vseh nadaljnih akcijah se je Vasiljevič pokazal za najsposobnejšega oficirja, ki je neštetokrat s svojim znanjem in s svojim pogumom prizadeval nasprotniku hude udarce ali pa reševal svoje fante iz najtežjih in najnevarnejših položajev. Tako se je zlasti odlikoval pri velikem partizanskem napadu pri Smolenji vasi ob Krki, kjer so po njegovi zaslugi partizani doživeli odločilen poraz. Prav tako se je odločilno udejstvo-val v bitki pri češči vasi pri Novem mestu, kjer je rešil oddelek pred partizansko obkolitvijo, partizanom pa zadal hude izgube. Pozneje se je kot poveljnik lastnega oddelka ves čas in neprenehoma boril in zasledoval komuniste v okolici Gorjancev. Zaradi njegovih vojaških sposobnosti in zaradi ljudomilega značaja so ga njegovi fantje kar oboževali. Kjer je bil poveljnik on, tam je bila gotovost uspeha na dlani. Največja odlika za vsakega fanta je bila, če se je smel boriti pod »Iztokovim« poveljstvom. Po značaju je bil pokojni Vasiljevič nad vse blag in ljubezniv. Odlikovala ga je izredna hladnokrvnost, in ta hladnokrvnost ga ni zapustila niti v najnevarnejših trenutkih, ki jih je toliko doživel v sedmih mesecih svoje slavne borbe. Bil je izrazit in odločen nasprotnik komunizma, ki ga ni premotilo nobeno pregovarjanje ali nobeno koin-promisarstvo od strani partizanskih somišljenikov. Znano je, da so ga zvijačno vabili, da bi odnehal od borbe proti komunizmu in pristopil k sodelovanju s partizani. On pa je na to odgovoril: »Zato sem zgrabil za orožje, da se borim proti komunizmu, in od tega svojega sklepa ne bom odstopil za nobeno ceno!« Zato ni čudno, da so videli v njem komunisti svojega najnevarnejšega nasprotnika, ki jim je napovedal neizprosno borbo. Ker ga niso mogli pridobiti za svoje načrte, so sklenili na vsak način ga uničiti, kar se jim je tudi posrečilo. Skupaj z Dobrivojem Vasiljevičem sta padla njegova zvesta soborca in tovariša Okorn in Gale. Bila sta tudi onadva svetla značaja, junaka, ki sta prelila kri za svoj lastni dom in za vero svojih stršev. Komunisti so ubili ob isti priliki tudi vojnega kurata Norberta Klemena, prej kaplana v Metliki. S tem so se zopet omadeževali z umorom katoliškega duhovnika. * Kaj pomeni žrtev junaškega Vasiljeviča — Iztoka za nas Slovence? Urez dvoma prikazuje najprej njegovo osebno veličino. Odpovedal se je vsemu in stopil kot prvi v borbo, in to v času, ko je po deželi partizanstvo preganjalo in morilo poštene ljudi, ko je bilo smrtno nevarno z besedo nasprotovati komunističnemu delovanju, kaj šole z orožjem v roki! Vasiljevič je s svojimi tovariši planil v sredo te nevarnosti, kljuboval smrti in uspel, prezirajoč pomanjkanje in bedo, vročino in mraz borbenega življenja. Kolikokrat so ga videli njegovi fantje izmučenega od napornih pohodov, od neprestanih borb! Kdo drug bi klonil, bi se hotel spočiti, on pa ni poznal počitka, hotel je borbe do konca, brez prestanka, kakor pravi Iztok. Toda ta velika Vasiljevičeva žrtev, njegove velike zasluge za Slovence zahtevajo od nas hva- ležnega priznanja, oddolžitve. A kakšne oddol-žitve? Skromni Iztok jo imel vedno tako malo zahtev. Brez dvoma no zahteva nič drugega tudi sedaj, po smrti, od tistih, za katere je dal življenje, kakor da sledijo njegovemu svetlemu zgledu, da branijo ljudstvo, ki ga je on tako rad imel, pred zakletim sovražnikom Slovencev, pred komunizmom. To je največja, morda edina želja dobrega, blagega Dobrivoja, junaškega Iztoka. Dragi Iztok! Srce nam krvavi, ko mislimo na tvoje oložpe, sanjave oči, ki ne bodo več zrlo ljubljenih fantov. Vodil si jih od zmage do zmago, vzgajal jih fizično, podpiral jih duhovno, bili so ti bratje in sinovi. Ne bomo pozabili nato in na tvojo veliko žrtev. Vemo, da te tudi zgodovina naše dežele ne bo pozabila. Ostal boj v njej kot eden izmed velikih mejnikov, kot eden izmed velmož, ki so zrušili naval komunizma nad našo deželo in pomagali pri obrambi krščanske kulture. Padel si sicer daleč od rodno zemlje, toda ta zemlja naj ti bo toliko mehkejše ležišče, kjer naj se tvoje telo spočije in čaka snidenja z ljubljenimi tovariši in sobojevniki, živimi in mrtvimi. Dragi, ljubljeni Iztok, nisi bil lo Dobrivoj, bil sii nam res dobri voj. Tvoji fantje žalujemo z.a teboj, obenem pa ti slovesno obljubljamo, da bo po tvoji smrti naša vnema še večja, naš boj še bolj neizprosen, do konca, brez. prestanka. Slava junaku Dobrivoju Vasiljevič! Številke Človek naravno hrepeni po sreči. A popol- Partizanski diplomatje in politični modrijani Partizanstvo je velika tragikomedija: zlo-činstvo, združeno z visoko mero otročarije. Nič čudnega, saj ga vodi devetindvajsetletni Boris Kidrič. Nekaj tipičnih potez iz. partizanskega okolja: Učiteljica Darinka je po nerodnosti pustila seznam vaških sovjetov za Loško dolino, kjer so partizani razkrili svoje posebnosti. Ko so postavljali vaške odbore, se jim je odločno uprla vas Nadlcsek. In učiteljica je v seznam zapisala: »Nadlesek — vas versko blaznih.« V neki notranjski občini je prišel vodja partizanov — neki progovni delavec — k starešini okrajnega sodišča in mu dejal: »Tovariš! Prevzeli smo oblast! Vzemi to na znanje! Sodi po starih zakonih, dokler ne pridejo novi! Tatvine proti partizansemu imetju strogo kaznuj!« Kratka karakteristika dveh glavnih partizanskih voditeljev! To sta Boris Kidrič in dr. Baebler, po očetu Švicar, po krvi Jud. Prvi si domišljuje, da je mož odločnosti, a je navaden terorist. Nikdar ni živel z našim kmečkim človekom, vzredila ga je tujina. Je velik strahopetec, ponižen kot jagnje, kadar je treba. Bil je svojčas proti njemu proces pred velikim kazenskim senatom na okrožnem sodišču v Ljubljani. Kako jo bil ta človek pred sodniki ponižen in zmeren! Slovesno jo sodnikom n jegov oče je prav to izjavl jal sodnikom in vzel sinčka pod svoje okrilje. Sodniki so toga človeka nato milo sodili, češ da se je samo teoretično zanimal za komunizem. Ta človek, tako pravijo, si je po posredovanju svojega očeta izposodil na univerzi Marxov »Kapital« in še nekaj druge marksistične literature. Bilo je to pred loti! še do danes ni Boris Kidrič oziroma njegov oče vrnil teh knjig — univerzi. Sličen tip je dr. Baebler, katerega stari oče jo bil sodniiski uradnik, a po rodu iz Švico. Zato so je skušal Baebler prod leti zateči v sili tudi pod švicarsko oblast. Tudi proti njemu je bil prod tremi leti proces v Ljubljani. Pred velikim senatom se je zagovarjal zaradi komunistične propagande. Na vse načine se jc zvijal in opravičeval. Le teoretično da se je zanimal zn komunizem. Pred sodniki se je opiral na palico, ker je takrat imel eno noco pohabljeno. Baje je dobil v nogo strel v bojih na Španskem, ko so jo tam s komunisti topel proti generalu Francu. Ta mož je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora, a kazen mu je višja instanca zvišala na eno leto. Ko je bil obsojen, mož ni prestajal kazni v zatohlih celicah jetnišnice. marveč se je poslužil buržujskih manir in načinov protekcije tor dosegel, da se jo preselil na živčni oddelek splošne bolnišnice. Mož je tam udobno živel. Vsak dan je delil avdience in sprejemal obiske na dolgo in široko. Udobno je živel, ko so mo zatrjeval, da se bo posvetil samo znanstvenemu . ,.„ .....f,.. ... ........... - ..........; . . študiju, da opusti vsako aktivno udejstvovanje I ruli drugi obsojenci zdeti med zamreženimi okn1. v komunistični propagandi. Pri razpravi navzoči I To sta dva tipa partizanskega stabal Usoda akacij na ljubljanskem živilskem trgu Spomladi smo v kratkih poročilih opozarjali, kako so se začele leno cvetoče akacije, zasajene na prodajnih otokih živilskega trga, naglo sušiti in da so nekatere že popolnoma brez zelenja. Bilo je do 18 takih dreves.' Druge akacije so v pomladnih mesecih, posebno ma.j-nika bohotno cvetele. Bil je res krasen in mikaven pogled na cvetoče akacije, ki so dajale tržnemu vrvenju izredno siliko. Pod cvetočimi drevesi je bilo vsakdanje trgovanje. Toda akacije so s svojim cvetjem razširjale po trgu prijeten vonj. Da bi se rešila sušeča se drevesa pred poginom, so sicer prepozno začeli vsak dan marljivo zalivati okoli akacij. Nekoliko jo zalivanje akacijam odpomoglo. Začele so spet zeleneti, toda k pravemu življenju jih niso več mogli priklicati. Hirale so naprej. Sedaj v decembru, ko se nad živilskim trgom razliva gosta ljubljanska megla, opažamo delavce, ki prihajajo ob zgodnjih urali na trg s sekirami. Začeli so že pred dnevi podirati akacije drugo za drugo brez izjeme. Sekira poje. Na obeh živilskih otokih je v vrstah zasa jenih do 36 akacijskih dreves. Tudi otok okoli Vodnikovega spomenika, ki je določen za vrtnarje, šteje do 8 dreves. Vse akacije bodo posekane. Padlo bo do 4+ dreves, starih prilično do 13 let. Kaj bodo namesto akacij zasadili? Začeli so voziti že novo zemljo k posameznim jamam in drevesnim otočkom. Pravijo, da bodo vsadili male platane. kakršne rastejo n. pr. pri vhodu v Tivoli ob Trubarjevem spomeniku. Koliko fiziognomičnih sprememb je že doživel prostor Vodnikovega trga v kratki dobi dobrih 40 let? Takole leta 1903 so popolnoma podrli nekdanje, na tem trgu se raztezajoče in stoječe licealno poslopje, kjer