TostninFfptačdntli v gotoTtnl
Štev. 21.
mmmumm
V Ljubljani, dne 21. maja 1931.
Posamema itev. Dln1«J Leto XIV. J
Upravništvo „Oomovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; za !•*• zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dla. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice t LJubljani, št. 10.711.
Zakonski načrt o kmetijskih zbornicah
je izdelan
Vsaka banovina dobi svojo zbornico — Glavna zbornica v Beogradu
Pretekli teden so se vršila v ministrstvu za kmetijstvo širša posvetovanja pod predsedni-štvom predsednika oddelka za agrarno politiko dr; Veliniira Stojkovica. Na sestanku so obravnavali zakonski načrt o kmetijskih zbornicah, zakonski načrt o srednjih in nižjih kmetijskih šolah in posebnih zimskih tečajih. Posvetovanjem so razen načelnikov in refe-entov ministrstva prisostvovali referenti banskih uprav, predstavniki kmetijskih visokih šol v Beogradu in Zagrebu in Glavne zadružne zveze, ravnatelji nižjih in srednjih kmetijskih šol. Konferenca je končala svoje delo z uspehom.
Po zakonskem načrtu o kmetijskih zbornicah so določeni za vse občine kmetijski odbori, za-
stopniki teh odborov sestavljajo sreske odbore, zastopniki sreskih odborov pa banovinsko kmetijsko zbornico. Tako bo v državi devet kmetijskih zbornic, za skupno delovanje banovinskih zbornic pa se ustanovi v Beogradu glavna kmetijska zbornica.
Ustanovitev kmetijskih zbornic ne sme nalagati ljudstvu nikakih novih obremenitev. Kar se tiče kmetijskega pouka, so določeni razen srednjih in nižjih kmetijskih šol tudi petmesečni zimski tečaji az dobo dveh let. Določeni so še posebni tečaji za vinogradništvo, mlekarstvo, gospodinjstvo in podobno, kakor bodo zahtevale krajevne prilike.
Ni vsa mladina slaba
Številni pretepi in poboji, ki jim navadno vedno botruje alkohol, žalostijo vse prave rodoljube, ki iščejo poti, kako bi se to zlo med našo mladino omejilo. Iz Poljanske doline smo prejeli naslednji dopis, ki prav pravilno poudarja, da ni vsa naša mladina tako pokvarjena in da je ven-dafle večina mladeži dobra in pametna:
Toliko se piše in govori o sedanji mladini, kako je razbrzdana, neresna in pokvarjena. Kaj radi se posamezni zli primeri prenesejo kar na celoto in se obsoja vsa mladina. Tak vtis vsaj dobi človek, ko bere v časopisju poročila o zločinih posameznih mladih ljudi.
Gotovo je vsako zlo dejanje vredno vsega obžalovanja in obsodbe, vendar pa ne'gre zaradi posameznikov obsojati vse mladine. Pretežna večina današnje mladine na deželi je dobra in marljiva. Posamezni pokvarjenci se dobe povsod in so izjeme, pri katerih nič ne zaležejo še tako skrbna vzgoja, svarila in opomini skrbnih staršev, šole in drugih vplivnih činiteljev.
Res skoro ni dne, da ne bi slišali o kakem fantovskem pretepu ali poboju. Posebno vinorodni kraji obilujejo na takih žalostnih dogodkih. Toda taki sirovi izgredi so bili v časih pred 50 leti še mnogo hujši in pogostejši. Takrat skoro ni bilo cerkvenega proščenja brez uboja ali vsaj
ne brez pretepa. Bili so kraji, kjer ni minila nobena nedelja brez krvavega tepeža.
Tedaj je bilo to nekaj navadnega. Pretežna večina teh sirovosti je ostala širši javnosti prikrita, ker še niso prihajali vsak dan časopisi med ljudi in tudi dobili niso časopisi toliko vesti z dežele, kolikor jih dobivajo dandanes.
Sirovost tedanje mladine je znatno prekašala sirovost sedanje. Res pa je, da je podivjanost mladine tik pred vojno zelo popustila. Največ zaslug za to so imele šole in razna prosvetna društva. Po vojni, ki ni mogla ostati zaradi svoje krutosti in pomanjkljive vzgoje mladine brez kvarnih posledic, se je položaj zopet poslabšal, ali tistih starih časov nikakor ni dosegel.
V krajih, kjer imajo kako prosvetno društvo, v katerem se zbira mladina ob nedeljah in tudi ob večerih delovnih dni, danes ni pijančevanja in divjanja. Posebno velja to za kraje, kjer obstoje sokolska društva že daljšo dobo. Tu fantje in dekleta v prostem času telovadijo, se navajajo na red in disciplino in se izobražujejo. Taka mladina je naš ponos in naša bodočnost. Hvala Bogu, da šteje slovenski rod še precej take pouka in napredka željne, telesno in duševno zdrave mladeži, ki se s prezirom tudi ogiblje alkohola, očeta pretežne večine sirovih dejanj.
Zatiranje svinjske rdečice je nujna potreba
Ve panoge narodnega gospodarstva so danes v rokah posebnih strokovnjakov in posebnih odborov, ki se udejstvujejo v svojih ozkih delokrogih. Kmetijstvo samo pa obsega že po svoji mnogostranosti več raznih panog. Zato kmet pri obravnavanju enega vprašanja načne pogostoma tudr druge razne in nujne zadeve.
Tako so se stavili na zadnji seji celjskega sreskega cestnega odbora, katerega podrejena naloga je tudi skrbeti za napredek živinoreje, poleg cestnih še drugi važni predlogi. Član testnega odbora in vzgleden posestnik Franc JPJaskan iz Orle vasi je predlagal, naj se poskrbi, da bi plačevale občine eno četrtino, banovina pa
dve četrtini stroškov za cepljenje-svinj proti rdečici. Naši svinjerejci so namreč gospodarsko prešibki in gospodarijo s preveliko izgubo, da bi zmogli sami vse stroške za cepljenje svinj. Če se pa ta bolezen ne bo v vsem obsegu zatirala, je nevarnost, da se silno razpase v banovini in postane tako nevarna celo že cepljenim živalim. Znano je namreč, da postajajo povzročitelji vsake kuge tem nevarnejši in odpornejši, čim bolj in čim dalje se nemoteno razvijajo. V nevarnosti so velike vsote našega narodnega premoženja in obstoj mnogih gospodarstev. Kmet je na kraju svoje plačilne zmožnosti, zato se mu naj priskoči v stiski na pomoč z javnimi sredstvi.
Svinjska. rdečita je najopasnejša kuga v našt banovini, kjer se rede žlahtne svinje. Najuspešneje pa se zatira ta nalezljiva bolezen s cepljenjem.
Na ta zelo umesten predlog opozarjamo pristojne činitelje. Denar, ki je namenjen v bano-vinskem proračunu za zatiranje živinskih bolezni, naj bi se uporabil predvsem za zatiranje svinjska rdečice.
Zbor Zveze slovenskih zadrug
Prvi občni zbor po lanski združitvi s celjsko Zadružno zvezo je imela Zveza slovenskih zadrug v ponedeljek v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Zastopanih je bilo na zboru 215 zadrug. Iz letnega poročila posnemamo, da je Zveza štela ob koncu preteklega leta 304 zadruge nasproti 162 v letu 1929. Vloge članic pri Zvezi so narasle od preko 23 milijonov ob koncu leta 1929. na blizu 29 milijonov dinarjev ob koncu preteklega leta. Denarni promet Zveze se je v preteklem poslovnem letu dvignil na 366 milijonov dinarjev. Poslovno leto se je zaključilo s čistim dobičkom 45.578 Din.
Občni zbor je vodil predsednik g. inž. Franc Zupančič, ki je podal poročilo o položaju našega gospodarstva, zlasti našega kmetijstva, in je poudaril potrebo znižanja obrestne mere. Ravnatelj g. Fran Trček je poročal o izvršeni pridružitvi celjske Zadružne zveze, ki je najvažnejši dogodek Zveze in velik uspeh lanskega leta. Z združitvijo obeh zvez je odstranjen razcep iz leta 1907. Ustvarjena pa je tudi enotna in močna zadružna organizacija, ki mnogo uspešneje vrši svojo nalogo.
Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni v na-čelstvo za dobo treh let dosedanji člani gg.: inž. Franc Zupančič iz Ljubljane, dr. Janko Kersnik iz Ljubljane, ban dr. Drago Marušič, Stanko Lenarčič iz Nove vasi, Ivan Zipan iz Št. Vida in Lovro Sušnik iz Škofje Loke. Na novo so bili izvoljeni kot zastopniki bivše Zadružne zveze gg.: dr. Milan Gorišek iz Št. Lenarta v Slovenskih goricah, ravnatelj dr. Josip Komljanec iz Ptuja in dr. Josip Zdolšek iz Brežij. V nadzorstvo je bil izvoljen namesto istopivšega g. Matije Brezovarja g. Hinko Šumer iz Šmarja pri Jelšah.
Takoj za tem se je vršil občni zbor likvidira-joče celjske Zadružne zveze, ki je odobril poročilo o dosedanjem ugodnem poteku likvidacije in zlasti z velikim zadovoljstvom vzel na znanje, da je ban g. dr. Marušič naklonil izdatno podporo za popolno izravnavo izgube, ki jo je utrpela Zveza pri Slavenski banki. Občni zbor je izrekel toplo zahvalo g.*banu, kraljevski vladi in upravi Zveze slovenskih zadrug za izposlo-vano, odnosno podeljeno podporo.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Politični pregled
V najširših slojih prebivalstva Jugoslavije se
kaže \
veliko zanimanje za podpisovanje našega stabilizacijskega posojila,
o katerem smo zadnjič pisali, da je bil sklenjen v Parizu v vsoti 2280 milijonov dinarjev. S tem posojilom se bo izvedlo ustaljenje-naše valute in veliki zneski se bodo uporabili za večje javne gradnje, kar bo pomenilo znatno poživljenje našega gospodarstva. Za podpisovanje posojila se ne zanimajo samo imovitejši sloji, temveč tudi mali varčevalci. Vpisovanje se vrši pri Državni hipotekami banki, Narodni banki in Poštni hranilnici in pri podružnicah vseh treh zavodov in pri Privilegirani agrarni banki v Beogradu. V Ljubljani vpisujejo poleg gorenjih podružnic še Hranilnica dravske banovine (prej Kranjska hranilnica), Ljubljanska kreditna banka, Zadružna gospodarska banka in Kreditni zavod za trgovino jn industrijo, v Celju pa Celjska posojilnica.
V Ženevi so se vršila zelo važna posvetovanja sveta Društva narodov, na katerih so razpravljali
o zelo perečem vprašanju nemško-avstrijske
carinske zveze in o sklicanju splošne raz-orožitvene konference leta 1932.
Po dolgotrajnih in često zelo napetih razpravah, V katerih so obrazložili zastopniki Nemčije in Avstrije kakor tudi zastopniki Francije svoje stališče, je bil sprejet predlog angleškega zunanjega ministra Mendersona, da
se pozove haaško mednarodno razsodišče,
naj prouči carinsko pogodbo med Berlinom in Dunajem.
Tako bo sedaj ugotovila tajiajvišja ustanova za čuvanje svetovnega miru, če so sklepi carinske pogodbe v nasprotstvu z določili mirovnih pogodb in pa leta 1923. podpisane pogodbe o ohranitvi avstrijske samostojnosti.
Ob priliki ženevskih pogajanj se je znova pokazalo, kako
velik ugled uživa v svetovni politični javnosti francoski zunanji minister Briand,
čeprav ni dosegel večine pri francoskih predsedniških volitvah. Morda mu francoska poslanska
Ivan Albreht:
Jeza usode
Ko je bilo vse to izčrpano, je prišel Lotar do veljave. Kakor Herbertu, tako je tudi Lotarju sledila Olga z zanimanjem. Ali, kar je pripovedoval Herbert, to je Olga v besedi doživljala, kar pa je povedal Lotar, je Olga z besedo samo pospremila. In najsi je bilo to spremljanje še tako toplo in prijateljsko iskreno, je Lotar ie čutil, da ni doživetje. Uživel pa se je bil v tak način družabnega občevanja z Olgo tako popolnoma, da sploh ni želel drugačnega. Dejal si je namreč, da nima niti pravice zahtevati, naj njegove misli vzbujajo v svakinji resnična doživetja.
«S tem bi oskrunil tabernakelj Herbertovega svetišča*, si je ponavljal in celo sam pazil na to, da ni nikdar prekoračil tiste razdalje, ki je potrebna za pametno sožitje.
Ko je bil torej to popoldne predmet Herbertovega govorjenja koirčan, se je obrnila Olga k Lotarju:
<Kaj pa je tebi danes, dragi svak, da si tako čez mero molčeč?>
cMolčeč?* se je začudil Lotar. «Ne vem. Mogoče mora biti tako ...*
Herbert je zmajal z glavo, a Olga se je ljubko nasmehnila:
«Da ti je sojeno tudi molčanje, meniš? Kaj se ti ne vidi, da greš w pojmovanju usode le malo predaleč?*
zbornica in senat baš zaradi tega nista dala večine, da bi ga obdržala v zunanjem ministrstvu. Pri volitvah je bil namreč
Izvoljen za francoskega predsednika z večino glasov bivši predsednik francoskega . senata Paul Doutner,
ki so ga podpirali predvsem desničarji, dasi sam ni desničar, nego izrazit svobodomislec. K njegovi izvolitvi je mnogo pripomoglo dejstvo, da je izgubil v svetovni vojni več sinov in da je poznan kot goreč francoski rodoljub, ki sta mu blagor države in naroda vrhovni zakon njegovega delovanja. V zvezi z neuspehom pri predsedniških volitvah je podal Briand ostavko na mesto zunanjega ministra, ki pa jo je pozneje na ponovno prošnjo novoizvoljenega predsednika francoske republike Doumerja in predsednika vlade Lavala umaknil.
V Španiji se razmere ne morejo ustaliti. Nova vlada sicer postopa zelo previdno in skuša
z vsemi sredstvi ohraniti mir,
vendar pa nastopajo med prebivalstvom razni elementi, ki ga podžigajo k nemirom. Tako so napadli v Santa Fe tamošnji jezuitski samostan in ga zažgali. Podobni prizori so se odigravali tudi v Malagi, kjer so hoteli z bencinom in petrolejem politi cerkve in samostane in jih zažgati.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
VAŽNA STRNIŠČNA RASTLINA.
Na našem maloposestvu je treba zemljo močno zrahljati in zato tudi močno ali intenzivno obdelovati in gnojiti. Po njivah je pridelovati, če le mogoče, po dva sadeža. Za naše"kmetije je prava sreča, če zamoremo z njiv jemati po dva pridelka. Tudi druga naša zemljišča je siliti k večji rodovitosti, da lahko krijemo naše potrebe.
Med strniščnimi sadeži pridobiva danes večji pom6n tudi strniščna pesa, posebno v krajih, kjer je reja molzne živine in svinj večje važnosti. Pese pridelujemo pri nas vobče bolj malo, ker jo nadomeščamo z repo in korenjem. Sejemo in sadimo jo pa sploh le spomladi. Ker se ta rastlina odlikuje s svojo veliko rodovitostjo in vrednostjo za zimsko krmljenje molznih krav in prašičev in
«Tega se ne zavedam. Vidi se mi le, da je vse moje pojmovanje še kakor dete v povojih.*
V Olginem pogledu je bilo nekaj sočutja, ko je dejala:
«Tudi jaz verujem v usodo ...» «Ba!» je odklonli Herbert. «Kakšna modrost vaju le neki obhaja danes! Usoda? O tem vem tudi jaz svoje. Usodo si kroji vsakdo z lastno močjo.»