so bili nameščeni razni učni zavodi od ljudske šole do gimnazije, realke in učiteljišča. Ko so odpeljali vse kamenje, so prostor začeli počasi nivelirati in čistiti. V tem času so bile že živahne debate o modernih tržnicah, ki naj bi se sezidale na tem prostoru. Ostalo je takrat le pri akadomičnih razpravah. Pozneje so počasi začeli urejevati Vodnikov trg za osrednji tržni prostor. Sprva ni bil trg tako urejen. Na njem jo bilo ob deževju mnogo blata. V zimskih dneh pa mnogo brozge. Pred leti smo šele dobili trg tako urejen, kakršen je danes. ne, neskaljene sreče, kakor je lepo m icmiki o dejal pesnik, nu zemlji ne maka /einljan. Kiiv je izvirni greh, potrjuje to žalostno resnico tu vedno so ponavljajoče izkustvo. A nekaj ra je vendar se na zemlji. Košček raja jo v dobrin družinah, kjer materina ljubezen in otroški smeh spominjata nn izgubljeni zemeljski raj. Košček raja predstavlja srečni domek z lepim vrtcem, kjer oče goji nekaj ljubih cvetlic, mati pleve na njivici in se otroci nn soncu igrajo, m-več sonca prinaša v ta raj krščanstvo s prisrčno molitvijo, s prelepimi prazniki in se posebej s prazniki za otroke, z jaslicami, pirlu, Miklavž« m. Ce delo ni pretežko in mezde zadostne, tudi v delavske družine sije tak odsev nebes. Seveda mora biti človek svoboden, ne suženj: svobodno naj si izbira poklic in vsi naj spoštujejo njegovo človeško dostojanstvo. Kjer se no priznava in ne spoštuje človeška osebnost, tam ne more biti prave zadovoljnosti. Človek jc dru/no bitje, a ni čredno bitje, je kakor organizem, n ne stroj. Stroj dela brez svoje zavesti, človek s svojim delom svobodno ustvarja. Čreda se more nasititi, a v čredi ni veselja in sreče. A prav vse to, kar more človeka osrečiti in prinesti v življenje nekaj spomina na zemeljski raj, bi komunizem uničil in je uničil, kjer koli je zagospodoval. Komunizem zanikuje rodbino in družino. Zona mu je »delavec« kakor mož, zato spada v delavnico. Komunizem ne pozna doma. Kodnja je zadeva, ki brez nje ne bi bilo rodu, vendar, pravijo, ne smo moža in žene osamljati in ločili od delovne družbe. Zato komunizem tudi otrok ne prepušča materi in rodbini, nmpnk jih jemlje v skupno rejo. Otrok mora bili anonimen, ne sme poznati ne matere, ne očetu, temveč samo skupno rejnico — družbo. Kar je izjem, pravijo, so jih izsilile samo razmere. Komunizem zanikuje nndnaravni svet. Zato je uničil vse veselje, ki ga nepokvarjenemu človeku dajeta religija in cerkev, uničil jc vse praznično življenje in veselje, glorijo božične noči in alelujo velikonočnih zvonov. Komunizem nosi vedno vsakdanjo obleko in pozna le tlako presiljenoga in pretegnjenegn dela. Komunizmu je vse komunistična družba ali kolektiv, kakor je bila Heglu vse država. Heglu je država vse, poedinec izgine v njej. 'lako je Marxu vse kolektiv. Kolektiv je absolutno, posameznik ni nič ali kolikor je nekaj, je le izpraznjen nekaj, številka. Proletarci v komunistični družbi so številke. Kakor po jetuišnicali jetniki izgubo svojo osebnost in so le še številke, tako so poedinci v komunističnem kolektivu le še številke. I.nliko bi se jim tudi številke n opisale na hrbet, kakor so napišejo jetnikom. Posamezni proletarci sami /lise niso nič, nekaj so in se štejejo v kolektivu. Seštevajo se v delavnicah, v rudnikih, na polju, seštevajo se kot vojaki v vojski — toliko in toliko jih jc padlo, toliko in toliko jih je še sposobnih za boj. Kajpada, tisti, ki v kolektivu dejansko gospoduje demokrncijn v komunistični družbi je ie tikcijn, izmišljenimi — tisti, n. pr. Stalin in njegovi, so nekaj nad številkami. Stalin in njegovi so ljudje, drugi so čreda, ki se jim pritisne nn ko/.ull številka. A še tisti poleg Stalina so zelo negotov nekaj. Koliko jih jo že izginilo — nekateri so dali glavo, drugi mrjo kod po ječah — ker so hoteli biti neknj! To je osebnost v komunizmu, to svoboda, to komunistični rnj. Bog nas obvuruj take svobode in tega raja! d. Pesnik Heine in nebesa Švedska gradi elektrarne. Zaradi težav pri uvozu premoga, katerega Švedska sama nima dovolj, grade sedaj na Švedskem okoli 100 novih elektraren, da tako povečajo domačo proizvodnjo električne sile. Računajo, da se bo s tem proizvodnja električnega toka dvignila na 190% stanja proizvodnje v letu 1930. Letno dajejo sedaj Švedi za povečanje svojih elektraren okoli 35 milijonov švedskih kron. dočim so pred leti znašale investicije samo 8 milijonov kron letno. Hrvatski tehniki se zanimajo za italijansko ribištvo. Te dni se mudi v Italiji večja delegacija hrvatskih interesentov za ribištvo, ki je obiskala številna središča italijanske ribiške industrije, da se pouči o napredku italijanskega ribištva in da ostvari slične pridobitve tudi na Hrvatskem. VarčeTanje s papirjem v Bolgariji. V Bolgariji bodo zaradi varčevanja s papirjem ukinili vse one liste in občasne izdaje, ki niso neobhodno potrebni. V članku »Komunistični paradiži v predvčerajšnjem »Slovencu« omenja pisec Ileincjevo norčevanje iz nebes ter navaja njegov verz >.. .nebesa pa prepuščamo angelom in vrabcem.« Jud Heine je bil velik nasprotnik krščanstva in je vse svoje sile uporabljal za to, da se je iz kršanstva in njegovih resnic norčeval. Toda listi, ki so si ga vzeli z.a vzor in ga posnemajo, bi morali poznati, kako je Heine spremenil svoje mišljenje ob koncu življenja. Takole je pisal svojemu bratu Maksu z bolniške postelje: »Da so nebesa, ljubi Maks, o tem sem popolnoma prepričan, odkar jih tako zelo potrebujem pri svojem zemeljskem trpljenju ... Naši dedje so bili pogumni možje; ponižali so se pred Bogom in so bili zato neuklonljivi in ponosni nasproti ljudem in zemeljskim silam. Jaz pa sem nesramno obrnil svoje čelo proti nebu in sem so poniževal ter plazil med ljudmi, zato pa zdaj ležim na tleh kakor pohojen črv. Slava Bogu na višavah! Tvoj ubogi brat Ileine.« (Dr. N. Gengler, Heilige Saat, I. B.) Ali ne bo tudi marsikteri komunist doživel istega razvoja kakor jud Heine? bf. KULTURNI OBZORNIK Umetnost Franceta Pavlovea (Razstava v »Galeriji Obersnel«) Genij Pavlovčeve umetnosti nam z vsako razstavo pripravi praznik. Zdi se mi, da je to edino pravilna oznaka njegovih razstav. Praznično občutje, dvignjeno visoko nad sivino delavnika; občutje sproščenosti, čas ko se dnevne skrbi za hip umaknejo veselemu razpoloženju. Pa tudi bežen hip za stvari, ki nam jih življenjska borba potisne v ozadje, ki pa slutimo, da so skrivnostne, velike, — stvari čarodejke Lepote. In noj so že to muze glasbe, plesa, likovne umetnosti, vedno nam ta modra, ljubezniva dekleta odpirajo razglede v boljši, plemenitejši svet, svet, ki vedno znova dokazuje, da je poslanstvo človeka odmerjeno plemenitosti, resnici in ne kateremu koli drugemu namenu. Pavlovčeva razstava je praznik, ki je, kakor vsak, namenjen zmagoslavju dela. V tihih, mirnih urah se človek ozira nazaj na dovršeno delo v srečni zavesti izpolnitve življenjske naloge. Ali mislite, da ni z vsemi nami in umetnikom tuko? Z vsemi nami, ki smo sestavina slovenskega občestva? Ob taki razstavi z optimistično vero ogledujemo rast božanske rože slovenske umetnosti. Vidimo njen čil, nevzdržen razvoj, pred nami se odpirajo novi razgledi, daljna obrežja, ob katerih pristajajo drzni mornarji lepote. Ti svetlonosci so poroki narodne nesmrtnosti. In umetnik? Ob tem proščenju doživlja zmago umetnostne individualnosti. Zmago iskrenega, nepotvorjenega dela nad neiskrenim, lažnim oblikovanjem. Potrjena je zavest, da mu je po usodi dana možnost občutiti več kakor drugim ljudem, da mu je naklonjena sreča, po- gledati skozi okno življenja, tja do neznanskih globin narodovega srca. Prav za prav bi moral pisati o Pavlovčevi razstavi kritiko. Toda čemu? Čemu bi motil pravljično razpoloženje s suhoparnimi, okornimi teoremi? Saj tudi človek, ki se je v lepem nedeljskem poletnem popoldnevu vsedel v travo nekje nad vasjo, ne seže po Badjuri, da bi prebiral napisano lepoto svojega kraja, marveč odpre oči in spokojno, poln sladkega občutja ogleduje oblake, ki plavajo nad vasjo, rjave strehe hiš, zvonik, vrtove, belo cesto, ki se vije skozi vas, potok v dolini in dalje krajino do obzorja, kjer se modro nebo poljubi z materjo zemljo. In v resnici je odnos človeka do resnične okolice močno soro"den odnosu gledalca do Pavlovčeve umetnosti. Vsa neposrednost in pristnost občutja je zajeta v mala pobarvana platna. To je tisti veliki realizem, ki ga zmore le resnično velik umetnik. Da zajame v tvarno obliko in v ozki dvodimenzionalni svet ploskve tisto občutje, ki dovoli sočloveku podoživetje določenega kraja v določenem času z vso intenzivnostjo. V taki umetnosti ne srečaš miselne navlake idej, programov in ne vein česa takega še, za čimer se skriva puhloglava nevednost, marveč odkritosrčna enostavnost, preprostost, ki nosi na sebi celo pečat lahkotnosti. In v tej točki se srečajo tisti maloštevilni, ki govore o »površnosti« Pavlovčevih podob ter pri tem pozabljajo, da je resnica vedno preprosta, celo zelo »lahko« razumljiva. Pot do resnice pa je silno težka, kakor je tudi težka pot do umetnostno oblikovane resničnosti. V tem smislu je vsaka umetnost, bodisi da posnema realno podobo sveta, bodisi da oblikuje duhovni svet, resnična, a obenem tudi kvalitetna, ker proseva skozi njeno tvarno podobo vsa pristnost umetnikovega doživetja. Odnos med "tako umetnostjo in gledalcem je zato nujno intenziven. Razumljivo je, da more umetnik doseči tako stopnjo svoje umetnosti le s skoraj absolutnim obvladovanjem materialnih pogojev zn nastanek umetnine. Pavlovčeva umetnost je odličen dokaz za te trditve v vsakem oziru. Pavlovčeva ustvarjalna sila je prežeta od silnega čustva. Zato je njegov predstavni svet razgiban, daleč od ideološke statike, podvržen čustvenim menjavam in razpoloženju. Zato pa je tudi doma v Pavlovčevem slikarstvu tista melodiozna sočnost, iskreča se novost občutja, enkratnost, ki ne pozna ponavljanja. Sicer pa, kako naj bodo podvržene ponavljanju podobe krajine in resnične narave sploh, ki od večnosti menja svoj obraz v nepretrganem toku, ki sama svojo lepoto neprestano obnavlja in izpreminja. Poet Pavlovec je tisti čarovnik, ki to izpreminjajočrf se lepoto s svojo umetnostjo nam in zanamcem pritrja na platno. Bežen od-svit svetlobe na oblakih, razkošne barve bogate jeseni, samotnost zapuščenih dreves, intimna lepota dvorišč, vedrost občutja ob razgledu na "pejsaž, vsi ti bežni lepotni fantomi velike umetnice narave najdejo mesto nn slikar,jevih podobah. Primerjajmo le dve podobi s pričujoče razstave. Obe (»Pod lipco« I, II) predstavljata isti motiv krajine, ki se odpira med drevjem v ozadje, kjer stoji hiša. Isti motiv, toda dvoje čustvenih in razpoloženjskih svetov. Prva podoba nam govori v sočnem jeziku zgodnje jeseni. Silovito občutje naravne moči proseva skozi zelene nianse pejsaže. Vendar se je te bogatije že dotaknil čopič jesenskega zlata in preko krajine jc že razlita sočna, opojna barva jesenskega sonca. In ista krajina v pozni jeseni? Kakšno občutje zapuščenosti in umiranja! Kjer je prej stala ženn v svesti si svoje zrele lepote, stoji sedaj uvela starka v bera-škem oblačilu. Tako doživlja krajino Pavlovec in po njegovem mediju tudi mi. Toda ne samo krajino! Tudi rože in podobe soljudi. Dotaknimo se še vprašanja razvoja Pavlov- čeve umetnosti od zadnje razstave naprej. Slikar je zopet vidno napredoval, tor tako dokazal, da je ni ine.je, ki bi so stavila kot ovira trdnemu hotenju. Zanimiv je svet današnje P. razstave. Slikan je v izredno tesnih krajevnih razmerah; tudi tu je slikar dokazal, da za dobro umetnost ni potrebno širnega sveta in tujih lepot, marveč lo dobrega umetnika. V tem skopem svetu je umetnik napravil, kar je bilo potrebno napraviti: iztisnil jc iz njega čim več soka in tako naslikal umetnine. In kaj naj mojster Pavlovec potem šo dokaže? Dr. S. M. Tretji simfonični koncert Kvaliteta simfoničnih koncertov, ki jih prireja Glasbena Matica, se bodisi po izbiri kakor tudi po izvedbi vedno dviga. Na zadnjem koncertu smo poleg, znanih, večkrat izvajanih skladb slišali tudi nekaj manj znanih, čeprav prvovrstnih del. Na prvem mestu je bil Rossini, čigar sklada-teljske značilnosti smo imeli priliko že večkrat omenjati. To pot so izvajali njegovo predigro k opereti Tankrcd. Prozorno pisano, dobro instru-mentirano delo je bilo primeren uvod v koncert. Središče večera je bil Griegov koncert za klavir in orkester op. 16. Solistični del je izvajal firof. Anton Trost. Kakor Grieg ni velikokrat na iubljanskih koncertnih sporedih (mnoga njegova dela so tudi za okus povprečnega poslušalca bolj tuja kot ta koncert), tako smo bili veseli, da smo mogli to delo slišati. Pisano je izredno sveže, z velikim zanosom, skladatelj se ogiblje vsakršno vsakdanjosti v izrazu, vedno skuša biti nov v melodiji, harmoniji, v ritmu. Saj je tudi njegova glasba zrasla v okolju, ki je skoraj nujno moralo dati drugačne rezultate kot jih daje okolje nam bližjih in bolj znanih narodov. Soiist irost je bil "kot vedno tudi to pot izvrsten oblikovalec svojega ŠShoJ&nc novice. Koledar Sobota, 12. dreembra: Aleksander, muče-nec; Dionizija, raučeuiica; Maksencij, mučenec; Merkurija, mučenica. Nedelja, 13. decembra: Lucija, devica in mučenica; Otilija, devica; O res t, mučenec; Ev-stracij, mučenec; Avksenija, mučenica. Novi grobovi + V Ljubljani sta umrla; gospa Toiii Štrukelj roj. Jankovič, soproga tiskarniškcga ravnatelja. Pogreb bo v soboto, 12. decembra ob pol treh popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Marijan Cela, ki ga bodo spremili na zadnji poti iz kapele 6v. Frančiška na Žalah k Sv. Križu v soboto, 12. decembra ob treh popoldne. — Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice — Poročila sta se gdč. Slavica Hib Ser, uradnica, in g. Kača r Franc, trgovcc v Ljubljani Obilo srečel RAZSTAVO LEPE KNJIGE priredi v nedeljo, 13. decembra. Ljudska Knjigarna v svoji prodajalni. Pred škofijo št. 5. Razstava, ki ima namen čim tesnejše zbližati knjigo in občinstvo, posebno sedaj pred božičnimi prazniki, bo odprta od 9 dopoldne do H popoldne. O pomenu knjige bo ob II dopoldne govoril književni tajnik, pesnik Scvorin šali. Vsi prav iskreno vabljeni! • — Združenje kmetovalcev opozar.y» vse one ikmetovailce. ki so se prijavili za propustnice v svrho obdelave polju, da se čimprej /glasijo v pisarni Združenja iu dvignejo dovoljenja. — Vincencijeva konferenca zn akad. in sred. nješolee prosi vse plemenite ljudi /a podporo siromašnim akademikom in srednješolcem. Obenem se zahvaljuje vsem dosedanjim dobrotnikom in prosi za nadaljno naklonjenost. Ne odklanjajte naših prošenj! Pomagajte, da bomo mogli nuditi najbednojšim študentom vsaj kosilo in večerjo. — Vincencijeva konferenca za akademike in srednješolce, Miklošičeva 5. Uradne ure: v ponedeljek, četrtek in solHita od 1—2. Št. ček. rač. 15.858. — Gosta megla in mraz. ?r dva dni zjutraj in dopoldne valovi v Ljubljani in okolici zelo gosta megla, da bi jo lahko re/ali, kakor so se izražali stari Ljubljančani od dnevih, ko je na-stopaJa tako gosta megla. V četrtek :n petek zjutraj jc bila megla tako gosta, da vozijo tramvaji po/no v dopoldne z lučmi, ker ni daleč videti pred vozom. Svetile so tudi cesine električne svetilke. V petek zjutraj je bila slana prav močna. Mraz je precej pritisnil. V petek zjutraj sc je minimum pomaknil že na 43 stop. C. V četrtek popoldne je bilo sončno in je bil dosežen dnevni temperaturni maksimum + 7 stopinj C. Barometer je v četrtek padel na 771.8 m/m, stanje, ki je Sc vedno močno nad norma lo 764 m/m. — Tečaj za mizarsko strokovno rfcanje z.a mojstre in pomočnike, kakor ga jc dosedaj prirejala vsako leto 7.1>ornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, se prične letos v nedeljo, dne 15. decembra 1042 ob 0 zjutraj in se iwi vršil ob nedel jah in praznikih od 9 do 12 do konca juVja 1945 v Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Vhod Corupova ulica št. 12, čez STARŠI -©ISOCI Bom Tri nove miedinshehnllge Rudan: Mlada vesna. Ilustrirala Ks. Prunkova 56 strani, oroš. L li'—, kart L 15 — Kunčič: Nebeška lestvica. Ilustriral Fr. Podre- kar. 77 str., kart. L 21"— Swift-Glavan: Med pritlikavci in velikani. (Gul- liverjeva potovanja). S siikami opremil Ivan Romih. 106 strani, kart. L 30"— Oglejte si brezobvezno našo bogato izb.ro mladinskih knj g SLJUDSHA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Škofi o 5 - Miklošičeva c 5 dvorišče, levo, pritličje, učna dvorana štev. 3. Prijave se sprejemajo v navedeni učni dvorani. — Navijale! in verižniki spadajo pod vojno sodišče. V smislu najnovejših določil raz-glasaDuccja od 26. novembra t. 1. spadajo sedaj vse navijalske in verižniške zadeve, za katere je bilo doslej pristojno ljubljansko okro/no sodišče in ki jih je sodil kazenski sodnik-poedinec, j>od pristojnost vojaškega vojnega sodiš6a, ki Ivo sfidilo vse prekrške protidraginjskilt uredb in tršitve uredb o racioniranju življenjskih potrebščin. Kraljeva kvestura je p>o zadnjem seznamu v času od t. do 15. novembra v Ljubljani kaznovala 55 jKislovnih oseb na skupno kazen 'V).600 lir. — »Mali gospodar«. Izšla je zadn ja številka letošnjega letnika »Mali gospodar«. Topot obsega glasilo zve/e društev >Ma.li gospodar« kar tri številke zadnjega četrtletja. Knkor doslej vedno, ima tudi zadnja številka bogato in pestro vsebino, ki obravnava mala gospodarstva, težave rejcev s krmili itd. Posebno va/cn jc članek Rafael/i Kampuša o divjem kostanju kot krmilu. Posebni postavki «0 posvečeni kuncereji, pe-rutninarstvu, golobarstvu, ko/ann, ovcam in prašičem. Kljub težavam spremlja to glasilo svoje člane skozi vse leto in jim je tako najboljši vodnik. Nad vse razveseljivo je, da se je uredniški odbor odločil, da lio šc naprej izdajal to tako koristno glasilo, čeprav so žp leto« vsi so-trudn ki radevolje dajali vse svoje prispevke zastonj zamo zato. da je list lahko izhajaj. Priznanje gre prav tako uredniku, ki tudi brezplačno opravlja svojo nailogo in skrbi, da jc list vsestransko koristen. — Zadnja letošnja številk« »Sadjarja in vrtnarja« je izšla. S tem je glasilo sadjarskega in vrtnarskega društva zaključilo «voj 22. letnik. Kakor čujemo, bo tudi še v naprej list redno izhajal, kar je trebu pozdraviti, saj prav v se-dadanjih časih pridejo strokovni nasveti slehernemu prav. Zadnja dvojna številka obsega, pester izbor zanimivih člankov, med katerimi posebej poudajamo na članke o škodljivcih in na nasvete, kaiko shranjujemo vrtnine v kleteh. — Nesreče na deželi. V Starem trgu pri I.o-žu bivajoči posestnik France Mlakar, star 50 let, je med jahanjem padel s konja, ki se mu je plašil. Zlomil si jc desno nogo. — Vera Piklova, 46-letna zasebnica na Vrhniki, jc padla po stop-njicah in si /lomila desno nogo. — Na neki žagi v Dobrem polju zaposleni 52-letni delavec si je pri padcu zlomil levo nogo. — Huda nesreča je v I/iškem potoku /odela 15-letno posest, hčerko I. j ud. Knavsovo. Krava jo je brcnila v levo oko in ga ji poškodovala tako močno, da je morala iskati zdravniško pomoč na očesnem oddelku ljubljanske bolnišnice. — Sedlar, 2?