«Imaš morda prav,* ga je pogledada Olga, «in ti niti ne opokrekam ...*
«A tudi to je človeku zgolj sojeno}, je dopolnil Lctar.
«Da, tako nekako si mislim tudi jaz*, je potrdila Olga. «Vsi hodimo pota, ki so nam merjena od vekomaj.^
«Včasih, ko razmišljam o tem, me je skoro groza. Vse je določeno, človek pa niti ne sluti, kaj ga čaka»,»je kakor sam zase razpletal Lotar.
«V bodočnost si ne želim gledati,» je čez malo povzela Olga, «najsi se mi tudi vidi, da prihodnost ni tako skrita, kakor bi si človek mislil.> «Kako meniš?}
«Tako pač... Ljudje ne poznamo sami sebe .. .*
«Tega se zavedam tudi jaz», pristane Lotar. «In to je važno*, nadaljuje Olga. «Ne poznamo sebe in svojih zmožnosti, pa zato ne moremo jasno gledati v vse smeri. Še minilost se nam kaže v spominu vedno potvorjena, kaj šele bodočnost!*
ker se da pesa pridelovati tudi še po žitnem strnišču, je prav, da jo sadimo tudi kot strniščno rastlino. Če ji zemljo dobro pripravimo in po-gnojimo, nam daje strniščna pesa prav lahko tako bogate pridelke kakor spomladi sajena pesa. Treba le, da jo tudi po večkrat okopljemo.
Namesto pese sejemo pri nas vobče strniščno repo, ki nam veliko zaleže za jed in za krmo. Ta rastlina potrebuje primeroma manj dela. Z enkratno kopjo je večkrat vse opravljeno. Toda njen pridelek je v splošnem bolj nezanesljiv in podvržen raznim škodljivcem. Lahko jo uničijo bolhe že v prvi mladosti ali pa razne gosenice, ki ji do golega oberejo liste.
Ker ima strniščna repa manjšo vrednost za krmljenje in ker je podvržena raznim poškodbam, je prav, če nadomestimo saj del strniščne repe s strniščno peso, ki daje bolj varne, bolj bogate in več vredne pridelke. Skrbeti pa je že sedaj, da si pripravimo potrebne sadike za tako saditev.
Za strniščno peso odločeni prostor je treba vsaj tako pognojiti kakor za repo. Najbolje jo je saditi po zgodnjem žitu. Če nismo sejali med ječmen korenja, ji s prostorom po ječmenu še najbolj ustrežemo. Pri saditvi strniščne pese je tako postopati kakor spomladi ali kakor pri zelju. Če je količkaj mogoče, naj se korenine pesnih sadik namočijo v brozgi, ki jo napravimo iz govejega blata in ilovice. Tudi je potrebno, da jih ob suhem vremenu zalijemo.
Strniščno peso je treba večkrat okopati, da bo debela, posebno na ilovnati zemlji. Na rahlo obdelana, zračna zemlja ji najbolj ugaja. V njej se najbolj debeli. Nekaj pridelka od nje dobimo tudi v zelenem stranskem listju, če ga previdno obiramo, ko se začne od kraja sušiti. Ta pomoč je važna v naših svinjerejskih krajih. Na merniku posetve lahko pridelamo do 40 meterskih centov korenin, pa tudi več.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili vvalutah: 1 dolar za 56*30 do 56*50 Din; v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 797-76 do 800*76 Din; 100 nemških mark za 135P50 do 1354*50 Din; 100 madžarskih pengov za 989*37 do 992*37 Din; 100 italijanskih lir za 296*35 do 298*35 Din; 1 dolar za 56*60 do 56*80 Din;
«In potemtakem človek nima proste volje?* preskoči Lotar.
«Ima in nima*, se zamisli Olga. «Je sploh dvomljivo, ali lahko človek daje odgovor na to! Kar me čaka, tega ne morem preokreniti, lahko pa zavzamem vedno svoje lastno, zgolj od mene zavisno stališče.*
«Menda se ti je zdajle malo zataknilo*, ji oporeka svak.
«Ne verjamemo, skomigne Olga z rameni in poboža Herberta po laseh.
cTorej način sprejemanja usode je po tvoje izraz naše proste volje?} se zagleda Lotar nekam v daljo.
Tedaj se Olga nenadno privije k svojemu so-^ progu in zadrhti:
«Joj, kako smo majhni in nespametni, Herbert! Mene je kar strah!*
Herbert jo brez razumevanja pogleda, Olga pa žubori dalje:
«Tako se bojim, da nenadno mine vse lo lepo, vse to solnčno — ah, sama ne vem, kaj!* In si otare solzo.
«Saj mi ne zameriš, dragec, ko sem taka?... Otrok sem in preveč srečna s teboj, pa je blaženosti toliko, da se bojim zanjo.*
Medtem ko se ji je Herbert pokroviteljsko smehljal, je Lotar brez besede poslušal to pre-i kipevanje Olginih čustev. Ko pa svikinja obmolkne, stopi Lotar k oknu in se zagleda po pokrajini.
asa kožaOjam
bo hm.le£na
ako jo negujete z Elida Favorit milom. Obilna mehka pena Elida Favorit mila prekrasno čisti kožo in j o napravi nežno vonjajočo in svežo. Plemenit izraz dobi Vaša polt, ako jo negujete z Elida Favorit milom.
ELIDA MILO
100 francoskih frankov za 221*30 do 223*30 Din; 100 češkoslovaških kron za 167-93 do 168-73 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 421-50 do 423-50 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 89 Din.
Sejmi
25.	maja: Svetina, Kotlje, Luče, Mengeš, Št. Gotard, Mala gora, Vitanje, Radeče, Svibno, Slivnica, Rogatec. (Opomnja: Ti v koledarju na binkoštni ponedeljek 25. maja označeni sejmi se bodo menda, vsaj nekateri, vršili v torek dne 26. maja.)
26.	maja: Boštanj (Topolovec), Bušeča vas, Radohova vas, Ljutomer, Metlika, Gornja Radgona.
27.	maja: Sv. Marjeta pri Mariboru.
28.	maja: Studenec-Ig, Mala Nedelja, Hinje, Puconci, Slivnica (Sv. Urban).
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na mariborskem živinskem sejmu so bile naslednje cene za kilogram žive teže: debeli veli 6 50 do 7 50 Din, poldebeli voli 5 do 650, plemenski voli 450 do 5, biki za klanje 5 do 7, klavne krave debele 4 do 5'50, plemenske krave 3 do 3 75, krave klobasarice 2 50 do 3'25, molzne krave 5 do 5-50, breje krave 4 50 do 5, mlada živina 5-50 do 6 25, teleta 7 do 9 Din. Mesne cene: volovsko meso I. 18 do 20, II. 14 do 16, meso bikov, krav in telic 9 do 12, telečje I. 25 do 35, II. 12 do 18, sveže svinjsko 14 do 25 Din za kilogram.
ŽITO. Na ljubljansko blagovni borzi so ponujali (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 250 do 277-50 Din, turščico, baško, rešetano, po 155 do 157-50 Din, moko «0», banatsko, po 375 do 380 Din. Cene čvrste.
Kratke vesti
== Zahteve našega zadružništva. Pred kratkim se je vršil v Splitu redni letni občni zbor Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije. Zbor je sprejel večje število pomembnih resolucij, ki vsebujejo v glavnem naslednje zahteve: Pristojna oblastva naj v splošnem ukrenejo vse potrebno za pospeševanje zadružništva v naši
«V vseh nas je nekaj laži», zamrmra in kakor brez zveze in se naglo okrene proti Olgi.
«Tudi laž lahko rodi lepoto», se zgane Olga in se takoj zvon ko nasmeje.
" «Ne, ne, danes pač res ne spravim ničesar pametnega iz sebe», se opraviči. «Vidiš, Lotar, to vse stori ljubezen. Le glej!»
In naglo poljubi Herberta.
Lotar ne odmakne pogleda od nje. Negotovost njene besede in zlasti njeno čudno izmikanje in preskakovanje proti koncu je obudilo v njem sumujo, da Olgino življenje ni samo solnce in da so tudi v njeni duši prostori, kamor se boji pogledati, ker bi se ji morda bedno zarezala iz njih isti reva, ki muči tudi njega samega ...
Ko je Olga opazila, kako negibno počiva na njej svakov pogled, jo je oblila temna rdečica. Povesila je oči in zamišljeno začrtala s prstom moro na mizo.
Lotar se je zdrznil, sunkovito vstal in obupno pogledal svakinjo.
«Kam?» se je zavzel Herbert.
«Oče», je kakor v zamaknjenosti dahnil Lotar.
Herbert ga je presenečeno pogledal. Olga je prebledela in se z obema rokama oprijela moža:
«Ga slišiš ?»
Lotar se je ves bled sesedel na stol, Herbert je dobrohotno božal ženo, a Olga se je nenadno zdrznila in odskočila:
«Juri j! O Bog, kaj se godi z nami!*
Lotar je bil voščeno bled in oči so mu vročično plamtele. Trudil se je, da bi razumel; tudi
govoriti je skušal, ali kar je izrekel, je bilo samo nerazločno jecljanje.
Herbertu so nabreknile žile na sencih. Zamolkla, skoro v črnino prehajajoča rdečica ga je oblila, ko je zaškripal:
«Kaj vendar počneš, 01ga?» In medtem ko je Lotar še vedno kakor solia ždel na stolu, je naenkrat izbruhnilo iz Herberta:
«Kaj, to je torej vir tvojega modrovanja?» Strupeno je pogledal ženo in brata. «Haha, kako imenitno sta igrala!» «Lotar,» krikne zdajci Olga, «ali ne slišiš? Beži, za božjo voljo, beži, te prosim, ali pa me vsaj brani! Jurij vstaja, joj meni!»
Z blaznim pogledom skoči k svaku in ga hlastno objame:
«Lotar, brani me vendar! Ali se tudi ti bojiš mrtvih? Oj, potlej sem izgubljena.*
Herbertu razbeljeno kljuje v glavi. Z očmi bi prebodel oba, ženo in brata, tako besno se je ta hip razgorelo ljubosumnje v njem. Kakor zver plane, vzame meč in zamahne proti bratu. Lotar ga gleda, potem pa se naenkrat oprosti svakinje in kakor predramljen skoči k bratu: «Moje krvi si žejen? Udari!* Herbertu omahne roka in meč zazvenči po tleh. Naenkrat prebledi in zaškriplje z zobmi. Potem pa reče kakor iz sanj:
«Pojdi, Lotar, pojdi in ne zameri!*
Olga kleči in dviga sklenjene roke. Posinjela. ustnice se gibljejo, oči prosijo zdaj Herberta, zdaj Lotarja, a telo podrhteva v sunkovitih krčih, «rJoj meni>, drhte njena usta. Svak in mož jo gledata in se ne ganeta. cOdpusti!* dahne končno Lotar in sam ne ve,' koga prosi odpuščanja.	r
«Pojdi!» prosi Herbert, pa ne govori bratu, ampalc ženi.
«Kakor nam je sojeno*, medlo dahne Lota^ in brez slovesa odide v noč.	')*
(Dalje prihodnjič.) ,j
Višja sila.
«Skušali ste se vtihotapiti ob dveh zjutraj pri zadnjih vratih v tujo hišo*, je trdo prijemal sodnik obtoženca. «;Kaj pravite k temu?*
«Prav trezen nisem bil,* je odgovoril tat, «za-to sem mislil, da sem v svoji hiši.*
«Tako?» je zmagoslavji sodnik, «in zakaj ste zbežali, ko ste slišali stopinje?*
«Mislil sem, da. je bila moja žena...» je od-> vrnil obtoženec.
Zaradi pomanjkanja dokazov je bil obtožene« oproščen.
Pri zdravniku.
Mladi zdravnik (nekemu gospodu, ki čaka v predsobi): «Ali že dolgo čakate, gospod?*
«Oh, da! Čakam že od takrat, ko je bil gospod zdravnik še na visoki šoli in mi ui plačal računa za obleko.*
državi. Zlasti so potrebne podpore v obliki brezobrestnih posojil za ustanavljanje produktivnih zadrug. V ta namen naj bi Narodna banka dala potrebne kredite do višine 150 milijonov dinarjev, obresti za te kredite pa naj bi plačala država iz dividend, ki jih ima od Privilegirane agrarne banke. Tehniški oddelki banskih uprav naj bi na. prošnjo zadrug brezplačno delali načrte za gradnjo zadružnih žitnih skladišč, vinskih kleti in podobnega. Poleg tega naj bi država in samouprave dale zadrugam potrebna stavbišča za poslovne gradbe. Naslednja resolucija zahteva za proste zadruge prednost pri posredovanju kreditov Privilegirane agrarne banke. Zadružništvu naj se prepusti celotna organizacija za vnovče-vanje žita, zlasti pa naj se čimprej izvede z javno pomočjo organizacija žitnih skladišč. V posebni tesoluciji zahteva zadružništvo, naj se davčna obremenitev kmetijstva glede na dosedanje hudo stanje zniža. Prav tako naj se glede na vinsko krizo preskrbi izdatna podpora vinarskim zadrugam. Privilegirani izvozni družbi naj se priznajo ugodnosti pri železniški voznini za izvoz, posvetiti pa je treba tudi pozornost kakovosti vina, zlasti pa pobijanju šmarnice. Posebna resolucija je naperjena proti prekomernemu ustanavljanju mlekarskih zadrug. Oskrbo mest z mlekom je mogoče organizirati le v soglasju z obstoječimi radružnimi zvezami.
i = Gospodarski stroji in orodje bodo razstavljeni v posebni skupini na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 80. t. m. do 8. junija. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Češkoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madžarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da pi izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatil-jnice, Čistilnice, slamoreznice, pluge za okopava-toje in osipanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in električnim tokom.
Živinoreja v gostilni.
«Naročil sem telečjo glavo, pa mi ta oslovska glava prinese svinjsko glavo ...*
Prešern ji je pisal.
Vera: «Ali že veš, da sem pomnožila svojo zbirko zanimivosti s pismom pesnika Prešerna?* Dragica: «Tako? No, kaj pa ti je pisal?*
'feoteščam
Izgubljena sreča
Povest iz vaškega življenja,
. irPremisli do nedelje.* Brezar ni poznal tismiljenja. Motiko je zadel na ramo in odšel z hjive. Nad gorami je krvavela večerna zarja. 1 Zvečer niso pri Brezarju mnogo govorili. Sin ni ogovarjal resnega očeta; oba sta bila potuhnjena kakor vreme pred nevihto. Semintja se je (oglasila dekla, a je dobila vselej kratek odgovor, i Prišla je sobota in za njo napovedana nedelja. Brezar in sin sta prišla od maše; najprej sta zaj-trkovala; nato sta odšla: sin k živini, oče pa je .sedel k uljnjaku in opazoval čebele. Večkrat je pogledal pred hlev, kjer se je sukal Ivan, da je bilo veselje. Vse bolj bi bil še ponosen na fanta, ako bi se mu toliko ne upiral. ; Morda pa se je premslil. Vprašati ga mora, sam mu ne bo povedal. Pred cerkvijo sta govorila z Rožancem, ki ju je ponovno povabil. Ako tne gresta, bo zamera. Sina mora nagovoriti. Da ^bi ga le omajal. Prvič se'bo branil, a potlej se bo privadil. Rožanc ga bo privezal.