-!etni Alojzij Prusnik. stanujoč v Vevčah, je bil zaposlen pri stroju. Po nesreči mu je stroj odrezaJ desno roko v zapestju. — Veliki mufti v Berlinn. Jeruzalemski veliki mufti je te dni prišel iz Rima, kjer se je nekaj časa mudil, v spremstvu nekaterih gospodov v Berlin. — Židje tihotapijo vohunski material, španska pomorska policija je v bližini Barcelone zajela motorni čoln, na katerem so bili Židje, ki so na visokem morju izročali Angležem vohunski material in skoro gotovo po tem potu dobivali tudi direktna navodila za špionažo in propagando v Španiji, španska policija je zaplenila dragocen dokazilni material. — Dve letali v zraku trčili skupaj. Kakor poroča Reuter iz Ottave v Kanadi, sta tam v /raku trčili dve letali skupaj in padli na tla. Ob pilota sta bila ubita. šolskemu upravitelju Ant. Turku v spomin Minulo je leto dni, odkar smo vas spremili na zadnji poti. Zbrali smo se ob vaši gomili in se spominjali trenutkov, ki simo jih preživeli z vami. šele sedaj vemo, kaj smo izgubili. Bili ste na.m odličen vzgojitelj, vzgajali ste nas z ljubeznijo in požrtvovalnostjo, katere pa takrat nismo znali ceniti. Ko se zamislimo nazaj v naša šolska leta, vas vidimo v šolski sobi ne samo kot učitelja, ampak tudi dobrega in skrbnega očeta, na šolskem vrtu pa odličnega sadjarja in vrt-narja. . V svoji skromnosti niste nikdar hoteli pri- parta. Le škoda, da klavir, čeprav šc ne dosti rabljen, ne ustreza stoodstotno konccrtnim zahtevam; na tem koncertu je, vsaj v bližini, stalno motil nek kovinski prizvok, ki je bil, upamo, le slučajen. Lajovčev Andante je skladba, pri kateri skladatelj poleg dobre glasbe izčrpno pokaže izrazne možnosti posameznih instrumentov kot celih instrumentalnih skupin. Morda je med delom na to namenoma polagal posebno pažnjo. Vsekakor se pokaže mojstra, ki nameravani učinek vedno tudi doseže, kar se ne posreči vsakemu skladatelju. — Na zadnjem mestu so izvajali tri Dvorakove skladbe: simfonično pesnitev Divja žena in dva Slovanska plesi. Dvorak se kot prijatelj absolutne glasbe ni dostikrat podal na pot programske glasbe. Če je pa ta korak storil, je svojo nalogo temeljito opravil. Tako je v tej simfonični pesnitvi, sledeč začrtanemu programu, prikazal celo vrsto značilnih učinkov, ki bi jih brez pojasnjevalnih pripomb težje razumeli. — Dva Slovanska plesa, posebno zadnji od njih, sta spored blesteče zaključila. Konccrt je dirigiral Drago M. Siianec. Kot že v začetku omenjeno, jc dvignil orkester še višje kot pri prvih dveh izvedbah. Opazna je bila večja preciznost v izvedbi, večja enotnost posameznih orkestralnih skupin kakor tudi večja plemenitost in izboljšanje izraza tona. Težkoče, ki jih je zlasti v drugem delu Dvorakove simfonične pesnitve vse polno', je orkester zmagoval dokaj lepše kot bi to storil recimo na prvem koncertu. Večja vi-granost že pričenja roditi sadove. Občinstvo, med katerim smo opazili tudi zastopnike oblasti, je deorano docela napolnilo, zato se nam obeta ponovitev istega koncerta. M. T, K razstavi slikarja Fr. Miheiiča in kiparja Tineta Kosa K umetnostni razstavi slikarja Franceta Miheiiča in kiparja Tineta Kosa. — Spričo številnih umetnostnih razstav, ki so se vršile to leto, smo predvsem pogrešali dveh najbolj izrazitih slovenskih umetniških osebnosti — slikarja Franceta Miheiiča in kiparja Tineta Kosa. Tik pred novim letom pa nas 6edaj presenečata z umetnostno razstavo. ki jo bosta skromno in tiho odprla v nedeljo, dne 13. t. m. v salonu Jake Oražma v Pražakovi ulici. Oba umetnika bosta razstavila vsak po 20 del — plod njunega tihega in poglobljenega dela poslednjih mesecev. Zlasti nas Mihelič to pot preseneča z nekaterimi portreti, česar do sedaj nismo bili navajeni videti na njegovih razstavah. Nič manj zanimiva so njegova jK*lednja platna z motivi našega narodnega življenja, v katerih je označil v množici upodobljenih figur premnoge odtenke značaja našega ljudstva živo in prepričevalno, tako posebno slika Božič na Ptujski gori, Pretep Kurentov, Svatba in Kurent. — Tine Kos razstavlja poleg izredno skrbno izdelanih portretov v žgani glini n kamnu vrsto kipov iz različnega lesa. Srednje velika dela izrezana iz podobi ustrezajovega lesa, pričajo o velikem okusu mojstra (Akt, Sejalec ali Pastirček); V6em je izrezani les zaživel v lepoto podane misli, dela in vsakega giba. Ostali kipi iz umetnega kamna in žgane gline so zgovorne priče o kipit;evi težnji po spojitvi materiala z odnosom resn.čnega življenja našega človeka. Razstava bo odprta v nedeljo, 13. t. m. brez posebn.h povab.l in bo potem odprta vsak dan od 9 do 18. Vse ljubitelje likovne umetnosti vabimo k ogledu razstavljenih umetnin. Salon Jake Oražma se nahai.i rakoj 00 vcgalu Miklošičeve cc6te v Pražakovi ulici. znanja in pohvale, celo nezadovoljni ste bili, če vas jc kdo pohvalil, češ kako i/.boruo rastejo vaša drevesca na njegovem sadnem vrtu. Ko se klanjamo vašemu spominu, «e nam pridružujejo vaši učenci i/ Orehka pri Postojni, Sv. Križa pri Litiji, Dola pri Ljubljani in Drenovega griču pri Vrhniki, kjer ste službovali. Te skromne vrstice vam poklanjajo v spomin vaši hvaležni učenci. <£juMjcuta Razstava lepe knjige v Ljudski knjigarni V nedeljo, 13. decembra bo v prostorih Ljudske knjigarne, Pred Škofijo 5, razstava lepe knjige, ki jo priredi ta častitljiva in zaslužna ljubljanska knjigarna in založba. Nieno hvalevredno zamisel moramo samo toplo pozdraviti. Zlasti sedaj pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Saj je knjiga najprimernejše, najlepše in tudi najcenejše darilo, Toda izšlo je že toliko lepih in dobrih knjig in še izhajajo dan za dnem. da jim človek le težko sledi ter jih ohrani v spominu. Če pa ima takole primerno priliko kot bo ta razstava, da si jih zbrano in nemoteno ogleda, si bo lahko zbral po svojem okusu in želji. Važna pa jc razstava knjig tudi zato, da nas čim tesneje poveže s temi našimi dragimi znankami in vrednimi prijateljicami, ki imajo za nas vse važen pomen. Takale nedeljska knjižna razstava, ki je za Ljubljančane prav za prav novost, bo gotovo pritegnila veliko hvaležnih obiskovalcev. Saj ima Ljubljana ljubiteljev knjig, da je res veselje. Toda izložbena okna naših knjigarn so pač premajhna, da bi nasitila radovednost knjigofjubov. V knjigarnah se pa človek v delavnikih, ko je prodajanje v polnem teku, le težko pozanima za vse knjižne novosti. Nedeljska razstava pa bo za to primerna kot nalašč. Da bi mogli našim bralcem zbuditi za ta, kar rccimo kulturni dogodek, še več zanimanja, smo stopili v Ljudsko knjigarno in vodstvo nam je prav rado postreglo z nekaterimi podatki. Razstava — prav za prav bi morali reči raz-stavica — so nam dejali, ima trojen namen. Prvič pokazati kronološki razvoj našega založniškega dela. ki ima za seboj že častitljivo tradicijo šestdesetih let, drugič pokazati vse izdaje slov. knjig od 11. aprila 1941 naprej in tretjič pokazati lepe knjige sploh, posebno tiste, ki so najbolj primerne za domače knjižnice in razna darila. Seveda moramo poudariti, je dejal prijazni g. ravnatelj, da v vseh treh oddelkih ne bo mogoče pokazati vsega, posebno od starejših del, veliko je razprodanega; pri tej razstavi pa imamo namen pokazati le tisto, kar se še dobi na knjižnem trgu. Ker bomo te razstave po možnosti nadaljevali, naslednja bo spomladi, bomo eno posvetili splošnemu razvoju slovenske knjige, tudi z deli, ki jih v prodaji ni mogoče več dobiti. Razstavi bo pridružen tudi pregled najvažnejših in najlepših italijanskih knjig. Svoie stvari pa bo razstavila tudi papirnica. Potrudili se bomo, da bo razstava čim bolj okusno aranžirana. Želimo le. da bi jo liubitclji lepe knjige obiskali v čim večjem številu. 1 Za t dr. Antona Korošca bo sv. maša v ponedeljek, 14. t. m. ob sedmih v frančiškanski cerkvi pri oltarju sv. Križa. 