Zazvonilo je poldne, dekla ju je poklicala h Kosilu. Molče sta pojedla cmoke, potem pa sta se lotila ričeta, v katerem so plavali konci mesene klobase.
Čim sta pospravila kosilo, sta pomolila in vstala od mize. «Kam pa sedaj?? ju je vprašala dekla.
GORENJI LOGATEC. Na praznik vnebohoda je napravil Sokol pomladni pehotni izlet čez Ravnik v Hotedršico. Izleta se je udeležila prav lepa sokolska družina. Posebno vesela je bila deca, ponosna, da zmore že tako dolgo turo. Pričakujemo, da nam snujoče se sokolsko društvo v Ho-tedršici kmalu vrne poset. — Sokol se pripravlja na svoj javni nastop, ki bo 21. junija.
GORENJI LOGATEC. Protituberkulozna liga priredi na binkoštno nedeljo 24. t. m. ob 3. popoldne pred gostilno g. Lenassija javno tombolo z več glavnimi dobitki (moško kolo, žensko kolo, kuhinjska oprava in drugo). Ker je čisti dobiček namenjen za zdravljenje bolehnih otrok na morju, prosi odbor vse dobrotnike in ljubitelje otrok, da prireditev čim izdatneje podprejo.
ŽELIMLJE. (Smrtna kosa.) Pri nas je umrla ga. Marija Koprive v starosti 79 let. Vzorno ženo in mater hočemo ohraniti Zelimelj-čani v častnem spominu. Žalujočim ostalim izrekamo sožalje!
KARTELJEVO PRI MIRNI PEČI. Prosimo naše občinske može, če bi hoteli malo poskrbeti za pota in ceste. Prav neprijetno je, da se mora: mo voziti v Novo mesto po takih cestah, da se celo trezen človek štirikrat z vozom preobrne. Čitamo, da dobijo v Ljubljani zopet nov valjar za ceste. Koliko bolj bi ga potrebovali mi, da bi malo pogladili kamne po naših cestph. — Naš požrtvovalni šolski upravitelj zbira fante in dekleta za Sokola. Fantje in dekleta, stopite vsi v sokolsko četo, starši vpišite vanjo svoje otroke! Sokolska načela in vodstvo čete vam jamčita, da jih boste zaupali najboljšim rokam, ki bodo vzgojile vaše otroke v dobre, poštene, značajne in ubogljive sinove in hčerke. Tako bodo prenehali pretepi in bo imelo sodišče le malo posla z našimi potomci. Ne poslušajte nasprotnikov, ki ne govorijo resnice! Vsak nasprotnik naj prebere kraljev manifest z dne 6. januarja 1929. in pa sveto pismo, ki govori celo o ljubezni do sovražnikov.
MALE LIPLJENE PRI TURJAKU. Ge. Mariji Lundrovi v Malih Lipljenah je iznesla kokoš izredno debelo dvojno jajce. Zanimivo bi bilo vedeti, če se iz dvojnega jajca res tudi lahko zvalita dvojčka. Kokoš, ki je znesla jajce, rada večkrat osreči lastnico s takim velikanom.
'«V senco*, je odgovoril Ivan. «Kam?* ga je Brezar srpo premeril. «Kar hitro se obleci!*
«Zakaj?* se je delal nevednega. «Snubit pojdeva*, ga je opomnil, ko je dekla odšla v kuhinjo. «Na Potok k Rožancu.*
Ivan je sedel na klop, prekrižal roke na kolenu in rekel: «Oče, jaz ne bom danes videl Potoka.. .*
«Kaaaj? Kmetijo ti ponujam, pa se tako uporno obnašaš.*
«Posestva se ne branim, pač pa neveste. Tince mi ne vsiljujte.*
<No, pa ne*, je nalašč odnehal. «Potlej pa res ne vem, kaj naj ti svetujem.* cOče, saj sem vam povedal.. «Beračice pa ne maram. Pri nas ne bo nikdar gospodinjila, to si zapomni.*
«Bo, bo. Ako bom le jaz gospodaril., ,S ;«Potem boš pa čakal.. .* «Če ne prej, pa po vaši smrti. Nič se mi ne mudi; zaradi tega vam ni treba še umreti.* «Ze vem, kako bom uredil*, mu je zapretil. 'cKomu pa boste dali?* Ivan je vedel, da ga hoče le ostrašiti.
«Dekli, ker me posluša. Naj posestvo le pride na tuje.. .*
Fant se ni mogel jeziti, pa tudi ne smejati. Zavrnil ga je mirno: «Oče, ali je vredno tako govoriti?*	y'
;«Svoji trmi se zahvali.. .> '
SODRAŽICA. V nedeljo 24. f. m. bo članski in naraščajski pešizlet preko Slemen v Karlovco. Tega izleta se bodo morda udeležila tudi bližnja društva v okrožju, kakor Velike Lašče, Velike. Poljane, Dobrepolje in Nova vas. Na svidenje!
STARA CERKEV. Naša sokolska četa priredi na binkoštni ponedeljek 25. t. m. svojo prvo vrtno veselico na vrtu br. Povšeta v Stari cerkvi. Telovadni nastop. Poskrbljeno bo tudi za zabavo. Vabljeni!
DOBOVEC POD KUMOM. Pod visokim dolenjskim orjakom Kumom se je pričelo tudi nekaj gibati. Fantje so ustanovili gasilno društvo in si kupili motorno brizgalno, ki pa še ni čisto plačana. Društvo je mlado in le dobremu vodstvu in agilnosti članstva se je zahvaliti, da si je nabavilo že toliko potrebnega orodja. Pomoči ne dobi od nikoder, le s svojo pridnostjo napreduje, da bo lahko v potrebi priskočilo na pomoč svojemu bližnjemu. Žalostno pa je, da občina ne prispeva ničesar. Na prošnjo društva za podporo je odgovorila, da ne da ničesar, dasi bi bila nje dolžnost, podpirati to preprotrebo človekoljubno društvo.
ZBELOVO PRI POLJČANAH. Pred meseci se je v naši mični vasici ustanovilo prepotrebno gasilno društvo. V primeru požara bi zaradi strnjenih hiš, ki so v velikem delu krite tudi še s slamo, in je razen tega tu tovarna za upognjeno pohištvo, ki daje tudi zelo gorljiv material, lahko bila v četrt ure vpepeljena polovica vasi. Ker društvo trenutno ne more razpolagati še s potrebnim denarjem za nabavo brizgalne, temveč moramo zbirati od zrna do zrna, bomo napravili 15., odnosno v primeru slabega vremena 16. avgusta veselico na vrtu Zelenkove tovarne na Zbelovem, združeno s srečolovom. Prosimo sosedna društva, da na omenjeni dan ne prirejajo veselic, nego nam s svojo prisotnostjo priskočijo v čim obilnejšem številu na pomoč!
VOJNIK. Ministrstvo za kmetijstvo je dovolilo podružnici Kmetijske družbe v Vojniku prirediti efektno loterijo, katere žrebanje bo na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra 6. septembra pod državnim nadzorstvom. Od odbora podružnice je bil naprošen poseben odbor, ki bo vodil potek in žrebanje loterije. V odboru so gg.: dr. Hubad, sreski načelnik v Celju, kot predsednik; Lasbacher Anton, podpredsednik; Cešnovar Janko, tajnik; inž. Dolinar Janko blagajnik. V širšem odboru so gg.: inž. Lah, inž. Oblak, Novak Franc, Levstik Mihael, Goričan Franc, Kranjc
«Ne vem, kaj sem zakrivil. Kar ste mi naročili, sem premislil in se odločil.. .*
«Pojdiva, Ivan*, je Brezar ponovno poizkusil,, «Ne boš se kesal, do smrti mi boš hvaležen.*
«Oče, nikamor ne pojdem. Ne dam se ljudem pod zobe. Boljša je prva kot druga zamera.*
cPojdeš!* Brezar je udaril z nogo ob tla, obraz mu je zardel od jeze.
Ivanu je bilo dovolj. cGrem, toda ne k Roi-žancu», je odgovoril. Vzel je klobuk in odšel skozi vrata.
*
Pri Rožancu v Potoku so pričakovali snubcev. Tinca je pogrnila mizo in jo okrasila s cvetlicami. Oblekla je boljšo obleko in opasala nov. predpasnik. Okrog vratu je ovila tanko verižico, na kateri je visel zlat okrasek. Igle z dragoceni« mi kamenčki so se lesketale v njenih kitah.
Iz kuhinje je prijetno dišalo. Rožanka je pekla, kuhala in cvrla. Tinca je komaj sproti odnašala; pomagal je tudi Tone in Rožanc je vse ogledal in določil, kdaj in kako. bo treba kaj postaviti na mizo.
«Najprej vina in potice*, je zgovorno naročal., «Potlej pa kaj toplega za želodec. Cvrtje posujte s sladkorjem. Naposled pride črna kava.i
Sinu in hčeri je ugajala očetova skrbljivost^ mati pa je nevoljno godrnjala: «Dedec, povsod se vtikaš, kjer ni treba.*
«Vse je narobe, kjer me ni zraven*", je sitnaril. «Danes moramo pokazati ne le, koliko pre« .moremo, ampak tudi, kaj znamo.*
Marko, Samec Valentin, Šinigoj Julij in Kožuh Josip. Dobitki bodo razni kmetijski stroji in kmetijsko orodje. Glavni dobitki bodo veliki trijer (vrednost 5000 Din), travniške brane, sadne in vinogradne škropilnice, sadni mlin, slamoreznice, plugi, brzoklepalniki, štiricevni radijski aparat, kolo in drugo, skupaj nad 200 dobitkov v vrednosti 40.000 Din. Ti dobitki se bodo po večini vzeli iz skladišč Kmetijske družbe v Ljubljani. S pomočjo te loterije bo marsikdo prišel skoro zastonj do potrebnega stroja ali orodja, zato hitite z naročilom srečk, katere stanejo samo po 10 Din. Naročite jih lahko ali pri Kmetijski družbi v Ljubljani ali direktno pri podružnici v Vojniku. Ta teden bo začel odbor pošiljati srečke na razne cenjene naslove in prosi hitre rešitve, ker je čas do žrebanja za tako veliko delo kratek.
ŠT. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. V vsem celjskem srezu je razglašen pasji kontumac, česar so veseli zlasti lovci, ker bodo tako zaščiteni mladi zajčki. Res je, da nam kmetom ti mladi zajčki ne delajo škode, zato jim prav radi privoščimo malo zelenja. Prihodnjo zimo bi bilo pa dobro, če bi se uvedel v zameno zajčji kontumac, da bi ne imeli kmetje spet škode na sadnem drevju. Nekemu posestniku v Krajnčah so uničili zajci kar 30 nad 15 let starih sadnih dreves in tudi drugim posestnikom so napravili ogromno škodo, ki je zlasti v današnjih hudih časih zelo občutna, ko se nadeja kmet edino še od sadja nekaj dohodkov. Za vsakogar je jasno, da bo treba zajčjo zadevo korenito preurediti.
ŠMARJE PRI JELŠAH. V sredo 6. t. m. se je vršil glasbeni večer, na katerem sta nastopila člana Sokola, brat Mirko Dežela in sestra Anica Rakeževa. Za izreden glasbeni užitek izrekamo obema najlepšo zahvalo s prošnjo, da nas kmalu zopet počastita s svojo umetnostjo.
ROGAŠKA SLATINA. Pretekii mesec so nas zapustili fantje, ki so morali v vojaško suknjo. Za slovo so nam še zapeli cLjuba si pomlad zelena*, potem jih je vlak odpeljal proti Mariboru. Kakor smo čitali, so se vršili med rekruti pretepi in celo poboji, od naših fantov pa ni bilo slišati nikakega izzivanja, za kar jim gre vsa čast. — Samskega davka se jih je mnogo zbalo, da so stopili v zakonski stan. Poročila sta se gdč. Micika Gobčeva z uglednim posestnikovim sinom g. Francetom Anderluhom in gdč. Štefka Belcerjeva, šivilja iz Tržišča, s čevljarskim mojstrom g. Ivanom šrimpfom. Novoporočencem obilo sreče! — Vedno več se pojavlja pri nas vinotočev, kar je
Očetove besede so dvignile ponos vsem trem: materi, sinu in hčeri. Vsi so bili prevzetni in domišljavi. Veljati so hoteli mnogo več kakor drugi sosedje. Pri setvi, košnji in žetvi — povsod so jih morali prekositi. Rožanc se je postavil, kadar so pobirali za cerkev, biro je meril zvrhano in potreseno zato, da so ga hvalili. Reveža pa je ozmerjal. Kdor mu ni znal govoriti, tega se je kmalu naveličal.
Pripravili so zvrhane krožnike mesa, pa tudi cvrtnikov in potice. Na Vrtičju je že zvonilo ve-černico — znamenje, da bo kmalu treba nositi na mizo.
«Vsak čas bosta tukaj*. Rožanc je postajal pred hišo in dajal navodila. Toneta je posvaril, naj ne zine kake nespodobne besede. Potem je oponesel Tinci, da je v družbi pusta in mrtva. Naposled se je spravil nad ženo in jo pričel obdelovati.
cUrša, pa glej, da ne boš zopet kaj pokazila.»
«Seveda, jaz sem vsemu kriva*, je besedila.
«Saj veš, kako je bilo zadnjič pri Otrinu. Zakaj si izbleknila, s kom je bil Ivan na s?jmu? Ako bi bila molčala, bi se bilo lepo pomenili. Ali ne veš, da Brezar ni za nobeno šalo?*
Urša se ni mogla opravičiti, čeprav je imela pri hiši prvo in zadnjo besedo. Na vse kriplje se je branila krivde, pa ji ni obveljalo.
«No, boš pa danes popravila), je Matija naposled odnehal. Tako je napravil vselej: najprej je oštel, nato pa rahlo pobožal.
umljivo v današnji krizi vnovčenja vinskega pridelka. — Smrt se je oglasila zadnje tedne pri nas in je vzela g. Martina Seničarja, ki zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. V cvetu mladosti je preminil čevljarski pomočnik g. Pepi Novak. Popoldne je bil še v veseli družbi. Vra-čujoč se proti domu, je pa po nesrečnem naključju padel in se ubil. Vsem žalujočim naše so*-žalje! — Nedavno nas je posetil ban g. dr. Maru-šič in mu je vsakdo lahko povedal svoje želje.
SV. LENART PRI VELIKI NEDELJI. Po 26. letih se je zidovje na farovških gospodarskih poslopjih toliko osušilo, da je bilo te dni ome-tano. Sedaj bo menda držalo. Ne vemo, kaj je bilo krivo, da ni bilo to delo že prej izvršeno. Tudi prekritje cerkvenega zvonika in razna manjša popravila na cerkvenih poslopjih se vrše te dni. Novi cerkveni konkurenčni odbor, ki je bil nedavno izvoljen, bo vse lepo urejeno prevzel in bo tako najbrže brez dela in skrbi bodočih pet let. Služba torej ne bo prehuda.
DOMAČE NOVOSTI
*	Slovo koroških Slovencev. Zadnje dni je posetilo Slovenijo 52 Korošcev, članov Izobraževalnega društva «Kota» iz Št. Jakoba v Rožu (Avstrija). Dragi rojaki so bili povsod prijateljsko sprejeti. Korošci so nastopili s pevskimi točkami in z narodno igro «Miklovo Zalo» v Ljubljani, Celju, Mariboru in na povratku na Jesenicah, povsod z velikim uspehom. Slovo rojakov, ki se morajo mnogo boriti z Nemci za svojo lepo materino besedo, je bilo zlasti prisrčno v Ljubljani, kjer so se na povratku ustavili za dobro uro.