1 Ob priliki druge obletnice smrti (14. dec.), da počasti spomin prvega in glavnega začetnika protikomunističnega pokreta med Slovenci, obče spoštovanega in nadvse zaslužnega blago-pokojnega dr. Antona Korošca, je njegov spo-štovalec G. M. podaril samostanu Karmel na Selu vsoto 100 lir, da molijo sestre karmeličanke za dušo velikega pokojnika dr. Korošca. — Počastite rajne z dobrimi deli! 1 Predavanje o Valvasorju v Nemški akademiji v Ljubljani. V okvirju Nemške akademije v Ljubljani je imel v četrtek predavanje namesto napovedanega prof. dr. Hilleja iz Zagreba (O Hansu Grimmu in njegovem delu) predsednik Nemške akademije vpokojeni ravnatelj realke dr. H. Svvoboda o »Valvazorju, njegovem življenju in delu«. S tem se je Nemška akademija spomnila pomembne 300 letnice rojstva tega velikega zgodovinarja Kranjske, Ljubljančana, vojščaka in učenjaka idealista, ki je žrtvoval tudi svoje veliko premoženja v »čast dežele Kranjske«. Predavatelj je lepo orisal postoj>oma ves Valvazorjev življenjski razvoj, njegova jtotovanja in družinsko življenje, potem pa tudi njegovo delo j>o vsebinski strani, njegovo vsestransko učenost in ljubezen do umetnosti, bogastvo njegovih zbirk, pa tudi njegovo vojaško vodstvo v turških napadih ter njegov gospodarski projiad. Predavanje je bilo stvarno in je želo odobravanje. 1 Umetnostni zgodovinar dr. Franjo šijanec bo v nedeljo ob II vodil na razstavi Mušič-Se-dej-Zonič v Jakopičevem paviljonu. 1 Vse služkinje in drugi hišni posli so vabljeni na sestanek, ki bo v nedel jo, dne 13. decembra t. m. ob jk>1 4 popoldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cefti št. 22 ((Delavska zbornica). Na sestanku bo važno predavanje o socialni zaščiti hišno-gosj>o-dinjskih poslov, tako v slučaju odpusta, bolezni, brezposelnosti, dopusta, odpravnine, plače itd. Pridite v obilnem številu in povabite tudi svoje tovarišice. — Oddbor Sind. hišnih poslov.« 1 »Višarska polena«, drama v štirih dejanjih, je po svoji vsebini primerna za edventni čas, v katerem naj najde človek zopet samega sebe, da bo mogel sjKiznati in resnično zaživeti lepoto življenja, ki bo tiha harmonija naših src spojena z medsebojno ljubeznijo. Drama, ki nam pokaže posledice disharmonije v nas samih, nam vzbudi željo po lepoti in dobroti. Igra, ki je izrazito psihološkega značaja, bo zagrabila vsakega gledalca s svojo prepričeval-nostjo. Poslednja predstava, za katero si nabavite vstopnice v predprodaji, bo v nedeljo, 13. decembra ob pol 5 popoldne v društveni pisarni, Petrerkova 1, I. nadstr., desno. 1 Jutri ob pol II in ob 3 popoldne vsi v frančiškansko dvorano, kjer bo v prizor jena prof. Janko Mlakarjeva veseloigra v 4 dejanjih: iBajtarska princeza«. Ker vlada za igro veliko zanimanje, vas vabimo, da si nabavite vstopnice že v predproda ji danes od 9 dalje pri dnevni blagajni frančiškanske blagajne. 1 V ponedeljek, dne 14. t. m. ob 18 se bo ponovil v veliki tinionski dvorani III. simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Draga Marija Šijanca in s odelovanjem pianista prof. Antona Trosta. Spored ponovitvenega koncerta je naslednji: t. Rossini: Tankred, predigra k istoimenski operi; 2. Grieg: Koncert za klavir in orkester. Solist prof. Anton Trost; 3. Lajovic: Andante za veliki orkester; 4. Dvorak: Divja žena. Simfonična pesnitev; 5. Dvorak: Dva slovanska plesa. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. sma knjiga .Slovenčeve knjižnice" naše najboljše družinske zbirke delo znamenite finske pisateljice AIN0 KALLAS svetovnega slovesa je izšla pod naslovom Mašceunnge svete reke V knjigi so tri povesti, ki na čudoviti način prikazu ejo mišljenie in živl:en,je prebivalcev Eston-ke — Prepričani smo, da Knjige ne boste odložili, dokler je ne boste prebrali do konca. Nirollte se na ..Slovenlevo knjižnico". le do Novega leta imate še čas. Vsaka knj ga le 6 lir. I Dramatsko - igralski tečaj. Interesentje (inje), ki so prišli po informacije, naj se v važni stvari zglase še ta teden. Ostale opozarjamo, da z igralsko šolo pričnemo 15. t. m. Pouk popolen (izgovarjava, šminkanje, recitacija, deklamaci-ja. dramatika, režija, scenografija, je/iki itd.). Revnejši popust. Prijuvljanje dnevno: Mestni trg 17-1. I Italijanščina, nemščhia, francoščina in angleščina. Kdor se hoče v kratkem času naučiti enega ali več jezikov, naj se vpiše v naše nove tečaje, ki se začno ta teden. Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16. Korepetitorij, Mestni trg ir-I. 1 Velikonjev« »VKarska polena«, izraizito psihološka drama slovenskega kmeta, čigar bit-nost še izraža v borbi za zemljo, čast in ljubezen je žela lep uspeli pri obeh uprizoritvah. Vsakogar, ki je že čital povest, ki je izšla pri Mohorjevi družbi in želj videti zgodbo T ineta in France tudi na odru, opozarjamo, da se 1k> vršila v nedeljo. 15. decembra oh pol 5 pofiol-dne predstava »Višarskih polen«. Prosimo vas, da si vstopnice radi velikega zanimanja nabavite v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10 do 12 in dve urj pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstr., desno. 1 Z živilskega trga. Mraz vpliva na živilsiki trg. Branjevke skrbno zavijajo zelenjavo, da ne zmrzne, V petek ni bilo večje izbire rib. Na prodaj je bilo nekaj desetin kilogramov mren, nalovljenih v Ljubljanici pri Zalogu. Bile so po 25 lir kg. Naprodaj so tudi male, sveže pof«»-novke, zmrznjene. Pripraviti jih je treba prav tako. kakor velike sveže, ki jih jc tvrdka »Riba« prodajala, pred meseci. 1 Hipotečna posojila v novembru. Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča je v novembru t. 4. zaznamoval 47 predlogov za vknjižlio zastavne pravice v varnost jKtsojilnih terjatev, ki so jih bili dovolili razni ljubljanski denarni zavodi zasebnikom in raznim podjetjem, kakor tudi raznim družbam. Celotna vsota vknjiženih posojil je v novembru dosegla l,502.St? lir. Najvišja vknjižena posojila so znašala 190.000, 180.000, 120.000 in 100.000 lir. Najnižje vknjižc-no posojilo je doseglo vsoto 456 'lir, drugače pa zneske od 1500 lir naprej. Največ posojil jc bilo danili na nepremičnine, ki ieže v raznih kat. občinah mesta Ljubljane. V novembru je bilo dalje predloženih okrajnemu sodišču 50 vlog za dovolitev vknjižbe vrstnega reda glede različnih kreditov v skupnem znesku 5.947.700 lir. Najvišji kredit, za katerega je bil v zemljiški knjigi zaznamovan vrstni red na neke nepremičnine, je dosegel t.000.000 lir, drugi kre.iit pa vsoto 500.000 Ht. Skupaj je bilo torej v novembru 77 predlogov za vknjižbo hijiotek v znesku 6,450.517 4ir. 1 Realne eksekucije. Pri okrajnem sodišču je bilo v novembru vloženih 12 predlogov /a prisilno vknjižbo raznih terjatev v znesku 26.554 lir na razne nepremičnine v mestu in okolici. Mestna občina ljubljanska se je vknji-žila pri 9 posestvih za razne, neplačane mestne davščine, ki znašajo vsote od 183 do (958 lir. Najnižja mestna davščina, ki je bila vknjižena. na neko nepremičnino, /naša 69.40 lir. V novembru je bil dalje vložen predlog za vknjižbo neke stare dinarske terjatve v znesku 33.130 din. 1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Koritnikova ulica 18. c Naznanila GLEDALIŠČE. Dram«. Sobota. 12. decembra ob l(i: »Oče naš . ..« Izven. Znižnno ceno od IS lir navzdol. — Nedelja, 13. dccembra oh 15: »Hamlet«. Izven. Ceno od IS lir navzdol. — Ponedeljek. 14. decembra: Zaprto. — Torek. 15. decembra ob 16.30: »Gradbenik Solues«. Red Torek. Oper«. Soliota. 12. decembra ob 16: »Thais«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Nedolju. 13. decembra oh 10.30: »Angel z avtom«. Mladinska opereta. Izven. Znižano cone od 18 lir navzdol. — Oh"16: »Slepa miš«. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 14. decembra: Zaprto. — Torek. 15. decembra oh 16: »Slepa miš«. Opereta. Hod B. — Sreda, 16. decembra oh 16: »Thnin«. Red Sreda. ROKODELSKI OllER. Nedelja oh pol 5 popoldne: »Višarska polena.« Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pi- RADIO. Sobota, 12. decemhra. 7.30 Napevi in romance — S Napoved čnsa — Poročila v italijanščini -- 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v italijanščini — 12.45 Oporna ginshn — 13 Napoved časa — Poročila v Italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oho-roženil Sil v »lovenSčinl — 13.17 Lope pesmi od včeraj in danes — Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v Italijanščini — 14,15 Koncert Radijskega orkostrn. vodi dirigent I) M. Sijaneo. sodeluje pianist Ii. M. Skerjanc — Simfonična glasha — 15 Poročila v italijanščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17.17 Novo ploSčp Cptra — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 10.10 Poročln v slovenščini — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komenlnr dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Lirična prireditev drtlibe F.TAR: Pleclnt Nicoln: Tlohrn hčerko, opora v treh dejanjih. — V odmorih: Prednvanjo v slovenščini — Zanimivosti v slovenščini. — Po končani operi: Poročila v talijanščini. LEKARNE. Nočno služIm tmajo lekarne: dr. Kmet. Hl»iweisovn e. 43. mr. Trnkoczy. ded., Mestni trg 4. in mr. Ustnr. Selenburgova ulica 7. POIZVEDOVANJA. Onspn. ki jo kupovala ▼ »e-trtok na trgu zelenjavo pri Novak Ivani, je pozabila pri njej orehova jedrca. Dobi jih pri Novak Ivani, Zaloška c. 175 »nrnl. Petrarkova 12. I. nadstr.. desno. Dantsk« iepna urn se ie našla na praznik, dne t. m. pri eni izmed popoldanskih predstav v klnn Untonu. Lastnik naj sc javi pri upravi kina Union«. 