*	Častni predsednik letošnje prireditve Ljubljanskega velesejma. Minister za trgovino in industrijo g. Juro Demetrovič je blagovolil prevzeti častno predsedstvo XI. ljubljanskega velesejma, ki bo od 30. t. m. do 8. junija.
*	Poslanik Švegel je odpotoval v Ameriko. Te dni je zapustil Beograd in odpotoval na svoje novo službeno mesto novoimenovani poslanik v Buenos Airesu, bivši minister g. dr. Ivan Švegel.
*	Nenadna smrt ministra dr. Drinkoviča. V ponedeljek dne 18. t. m. je nenadno umrl v sana-triju Low na Dunaju minister brez portfelja, gospod dr. Mate D r i n k o v i č. Pred nekaj dnevi je bil minister operiran in se je po operaciji počutil razmeroma dobro. V ponedeljek pa je
«Tiho bom ko riba*, je maščevalno sklenila.
«Molčati pa ne smeš. Jeze jim ne smeš pokazati.*
«Oh, kar naredim, ni prav. Bog mi pomagaj!>
Rožanc in Urša sta se večkrat zbesedila, a sta se imela vzlic temu silno rada. Mož je bil res nekoliko siten, toda jako skrben. Ona pa pridna in varčna, zraven pa zgovorna in zbadljiva. Prav težko ji je bilo ustreči.
Potekala je ura za uro, snubcev pa ni bilo od nikoder. «Ali ju res ne bo? Glej ga, zlomka!* je pihal Rožanc, ki ni bil vajen ostati na cedilu.
«Zdaj pa imamo ženina*, se je Urša norčevala. Šala pa ji ni prihajala od srca, rajši bi se bila hudovala.
«Potegnil me je, pa me ne bo več», je mrmral na oglu hiše, odkoder se je videlo v Ra-zorje. Tja je hodil neprestano gledat.
Tinci ni bilo toliko za »ženina, kolikor se je čutila ponižana pred sosedi. «Še Brezarjev je ni maral*, porečejo. To bo opravljanja in posmehovanja.
Oče jo je tolažil: «Kdo pa ve, da smo imeli besedo? Z molčanjem se menda ne bomo izdali.*
Brž je odstranila cvetlice in razgrnila mizo, mati pa je prezračila vežo, da ni dišalo po jest-vinah. Obe sta bili poparjeni; sram ju je bilo, ako pride med ljudi, da so imeli smolo. To jim bodo privoščili.
Po veži so se začuli drsajoči koraki. Nekdo je vpostal pred vrati in odložil palico. Po hoji ni bilo
nastopilo nepričakovano poslabšanje bolezni. Vsa prizadevanja zdravnikov so bila zaman in je g. dr. Drinkovič umrl. Truplo pokojnika so prepeljali v Zagreb.
*	Znižanje kuluka v dravski banovini. V po-«, sebnem pravilniku je bil določen obseg ljudske« ga dela za preteklo leto, in sicer v polni višini 3 enot za banovinske in 3 enot za občinske ceste. Za tekoče leto je ban določil obveznost ljudskega dela na 2 enoti, tako da znaša skupna obveznost za preteklo in letošnje leto 5 enot. (Pri obvezan-cih, ki plačajo manj kakor 100 Din davka, znaša, kakor znano, ena enota 1 dan, pri ostalih ob« vezancih pa po višini davka 2, 3, 4 in več dni.) Sedaj je ban dr. Marušič izdal nov razglas, ki je objavljen v «Službenem listu* od 16. t. m., in odredil, da se za leti 1930. in 1931. na 5 enot določeno ljudsko delo (ali odkupnina) za nedržavne ceste izvede za obe leti skupaj samo v treh enotah, in sicer v dveh enotah za pomladni in v eni enoti za jesenski rok tekočega leta. V, primerih, kadar bi bilo ogroženo kmetijsko gospodarstvo, je sreski načelnik pooblaščen, da do« voli odslužitev ljudskega dela, odrejenega za po* mladni rok, v jesenskem roku.
*	Odkritje spomenika prvemu slovenskemu skladatelju. 7. junija popoldne bodo odkrili v Be-ričevem blizu Dola pri Ljubljani spomenik prvemu slovenskemu skladatelju Juriju Fleišmanu. Zagotovljena je polovična vožnja za vse udeležence.
*	Lov rakov prepovedan. Z odlokom kmetijskega ministrstva z dne 11. septembra 1930. je prepovedano loviti rake od dne 15. oktobra do dne 30. junija. Med tem časom pa ni prepovedan samo lov, temveč tudi prodaja in nakup sladkovodnih rakov.
*	Enodnevni tečaj za zeleno cepljenje in pre* ceplfanje šmarnice bo v ponedeljek dne 1. junija pri banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Tečaj bo teoretičen in praktičen iti bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. Prijav« sprejema uprava do konca meseca maja. Zadostuje dopisnica.
*	Jubilej dobrega moža. Iz Globokega pri Brežicah nam pišejo: Te dni obhaja svoj 701etnJ rojstni dan zdrava slovenska korenina Franc rojstni dan zdrava slovenska korenina Franc C1« z e 1 j, posestnik v Globokem pri Brežicah. Vse njegovo življenje je bilo zvezano z neumornim delom za rodno grudo in svojo rodbino. Zvesto mu je stala na strani njegova žena Marija. Za»
težko spoznati Brezarja iz Razorja. Rožanc je na« pravil luč in jo postavil na mizo.
«0, pa sam!» se je začudil, čim ga je zagledal. «Ivan ni hotel iti*, je odvrnil počasi Brezar, «Prosil sem ga in rotil, pa se ni dal omehčati.*
«Škoda.* Rožanc je odprl omaro in mu poka* zal tri hranilne knjižice. «Ta-le je za Tinco», mu je delal skomine. <Ali veš, koliko je naloženo?* «E, kaj bi vedel, Matija .. .* «No, kaj misliš, Miha?* «Res ne morem uganiti...» «Miha. nič manj kot petdeset tisoč. Pa se n$ baham tako, kakor se nekateri bahajo .. .>
«Oh, koliko denarja!* Brezar ju so se cedile sline.
«Koliko pa imaš ti takih bukvic?* ga je vprašal zaničljivo.
«Nobene, Matija. Za hranilnico nam nič ne
ostane.*
«Pri vas prav za prav ne marate denarja. Kdo bi vam ponujal.*
clvan je tak. Ne morem pomagati.* «V bajti bo dota*, ga je zbadala Rožanka. cBog me varuj nesreče!* je zastokal Brezar,-«Nisem kriv, da je tako pri hiši.*
Tinca se je posmehovala: «Julka je pridna. Nekoč je menda na njivi zaspala .. .*
«Ako jo vzame, mu odrečem dedno pravico.. .*
«No, pa deklo obdržita*, se je rogal Matija, j	(Dalje prihodnjič.)j j
konca sta dobro vzgojila troje otrok, od katerih :Je starejša hčerka umrla lani ob binkoštih. Jubi-jlantu, ki je kljub visoki starosti še prav čil, želimo, da bi še dolgo gospodaril na vznožju jšvojega zelenega griča!
*	Rudarji še vedno v negotovosti. Pretekli teden je sklicala Zveza rudarjev delavski shod v trboveljski Delavski dom. Zvezni tajnik je pojasnil delavstvu, da je država zvišala svoja naročila pri Trboveljski premogokopni družbi le za 5000 ton mesečno, tako da dobiva prometno ministrstvo od Trboveljske preniogokopne družbe le j 55.000 ton na mesec. Zato je mogoče zaposliti le ,800 delavcev. Ce ne bo večjih naročil od države ali od drugod, se bodo odpusti delavstva gotovo nadaljevali.
(j * Posetnikom XI. ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma je izdala kakor prejšnja leta tudi letos permanentne legitimacije i po 30 Din. Taka legitimacija daje pravico do znižane vozniue za polovično ceno. Legitimacije se dobivajo v vseh večjih krajih države, lahko pa se haroče z dopisnico naravnost pri velesejrnskem toradu. Navodil, tiskanih v legitimaciji, se je treba točno držati. Zdrava in cenena stanovanja v hotelih in pri zasebnikih so posetnikom zagotovljena.
*	Smrt 90letnice. Preteklo nedeljo so pokopali v Št. Janžu na Dravskem polju najstarejšo faranko, 901etno gospo Ano Lešnikovo. Bila je '.vzorna mati in velika dobrotnica revežev, ki so poskrbeli, da je bil izkopani grob znotraj ves obložen s cvetjem. Naj počiva v miru blaga žena!
j < * Šolskim vodstvom! Letošnji ljubljanski vele-sejem bo od 30. t. m. do 8. junija in pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša uprava Ljubljanskega velesejma, naj svoje majske izlete urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom mogla ogledati tudi vele-šejem. Na velesejmu bo zbrano vse, kar more zanimati tudi mladino in dvigati njen narodni ponos, zakaj večino razstavljenih predmetov sta Ustvarila slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva bo mladini v največjo korist. Za učence vseh šol znižana vstopnina po 3 Din; spremljajoče učitelj-stvo bo vstopnine prosto.
j< * Mestno avtomobilsko podjetje v Ptuju je ((tvorilo 20. t. m. naslednje nove avtobusne proge: Ptuj—Polenšak—Sv. Tomaž—Ljutomer (odhod iz Ptuja ob 530, prihod v Ljutomer ob 648; odhod iz Ljutomera ob 715, prihod v Ptuj ob 833; odhod iz Ptuja ob 15, prihod v Ljutomer ob 1618; ! odhod iz Ljutomera ob 16'45, prihod v Ptuj ob ! i8 03), Ptuj—Juršinci—Grabšinski vrh (odhod iz Ptuja ob 12, prihod na Grabšinski vrh ob 1242; Odhod iz Grabšinskega vrha ob 12-55, prihod v Ptuj ob 13-37) in Ptuj—Nova cerkev—Sv. Vid— Ptuj (odhod iz Ptuja ob 645, prihod v Ptuj ob 7 59; odhod iz Ptuja ob 17, prihod v Ptuj ob lg-44).
*	Mizarske mojstre opozarjamo, da bodo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu razstavljeni tudi razni mizarski stroji mnogih večjih znamenitih tovarn.
*	Močne potresne sunke so občutili pretekli petek med Središčem in Ljutomerom in v okolici. Trajali so do 5 sekund in so bili spremljani z močnim podzemskim bobnenjem. Škode potres ni napravil.
i * čevljarski mojstri si lahko na letošnjem Ljubljanskem velesejmu nabavijo vse, kar potrebujejo v svoji stroki: vsakovrstno usnje, kremo za usnje, olje za stroje, lesene in železne žeblje, pasto za brušenje nožev, rinčice, vsakovrstne stroje za predelavo usnja, stroje za čiščenje spodnjih delov čevljev,- stroje za izdelovanje igel za pritrjevanje spodnjih podplatov, čevljarske stroje in drugo. Vse to so izdelki samo prvovrstnih tovarn.
*	Velik ogenj v Moravčah. V ponedeljek zvečer je zgorelo v Moravčah gospodarsko poslopje posestnika Mihe Šlibarja, po domače Kramarja. Vzrok požara je neznan. K sreči ni bilo vetra, sicer bi se bil požar prav "lahko še razširil po Moravčah. Na pomoč prispeli gasilci so ogenj omejili. " • ~
*	Požar je uničil hišo in hlev posestniku Francu Rapotočniku v Tolstem vrhu pri Mislinju. Zgorela je tudi vsa premičnina. Le živino so rešili.
*	žrtve požara so postali gospodarsko poslopje, hlev in skedenj posestnika Skodnika, po domače Mostnarja v Vedrižu pri Šmiklavžu. Živino so rešili. Ogenj je nastal najbrže zaradi odvrženega cigaretnega ogorka.
*	Samomor slovenske služkinje v Bjelovaru.
V ponedeljek se je v Bjelovaru zastrupila z octovo kislino služkinja Rozalija Zibertova. Uslužbena je bila pri zasebnem uradniku Nikoli Sigetiju in je bila zadnje čase- nekam potrta. Prepeljali so jo takoj v bolnico, kjer je pa za-strupljenju podlegla.
*	Požar. Iz Predgrada nam pišejo: V soboto 16. t. m. sta zgorela hiša in skedenj g. Kalčiča na Kožici. Obenem so postale žrtev plamenov skoro vse premičnine, ki so se nahajale v poslopju. Nesreča je tem občutnejša, ker je oče že več let popolnoma slep.
*	Veiik gozdni požar v Dramljah. V soboto dne 16. t. m. je nastal v gozdu posestnika Josipa Jesenka v Dramljah pri Celju požar, ki je v kratkem času zajel okrog dveh hektarjev gozda. Ogenj je nastal zaradi neprevidnosti delavcev, ki so bili v gozdu zaposleni in so požigali staro vejevje.
*	Strašna smrt družinskega očeta. V četrtek zvečer se je pripetila nedaleč od žabniške postaje strašna smrtna nesreča, katere žrtev je SOletni krovski mojster Grošelj Jakob iz Železnikov. Grošelj se je podal usodnega dne na vse zgodaj od doma. Namenjen je bil na Bled in v. okolico, da povpraša po delu. Bil je vedno skrben in delaven, ker mu je bilo treba skrbeti za številno družino. Mož pa si je v lastno nesrečo premislil in namesto na Bled je krenil v Škofjo Loko. Proti večeru se je vračal proti domu v Drulovko, kjer stanuje družina. Bil je nekoliko vinjen in je zašel v bližini žabniške postaje s poljske poti na železniško progo, kjer je omahnil in truden zaspal. Prebudil ga je po 19. uri neki Ljubljančan, ga opozoril na nevarnost in ga poizkušal spraviti na poljsko pot. Mož, ki je bil še v omotičnem stanju, se je vznejevoljil in mu kar takoj zagrozil, da ga bo z nožem, ki ga pa, kakor je preiskava pozneje ugotovila, sploh ni imel. Ko je Ljubljančan videl, da beseda ne pomaga, je odšel brzo po progi in v Škofji Loki na postaji obvestil o zadevi službujočega uradnika. Preden pa je prišla pomoč, je nesrečnik že postal žrtev vlaka, ki mu je glavo popolnoma razmesa-ril. Dogodek pa je tem bolj žalosten, ker je nesrečni Grošelj bil sicer trezen mož in si je na praznik pač izjemno privoščil pijače, ki ga je spravila v prerano smrt.
*	Žrtev poklica. V ponedeljek popoldne je peljal po cesti od Žalca proti Drešinji vasi 561etni delavec Ivan Jager, ki je zaposlen pri posestniku Goršku, po domače čeču, voz sena iz Petrovč. Pred Zagarjevo gostilno pa se je voz nenadoma nagnil in zvrnil na Jagra, ki je obležal na cesti z notranjimi poškodbami in zlomljeno hrbtenico. Ponesrečenca so z avtomobilom gasilnega društva prepeljali v celjsko bolnico. Jager bo le težko okreval.
*	Najdba utopljenca. Delavci, ki pri Dolnjem Brezovem v Savi lovijo premog, so te dni našli truplo mladega utopljenca. Po listinah, ki jih je imel nesrečnik pri sebi, so ugotovili, da je Henrik Pavlin, doma iz Aržiš, občina Polšnik pri Litiji. Henrik Pavlin je bil trboveljski rudar, a zadnji čas brez zaslužka. Od doma je odšel 3. t. m. Truplo je ležalo v vodi kvečjemu tri dni.
*	Velik požar v celjski cinkarni. Te dni je na nepojasnjen način nastal v srednjem novem poslopju celjske cinkarne v Gaberju velik požar, ki je napravil za okroglo pol milijona dinarjev škode. Pogorelo poslopje bo takoj obnovljeno in se bo pričelo obratovati v njem po izjavah strokovnjakov menda že v šestih tednih.
*	Ogenj zaradi vnetja saj. Te dni je postala žrtev plamenov hiša posestnika Jožeta Hribarja v Jablancah. občina Kostanjevica ob Krki. Požar
je nastal zgolj po nesrečnem naključju. Posest-nikova žena je kritičnega dne zakurila v peči s suhimi drvmi. Le za trenutek se je odstranila v sobo k otroku, pa je naključje hotelo, da so se v tem času užgale saje pred pečjo. Ker je bila kuhinja brez dimnika, po vrhu pa še obok nad kuhinjo lesen, se je gorljiv material hitro užgal in je plamen v nekaj trenutkih objel vse poslopje.
*	Avtomobil jo je povozil. Te dni je na državni cesti v Gaberju pri Celju neznan osebni avtomobil podrl 321etno dninarico Terezijo Farčni-kovo, nato pa nadaljeval vožnjo, ne da bi se zmenil za svojo žrtev. Farčnikovo, ki je dobila pod kolesi hude poškodbe, je prepeljal v bolnico reševalni avtomobil.
*	Strašna smrt železničarja. 351etni železničar Ivan Kirn, stanujoč v Šmihelu, je kot spremljevalec tovornega vlaka prispel na postajo v Črnomelj, kjer naj bi se priključili še drugi vozovi za pot v Karlovac. Pri tem je vršil svojo službo tudi Kirn. Nesreča je hotela, da je Kirn pri svojem opravilu prišel med odbijače vagona, ki so ga pritisnili na desni strani prsnega koša in mu ga zdrobili. Ponesrečenca so prenesli z nosilnico v kolodvorsko čakalnico, nato pa prepeljali v bolniščnico usmiljenih bratov v Kandijo. Bila pa je vsa pomoč zaman. Pokojnik zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Blag spomin žrtvi dela!
*	Prva letošnja planinska nesreča. V Kamniških planinah je padla v prepad turistka Marija Pakiževa iz Ljubljane, ki se je hudo poškodovala. Zdravniki upajo, da bo okrevala.
*	Smrtna nesreča v Vintgarfu. Vojak na dopustu Alojzij Ozebek iz Dobrave je nabiral na strmi strani v Vintgarju šmarnice. Na rebri mu je pa izpodrsnilo, da je padel v naraslo Savo in utonil.
*	Nesreča pri delu. Sodarja Antona Juha, zaposlenega v tovarni v Sevnici ob Savi, je zagrabil stroj za levo roko in mu odtrgal tri prste. Ponesrečeni sodar je moral v bolnico.
*	Strela je udarila v skedenj. V Trsteniku, občina fet. Rupert, je bil po udaru strele povzročen požar pri posestniku Jerovšku Jožefu. Strela je vstopila na vrhu strehe in jo je po lesenih tramovih ubrala v živinski hlev, kjer je ubila poldrugoletnega vola. Ker je bil skedenj krit s slamo, se je ogenj z bliskovito naglico razširil in če bila vsaka pomoč zaman.
*	Huda nesreča na Rakeku. Na Rakeku se je pripetila precej huda nesreča. Anton Urbas, 91etni sir, svetilničarja državne železnice, je našel pri sosedu star samokres, s katerim se je neprevidno igral. Nenadno se je samokres sprožil in krogla je zadela fanta v trebuh. Ponoči so hudo ranjenega dečka prepeljali v ljubljansko bolnico.
*	Cirkularka je zadela v glavo 34letnega mestnega delavca Jurija Borka na Sp. Lanovžu pri Celju in ga nevarno poškodovala.
*	Nesreča s konjem. Župan iz Jurkloštra, gospod Jurko, se je v nedeljo popoldne s konjem peljal proti Gračnici. Na strmem klancu se je konj splašil, prevrnil voz in pokopal g. Jurka pod seboj. G. Jurko je obležal s hudimi poškodbami nezavesten. Njegova sopotnica, ki je tudi padla pod voz, in neko dekletce, ki je zletelo z voza, sta odnesli lažje poškodbe.
*	Velika slovenjgraška tatvina pred sodiščem. Razprava o veliki tatvini v trgovini Klobasa & Smolčnik v Slovenjgradcu je bila te dni zaključena pred celjskim senatom. Obsojeni so bili kot glavna krivca perica Frančiška Lega-tova na 18 mesecev robije, Cilka Abšnerjeva na 16 mesecev, Marija Abšnerjeva na 12 mesecev, posestnik Verhnjak z Rahtela na 6 mesecev in njegova žena na 8 mesecev robije, vsi na dvoletno izgubo državljanskih pravic. Nadalje sta bila kaznovana trgovinski pomočnik Oton Potočnik na 6 mesecev in kmetski sin Grobelnik na 4 mesece, oba pogojno na dve leti.
*	Lažni narednik. V Urbančevo modno trgovino v Ljubljani je prišel te dni mlajši moški v civilu, ki se je izdal za orožniškega narednika. Izkazal se je s ponarejenim nabavnim dovolje-
njem za 20 m suknenega blaga za obleko na račun orožniške čete. Ker se je zdel mož prodajalcem sumljiv, so telefonirali po policijo. Ko je lažni narednik videl, da so ga razkrinkali, je stekel proti Tivoliju, kjer so ga ujeli in zaprli. Pri zaslišanju "se je izkazalo, da je zlikovec Ivan Vindiš, doma od Sv. Andraža v Halozah. Pri njem so našli še razne listine, iz katerih je videti, da se je že dalje časa preživljal s slepar-stvom.
*	Roparski napad na samotni mlin. V Dolini pri Čatežu sta bili v Teranovem mlinu mati in hči sami doma. V noči od preteklega petka na Soboto sta izkoristila to okolnost dva neznana moška, ki sta zahtevala, naj jim odprejo. Ker pa ženski nista hoteli odpreti, sta roparja s silo Vdrla v mlin. Ker nista našla denarja, sta se znosila nad ženskama. Ker nista hoteli povedati, kje imata denar, sta roparja hudo zdelala po glavi 50Ietno hčerko, 841etno mater pa sta skoro zadavila. Ko je hčerka ušla, sta jo tudi roparja naglo odkurila v noč.
*	Napad z nožem. Preteklo nedeljo je bil v domaČi hiši napaden 401etni Franc Kokalj, posestnik v Depalji vasi pri Trzinu. Zaradi hude rane z nožem na glavi je moral v bolnišnico po pomoč.
*	Sirov nočni napad na starčka. V celjski bol-niei je moral poiskati zdravniško pomoč 741etni firevžitkar Franc Obreza iz okolice Sv. Jurija ob
; južni železnici. V nedeljo zvečer so ga napadli na cesti trije neznanci in ga tako obdelali z noži po glavi in vsem telesu, da je starček v krvi obležal. Le s težavo se je pozneje privlekel domov. Napadalce zasledujejo orožniki.
*	Nepremišljen korak mladeniča. V Kotljah pod Uršulsko goro se je primeril vsega obžalovanja vreden samomor. Fant iz ugledne kmetske hiše je bil v družbi fantov v gostilni. Dobro razpoložen se je vrnil domov, kjer ga je skrbna mati malo oštela. Besede so šle rahločutnemu sinu tako k srcu, da je odšel na skedenj in se obesil.
*	Požar v Rošpohu. V petek popoldne je iz še neznanega razloga nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Jožefa Grmka v Rošpohu. Gospodarsko in viničarsko poslopje je pogorelo do tal; ostalo je le zidovje. Na mesto požara so prihiteli gasilci iz Kamilice pri Mariboru, vendar je bilo gašenje zaradi pomanjkanja vode zelo otežkočeno.
*	Ponesrečena otroka. V ljubljansko bolniščnico so pripeljali štiriletnega sinčka čevljarja Ivana Zadražnika iz Kranja. Deček se je igral na domačem dvorišču okrog jame z ugašenim apnom. Nesreča je hotela, da mu je pljusknilo apno v oči. Otrokove poškodbe so zelo hude. — Triletni kočaričin sin Jožko Mestnik iz Ambrusa pri Novem mestu je doma padel in si zlomil desno roko.
*	Smrtna nesreča. Med Wildonom in Gradcem v Avstriji se je smrtno ponesrečil mladi zasebni uradnik Anton Guerra, nečak lastnice zdravilišča Slatina-Radenci, gospe Luize VVieltschnigove. Vo-žil se je z motorjem po cesti proti Gradcu. V fealsdorfu ga je nenadno zadela srčna kap. Omahnil je z motorja in na mestu izdihnil.
*	Utopljenec v Dravi. Nekemu mladeniču se Je sredi deroče Drave pod državnim mostom v Mariboru prevrnil čoln, tako da je nesrečnik utonil. Njegovega trupla še niso mogli najti, pač pa se je ugotovilo, da-je postal žrtev Drave 181 etni brezposelni natakar Rudolf Seifried.
*	Otroci našli cerkven zaklad. V nedeljo so odšli otroci iz Šmihela nabirat šmarnice. Ko so dospeli do posestva gostilničarja Brvarja na hribu, so odšli v bližnji gozd. Kakih 30 korakov od
| proge sta naletela v gozdu učenca 121etni Veko-Blav Sadar in Oletni Josip Zupančič iz Smihela na skrito kotanjo, v kateri sta pričela brskati. Naenkrat sta zagledala bel zavoj. Poklicala sta svoje tovariše, s katerimi sla skupaj pregledala in raz-j vezala zavoj; v njem so našli dragocen zaklad: pet kelihov, dva ciborija, en relikviar in pet paten, vse v dobrem stanju. Le na enem ciboriju je manjkal pokrov, na drugem pa nastavek na Dokrovu. O dragoceni najdbi so bili obveščen f
tudi orožniki, ki so dognali, da so ti predmeti last frančiškanskega samostana v Novem mestu, ki ga je oropal v noči od dne 30. septembra na 1. oktobra lani Gustav Ferjan iz Mojstrane. Fer-jan je bil lani v jeseni aretiran v Linzu in sedi sedaj zaradi raznih zločinov v zaporih v Celovcu, nato pa bo izročen našim oblastvom. Orožniki so oddali najdene predmete samostanu. Od ukradenih predmetov manjka samo še monštranca, ki jo je ropar zakopal najbrž na kakem drugem kraju.
*	Vlom n a Veračah. 491etni čevljar Josip Mur-šec, doma iz Slaptincev v ljutomerskem okraju, ima na vesti že precej grehov. Te dni se je pojavil na Veračah, vdrl v hišo posestnika Surbeka in ukradel nekaj nad 2500 Din.
*	Požig pri Lukovici. V Zgornjih Praprečah pri Lukovici je v petek zvečer zgorel kozolec posestnika Lončarja Martina, po domače Flajšmana. Ogenj je podtaknil neki SOletni moški iz maščevanja, ker mu zaradi pomanjkanja prostora niso dali prenočišča. Orožništvo zločinca zasleduje.
*	Nepoboljšljiv tat. 401etni Matija Gorišek, doma iz Tolstega vrha, krade kakor sraka. Pred dnevi ga je prijavil posestnik France Primožič iz Skornega, kateremu je ukradel črno moško obleko, par lepih moških čevljev, daljnogled, nekaj toaletnih potrebščin, zavoj tobaka in več drugih malenkosti.
*	Mlad potepuh. V okolici Mozirja se kreta že dalje časa neznan mlad potepuh. Pred dnevi se je pojavil tudi v Gavcih, kjer se je ustavil v Mi-helčevi gostilni. V ugodnem trenutku je hitro skočil k omari in zbasal v žepe celo zalogo cigaret. Izpil je tudi nekaj žganja in si prilastil več žemelj, nato pa stresel v žep še nekaj pesti drobiža, ki ga je našel v drugem predalu.
*	Zasledujejo ga. Ze dolgo časa zasledujejo oblastva 351etnega trgovinskega pomočnika Franceta G. iz okolice Frama. Mož, ki je bil zaradi raznih nepoštenosti že večkrat kaznovan, je v družbi svojega tovariša Franceta Lipotnika vlomil v trgovino Antona Fedrana v Št. Juriju ob južni železnici in ukradel razno blago v vrednosti okrog 14.000 Din.
*	Po vlomu je izginil. V stanovanje delavca Mihaela Žužmana na Vranskem je bil izvršen te dni drzen vlom. Tat je odnesel novo črno obleko, par čevljev, 22 kg prekajenega svinjskega mesa, hleb domačega kruha in različne druge reči. Vlom je izvršil delavec Julij Pevec, doma nekje v oktf-lici Zidanega mosta; dalje časa je bil zaposlen pri gradnji vodovoda na Vranskem. Po tatvini pri Zužmanu je neznano kam izginil.
*	Potepinka. V družbi nekega Ernesta Voka se potepa po štajerskih vaseh 291etna Tereza Po-povičeva iz Klanjca. Popovičeva je zelo prekanjena pustolovka. Zaradi raznih sleparstev je bila obsojena v Kozjem na daljši zapor, a se ji je posrečilo pobegniti.
G
IAZELA TERPENTINOVO MILO JE ZA VSE, TUDI ZA NAJFINEJŠO TKANINO Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu!
* Potrjena sodba. Stol sedmorice v Zagrebu je potrdil sodbo novomeškega okrožnega sodišča, s katero je bil meseca februarja pri drugi razpravi Slavko Pintar obsojen zaradi roparskega umora posestnika Rajerja iz Rateža na 17 let in 3 mesece robije. Pintar bo prepeljan v mariborsko kaznilnico, kjer odsedava že osmo leto svojo kazen sokrivec Fran Zinger.
ia
Sin roparja Dimeža zasačen pri tatvini v ccrkvi. V frančiškanski cerkvi v Ljubljani so za* sačili 691etnega grešnika Janeza Kušarja, ki je baš hotel iz pušice odnesti denar. Stražnik ga jO takoj odvedel na policijo. Pri telesni preiskavi so našli pri Janezu Kušarju šest desetakov in zaj okrog 200 Din kovanega drobiža, o katerem je priznal, da ga je nakradel po ljubljanskih in potf deželskih cerkvah. Janez Kušar je znan zlikovec? ki ima za seboj izredno burno preteklost in je' nezakonski sin slovitega kranjskega razbojnika Dimeža. Njegova mati je bila kuharica, ki je ži-' vela v nemškem Gradcu in nato prišla za njegovim očetom Jožefom Ziherlom, imenovanim Di^ mežem, v naše kraje. Janez Kušar se je rodil nekje v ljubljanski okolici in je bil krščen šele z 9 leti. Čim je dorasel, se je začel potepati,' dokler ni stopil v službo pri mornarici. Ko je dal morju slovo, se je zadrževal nekaj časa v obmorskih mestih, kjer se je družil s potepini. Ječo je okusil že v Trstu, nato se je pa po prestani kazni pritepel nazaj v ljubljansko okolico, kjer je popolnoma posnemal svojega očeta, ki je zgorel nekako pred 35 leti v črnuški opekarni, kamor se je bil skril, ko so ga zasledovali orožniki. V teku let je bil Kušar 32krat kaznovan in je bila njegova največja kazen 8 let, najmanjša pa 1 dan.	]
*	Okraden na ulici. Pišejo nam: V nedeljo 17. t. m. je bil okraden g. Matevž Soršak, železni, čar v pokoju, stanujoč v Spodnji Polskavi. Nahajal se je v Zagrebu pri svoji hčerki. Popoldne sta šla oba na izprehod v Maksimir. Ker je bila tam velika gneča, mu je neki zlikovec nemoteno izmaknil denarnico iz notranjega žepa. V njej je bilo okrog 30 Din in legitimacija. Tatvino je opazil šele, ko sta se že vračala, in jo javil policiji, ki pa tatu seveda ni mogla izslediti.
*	Krvav zločin treh vinjenih Bosancev. Na Je-
žici so brez povoda napadli trije pijani bosanski delavci ključavničarja Alfonza Kralja iz Ljubljane .in ga je eden od njih sunil z nožem v hrbet. Kralju je prišel na pomoč krojaški pomočnik Ivan Jakob z Ježice, ki pa je padel, a v tistem" hipu ga je že eden podivjanih pretepačev sunil" z nožem v pleča. Dočim je Ki al jeva poškodba' lažja, so morali nevarno v pljuča ranjenega Ja-" koba prepeljati v bolnišnico, kjer je umrl. Zlo-** čince so aretirali. Nad divjaškim zločinom so se' zgražali vsi ljudje, ki so bili priča sirovemu prizoru.
*	Grd zločinec. Blizu Ponovič pri Litiji je 21-^ letni L. R. zlorabil llletno deklico, ki jo je srečai-na poti in pot?m zvabil v gozd. Orožnikom se je posrečilo izslediti zločinca še isti večer blizu Save.
■I
*	Sleparstva lažnega živinozdravnika. Nedavno se je pojavil neznan slepar pri posestnici B. A. v Zavratcu, občina Studenec, in se ji ponudil kot živinozdravnik. S finim nastopom je posestnico tako premotil, da je kupila od njega stekleničico zdravilne tekočine za 15 Din. Slepar je poleg tega vsilil posestnici še devet neveljavnih srečk in obveznic Vojne škode za 480 Din pod pretvezo, da bo dobila na vsake tri obveznice sredi maja v banki «Pihalnilo> v Ljubljani po 3000 Din posojila. Istočasno je slepar našel drugo žrtev V' osebi posestnice R. Š. iz Spodnjih Radovelj pri Bučki, ki ji je prav tako z lažnivimi izjavami vsilil štiri obveznice za 350 Din in eno steklenico zdravilne tekočine za 34 Din. Kot živinozdravnik' je puščal eni kravi kri na vratu. Rano je spel kar z zaponko in naročil, naj kravo še temeljito zri-bajo, ker je hudičevo prehlajena. Orožnikom se je posrečilo ugotoviti, da se za sleparjem skriva neki Z. V. brez stalnega bivališča. Upati je, da bo slepar kmalu za zamreženimi okni.
*	Bralce in bralke našega lista opozarjamo na oglas družbe Commerce v Ljubljani, Tavčarjeva
ulica št. 2.
•
*	«Ljadska samopomoč» v Mariboru naznanja cenjenemu občinstvu, da se je preselila dne 15. maja v nove pisarniške prostore, ki so na Aleksandrovi cesti v pritličju hiše št. 14.
*■ Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo, če izpijemo vsak dan pol kozarca naravne «Franc Jožefove grenčice», zakaj le-ta poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravlja otekline jeter, zvišuje izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, krepi presnavljanje in osvežuje kri. «Franc Jožefova grenčica» se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
f1' * Slovenski fantje, služeči ori 37. pehotnem polku na Sušaku, želimo vsem rojakom, posebno fantom in dekletom iz preserske občine, vesele binkoštne praznike: Avgust Peršin, Franc Kržič, Franc Smole in Jožko Brancelj (vsi iz Kamnika pri Preserju), Franc Pristavec in Matevž Zalar (iz Preserja), Franc Dormiš (iz Pake pri Borovnici), Ivan Mavsar (iz Notranjih goric pri Ljubljani), Jožko Petelin (iz Gornje Brezovice), Jožko Japelj (iz Črne vasi pri Ljubljani).
*	Slovenski fantje v Zagreba, služeči pri telegrafskem oddelku artiljerijskih polkov 4. armij-ske oblasti želijo vsem slovenskim fantom in dekletom vesele binkoštne praznike: Tone Mavric (Občina pri Trebnjem), Karel Kuntara (Trebnje), Hieronim Osolin (Rova pri Domžalah), Andrej Štricelj (Semič), Maks Vilfan (Škofja Loka), jlzidor Slabe (Škofja Loka), Franc Zadnikar (Vič pri Ljubljani), Franc Slimc (Cerklje pri Kranju), Marko Henrik, Franjp Rataj, Jakob Pintarič in 'Josip Bregant.
*	Slovenski fantje vojaki, služeči v Karlovcu, pri 53. pehotnem polku, želijo vsem slovenskim fantom in dekletom mnogo zabave ob praznikih: Janko Remškar (Log), Ivan Oblak (Vrhnika), Edmund Pohl (Ljubljana), Ivan Kozamernik (Stranska vas), Alojzij Rupnik (Ljubljana), Jožef Dovjak (Vič), Franjo Primar (Zadobrova), Viktor Klemen (Šmartno), Franjo Zore (Vič), Jožko Jen-kole (Moravče), Branko Osterman (Ljubljana), Jožko Korošec (Maribor), Rok Triplat (Žirovnica), Jožko Vidrih (Cerknica), Karel Štrukelj (Tržič), Stanko Osenar (Št. Vid), Jože Mulec-(Cerknica), Nace Grlica (Mirna peč), Ludovik Zupan (Beljak), Martin Maglica (Hoče), Ivan Turk (Novo mesto), Jožko Šoba (Žužemberk), Danilo Sedeu (Ljubljana), ViKtor Poličar (Naklo), Tine Pavšič (Prevalje), Franc Polanšek (Markovo), Martin Kolšek (Sevnica)), Anton Mli-narič (Blanca), Stane Smole (Tacen), Stane Pogačnik (Ljubno), Miha Stegnar (Dolenja vas) in Pavel Koprivec (Črni vrh).
*	Slovenski fantje v Kraljevu, služeči pri 18. artiljerijskem havbiškem polku, želijo slovenskim fantom in dekletom, sorodnikom in prijateljem vesele binkoštne praznike: Ivan Vrečko (Vrh pri Grobelnem), J. Lorger (Ponkvica pri Sv. Vidu), ■Jakob Forstner (Črna na Koroškem), Janez Zak-šek in Jožef Zemljak (Rajhenburg), Franc Oreš-nik (Črna na Koroškem), Jožef Rangus (Videm-Krško) in Jožef Pudger (Črna na Koroškem).
*	Vsem bralcem «Doniovine>, posebno našim slovenskim dekletom, želimo vesele binkoštne praznike slovenski fantje, služeči v 5. četi 2. bataljona 11. pehotnega polka v Šibeniku: Karel Pukšič (Brengova), Matija Kramberger (Biš), Alojzij Kramberger (Gočova), Jožef Benko (Selce), Slavko Ferš (Maribor), Anton Belšak (Sveta Barbara v Halozah), Ivan Ploj (Selce), Anton Pernek (Pobrežje pri Mariboru), Mihael Emer-šič (Veliki Okič), Jožef Brodnjak (Slivnica pri Mariboru), Rudolf Podhostnik (Dobrovci pri Mariboru) Franc Bunderla (Gornja Lendava).
*	Slovenski vojaki pri avtomobilski komandi V. armijske oblasti v Nišu želijo vesele binkošti slovenskim fantom in dekletom: Rudi Kos (Maribor), Alojzij Kolar (Pivola), Alojzij Greif (Hoče), Ivan Spendl (Maribor), Vinko Mrzel in Hugon Rataj (Maribor), Franc Prosnik in Franc Janže-kovič (Ptuj), Gabriel Kumer (Pragersko), Zivko Adamič (Ljubljana), Ivan Ramuta in Maks Vogrin (Maribor).
*	Mnogo zabave želimo fantom, dekletom, ženam za binkoštne praznike iz šume Dužice: Alojzij Levstik, Franc in Ivan Kordiš, Franc in Vinko Vesel, Franc Lavrič, vsi iz Travnika.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
SMRT VNETEGA GASILSKEGA DELAVCA.
Z a m o s t e c pri Sodražici, maja.
Dne 4. t. m. je preminil v naši vasi po vsej ribniški dolini občeznani g. Franc Šega. Rodil se je pred 45 leti. Kmalu po poroki v letu 1914. se je s svojo ženo preselil v Ameriko in iskal srečo, ki je pa ni našel, zakaj kmalu nato se je hudo ponesrečil in je bil tako nevarno poškodovan, da je prebil 4 leta v bolnici in prestal 6 operacij. Današnja moderna medicina ga je pa kljub temu ozdravila tako, da se mu je komaj poznalo, da ima drugi nosv
Iz Amerike se je vrnil v domači kraj z ženo in hčerjo, ki sta ga pa kmalu zapustili in se nekega dne brez njegove vednosti vrnili zopet v Ameriko. Osamljen se je udal usodi. Udejstvoval se je v vseh naprednih organizacijah, posebno pa pri gasilstvu; bil je večletni načelnik in častni član gasilnega društva, ki ga je z vso vnemo podpiral. Bil je odločen nacionalist in član Sokola. Podpiral je pa tudi naše študente. Nekoč je povabil preko počitnic k sebi več visokošol-cev, ki so vživali pri njem vso gostoljubnost, poleg tega pa jim je dal tudi denarno podporo.
V	zadnjem času je hudo obolel in ga je mučil tudi hud revmatizem, tako da je le s težavo hodil. Njegovo življenje je bilo zelo pisano in nesreča ga je lovila, dokler nas ni zapustil za vedno. Častna straža gasilcev mu je izkazala zadnjo čast. Pogreba se je pa udeležilo nešte-vilno prijateljev in znancev, kakor tudi gasilna društva Sodražica (s praporom), Žimarice, Vinice in Šušlje. Naj mu bo ohranjen hvaležen spomin!
150LETNICA BOLFENSKE ŠOLE.
Sv. Bolfenk pri Središču, maja.
V	današnjem neusmiljenem boju za življen-ski obstanek skoro ne utegnemo proslavljati različnih spominov in obletnic. Tako bi skoro ne-opaženo šla mimo nas častna obletnica, odkar stoji v našem kraju šola. Pred nedavnim je_ minilo 150 let, ko se je ustanovilo v našem kraju ljudska učilnica. V tem času je črpalo v naši šoli nad 15 rodov svoje prvo znanje od abecede naprej.
V	teku poldrugega stoletja se je v našem kraju marsikaj izpremenilo v življenju našega ljudstva in dobršen del napredka in izboljšanja življenskih razmer je plod tukajšnje šole in njenega učiteljstva.
V	proslavo 1501etnice obstoja domače šole priredi šolsko upraviteljstvo v nedeljo 31. t. m. po rani maši jubilejni dan s predavanjem o zgodovinskem razvoju domače šole in s počastitvijo pokojnega učiteljstva, šolskih dobrotnikov in pokojnih nekdanjih učencev te šole. Istočasno se otvori tudi šolska razstava ročnih, pismenih in risarskih izdelkov domačih učencev. Nekaj dni na to, na telovo 4. junija popoldne, pa nas bo povabila šolska mladina na veliko šolsko veselico, kjer nastopijo mladi igralci v igri «Kovač hoče biti», s petjem in poučnozabavnimi prizori. S posebno vnemo in ljubeznijo se pripravljajo naši učenci za svoj javni nastop v upanju, da se bodo polnoštevilno udeležili obeh proslav, 31. t. m. in 4. junija, mnogi učenci in mnoge učenke šole, starši in prijatelji mladine od blizu in daleč, da bi tako vsi skupaj v slavnostnoprazničnem razpoloženju preživeli spomin na to častno obletnico šole v domačem kraju.
redno udeleževalo 34 tukajšnjih čevljarskih obrtnikov. Čutimo se dolžni, da izrečemo javno zahvalo banski upravi in njenemu referatu za pospeševanje obrti, ki nam je poslal tako strokovno sposobnega učitelja. Zahvaljujemo se obenem tudi tukajšnji Strokovni zadrugi čevljarskih mojstrov, ki nam je izposlovala ta strokovni pouk, zlasti načelniku g. Ivanu Zajcu, ki vedno skrbi za napredek žirovskih čevljarjev. Hvala tudi vodstvu zadruge, ki nam je dala svoje prostore brezplačno na razpolago.
Da je bil pouk vsestransko strokovno na višku, je pričala razstava dne 17. t. m. Občinstvo je naravnost oblegalo ves dan zadrugo in občudovalo izvrstne izdelke.
Gospodu Steinmanu najlepša hvala za njegov, trud. Prosimo bansko upravo, da kmalu zopet priredi tak tečaj v Zireh, ker je še mnogo čevljarjev, ki se sedaj niso mogli udeležiti pouka, posebno še glede na to, da živimo Žirovci tukaj na skrajni točki državne meje in smo tako rekoiS odrezani od ostalega sveta.
PISMO IZ BOSNE.
Banja Luka, maja.
Po opravkih sem prišel v Banjo Luko in sem izvedel, da je v okolici precej naseljencev Slovencev, največ iz Julijske Krajine, ki se uspešno pečajo s kmetovanjem in so za vzor in vzpodbudo domačinom. Nele gospodarski napredek ja našim naseljencem pri srcu, tudi svoje prosvetno društvo so si ustanovili s ponosnim imenom «Triglav».
Društvo je napravilo dne 3. t. m. svoj majski izlet v kopališče Slatino, kjer je tudi okrog trideset slovenskih družin. «Triglavani» so priredili tega dne v Slatini prav slavnosten dan z igrokazi, deklamacijami in pevskimi točkami, za kar gre prirediteljem vsa hvala.
Slatini se obeta lepa bodočnost, ker so začeli kopališče širiti zaradi vedno večjega dotoka bolnikov, ki ne morejo prehvaliti moči vročih vrelcev proti revmi. Tako bodo tudi naši naseljenci imeli dovolj posla pri tem delu in bodo lahko prodajali svoje pridelke.	S. I.
' VLOM IN ARETACIJA ZARADI TATVIN.
Sv.Marjeta niže Ptuja, maja. f,
Na praznik vnebohoda se je zgodaj zjutraj Miklova uslužbenka nemalo začudila, ko je pri pometanju pločnika opazila železno roleto na trgovini dvignjeno in vlomljeno. Vlomilci so odnesli za okrog 10.000 Din manufakturnega blaga« Potrebno vlomilsko orodje so si oskrbeli v ko-vačnici g. Munde v Zamušanih, kjer so enako vlomili.
Drzni zlikovci za enkrat še niso pod ključem. Kakor vse kaže gre za domače vlomilske strokovnjake.
Orožništvo je pretekle dni aretiralo 20letnega M. L. in 191etnega Š.S., oba posestniška sinova iz GoriŠincev, ki sta obdolžena več tatvin perutnine. Sumi se tudi, da sta morda v zvezi s svoječasnim vlomom na tukajšnjo pošto. Koliko je na tem resnice, bo pokazala preiskava. Starši bi morali svoj naraščaj malo bolj mazati z brezovim oljem!
ČEVLJARSKI PRIKROJEVALNI TEČAJ V ŽIREH.
Ž i r i, maja.
Pri nas se je od 11. marca do 16. t. m. vršil čevljarski prikrojevalni tečaj, katerega je priredila banska uprava, odnosno njen referat za pospeševanje obrti. Tečaj je vodil strokovni učitelj g. Josip Steinman. Kako potreben je bil ta tečaj v Žireh, je pokazal obisk. Pouka se je
PREKMURSKI GLASNIK
Nova šola v Prekmurju. Ena največjih prek* murskih občin, Odranci, bo zidala letos novo šolo, ki bo enonadstropna lepa zgradba, kakršne Preki murje še nima. Odranci so razmerno siromašna! občina, kljub temu pa hodijo z lepim vzgledom pred drugimi prekmurskimi občinami, saj bodo! prvi zidali novo šolo.
Drzen poizkus tatvine na vozu. Na vnebohod sta se popoldne vračala iz vinograda z vozoni domov v Gomilico zakonca Gjuran. Ko sta prišlal iz Dolnje Lendave, ju je naprosil neki mladenič^ da bi se rad popeljal z njima domov v Malo Po«* lano. Gjuranova sta ga vzela na voz. Ker je bila!

huda vročina, je Gjuran slekel suknjo, iz katere je molela denarnica. Ta je očividno tako zanimala mladeniča, da jo je poskušal izmakniti, fi&juranova žena je opazila mladeničevo namero in preprečila tatvino. Mladi tat pa se je hudo maščeval. Ves razjarjen je skočil z voza, hitro potegnil iz žepa nož in močno vrezal žensko pod očesom. Gjuranova, ki sta že oba precej stara, gta začela klicati na pomoč. K sreči je bilo na cesti več ljudi, ki so se podali na lov za tatom, ga ujeli in izročili orožnikom. Mladenič se je izdajal za Lebarja, a ljudje, ki so ga spoznali, so jekli, da je Raščan iz Male Polane.
Strela je udarila v hišo posestnika Dragoša ■V Dragovanji vasi. Gasilci iz Doblič so z veliko požrtvovalnostjo omejili ogenj in preprečili, da se niso vnela sosednja poslopja. Nesreča pogo-relčeva je tem večja, ker je Dragoš kupil hišo šele lansko jesen.
Skedenj Se zgorel te dni zvečer posestniku Mihaelu Mušiču na Tanči gori. Domači so bili bas pri večerji, ko je nastal ogenj. Domačini in dragatuški gasilci so ogenj udušili.
NASI NA TUJEM
AMERIŠKO PISMO. iV Zedinjenih državah je sedem milijonov brezposelnih. — Brezposelne doseljence spravljajo na državne stroške v njihovo domovino. — Na radiu poslušamo večkrat tudi slovenske pesmi.
P i 11 s b u r g h, maja.
Ker se nisem že precej časa nič oglasil in ker imam zopet nepotrebne počitnice, se hočem po priljubljeni «Domovini» oglasiti javnosti in obenem tudi odgovoriti na razna pismena vprašanja in prošnje naših rojakov iz domovine. Vsakemu posamezniku, žal, nisem mogel pismeno odgovoriti.
Dela mi skoro ni omenjati, ker je potreba po 'delovnih močeh čisto pod ničlo. Srečni so danes, ki delajo nekaj dni na teden, da se vsaj za silo preživljajo. Delavska in gospodarska kriza je dosegla sedaj svoj višek. V Zedinjenih državah je narastlo število brezposelnih čez sedem milijonov. Da bi se v kratkem to število znižalo, ni niti misliti.
Amerika deportira doseljence. Kateri doseljenec je tukaj tri leta in manj in je prišel po pravilnem potu v kvoti sem, pa je sedaj brez dela In denarnih sredstev, se lahko priglasi, da želi nazaj v svojo domovino. Takega deportirajo na Stroške Zedinjenih držav.
V zimski sezoni so naša vrla društva prirejala pogosto zabave v društvenih dvoranah. Katerim pa se ne da hoditi na zabavo, imajo po večini doma radijske aparate, kjer poslušajo godbo in pesmi v vseh mogočih jezikih. Tukaj tudi ameriški Slovenci pridemo na svoj račun. Večkrat se bere v časopisih: «Slovenian Radio program«. [Tako smo Slovenci, živeči v Pittsburghu in po raznih kolonijah, imeli vso minulo zimo ob nedeljah zvečer priliko poslušati na radiu našo slovensko godbo in lepo petje iz Clevelanda. Na radiu iz Clevelanda sem slišal neke nedelje našega dobro znanega opernega in koncertnega pevca, tenorista Svetozara Banovca, ki je nas poslušalce naravnost zadivil s svojim mehkim zvočnim glasom. Banovec je priredil več koncertov skupaj z Antonom Šubljem. Kakor so poročali listi, sta odlična pevca žela povsod .Velike uspehe.
Sedaj, ko imamo že cvetoči majnik, se bodo prirejale razne veselice in proslave največ na prostem. Dne 16. t. m. je proslavilo 201etnico Svojega obstanka pevsko društvo «Prešeren», 30. t. m. pa bo proslava 201etnice otvoritve Slovenskega doma v Pittsburghu. Veselic bo precej, » denarja ne bo.
Hej, Bela Krajina, sedaj je poseben prostorček v «Domovini» za tebe! Kje ste, rojaki? Zganite se in se kaj bolj javljajte z dopisi! Vsem rojakom in bralcem «Domovine» krepek *Zdra-vo!» — Nikolaj Skube.
ZA SLOŽNO DELO MED ROJAKI V NEMČIJI.
B o 11 r o p, maja.
Tudi mi slovenski izseljenci v Bottropu se želimo malo oglasiti v naši ljubi «Domovini>. Naše Jugoslovensko delavsko in podporno društvo je imelo 26. aprila svoje zborovanje, ki se ga je udeležilo več predstavnikov sosednjih društev, tako da je bila velika dvorana nabito polna. V svoji sredini smo imeli tri priljubljene goste, izseljenskega komisarja g. Deželica s soprogo iz Diisseldorfa in našega agilnega borca v Poruhrju g. Bolho.
Po otvoritvi zborovanja po predsedniku g. Ivanu Tojnku je orisal g. Deželic hudo življenje izseljencev v Poruhrju in nas pozval k skupnemu delovanju, ker le tako se da kaj doseči. Vzpodbudne besede g. izseljenskega komisarja so našle prav lep odmev v poslušalcih.
Za njim je govoril prvi predsednik Zveze ju-goslovenskih delavskih in podpornih društev g. Pavel Bolha, ki nas je tudi pozval, da v bra-tovski ljubezni skupno delujemo z Društvom sv. Barbare. Prav tako se je tretji govornik, predsednik g. Šentjurc iz Buera, izrazil za slomo delo. Enake misli so razvijali predsednik g. Košir iz Gladbecka, predsednik g. Steh iz Osterfelda in predsednik g. Baloh iz Stoppenberga. Za njimi nam je predsednik Društva sv. Barbare g. Cerar zagotovi] v imenu svojega društva, da bo vedno deloval za slogo. .
Po zaključenem zborovanju smo zapeli več slovenskih pesmi in prijazni g. Bolha je povedal nekaj okroglih prav po domače.
Vsem bralcem «Domovine» pošiljamo najpri-srčnejše pozdrave in želimo vesele binkoštne praznike: predsednik JDPD Tojnko Ivan (Polj-čane), Mirt Franc (Zabukovje), tajnika Kužnik Jože (Trbovlje) in Bastič Rudolf (Trbovlje), blagajnika Marčen Mihael (Prevorje) in Mlinaric Jože (Zabukovje), preglednika Šunta Avgust (Trbovlje) in Zagožen Peter (Sv. Pavel), Semprimož-nik Ivan (Sv. Krištof), Hostnik Matija (Sv. Križ), Hladnik Franc (Zagorje), Podbelšek Jože (Blagovica), Šprah Simon (Ptuj), Sešek Rozalija (Mengeš), Mihelič Jože (Previlje), škerbic Štefan (Poljčane), Bartolin Jernej (Šmarje), Vodišek Franc (Loka pri Zidanem mostu), Miklavčina Rudolf (Velenje), Drač Bartel (Žusem), Turnšek Ivan (Žusem), Kladnik Rudolf (Zagorje) in Zupan Martin (Polšnik).
18. uri so ga šele izkopali izpod plazu. Ponesrečenec je imel desno roko zmečkano in več telesnih poškod. Takoj so ga prepeljali v bolniščnico; v Donawitzu, kjer je živel še pet dni in potem iz* dihnil. Bil je star 35 let in doma iz Poljčan. Za-, pušča ženo in štiri nedorasle otroke. Pokopali so* ga t. m. Na zadnji poti so ga spremljali šte-i vilni rudarji z rudarsko godbo. Za dobrim pokojnikom žalujejo vsi njegovi rojaki. Naj mu bq tuja zemlja lahka! — Prijazne binkoštne praznike voščimo vsem čitateljem «Domovine> Slovencij rudarji v Seegrabnu.
Iz Hamborna (Nemčija) nam pišejo: Pri nasf' so še vedno prav slabi časi, ker brezposelnost šef) zmeraj narašča. V začetku tega meseca se jej, eden naših najboljših prijateljev, naročnik «Do« movine», preselil v Holandsko, ker tu ni veiJi dela. Hudo je tudi to, da nam še podporo roanj-1 šajo in odtrgavajo. «Domovino» radi čitamo in nam je v hudih časih res edina tolažba. Vsem bralcem in bralkam «Domovine> želimo vesele binkoštne praznike.
Iz Combelleja (Francija) nam pišejo: Čeprav je pri nas huda kriza, smo tukajšnji rojaki, zaposleni v rudniku, še kolikor toliko na dobrem. Plača je primerna. Vsem bralcem in bralkam priljubljene «Domovine» želimo vesele binkoštne praznike: Maks Pivk (Žiri), Jožko Mihelič (Ra-kitnica), Anton Zgonc (Ravnik) in Martin Petje (Jesenice na Dolenjskem).
Iz Sochauxa (Francija) nam pišejo: Prosimo za malo prostora v naši ljubi «Domovinb. Tudi tukaj v Franciji se kriza poostruje, da je vedno teže dobiti delo. Zaposleni smo v tvornici avtomobilov Peugeot, ki od novega leta slabo obratuje. Delamo le štiri dni v tednu, a ni še ni8 upanja, da bo krize kmalu konec. Bilo nas je zaposlenih v tej veliki tovarni precejšnje število! Jugoslovanov, največ Dalmatincev, a sedaj nas je ostalo le malo. Mnogi rojaki, ki so bili odpuščeni, so se vrnili v domovino. Želimo vsem, čitateljem in čitateljicam «Domovine» vesele bin-1 koštne praznike: Jakob Noč (Moste pri Zirov<^ niči), Franc Lunder (Moste pri Ljubljani), Stanko' Sterle (Lož pri Rakeku), Josip Pristavec (Podpeg i pri Preserju), Avgust Kinčič (Rajhenburg), An-j ton Lavrič (Straža pri Novem mestu), Franc j Kocjan (Trebelno), Josip Recek (Sotina), Alojzi Šinko in Franc Mekiš (Rogaševci), Josip Haj-dinjak (Sv. Jurij) in Janez Filo (Budinci).
ROJAK DUHOVNIK DELA RAZDOR.
C r u s n e s, maja.
Jugoslovenska delavska zveza v Crusnesu je priredila pretekli mesec veselico. Povabili smo na prireditev iz bližnjega Aumetza rojake tam-buraše, ki so z veseljem obljubili, da pridejo igrat. Dali smo tiskati lepake in smo povabili iz našega rudnika ravnatelje in druge uradnike. Vse je bilo lepo urejeno in pripravljeno, toda na predvečer je nenadno prispelo poročilo iz Aumetza, da slovenski duhovnik g. Josip Kastelic ne pusti tamburašev v Crusnes na zabavo Jugo-slovenske delavske zveze.
Z veliko težavo smo dobili drugo godbo in je društvo trpelo občutno škodo poleg sramote pred tujci. Slovenski duhovnik je bil poslan v Aumetz, da bi širil ljubezen in slogo med rojaki in gojil jugoslovensko zavest, ne pa da bi delal razdor med društvi. Odločno povemo, da takih ljudi tukaj ne potrebujemo.
Iz Seegrabna pri Leobnu (Avstrija) nam pišejo: Že dolgo časa se nismo oglasili iz tega kraja. Gospodarske bridkosti se gotovo tudi nas niso izognile. V rudniku Seegrabnu je bilo odpuščenih več delavcev. — Dne 6. t. m. smo imeli v rudniku Wartenbergu hudo nesrečo. Plaz je zasul rudarja Mihaela Godca ob 10. uri, a ob
Za kuhinjo
Ciganski golaž. Razgrej 5 dek sirovega masla£ prideni eno drobno zrezano čebulo, pol kile nai* majhne kose zrezanega govejega mesa, osoli in popopraj in pokrito duši eno uro. Če se je meso že prej popeklo, prilivaj po žličkah še vode. Ko11 si meso že eno uro dušila, dodaj še pol kile zre/ zanega svinjskega mesa in duši dalje še dve uri,] Nato napravi od treh dek sirovega masla in žlice moke prežganje. Ko je prežganje gotovo, ga pri«! deni k mesu, nato zalij z juho ali vodo, da dobiš^ bolj redek sok. Zraven zakuhaj še male žličnike,^ vse skupaj pa naj vre četrt ure. Potem je jed go«fl tova. Daš jo s solato na mizo.
Goveji jezik v smetani. Skuhaj jezik dan prej.1 Drugi dan ga olupi, pretakni s sardelami (vsajj štiri sardele), ostanke sardel pa drobno sesekljaj'? V kozi razbeli sirovega masla ali masti, na mast$ deni sesekljane sardele, žlico sesekljanega zele-1 nega peteršilja in jezik. Po jeziku pa polij osminkoj litra kisle smetane, nakar pokrij kozo in duši1 jezik pol ure. Nato ga razreži in daj z drobnimj pečenim krompirčkom na mizo.
Praktični nasveti

Madeže od trave spraviš iz perila in belih oblek z razredčenim salmijakom aH pa s špirU, tom. Madež pomoči v raztopino, ga zdrgni in iz* peri v navadni vodi.

Usnjene všitlce moških klobukov, ki so od potu umazani, osnažiš z mlačno milnico, spereš z mlačno vodo in naposled zdrgneš s krpo, namočeno v raztopini salmijaka.
ZANIMIVOSTI
X Na severnem tečaju se bosta sestala. Malo nenavadno, ali vendar resnično je, da sta sklenila, sestati se na severnem tečaju Nemec doktor Eckener, ki bo poletel tja s «Zeppelinom», in pa poveljnik podmornice «Nautilusa», Američan AVilkins, ki bo pod vodo, deloma pod večnim ledom, plul na severni tečaj. Da bo zrakoplov :«Zeppelin» dosegel severni tečaj, je skoro nedvomno, a gotovo bolj zanimivo je, če se bo tudi podmornici posrečila njena z velikimi ne-yarnostmi združena pot.
! X V vsemirju izgubljeni meteorji. Letos mora biti pojasnjeno vprašanje izgubljenih Leonid. To so meteorji, ki prihajajo dozdevno iz skupine zvezd Leva. Odkar so jih zvezdoslovci opazili, so se vračali vedno v presledkih po 33 let. Prvič šo jih opazili leta 902. po Kristusu in so skoro 1000 let v razdobjih po 33 let posečali izvesten tlel vsemirja. Leta 1898. so pa naenkrat izostali v največje presenečenje zvezdoslovcev, ki so Vajeni v vsemirju točnosti in reda brez izjeme.
% Niti misliti si ne moremo, kaj bi bilo, če bi vladala malomarnost in površnost v svetovju. V hajboljšem primeru bi bila to naša smrt, saj nam nihče ne more jamčiti, da bi se ne zadeli v kako drugo nebesno telo. Zaman so zvezdoslovci klicali nazaj Leonide, meteorji se niso hoteli prikazati. Nekateri učenjaki so imeli na sumu Jupitra, češ, da je pahnil Leonide iz njihovega tira ln jih pritegnil nase. Drugi zvezdoslovci so pa
MALI OGLASI
trdili, da Leonide niso tako klavrno končale, temveč da so samo nekam zašle in da se še vrnejo. O tem se bomo prepričali letos, zakaj predstraža Leonid se je že pojavila. Letos v novembru in prihodnjo pomlad bodo zvezdoslovci zopet opazovali izgubljene meteorje in morda se jim posreči tudi ugotoviti, kje so se pred 33 leti klatili, da jih ni bilo na izpregled.
X Nevesta je zgorela pred oltarjem. V farni cerkvi v Vielkih Piekarih na Poljskem se je te dni primerila strašna nesreča. Ko je duhovnik izvrševal poročni obred, se je nevestina obleka vnela pri goreči sveči na oltarju. Preden so mogli obleko strgati z neveste, je bila ona že tako ožgana, da ji ni bilo več pomoči.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Pomagati si je znal.
Mož je peljal voz sena, ki se mu je nenadno sredi ceste prevrnil.
«Pomagajte, pod vozom je moj sin!» je kričal možak.
Prihiteli so ljudje, dvignili voz in pomagali možu zopet naložiti seno. Ko je bilo že vse v: redu, je vprašal možaka nekdo: «Kje pa je sin?»;
«Doma», mu je odvrnil mož.
«Čemu si potem kričal, da je pod vozom ?>
«Ker bi mi sicer nihče ne hotel pomagati...»:
Oblastveno koncesionirana šoferska šola Gojko Pipenbacher,
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. Zahtevajte informacije!	140
2500 dinarjev
zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v svojem okolišu ljudi. Tovarna Vega, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znamko za odgovor. 160
198 Novo blago zopet dospelo!
Prodaja ga po vnovič z n i ž a 11 i h cenah trgovina F.Senčar v Mali Nedelji in v Ljutomeru.
200	Okrajne zastopnike
za vse sreze sprejemamo; sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za upokojene orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe sprejema: cU a i o n>, zavaro-t valna družba v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7/UL
Trgovinski učenec
z vsaj dvema razredoma meščanske šole se sprejme takoj. Ponudbe sprejema Ivan Veselic, trgovec v Ormožu.	209
Kovaškega vajenca z dežele,
ne pod 16 let starega, sprejme takoj Janeseh, Muta pri Vuzenici.	211 ,
Prosvetna društva, pozor!
9 tainbu.raških instrumentov se ugodno proda. Na vprašanja glede prodaje odgovarja S. K. «Bratstvo» na Jesenicah (Gorenjsko).	215
Kovačnico s stanovanjem
odda takoj v najem M. Tojnko, gostilničar v Šmarju pri Jelšah. Dober kovač ali spreten ključavničar ima prednost.	216
Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto
H. SUTTNER v LJUBLJANI 5
Zabukovjc. Očividno se niste podpisali s pravim imenom. Sicer pa, ali ste že videli v kakršnemkoli časopisu podoben članek? Posamezne odstavke ste prepisali iz kakšne masne knjige ali iz svetega pisma. To je vse prav lepo, da ste pobožni, loda vaš članek nima pravega smisla in jedra. Ljudje lahko berejo take reči bolje napisane v svetem pismu.
Slovenske gorice. Brez podpisa. Kar ste napisali glede šmarnice, je nesmisel. Kdor bolj verjame sam svoji želji kakor dognanjem drugih, mu ni pomoči.
Guštanj. Slike so seveda čisto nejasne. Zato jih nismo mogli objaviti.
Šibenik. Slika mora biti izredno jasna, da lahko pride v list.
H—i, R. Pravkar smo prejeli in še nismo mogli prečitati. Mislimo, da bomo že objavili. Seveda je treba zaradi pomanjkanja prostora včasih čakati.
darila
kupite poceni in dobro pri
fiSuttner
Ljubljana 5
Prešernova nlica št. 4.
Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor.
Št. 120. Kovinasta ura (anker) 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 Din. Št. 121. Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim
kazalcem 94 Din. Št. 125. Budilna ura, 16 cm visoka, 49 Din, z Radiumom 76 Din.
O. Zlatica se ie lahko smehljala, ko balo svojo je urejevala! Tu zanjo ni bilo velike brige — pregledala je le hranilne knjige, t %
Prav lepe si nabrala je prihranke m kaj. res vi te ne pojmite uganite?. -Da. da, to Imenitna je dobrota. i da z Zlatorogom se prihrani — dota .H)t
01 zlata Zlatica — glas gre okrog: nad vse je terpentinsko milo Zlatorogl
(Nadaljevanje sledi.)
Listnica uredništva
Birmanska

/
--«DOMOVINA» št. 21
Pri brivcu.
*Čemu mi pripovedujete vedno tako strahovite zgodbe, kadar mi režete lase?»
«Ker vam lasje tako lepo stoje pokoncu, da jih je kar veselje striči.. .>
Pri mesarju.
Gospodinja: «Minka, ali ste že pogledali k ines. iju, če ima svinjske parklje?*
Služkinja: «Sem, toda nisem mogla videti, ker je imel mesar čevlje na nogah...»
Čudežen otrok. " Iz Amerike je dospel neobičajno nadarjen deček goslar, ki je priredil koncert. Po prireditvi je razpravljalo občinstvo o dečkovem igranju na gosli in je nekdo trdil: «Mnenja sem, da je mal-iek odsviral zadnji kos mnogo bolje od prvega.:* «Pa to ni čudno,» se je zaslišal glas, «pri zad njem kosu je bil malček vendar že za nekaj ur starejši!*.
Najnovejše dvokolo z motorčkom l'/( K. S.,
dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje.	Ceniki franko.
JRIBUNA" F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4.
Kajenje je sirup.
Vsakdo se lahko igraje odvadi zdravju škodlji-yega kajenja z našimi «E x -1 a b 1 e t a m i». Po 14 'dneh je prenehal kaditi najstrastnejši kadilec, ako je porabljal naše tablete, ki so popolnoma neškodljive. 1 ovoj stane 30 Din in poštnina. Popolna kura 5 za-Tojev 145 Din (10 zavojev 200 Din). Pišite še danes ponjel
Proti pijančevanju je Trezocnol edino zanesljivo delujoče, absolutno neškodljivo sredstvo. Zavoji po 45 in 75 Din. Popolna kura 200 Din.
Naslov za naročila obeh preparatov: Aurora, Sekt. 59, Novi Sad, Želježnička ulica br. 38. 86
Zlatnino in srebrnlno
prodaja poceni in dobro svetovnoznana tvrdka
H. SUTTNER
LJUBLJANA 5
Prešernova ulica št. 4.
Zadnje novosti prstanov, verižic, zapestnic, naprsnih igel (brož) itd.
^-VELESEJEM V LJUBLJANI.
OD DNE 30. MAJA DO DNE 8. JUNIJA.
Največja tovrstna prireditev v državi. 40.000 m2 površine, 10 razstavnih zgradb, preko 750 razstavljalcev iz tuzemstva in iz inozemstva.
Tovarniške cene vseh vrst blaga.
Specialni oddelki: vsakovrstni stroji za obrtnike, poljedelski stroji, pohištvo, avtomobili, tekstil, usnje, papir.
Stanovanja preskrbljena. Obsežno zabavišče. 50°/o popusta na železnicah. Legitimacije po 30 Din prodajajo denarni .zavodi, železniške postaje, trgovske in obrtniške organizacije, velesejemski urad.
Posetite velesejem! Izplača se Vam!
Kri postane ponovno zdrava
Predelavanje zlatih stvari; izdelovanje tudi po želji.
Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije.
Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto
H. SUTTNER v LJUBLJANI 5
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
po čiščenju s specialnim ekstraktom (kot je «Kale-fluids D. Kaleničenka) od življenskih žlez mladih živali. «Kalefluid» je močno naravno sredstvo ter na-sičava organizem z življenje tvornimi vitamini, ki čistijo kri, odstranjajo iz nje otrovne elemente, ja-čijo živčni sistem, moč in apetit in odpravljajo torej same vzroke bolezni. Bolnik se počuti po enotedenskem zdravljenju močnejšega, po treh tednih občuti veliko izboljšanje, po dovršenem polnem tečaju pa se mu vrneta zdravje in moč, tako da uživa prejšnji bolnik vse radosti mladega in zdravega človeka.
Brezplačno razpošiljamo brošuro «Preporodjaj». Obrniti se je treba na naslov: Beograd, Kralja Milana 15, biro «Kurir», Miloš Markovič.
«Kalefluid» se dobiva v vseh lekarnah in drogeri-jah. Prodajati se je začel tudi v manjših steklenicah
po 60 Din.	178 ! BrezP'a,"en P()uk v hiranju
'črni lak drap ševro modni ^.rap
K vsaki elegantni toaleti spadajo tudi elegantni čevlji in te dobite za mal denar v
Trgovskem domu Stermecki CELJE št. 97
Pišite po veliki, novi, ilustrirani cenik!
Za vsako originalno špico originalnega
PEUGEOT KOLESA
kupljenega pri tvrdki Ivan Šribar, Ljubljana, Gosposvetska c. št. 13
ali pri njeni podružnici v Domžalah izplača tvrdka 500 Din, če bi špica tekom petih let zarjavela.
Glasbila za vse!
Violine .... od Din 89-—
Gitare.....od Din 199-—
Trompete ... od Din 480-— Harmonike ... od Din 85-— Kromatične In klavirske harmonike, jazz-instrumentl.
Zahtevajte veliki brezplačni
CENIK
največje in najceneje Qdpr. tvrdke glasbil Jugoslavije
MEINEL & HEROLD
tovarne glasbil in harmonik
prod. podr. MARIBOR št. 104.
£
Navodila v ceniku.
Patentirano v vseh kulturnih
državah. Jugoslovanski patent it. 12.702
Velikanski ppesodek!
Preizkušnja brzoklepalnika v strojnem oddelku badenske poljedelske zbornice v Karlsruhe. Po dr. inž. Galiwitzu in inž. Sckaalu.
KONČNA SODBA.. . -Aparat za klepanje kos znamke „Stubaier" se je pri žetvi v letu 1930-jako dobro obnesel. Klep ustreza dobremu ročnemu klepu, ki ga more doseč' le v klepanju dobro izurjen poljedelec.
Za delo na aparatu je potrebna samo mala vaja. Aparat ustreza svojemu namenu in se odlikuje po svoji enostavnosti. Priporočljiv je za poljedelce, posebno pa še za skupno uporabljanje.
Za badenski urad za preizkušanje poljedelskih strojev: dr. inž. Gal!witz s. r.
Brezplačne prospekte, navodila, presodke in cene daje tvrdka
Friderik Kratz v Stražišču pri Kranju št. 72,
v Ljubljani pa tvrdka Schneider & Verovšek na Dunajski cesti št. 16 in Kmetijska družba na Novem (prej Turjaškem) trgu.
k

LJEDEliCI!
Cenimo
ašo delavnost in
Znano nam je, tla dobivate kljub doprinašanemu velikemu trudu sorazmerno malo za
ves zaslužek za svoje dnevne potrebe in ne morete ničesar prihraniti. Zato si prizadevamo, da vam po-moremo v vaših težavah. Cena naše obutve je tako nizka, da morete prihraniti en del zaslužka za ostale potrebe tudi Waj, ako kupite pri nas več parov čevljev. Nudimo vam za vaša opravila dobro in udobno obutev za najnižjo ceno.
varčnost!
svoje izdelke. Porabite gotovo
Vrsta 3762-22
Trpežni čevlji z močnega kravjega usnja. Podplat kovan. Ti čevlji so za bolj žive dečke.
Veselimo se, da nas boste prišli obiskat.
Vrsta 1945-11
Ženski čevlji iz boksa z nizko peto, prikladni za vsak dan in praznike, zlasti za popol- . danske izprehode.
Vrsta 2975-23
Na vasi brez teh čevljev ne morete izhajati. Ti so iz mehkega boksa, z udobno nizko peto.
Vrsta 3767-22
Široka oblika teh čevljev za-gotovlja udobnost tudi ob največjem štrapacu. Isti iz ševroja, ortopedski, za isto ceno.
Vrsta 3967-23
Moški čevlji iz prima boksa za štrapac s kovanim podplatom. Trpežni in udobni, ne žulijo ne nog ne žepa.
Vrsta 9897-78
Škornji iz gume, prirejeni za delo v vodi in na mokrem terenu.
Gostilna BAVARSKI DVOR v Ljubljani
Dunajska cesta št. 31
na najprometnejšeiri prostoru v bližin i glavnega kolodvora, pri Gospodarski zvezi, nudi v Ljubljano došlemu občinstvu z dežele poleg dobre kuhinje tudi dobra in pristna
dolenjska, štajerska in dalmatinska vina,
ki se prodajajo liter po telile cenah:
belo namizno vino...... po 10 Din,
belo dalmatinsko vino . . . . po 12 Din,
viško črno vino.......po U Din,.
cviček...... . .... po 14 Din,
jeruzalemec ........ po 16 Dih,
Popolno kosilo: z mesom . . s . po 10 Din, brez mesa . . .po 5 Din.
Za obilen obisk se priporoča M. P e t r i ž.
svetovnoznanih srebrnojeklenih
z znamkami: "Narodna kosa», «Magneta» in «Dvojni orel z mečem».
Z garancijo jih razpošilja na vse kraje po najnižjih dnevnih cenah v vseh dolžinah
V. PIL1H V ŽALCU, dravska banovina.
Kose so ročno delo iz najfinejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izvedene in v vseh legah uporabne. Za vsako «Narodno koso» in «Magneto» se jamči.
Ako katera kosa ne reže in se jo vrne franko, se po trikratnem klepanju zamenja z novo. Velika izbera in zaloga srpov, klepajev, kosirjev in vodirjev, lesenih in kositrnih. Brusilni kameni, pristni bergomaški, francoski, tirolski, rogaški, naravni turški, in Karborundum.
Zahtevajte cenik!
sledeče:
O d danes naprej pride v prodajo
Beli šifon, 80 cm.......meter po Din 6'— Tiskani poplin........meter po Din 10*— Umetna svila najboljše vrste
Beli šifon najboljše kakovosti. 80 cm „ „ „ 10"— Etamin v modnih barvah .... „ „ „ 12*—	v modnih barvah, meter po Din 17*—
Platno za rjuhe, 150 cm...... „ „ 19«— Damast gradi za žimnice, 120 cm „ „ „ 23*— Češko bago za moške obleke, meter od 50 do 90 Din
Ženske in moške nogavice, žepni robci itd. Vse po izredno nizkih cenah! Ostanki še veliko ceneje!
Dpužba COMMERCE v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 2 (prvo nadstropje).
Blago pošiljamo tudi po poštnem povzetju. Pridite in prepričajte se!
Otroški vozički
KOLESA
Šivalni stroji
PEUGEOT in iz več najznamenitejših francoskih, nemških in avstrijskih tovarn. Vedno bogata zaloga, ki si jo pred nakupom izvolite ogledati. Prodajamo tudi na ugodne obroke. Vse dele za kolesa knpite po najugodnejših cenah pri nas. Ves pribor za motorna kolesa vedno v zalogi.
Zastopništvo Dunlop'gume za avto in moto.
„JUGU", d. z o. z., Maribor, Tattenhachova ulica št. 14 (nasproti Narodnemu domu)
Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnik ar.
Urejuje Filip 0 m 1 a d i č.
Za Narodno tiskarno Fran J e z e r š e k.