25 let svobodne Finske V naši razburkani sedanjosti, ko se venomer spreminja lice Evrope, je 25 let obstoja kake države že kar častitljiva starost v evropski družini. Dne 6. decembra je preteklo 25 let, odkar je senat Finske v viharnih časih po dolgih posvetovanjih sprevidel, da je prišla prava ura, ko se je treba ločiti od Rusije. Dandanašnji je politična slika Evrope v marsičem podobna sliki iz tistih dni. Toda Finska gre nemoteno dalje po tisti poti, ki jo je bila takrat nastopila, in pogled ne osupne: izmed množice držav, ki so kot novotvorbe izšle iz zmede ob koncu prejšnje svetovne vojne, je Finska edina, ki je ostala svobodna in v oblasti svoje tedanje zemlje Prestala je v hudih težavah preskušnjo svoje možate dobe. — Finske dandanes, ko ji je 25 let starosti, ni treba svetu šele predstaviti, saj si je v kratki dobi svoje zgodovine pridobila svoje dobro in pošteno ime. Priborila si je tak ugled, kakor malo drugih majhnih držav, in zatorej gleda danes navzlic hudemu prestanemu trpljenju z zaupanjem in ponosom v svojo nadaljnjo zdravo bodočnost. Še v letih med obema velikima vojnama so naleteli Finci v inozemstvu na veliko nepoznanje svoje domovine, čeprav 60 bili ob koncu bivše svetovne vojne vsi svetovni časopisi polni poročil in razprav o finskih vprašanjih. Navzlic temu so ljudje kmalu pozabili, da se jc izpolnilo hrepenenje po svobodi malega naroda. Dandanes brez dvoma ne tiskajo nobenega zemljevida na svetu, kjer bi Finska ne bila označena s posebno barvo. Brez dvoma pa bi ne bilo prav, če bi se ozirali le na dobo med obema svetovnima vojnama. Res sta jako povzdignili ugled Finske, vendar bi skoraj ne bilo mogoče, da bi taka majhna in prav za prav tudi uboga dežela z manj ko 4 milijoni prebivalci, mogla prenesti toliko bremen in žrtev, če bi si ne bila že prej pripomogla do takšne socialne samopomoči, da so mogli tudi najubožnejši prebivalci najti v njej svojo domovino. Finska je živela poleg soseda, ki jo je ogra-žal slednjič s silo orožja. Njegova sredstva so bila prav takšna ko sredstva Finske leta 1917, namreč di bi razširil nezadovoljstvo, mržnjo in sovraštvo, da bi sc skliceval in oziral na brezdomovince. A Finska se je vsemu temu spretno izognila s svojim socialnim skrbstvom in je zadovoljila ljudi, da niso šli v past vabljivim glasovom prolctarske politike. Kdor je videl finsko prestolnico in druge finske kraje v času osamosvojitve, in jih je spet videl v sedanjih dneh, bo občutil, da Finska svoje svobode ni sprejela kot darilo in bi potem počivala na lavorikah. Finska je delala. S splošno šolsko obveznostjo je začela svoje socialno delovanje. Tudi v industriji je proizvajala socialno občutenje. Tako je, na primer, po vzorcu Švedske, uvedla splošno starostno zavarovanje za vse prebivalstvo. Industrija se je brž prevrgla na izvoz, da je tako svoje zaklade surovin bolje izrabila ko prej. Nastale so nove, najmodernejše tvornice, k so bile deloma celo za zgled drugim državam glede na socialno ureditev. Na vedno večje blagostanje so se opirale številne, nove stanovanjske stavbe, ki so iz njih, na primer, v Helsinkih, nastala kar nova predmestja ondi, kjer so bili leta 1918 še gozdovi in skalovje. Kdor je bil na Finskem tik pred lansko zimsko vojno, ta bo vedel, da je morala ta mlada dežela zastopati tak življenjski standard, ki se je inozemskim tu,-ristom dozdeval sicer poceni, a je s tem pričal le o svoji, hipoma doseženi višini. Toda Finske ne moremo meriti z merami industrijske države, zakaj Finska je predvsem dežela kmetov, in vprav na agrarnem področju se je razvoj države najbolj obnesel. V času 20 let državne samostojnosti se je površina orne zemlje povečala od dva milij. ha na 2,600.000 ha, to se pravi, da se je poljedelska proizvodnja povečala za 30"i». Poljedelstvo so okrepili po novih smernicah obdelovanja zemlje, žitarice so narasle za 50%, drugi pridelki so se podvojili Sicer so doslej velik del krmil uvažali, prav tako kot na Danskem in Švedskem, pa je vendarle bilo moči priti do tega, da so z lastnimi pridelki krili potrebe po kruhu in so lahko izvažali živino v prekomorske dežele. V istem času se jc prebivalstvo povečalo za en milijon duš (od 3 na 4 milijone) Finska se je obnesla kot država, ki se zaveda, kaj je treba storiti in kaj hoče storiti, sni je Finska že bila tu, ko si jc smela ustanovili lastno državo. Zgodovinsko deistvo je, da jc dala Švedska, ko je morala leta 1809 proti svoji volji odstopiti Rusiji svoj vzhodni del, tej deželi moderne postave, moderno državniško občutenje in po modernih zamislih izobraženo ljudstvo, ki se je moglo potem postaviti na čelo nadaljnjega razvoja. Aleksander II., prvi ruski car, ki je nastopil kot veliki knez Finske, je vse to spoznal. Videl je, da ]e Finska mnogo bolj moderno razvita, kot je bila njegova stara država. Zato je bil toliko pameten, da Finske ni kar priklopil Rusiji, marveč ji je pustil nekakšno samostojnost, avtonomijo. Torej je bil temelj samostojnosti Finske postavljen že leta 1809. Tako je razumljivo, da še dandanes gleda Švedska na Finsko tako, kakor oče na zgubljenega sina. Vendar je Finska odtlej doživela preveč samolastnega trpljenja in svoje zgodovine, ko da bi še kaj mislila na Švedsko. Finci so splošno jako odprtega obzorja in so bili mnogo po svetu. Vse novosti so si radi osvojili, karkoli jim je pripomoglo do razvoia njih mlade kulture. Finska je danes vogalni steber na severovzhodu Evrope, ki izvaja svoje poslanstvo in ji je zagotovljena lepa bodočnost. Mednarodna določila glede športnih nagrad, j Všeč vam je misel, o kateri sle brali med ted-nom, da bi prejemali športniki, ki zmagajo na tekmah, tudi nagrado umetniške vrednosti. Vprašujete, ali so pokali predpisani ali pa je samo navada, da jih razpisujejo za razne tekme? Pokali so stvar tradicije. Izvirajo najbrž še iz tistih časov, ko so tudi tekmovalci slavili »likof« in pili na zdravje zmagovalca ali zmagovalnega moštva. — V vseh spornih ali nejasnih vprašanjih v športu pridemo do najzanesljivejšega ključa, če se naslanjamo na Couhertinova olimpijska določila. Ta določajo za olimpijske pfvake samo spominske kolajne in lovorjeve vence, prepovedujejo pa gmotne nagrade v denarju, živilih in podobno. Tako je razvidno, da ima prireditelj raznih tekem v mejah amaterskega paragrafa svobodne roke in da lahko razpisuje za nagrado tudi umetniška dela, kakor kipe, reliefe, slike, knjige in podobno. Upoštevati je vsekakor treba, da dejansko ne gre za nagrade, temveč za nekaj, kar bo zmagovalcu v spomin, športni strokov- | njaki, katerim jo poverjena naloga, da oskrhijo nagrade za tekmovanja, bi storili prav, če bi se pred nakupom posvetovali z umetniškimi krogi. (R. J.) »Ko tečem, ne vem, ali bi naj dihal skozi nos ali usta; rudi hi vedel, kaj jc pravilncjše?« Med tekom in tekom jo tolika razlika; pri počasnem teku velja pravilo: dihaj skozi nos! Pri hitrem teku, zlasti pa pri teku na daljše proge, je to nemogoče in dihamo zaradi tega tudi skozi usta. Načelno pa je prav, da se navadimo hoditi z zaprtimi usli in da si tudi pri urjenju teka prizadevamo, da dihamo zlasti skozi nos. To je važno zlasti pozimi, ko je potrebno, da se zrak, ki ga vdihujemo, segreva; važno je tudi vedeti, da moramo dihati samo skozi nos, kadar tečemo po zaprašenih cestah ali telovadnicah. (D. M.) Zimski trening skakača v višino. Pri zimskem treningu je važno, da zaposlimo inišire vsestransko, da ne hirajo in da ne izgubljajo na moči. Glede takšnega splošnega treninga sem podal na tem mestu že dovolj navodil (delo, hoja in podobno). Skakaču priporočam, da so uri tudi v telovadnici; ne sme pa stremeti za visokimi znamkami, temveč za tein, da si popravi odriv; če je njegov rekord, ki ga je dosegel na prostem 1.50 m, bo skakal v telovadnici samo do 140 ali srebrno odlikovanje z zlatim venccm Nedavno jc podelil nemški drž. iportni vodja v. Tscham-mer prvih 58 novih znakov ranjenim ali poškodovanim častnikom, podčastnikom in vojakom. Barvaste fotografije O barvastem filmu se je v poslednjih letih že dosti pisalo. Zdaj pa je na dre«denskcm zl>o-rovanju »Film in barva« poročal neki strokovnjak o takem tehniškem napredku, ki bo splošno javnost brc? dvoma v«aj tako zanimal, kot jo je bnrvasti film. Po tem poročilu so dela zn barvaste pnpimate kopije že toliko končana, da bo ob povratku normalnih proizvajalnih možnostih prišel barvasti fotografski papir splošno v promet. . Barvasti fotografski papir je ta novost. Saj, Angleški vojni ujetniki zajeti od italijanskih četv Severni Afriki, čakajo, da jih odpeljejo v koncentracijska taborišča. 1.43 m. Več ne, zakaj odrivališče je v telovadnici navadno pretrdo, doskočišče pa tudi ne dovoljuje padanja. Skakač, ki bi rad dosegel lepe uspehe v prihodnji sezoni, ho ravnal pravilno, če se t*> uril tudi v skokih čez mizo, konja in kozla in če bo gojil domačo telovadbo. — Rezultata, katera mi omenjate, sta vredna po finskih tabelah 1.33 m 306 točk, 1.36 m pa 832 točk. (listi) I)e Groot se ne bo (Hitegoval za naslov evropskega prvaka težke kategorije, ker spada v srednjetežki razred. O njem sem čital, da se je uveljavil nedavno na tekmi med nizozemskimi in belgijskimi boksarji v Rotterdamu. Nizozemski prvak De firoot jo premagal Flandrijca Gerrdn v petem kolu. (A. S.) Nadebudni sinko. Sedem let ima vaš sin in kaže že sedaj precej nadarjenosti za umetno drsanje. Zanimajo vas navodila za pravilno urjenje, ker se vam zdi, da bi lahko |Histnl nekoč dober tekmovalec. Svetujem vam, da so seznanile na drsališču z gospodi, ki radi pokažejo nove like in vam bodo dali tudi kaj konkretnih navodil. Sam vas želim opozoriti na to, da je za umetno drsanje ali za ples na ledu potrebna tudi umetniška vzgoja. Tu prideta v poštev zlasti glasba in ritmična gimnastika Za drsalca velikega formata jo neobhodno potrebno, da je deležen glasbenega pouka in umetniške vzgojo. Tudi na to jo trelm misliti že v zgodnjih letih. (M. C.) Atletskim narašfajnikom iz Most. Pregledal sem vašo domačo rekorde, katere ste mi podali. Prvo meslo boste morali priznati tekaču na 1<>00 metrov, ki je postavil znamko 3 min. 12 sek. (309 točk); na drucem mestu je skakač v višino (1.38 m nli 3o0 točk); na tretjem pa tekač na 1500 m (5 min. 15.2 sek. ali 333 točk). Cez leto pa se spet oglasite, da bom videl, kako sto napredovali! Kdo je najhitrejši plavalec v letošnji sezoni? Morali bi mi točnejše postaviti vprašanje, kajti v plavanju tekmujejo na različne proge od 100 do 1500 m in imamo tako več »najhitrejših plavalcev«. Slučajno pa se je letos zgodilo. Ha si ie Tatos priboril tri prva mosta, in sicer na 100. 200 in 1500 m prosto. Najhitrejši na 400 m pa je bil Žižek. Hrvat Miloslavič, ki ga omenjate, se je obnesel precej dobro v plavanju na 400 m prosto, kjer je v tabeli najboljših evropskih plavalcev na četrtem mestu. (F. K.) Športno odlikovanje za ranjence V inozemstvu opažamo že nekaj let, da igra tako imenovani »športni znak« zelo važno propagandno vlogo. Športni znak je o-dlikovanje, ki ga izdaja državna ali zasebna športna oblast tekmovalcem, ki pokažejo vsestranske uspehe v lahki atletiki, plavanju, kolesarjenju, telovadbi in še v športu, kateremu so se posebno posvetili. Zahteve niso posebno visoke, so pa navadno take, da zahtevajo obvladanje plavanja, splošne hitrosti, izurjenosti, moči in vztrajnosti. Kako sijajna je bila zamisel športnega znaka, potrjuje primer Nemčije in Švedske, kjer so iz dali doslej že velikansko število odlikovanj, ki jih nosijo športniki kot vidno priznanje vsestranske sposobnosti. v zvezi z zadnjim odlokom von Tschammcrja und Ostena, ki je uvedel posebno športno odlikovanje tudi za ranjence, imamo nekaj podrobnejših podatkov o dosedanjih uspehih državnega športnega znaka. Do leta 1932 so izdali v Nemčiji 277.157 takih znakov; pozneje, ko je začela država z izdatnejšim podpiranjem športnega gibanja, pa se je število športnikov, ki so se potegovali za odlikovanje, znatno dvignilo. V času od leta 1933 do 1938 so izdali že čez pol milijona športnih znakov, ali točno 511.989. Da bi omogočili tudi ranjencem, da bi dosegli vidno priznanje za športno udejstvovanje, so uvedli v zadnjem času še posebni znak za ranjence in pohabljence. Za te niso znižali mere, pač pa so razširili snov za tekme, tako da si lehko izbirajo one panoge telesne vzgoje, za katere so sposobni neglede na pohabljenost. Športni znak, ki so ga uvedli za ranjence, je enoten: čeprav je mogel že dalj časa sleherni amater delati barvaste posnetke, j>« vendar še ni bilo nobene možnosti, da bi od barvastih negativov spravil posnetke na papir — kar smo žc leta vajeni pri črno-beli fotografiji. To pn *e sedaj lahko stori. Sleherni fotografski amater bo zdaj z barvastega neirativa1 kjer so videti barve v svojih kompletarnih barvah, torej kjer je videti rdeča barva kot zelena barvH. modra kot rumena, s pomočjo papirja, ki ea bo nanj položil in z osvetljevanjem in razvijanjem in hkrati z istočasnim povečanjem lahko napravil posentek v pravilnih barvali. Pri tem je š" celo mogoče, da lahko poedine barve še popravi, če vt jo napeljali. No, ono z elektriko je bilo v redu, lole pa,.— lo je nekaj, kar ne gre prav k kmečki hiši. Spregovorili so šele, ko se je oglasila kukavica. Dekli Rezi se je zdela kukavica na božični večer nekaj najbolj čudovitega. »Tako oče na ogled sem ga prinesel. Ce ti ne !>o všeč, ga bodo sprejeli tudi nazaj « Oče ni mogel odgovoriti. Pravzaprav ni imel ča*a. Premotila ga je nova pesem, tako ubrana, kakršne še ni slišal. Z donečim glasom je nekdo pel >Poglej-te čudo se godi, kaj more nek, to biti?« Hiša je bila polna blagega glasu, ki je slovesno izgovarjal besede ki jih je spremljalo liho orgljanje. Oče Andraž si je z rokami zakril obraz, v mislih pa je preskočil dobreea pol stoletja nazaj, ko je smel še samo gledati, kako so drugi postavljali jaslice. Njegove sestre so pele na koru in vse božične so znale na pamet. Zdelo se mu je, da so prav tako lepo pele. Potem se je zamislil v skrivnost svete noči, ko ni imela Marija za samega novorojenega Roga nič drugega kakor jaslice in svoio materinsko ljubezen. V duhu je gledal angele s trobento, pastirce in zvezdo repatico. A. Fogazzaroi 59 Palača ob jezeru Tretji del. I. »Pes je zvest.« »Der Hund treu ist.c »Nikakor ne, treu ist, dragi Silla. To je velika napaka. Ce bi rekel, dass der Napoleon kein treuer Hund ist, to bi bilo pravilno tudi v slovnici. Reu hoče, ta ptič! Imate kaj ognja?« »Da. a pustite vendar na miru politiko.« »Ah!« je odgovoril Steinegge in iztegnil vrat, da jo s cigaro dosegel žveplenko, ki mu jo je podajal Silla. »Ah!< Puhnil je parkrat dim y zrak in nalo dejal: »Der Hund ist treu.« Silla je prijel za pero in pisal. Sedela sta drug drugemu nasproti polog preprosto mize, ki ni bila pokrita s prtom. Steinegge je imet pred seboj odprto staro slovnico, ki je bila vsa raztrgana in počefkana. Silla je imel pred seboj črnilnik in nekaj listov. »Kako se vam zdi tn slovnica?« jo vprašal Silla medtem, ko je pisal. Steinegge je obračal knjigo v roki in so pri tem smehljal. »Ne vein, če smem vprašati, koliko stane?« jo dejal. »Pet in štirideset centezimov.« »Res? To je toliko kot pet cigar. Zadoščale bi mi za deset dni. Vol je bolan, dragi prijatelj.« »Der Orhs ist krank. Deset dni?« »Prav, pišite. Deset dni. Ne kadim več. Samo od časa do časa odišavim svojo možgane 6kozl nos.« Steinegge so je veselo zasmejal. Nato jo pristavi! tiho: »Edita meni, da pokadim vsak dan dve cigari. To bi bilo nespametno. Zbiram denar. V petih mesecih bom imel dvajset lir! To je že nekaj. Ste napisali? Osel... osel... Kje jc ta osel? Tu je! Osel jo suh.« »Der Esel ist mager.« »Pišite. Ta zadnji stavek. Kupiti hočem majhno darilo...« Steinegge jo s palcem pokazal na vrata za svojim hrbtom. »Svetovali mi boste. Zelo eleganten mladenič sle.« Silla so je nasmehnil. Vsa njegova eleganca se je omejevala na zaponko z velikim biserom, ki je bila edini spomin na mater. Nosil je vedno temno rokavice, temne samoveznice in temne obleke. Njegova postava je sicer bila res elegantna in šo tako slabe obleke so dobile lepši videz. Vendar pa se jo na rokavih in okrog vratu poznalo nekako svetlikanje, ki nikakor ni bilo v skladu z elcganro. »Poglejte,« je dejal in podal Steineggeju popisan list. »Oprostite ml, a slep sem, kakor grof Reck, berg,« je dejal Steinegge, vzel naočnike in ugasnil cigaro. Čital je z dvignjenimi obrvmi in z odprtimi usti. Silla je vzel slovnico, ki jo je bil našel v neki starinarni blizu stolnice Brez dvoma je bila last kakega veselega učenca iz časa. ko so tod šp gospodarili Avstrijci. Bila je vsa počečkana z raznimi imeni, datumi in karikaturami. Po nekaj minutah tišine so se vrata, na katera jo prej pokazal Steinegge previdno Odprla. Silla je vstal. Ob ropotu stola so se vrata zopet zaprla. »Prav dobro, dragi prijatelj,« je dejal Stei-neggo in vrnil mladeniču list. Gotico pišete mnogo boljo od mene. Neverjetno je, kako sta mi kramp in motika pokvarila roko. Bilo je to v Švici.« »Dragi gospod profesor, prišla sva do dvanajste učne ure,« je dejal Silla. »Res. Kaj hočete reči s tem?« Silla je vzel iz listnice ovitek. »Ah!« je vzkliknil Steinegge in stekel po sobi s sklonjeno glavo in razjirostrtimi rokami. »Das nehme ieh nicht, das nehme ich nicht! Nočem, nočem!« »Kako to? So ne spominjate več najinega dogovora?« »Dragi prijatelj, zdi se mi, da bi hilo krivično, čo bi sprejel vaš denar. Poklical bom hčerko...« »Stojte! Čo ne sprejmete, odidem in se ne vidiva nikdar več.« »Dajte mi torej to prokleto stvar. Nočete torej usluge ob ubogega starega prijatelja?« »Ne, nočem je. Ponosen sem in imam železno srce.« »O, vaše srce je še boljše, kot Če bi bilo iz zlata. Prav tako tudi jaz. Vem, da me ljubite. Sprejmem torej. A čemu se učite nemščine?« »Zato. da vas bom razumel, ko boste govorili italijansko.« Steineggeja je njegov odgovor nekoliko neprijetno zadel. »Ne, ne, saj sem se le šalil,« je "dejal Silla in ga prijazno prijel za roko. Učim se, da bi razumel Goetheja. Ali vam tega nisem žo povedal?« »Spominjam se. A zdaj 6em se bal nečesa drugega. Veste, moja hčerka je bogata in zasluži s jx>učevanjem mnogo denarja. Grof mi vedno jx>šilja nemške stvari, da mu jih prevajam v franroščino, in poleg tega Se sto lir na mesec. Slo lir! Vidite, da sem bogat.« »Kaj pa jaz?« »Oprostite mi,« je dejal Steinegge in se priklonil. »Dobro vem. Tudi vi ste premožni.« Blesk bogastva v Steineggejevem stanovanju pa ni bil preveč močan. Prostor, kjer sta bila naša prijatelja, je bila nizka vogalna podstrešna s«biea. Imela je dva halkončka, enega ohrnjene-ga proti vzhodu. Stene so bile modro pobarvano in tudi strop je bil svetlo modre harve. V kotu je stala železna postelja, nad katero je visel majhen okvirček; v njem pa je bil pritrjen na beli svili šop svetlo plavih las. Med obemi vrati je stal majhen kamin, na katerem sta bili dve majhni petrolejski svetilki in mala vaza z mačehami. Nasproti kaminu je na široki skrinji stala tudi vaza s cvetlicami. Med oknom in vrati, ki so vodila v Editino sobo, je bila ozka j>o!ira. natrpana s knjigami. Na vrhu je bil majhen lik Schillerja. Sredi sobe je bela miza vreščala, da bi dobila svoj črno modri prt in tako skrila ne-lepe noge. Steinegge je vzel z mize črnilnik in papirje ter jih odnesel na jiolico. Nato je dejal prijatelju: »Prosim, pomagajte mi, da pregrnem mizo. Edita ima tako rada, da je soba v redu.« Pogovor z Samlliijem (Tz knjige znanega, že umrlega ameriškega časnikarja Weba Millerja. Članek je zlasti značilen za današnje čase. ker njegovo mnenje vprav nasprotuje mišljenju današnje vlade USA.) * Odpeljal sem se bil iz Indije, ne da bi se sešel z malim, rjavopoltim človekom, ki je povzročil najčudovitejše politično gibanje v zgodovini. Mahatma Gandhi je bil ves čas svojega bivanja v Indiji v ječi. Navzlic temu. da sem storil vse, da bi gn bil *mel obiskati, so mi oblasti odklonile to dovoljenje. Nisem ga dobil, dokler ni čez leto dni prišel sam v London na konferenco »okrogle mize«. Prvikrat =om ga dobil pri čaju v hotelu Dorcliester. Prav smešen jo bil videti v temu razkošnem hotelu med strumnimi Angleži v promcnndnih ohlekoli, n Gandhi je bil zavit le v nekakšno rujuho iz doma storjene bombaže-vine, ki je bila videti ko vreča. Indijsko ime z t to oblačilo je »dhofi«. Njegova mišičasta, rjava meča so bila povsem gola, n noge so tiščale v robatih sandalah domačega izdelka. Povabil mc je. naj se usedom zraven njega n,i svileno in pozlačeno zofo in je šegavo pripomnil: »Zakaj me pa niste obiskali, ko ste bili v Indiji?« — »Vi ste bili takrat v ječi, in oblasti me niso pustile k vam.« sem odvrnil. Nagrebančeni. mali, brezzobi Gandhi se je zarezal in je začel mežikati skozi cenene, z navadno žico obdane naočnike. »Res je, v ječi sem bil in precejšen del svojega življenja sem že presedel po ječah.« — »Koliko let v svojem življenju ste prebili ondi?« sem vprašal. Gandhi se jo zamislil in je začel šteti na prste. »Ne vem točno, koliko. Brez dvoma sem bil sedemkrat ali osemkrat, n nemara tudi desetkrat zaprt, a koliko let bi to bilo, res ne vom. Kakor L3UBL3ANSK! __l^liiiA^MiMil Delavniki: 15.50. 17.30. Sloga od 14 dal|e. nedelje In prazniki: 10. 13.50. 1S.50. 17.50. v kinu Union je matineja ob 10.50. Podviel iuna;keea letalca in romantična ljuoezen dveh bitij v filmn „PIlot se -vrača" V slavni vlogi' Manlmo Oirotll in Micbela Belmonte KINO SLOGA — TEL 27-50 Ztrodha nn seimn knpHenefra dekletu — prvorstna Komedija — odlične pevske točke Dekleta za možitev V glavni vlogi: Žita Szeleczky — JanoS Sardy KINO UNION — TEL 22-21 Odličen planinski film, privlačne in eloboke ljubezenske vsebine. — Smučanje, športi Pomladne vode Igralci: GINO CERVI, MARtELLA LOTTI lvraanl naravni posnetki! KINO MATICA — TEL 22-41 se dozdeva, bom tudi še nadalje več "let v ječah in mogoče bom v ječi tudi umrl.« Vprašal sem ga, k«ikšne so njegove osebne navade in njegova prehrana. »Vsak dan vstanem ob 4 zjutraj, molim dvajset minut, pišem eno uro pisma, se pol ure sprehajam in nato zajtrkujem mešanico iz kozjega mleka, daleljnov in rozin. Od šestih do devetih tloj>oldne predem in šivnm bombaž. Zaobljubil sem se, da bom vsak dan napredel najmanj 20 metrov bombaža. Rad bi spravil svoje ljudstvo do tega. da bi si ljudje sa.mi tkali blago za svoje obleke in bi bili iako neodvisni od ongleškega uvoza. Saj se iz Anglije v Indijo uvaža največ le bombažastega blaga. Opoldne kosim mešanico iz kozjega mleka, skuhano zelenjavo, jiresne paradižnike in mandelj-novo pašteto. Nato se mnlo uležem, potem berem, premišljam in sprejemam obiske. Ne večerjam pa nič. Preden grem ob pol doselili spat, pišem še v svoj dnevnik. Šc do nedavnega 'sem spal ni čakal do šeste?« Kakor besen si je segel v brado. »Ha, do šeste! Povejte gospodu Karu, da sem prišel. Dajte mi spet knjigi!« »Toda zagotavljam vas, gospod...« je hitel Fisher. »Dajte mi knjigi!« je vpil neznanec. Spretno jo pridvignil levico, ki jo je imel v žepu, jo urno v komolcu upognil in spravil knjigi, ki mu jih je sluga nerad prožil, pod pazduho, odkoder ju je bil vzel. »Povejte gospodu Karu, da pridem, ko se mi lio zljubilo, ste razumeli, kadar se mi bo zljubilo. Zbogom!« »Če bi vsaj trenutek počakali, gospod,« je obupano prosil Fisher. »Pojdite in se obesite!« je zarenčal obiskovalec. »Tri leta sem čakal, tri leta, vam pravim. Povejte Karu, da me bo čakal, preden, me bo spet videl!« In je odšel in zaloputnil za seboj vrata. Fisher se je vrnil v knjižnico. Ko je vstoj>il, je gospodična zapirala neka pisma in je pridvignila glavo. »Bojim se, miss Holland, da sem jo zelo polomil.« »Kaj se je zgodilo, Fisher?« jo vprašala gospodična. »Spodaj je bil nek gospod, ki je prišel, da M obiskal gospoda Kara, iu gospod Kara ga je zelo želel videti.« »Gospod Gathercole?« je bila gospodična radovedna. Fisher je prikimal. »Da, gosjx>dična, a ni mi uspelo, da bi ga zadržal.« Gospodična je zamišljeno našobila usta. »GosjkkI Kara se bo hudo vznemiril; ne vem, kako se mu izmuznete. Mene bi morali poklicati.« »Nisem utegnil, gospodična,« se je Fisher nasmehnil, »a če pride še kdaj, mu porečem. naj kar vstopi.« Miss mu je dala prav. »Ali mogoče še kaj potrebujete, gospodična?« je vprašal Fisher in obstal pri vratih. »Kdaj se vrne gospod Kara, kaj je rekel?« »Ob šestih, gospodična,« je odgovoril sluga. »Tu je neko pismo, ki ga je treba nujno oddati.« »Ali naj telefoniram po kakega postreščka?« »Ne, sami ga morate nesti.« Kara jo navadno uporabljal Fisherja kot zaupnika, kadar je bilo treba opravili kaj tajnega. »Prav rad ga ponesem, gospodična,« je odgovoril. Fislierju je bilo, kakor bi mu nebo naklonilo to naključje, zakaj mislil je že, kako bi našel kak vzrok, da bi mogel iz hiše. Gospodična mu jo dala pismo in ne da bi trenil z očmi, je prebral naslov: »T. Ks Meredith, Posebni poizvedovalni oddelek, Scotland Yard — VVhitehall.« Pismo je skrbno spravil v žep in odšel iz sobe, da bi se preoblekel. Kakor je bila hiša velika, vendar Kara ni imel kaj več stalnih poslov. Sobarica in kuharica sta opravljala vse, kuharico in drugo služinčad, potrebno v taki palači, pa je imel samo za dnevno postrežbo. Kara se je vmil z letovišča prej, kot je nameraval, in poleg sluge Fisherja je bila v hiši, razen gospodične, edina oseba neka ženska srednje starosti, ki je bila vse obenem, sobarica, kuhinjska dekla in hišnica. Miss Ilolland je sedela za pisalno mizo, kakor bi brala pisma, ki jih je popoldne natipkala, a v mislih je bila vse drugje kot ob koresj>on-dcnci. Ko je slišala, da so se vrata spodaj zaprla, jo vstala, šla hitro k oknu in pogledala na ulico. Opazovala je Fisherja, dokler 6e ji ni izgubil izpred oči, nalo pa je odšla v vežo in iz nje v kuhinjo. Ni bil ta njen obisk prvi v podzemskem velikem prostoru, ki je bil obokan iti imel več ogromnih ognjišč, ki so jih pa redko rabili, ker Kara ni prirejal gostij. Ženska, ki je bila tudi kuharica, se je dvignila, ko je gospodična vstopila. »Srečne oči, da vas vidijo tu v tej moji kuhinji. gospodična!« jo je vzveseljena pozdravila. »Bojim se, da se čutite tu sami preveč zapuščeni, gospa Beale,« ji je rekla prijazno gospodična. »Sama, gospodična, sem res kakor zapuščena,« je potožila ženska. »Ko sedim tu ure in ure, se včasih kar tresem od strahu. Pred temi vrati tam me je kar groza!« In je pokazala v oddaljenem koncu kuhinje trdna lesena vrala. »Tam je klet gospoda Kara, v katero ni, razen njega, še nihče vstopil. Vem, da mora včasih iti vanjo, ker sem se prepričala z zvijačo, katere me je naučil moj brat, ki je pri policiji. Pripela sem čez' vrata belo nit in zjutraj je bila pretrgana.« »Gospod Kara ima tu notri spravljene neke svoje listine, kakor mi je sam povedal,« je mirno odgovorila gospodična. »Hm,« je nadaljevala ženska, ne da bi prav verjela, »rajši bi, da bi zazidal ludi ta vrata kakor je tista v spodnjih kleteh. Ko sedim zvečer tu se bojim, da se odpro in se mi prikaže tisti zmešani gospod, ki se je ubil v Afriki.« Miss Holland se je zasmejala. »Zdaj bi pa rada, da bi bili lako prijazni in mi šli po znamke, ki jih nimam več,« jo rekla. Gospa Beale je bila takoj pripravljena in medlem ko si je devala na glavo klobuk, boleč se postaviti kol upravileljica hiše Cadogan Squa-ra, je odšla gospodična v gornje nadstropje. Z okna je še videla, kako je ženska izginila. Ko je ni več videla, se je miss Holland z vso odločnostjo in natančnostjo lotila svojega dela. Iz ročne torbice je vzela denarnico in jo odprla. V njej je hil jeklen ključek. Nalo je urno tekla po hodniku ,vstopila v Karovo spalnico ter krenila naravnost k blagajni. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič