ISSN 0350-5561
77035Û
556ÛU
a house
Sončno in topleje bo. petek proti većeru so možne possmezne plohe ali nevihte.
številka 19
četrtek» 24. maje 2001
220 SIT
''Nobene šole ne bomo zaprli''
v Risi razglasili najboljše muzeje leta 2001 v Evropi
Velenjčanom
posebno
priznanje
Konec minulemu ledna so v italijanski Pisi \ okviru Cvni|v mu/.ejskťuu ťonima podelili naKrade /a Evn>psk! mu/ej iela 2001. Med 64noni(nirancije bil liidi Mu/ej pre-mo)(ovnistva Slovenije. PredstuMiiki mu/eja sose v Velenje vrnili s p<».sd)nim ph/niinjem« ki Jiti uvr^C;] med osem naj-lH)]Ji^ih mu/ejev Evrope v letoMtJem letu.
( îlavno nagrado jc prejel žclc/niCarski muzej i/ Y^rka v Angliji, nagrado za najbc^ljSi IchniČni muzej pa muzej piuic s Porlugiilskc. Mc J diîbiiniki Soslih pc^scbnili priznunj pa je bilo Velenje!
"S tem smo izredno zadovoljni- Zadiwoljna sta bila ludi kulturna minUlrica Andreja Rihter inžupan Meiîinc ob«íine Velenje Srečko Meh. ki sin bila z nami v Pisi. Ta nagrada pomeni priznanje ne samo nam, ampak v,sej muzejski stroki v Sloveniji" je ob vrnitvi povedal direktor Muzeja premo-gcTvnišlva Slovenije Peter Pušnik.
Velenje an i so v evropskih muzejskih krogih pri(I(îbiU .šic-vilne prijatelje in nave/ali številne slike.
■ mkp
V mestni občini Velenje za zdaj ne bodo zaprli nobene od šestih centralnih osnovnih šol, ampak bodo glede na zmogljivost objektov bolj enakomerno porazdelili učence
Strani 8
Jolandina
Čepak
prva
zmaga
na veliki
nagradi
.lolancl» Ceplakjev mestu Doha v Kiilarju do.sej^la izjemen uspeh, saj je /mahala na mitingu /a veliko nagrad<i. Do lirigilj Bukovec in Brittl Bl-lač je Jolanda ^ele trelja Slovenka, ki Ji Je uspelo/mahati na tako velikem mitinjju.
Foto: vos
Na podlagi prestavljenih dejstev se je većina šostanj* skfh svetnikov na ponedelj' kovi izredni seji sveta stri* njala z rednim sežigom kostno mesne moke moke, proizvedene na območju Republike Slovenije v Ter* moetektrarni Šoštanj
PREDSTAVNIŠTVO V poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 03/ 897 50 96
ZAVAROVALNICA MARIBOR IHDDHIHEKSKgll
Le kaj se dogaja po naših cestah!
Ni se dol^^ ie lani, ko so se ua celjskem ob-tiHiČju lahko poht/a/iliy da éîeVdo pro-metnih tiesreí^ ki terjajo tudi človeška tivljmja, padii. 77 ^ifniatki so hi!i res sfJOiihiidrîi, saj m driaimi ravni m bilo lako. Zdaj je prav nasprotno: v Sloveniji je vprvi tretjini leCa v jrronielnih ne:sre^{ih wnrîo {/meej manj ljudi kot lam, na C.eljskem veliko veČ. F.rikrai imsČ kfA lani. Lani je v tťtn îîvm umrlo sedefn udeležencev v protneiu, letos ze 14. Predvsem zadnjih Štkinajst dni je hilo zelo Črnih. Pri iein pa ni niti prave črne točke, odseka ceste, k/er hi nastajajo največ nesreč. Ne, tr^ipla mrtvih udeJeicncev v prometu so raz-trošena f/o vsem olwiočju; v večjih in manjših krafih, na pomembnejših in manj pomembnih cestah. Skupno jim je monia le lo, da se je ve^
T^Jco mislim
liko prometnih nesreč s smrtnimi zHvami dih zaradi alkohola, .^kojaj tn četrt povzročiteljev teh najhujših nesreč je vozilo pijanih. In to nemalo! Povprečno so pri njih namerili 2, IS (frcmiila alkohfJa v krvi. Morda bi bilo število mrtvih manj, če vozniki in potniki ne hi p(jzabljali na pasove in varnostne čelade. Pa se vendarle vfxzni' ki jezijo na policiste^ zakaj jih takci lovi' jo z alkoskopi in fnvvcrjajij^ Če so pripeli. Voli' cija je tudi lelos aktivna, a kot kaze v veliki meri brez moči, Van7<iStno sitanje na naših cestah je pač najMj oih^isna (mí uticle^encev v prometu samih. Od njihoiie^a sfioštovanja cestno prometnih predpis<fv. In ostalih udeležencev v prfjmeiu.
m er

n ONOVitEC e
Esotech in kemijski inštitut
VllI.CN.|li> 15. maj ~ Esotech in kemijski mš^lUut \7. IJub^ani' sta podpisala pi»]>4idlK> o do]gi>n>Oiivni sodelovanju na področju ra^iskiiv m raxvojn lehnoloi^y /it varslv<i ukolja In ostHiv okoljski.' prohlcmatikc.
P<xJp)s pt>gtxJhcjcurcsniCilcvželje po síHtckwajiju znamenom» cla bi 7, združitvijo znanj in dejavnosti dosegi vjsoko konkurcnino raven in iržne ivzulUlc. Predmet sodelovanja sta prcdv.sem po-dročju CL^conja odpadnih vt>d in regeneracije ter rcciklažetxípad-kov, obdelava odpadkov in njihovo odlsiganje.
■
Prenavtjaii bodo HE Vuhred in Ožbait
MARIBOR. 21. maja ^V prostorih Dnivskih elektrarn Mari* bor KO podpi.sali pogodbo o prenovi dveh dravskih ckkirurn, Vuhred in Ožbait. I^jjodba, vrtnina milijardo milijonov tolarjev. vkijuêuje demonia^jia in mtmtHžn» dela pri prenovi. Dela hodo predvidoma sklenjena do konca leta 2<HM.
•*Za Csolecli sklenitev te p<.>godbe pt>meni veliko priznanje, da nam investitor po petih letih in prenovi treh elektrarn naprej zaupa. V zadnjih petih leîih smo prenovili h i dn v lekl rame Mariborski otok, Vuzenico in Dravograd. Projeki smo zaključili v preteklem kiu vskladuspridakovanji investiloija. Kljub LiUwl rojevi zamudi z dobavami na začetku projekta, se je prenova prvih treh dravskih elektrarn konCala v okviru icrminskega plana. Sklenitev nove pogodbe je za nas nova priiožn<Kt. da potrdimo. karsmi>d)kazali v preiekliisti," je pcwedala '/x>i\\a Miizej Kukiwič, direktorica ILsolecha.
Prenova l>o elektrarni piweêala moč za približno 15 odstotkov in [x^daljsaia življenjsko dobo za več kol pol stoletja.
■
Manj viog več štipendij
V[£LENJE • P<» več letih upadanja števila kadn»vskili ^tipcndy, je liilo » šolsk<» lelo 2(KM)/2(MM prvič ni/pis<mih v^č teh štipendij, ^ vedno pa jih ni veliko. Glavnino predslavljajo republiške Štipendije, ki s(» odvisne itů materialnega cenzusa družine prosilca. Povečuje pa tudi število Zoisovih štipendij, ki so namenjene nadarjenim uil'encem in dijakom.
Za Šolsko leto, ki se poča.si končuje, st> v Območni službi zavcï-da Republike Slovenije Velenje (vključuje Šest upravnih enot: Ravne na Kí3r{*5kem, Dravo^ad. Radlje ob Dravi. Skwenj Ciradcc, Velenje in Mozirje) prejeli dobrih .S,()()() vlog dijakov in .študentov. To je sicer za 450 manj kot Šolsko leto pred tem, a je Stipendije pridobilo več kandidatov, dobrih 3.3(XJ (stariii in novih).
VeČina jih prejema republiško Stipendijo, Zadnja leta pa se povečuje delež//)isovih štipendistov, gre za nadarjene dijake In študente, ki jih za to štipendijo predlagajo različne institucije, na-pAičkrat Sole. Dijaki in Studenti, ki prejemajo to štipendijo, dosegajo nadpoprečne učne rczuhate, saj znaša poprečna ocena dijaka, prejemnika Zoiscwe ilipendijc. 4.3, študenta pa
■ mkp
Novi veleposianik v BiH ...
VELENJE - V4»Jko Venlšnlk, novi slovenski veleposlanik v Bih, Je na povabilo poslanca Bojnna Koniića in župana Srečka Meha obiskiii Velenje.
S preibitavniki večjih podjetij ter g^ispodarske in c^rtne zbornice se je pogovarjal o možm«lib p'^gojih -scîdelovanja našega gospodarstva s to drŽavo.
■
... in novi veieposianik Jugoslavije v Velenju
VELENJE » Konec meseca t») prevzel nnlo^ prve$*a slovenskemu veleiHislanika v Zve/ni republiki Jugoslávii Borut Suklje. Pred odhodom v Beograd je med drugim obiskal (udi Velenje, kjer seje .s predstavniki mestnega odbora LDS in direktorji večiih podjety, po$:o>'HrjHl o možnostih sodelovanja, ki so kot vse kaže velike.
Mnoga podjetja so že navezak slike z jugoslovanskim gospodarstvom in se tudi udeležila sejma v Beogradu. Med drugim so to Cîorenje, Premt^giwnik, Mclub, ki bo v kratkem tam odprl svojo trgovino.
■
Delegacija Velenja v Italiji
DEVIN • NABREŽINA - Sri^ko Meh in Bojan Konlič tOa se od/, vata p<ivabilii Marina VoccUa, župana ol>čine Devin - Nabrežina v sosednji Ilaliji. Srečanje so namenili dogovoru o nadaljnjem sodelovanju obeh lokalnih skupnosti.
Največ možnosti je na podroqu turizma, pcxseljej pa bi lahko oblikovali skupno ponudbo za pcxlročje tehniških muzejev, Velenjska gt^ta sta .se udeležila tudi prireditve "dan (Odprtih vrat," kjer sta se .srečala tudi z bivšim županom Trsta Illijem.
Predsednik Marjan Jakob
ŠO.^TANJ ' Na konstitutivni seji občinskima odl>i»ra SLS + SKD Slovenske ljudske stranke Šoštanj so izvolili nov upravni odimr podružnice.
Predsednik je Marjan Jakob, podpredsednik Peter Tu h ne k, v upravnem cKll>orupasoŠe:'l0ne Potočnik, Ivana Grudni k, Franc Sovič, .fože Ročnik. Franc Rotnik. Anton Skomšek. Silvo Mežner, Redman Kavšak in Alojz Konovšek. Nad financami bosta bdela Franc Brglez in Vlado Stropnik.
M mt<P
Akcija "Srce In morje" bo tekla do 20. maja
Morie za otroke iz reiniških družin vse bližje
Prej^rul |>etekje hiinmnmtma akcija "Srce in niorje^', o kiit^ri smu že piKl robno pisali, doživela vrhunec na dobrodelnem koncertu, kije napitlnil dvoni-no večnamenskega doma vVin-ski Gori. Prodali s<) 2^0 vstopnic, utroci, ki so se množično udeležili prireditve« pa so imeli prost vstop. Kljub temu bodt) 5 pomočjo donatorjev in sponzorjev zbrali dovolj sredstev, da omogočijo hre/plačne počitnice oh morju /a 52 utrok. ki mladost preživljaj» v rejni^kih
družinah na abniočjii Upravne enote Velenje in Žalec.
Koncert je bil točno taki^en, koj so organizatorji pričakovali. Prijcteu7av.se v dvorani, pa tudi za nastopajoče, ki so tako pokazali, da so pripravljeni pomagati, saj .so se <xirckii honorarju. Nastopili so prav vsi, ki smo jih napovedovali, prireditev pa jc dvigovala razpoloženje v dvorani kar dobri dve uri.
Do začetka projiïnjega ledna sc jc tako na posebnem Žiro računu zbrak> milijon M)^ tisoč
tolarjev. V začetku tega tedna ao imeli že 1 milijon 420 tiscvi, da bodo za vsakega otroka lahko namenili po 30 lisočSl I pa potrebujejo še dobrih sto tisočakov. Otroci, ki jim je bila akcija namenjena, so namreč stari od 1 do 20 let, zato v.sch ne moreji^ peljati na pt^čitnicc organizirano. /ji predsolske in .wLskc otroke bodo letovanje pripravili na Mcdobčiaskih zvezah jaieljcv mladinevvclenju in cu, drugi pa bodo po pred-lo:^encm predračunu lahko a-
i pri-
koristili njim namenjeno vsoto, kraj letovanja pa bodo izbrali sami.
Ob koncu akcije "Srce in morje'', ki so jo "sprožili" prav rejniki, na pomoč pri i'A^dbi pa so jim priskočile KS Vinska Gora ter občini Velenje in /^lec, bomo objavili tudi ptidroben seznam sponzorjev in donatorjev. Vsem, ki ste pomagali otrokom približali počitniec ob morju, pa žc vnaprej hvala. V njihovem imenu!
Mbš
Finalno kviz tekmovanje VDC'Jev na velenjskem gradu
Znanje za celo življenje
VELENJE, 18. maja - Ob le-to^nji^ svetovnem dJtevu ntu/e-jev, IH. maju. je bil velenjski ^rad gostitelj prvega državnega finalnega kvi/ tekmovanja vai'st^eno- delovnih centrov Slo-venye. Ne pa nak^uCJu. Tema svetovnega dne je hil» namreč mu/ej in okolje, velenjski pa /e nekaj časa tvorno sodeluje z varstveno-delovni m centrom Je^ek Veler\|e, kjer je pobuda o eni priložnosti oziroma m o/nos t i dokazovanja oseh z motnjami v razvoju ludi nastala.
Tema leiašnjega je biki bonton, na finalnem delu tekmovanja pa je nastopilo pet ekip VDC-jcv, ki so zmagale na pred-hodnih regijskih tekmovanjih: Tolmin, Črnomelj, Slovenj (ira-dec, Domava, Kranj. PredzaČet-kom finala so predsiavniki organi? a loija, varstveno -delovnega centra Ježek Velenje, pripravili novinarsko konferenco, na kateri .so osrednjo pozornost namenili motivom in nadaljnjim ciljem projekta. Tega je lelos prvič podprlo tudi republiško mi-nislRtvo za delo, družino in socialne zadeve, vse od začetkov pa projekt moralno in finančno podpira 7.veza dra^iev za po-mo^ duševno prizadetim Slovenije.
Kot je ob tej priložnosti poudarila Vladu^ka Cimperman z omenjenega ministrstva, je slednje podprlo projekt iz vsaj dveh osrednjih razlogov: »Ker projekt gradi vizijo razvoja
S tekmovanjd, ki tudi osebam z motnjami v razvoju, daje znanja za življenje, (fotoidk)
VtXT-jev izven zidov ustanov in obveznih vsebin, ki jih zanje predpisuje zakon. S lem se širijo obzorja varovancev, poplača se trud hunmega in prizadevnega dela deluvcev VDC-jev. Nenazadnje pa prav ta širitev znanja omogoča osebam z motnjami v razvoju večje moířnosti za vključitev v delo in okolje in s tem dvig kakovosti njihovega življenja.«
Srečko Lapajne, podpredsednika Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, je poudaril, daje kviz tekmovanje del programa zveze. Projekt namreč daje varovancem VDC-jev znanja, pomembna za življenje. Bonton je ena od takih tem. /a naslednje leto boiio pri-
pravili kviz o varnosti v cestnem prometu. Od48seje lete«vanj vključilo 31 VDC-jev v Sloveniji ali dve tretjini, s spoznavanjem bontona pa se je letos ukvarjalo približno 450 delavcev.
»Varovanci, ki zaradi svoje drugačnosti potrebujejo pomoč na različnih področjih življenja, imajo prav tako različne potre-l>e in želje. Med njimi je tudi intelektualni izziv, seveda prilagojen stopnji njihovega razvoja. Prav lo na.$ je vodilo k pripravi projekta oziroma kviz tekmovanja v VDC,« je med drugim ptïvedaJa Darja Fii^er, koordinatorica dela v VDC Je/ek Velenje in vodja projekta. Ideja je zaživela je pred 4 leti najprej na
lokalni ravni. Ve.selje varovancev, njihova pripravljenost za stxielovanje, doseženi zastavljeni cilji pa,so spodbudili tudi druge centre v Slweniji in tako je le-lo.s kviz prerasel na državno raven,
Marija K<»vačič, ravnateljica Centra za vzgojo, izobraževanje in asposabljanje Velenje, kamor VD<.'Ježek sodi, pa je ob lem izrazila zadovoljstvo, ker kviz » razbij a «siaro mnenje o VDC-jih in potrjuje misel, da se vsi ljudje učimo celo življenje. Izrazila je veselje in ponos, da so se osebe z motnjami v razvcîju lahko na ta izziv najprej odzvale prav v Velenju.
mtp
Občina Mozirje
Cesta na Gneču, vodovod v Lepi njivi
Ministrstvo za gospodarstvo bo letos zadnjič v dosedanji obliki objavilo razpis za sofinanciranje projektov, ki spodbujajo razvoj demografsko (»^roženih območij. Sredstev je razumljivo
vedno premalo, zato morajo občine oh prijavah na razpis določiti ludi prednostno listo svojih projektov. V mo/ir.«ki občini bodo letos na rjzpis prgavili dve mHnJsi nalo/.bi, ki pa sta 7.n krajane v zaselkih Gneč in Lepa njiva zelo pomembni.
Prednost so namenili izgradnji ceste na Gneču v dolžini 1450 metrov. Spt)dnji ustroj so krajani pripravili že pred tremi leti, zaradi nenehnega pomanjkanja .sredstev, ki jc bilo (tudi) posledica velikih naložb v zadnjih letih, pa na lej cesti asfaltne prevleke ^e Vedno ni. Letos bodo to nalogo končno uresničili, pred tem tx>do morali spodnji usiroj obnovili,
saj je čas pač storil svoje, vrednast del je ocenjena na 22 milijonov tolarjev, 30 odstotkov pa naj bi zagotovili sredstvi ministrstva za gospodarstvo.
Naslednja naložba, ki jo bodo prijavili na raypis, je izgradnja vodovoda v Lepi njivi. Dejansko bo to priključek na glavni vodovod, ki ga je predlani /gradila občina ŠoStanj. Priključek bo dolg 176Í) metrov, njegovo vrednost so ocenili na 6 milijonov tolarjev. z njim pa bodo zagotovili redno oskrbo s pitno vodo ena-j.slim domačijam v mozirski in dvema v Soslanjski občini.
Ceste se "kličejo" po obnovi
VINSKA (K)RA-Bliža se krajeMii pn/nik, ki ga hodo krajani vseh /a.selk<iv Vinske Gore obeležili 25. Junija. Do takrat si želijo v krjju obnoviti vsaj tri krajce odseke cest. Prav v teh dneh se 0(ll<»čajo, kje in koliko metrov jim bo omogočilo finančno stanje. Kot kd/e, psi bo<l<» nove asfaltne prevleke dobile predvsem ceste v samem srediivču kmja.
Poleg tega že nekaj časa teče Širitev krajevnega pokopališča. Z njo bodo pridobili žarnc grobove, saj so bili vsi obstoječi že zasedeni.
MBŠ
fTïïT^d^n ^ ^ BHaa: Casopisfla zafoiniUa h flTV ■BiLlJ drutba.d.o.o. Velenje izhaja ob četrtUh.Cena posameznega izvoda je 220 SfT. rnes^&na naročnina 830 Sil. trtms&eCna naročnina 2.420 SfT. polletna naročnina 4.7D0 Srr. letna narofinira a.800 STT.
Uredniitvo: Bons 2ai(olek (fllrektor In glavrti urtOn*) Stane Vovk {oogovomimtirik), Milena Ki^tj^-PSaninc (pomočnica imirika}. Janez PlesniK. Tatlana PoOgof^eK. Besana Špegel {novinafjl}. Mir? ZakošsK {urednica radija), Ko$uta-Špegel {tewiííil urednik), DanilrŠmiO (oblikovatoc) Propaganda: Nina Jug (vodlapropaganoe), Sdâo
Konečník. Jure 6«n£nlk (propagarvtista)
Ssdeî uredništva in uprave: S320 Vetaje. Kitirićeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) m 17 50, telefâï {03) 897 46 43.
Žiro racun pn APP Velerad, ^vjlka 528ÛÛ-6D3-3d482
E*neil: nscasf^slcJnst
Oblikovanje in gial. priprava: tss ď.o.o. Tcsk: TfiHama^Td.d.
NenaroCeníh taTografii in rtihopísov ne vraUmo!
Po zakcrnu o DDV )b 'Naá Cas' uvrSćen med píoiivode intornialivnega znaCaja za katere sa ptiCoje davek po zntžani stopnji
24. maja 2001

DOGODKI
Na izredni seji o posltusnem kurjenju liostno mesne molte v TEŠ
Zelena luč za redni sežig
ŠOŠTANJ, 21. in^ja - Svet občine Šoštanj seje na ponedeljkovi izredni seji sveta, na katero so poleg razlagalcev in predstavnikov TEŠ-a povabili tudi predsednike vseh šoštanjskih krajevnih skupnosti, podrobno seznanil z rezultati poskusnega sežiga mesno-kostne moke, ki so ga v Termoelektrarni Šoštanj opravili med 24. in 26. aprilom. Meritve in analize so opravili
raziskovalci ERICa s pomočjo zunanjih izvajalcev: Zavoda za zdravstvo Maribor, Inštitute za varstvo okolja, Veterinarsko fakultete, Inštituta za higieno okolja in živali z eto-logijo.
Analize so pokazale, da emisijske in imisijske vrednosti med poskusnim sežigom niso odstopale od normalnih, in da pri sežiganju te moke ni bilo zaznati škodljivih snovi v zra-
ku in okolju. To so razlagalci, predstavniki ERICa, na seji jasno in glasno povedali.
Meritve in analize vhodnega materiala, trdih preostankov izgorevanja in produktov razžveplanja so potrdili kvalitetno izgorevanje. Trdi preostanek po njem /pepel, žlindra, sadra/ pa so okarakterizirali kot nenevaren odpadek. Tudi emisijske vrednosti neugodnih vonjev glede na
dasedanje stanje ne kažejo dodatnega obremenjevanja okolja z njimi. Ni pa prišlo niti do povečanih koncentracij neugodnih vonjev iz površine kupov pepela, kjer se je ob sežigu uporabljala kostno mesna moka. V času uporabe te moke kot nadomestila za del osnovnega goriva ni prišlo do povišanja ali spremembe emisije snovi v zrak.
Na podlagi prestavljenih dejstev se je večina šoštanjskih svetnikov strinjala z rednim sežigom te moke, proizvedene na območju Republike Slovenije v Termoelektrarni Šoštanj (proti so glasovali svetniki iz vrst SDS in svetnik NSi) v letošnjem letu. Če se v tem času ne bodo pojavili kakšni stranski učinki oziroma težave pri sežigu, se bo lahko sežig nadaljeval tudi po letu 2001. Višino nadomestila, ki ga bo za to dobila lokalna skupnost, bodo dogovorili s posebnim letnim sporazumom. Z rednim sežiganjem pa se lahko začne na podlagj odloâ)e ministrstva za okolje in prostor.
■ Milena Krstić - Planine
REKLI so...
Mag. Franc Avberšek, direktor ERICo: "Rezultati ne odstopajo od tistega, kar smo napovedovali. Če jih primerjamo s kurjenjem premoga, v nobenem primeru ne poslabšujejo stanja. Ker pa gre za zelo majhne količine v primeijavi s premogom, ga tudi bistveno ne izboljšujejo."
Mag. Mojca Bole, ERICo, odgovorna nosilka raziskave: "Meritve neugodnih vonjav - te je spremljala Veterinarska fakulteta, Inštitut za etologijo - je spremljala nevšečnost. Med poskusnim kurjenjem (noč med 24. in 25. aprilom) je prišlo do požara na komunalni deponiji. Od tam seje širil neprijeten vonj v del Velenja, kar so prebivalci povezovali s kuijenjem kostno mesne moke, čeprav se ta tisti čas sploh ni kurila. V torek seje kurjenje zaključilo ob 16.
uri, naslednja cisterna pa je v Velenje prispela v sredo in s sežigom so začeli šele ob 8. uri."
Andrej Glinšek, sodelavec ERICa: 'Analize so bile opravljene z več različnih vidikov in ob različnih režimih kurjenja - z ali brez dodajanja kostne moke. Pri tem ni bilo zaznati nobenih značilnih razlik."
Jaroslav Vrtačnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj: "V TES smo pripravljeni. S preizkusom seje izkazalo, daje možno pnevmatsko doziranje, kar je bistveno. Analize so pokazale, da ni nobenih škodljivih vplivov na okolje in da se v primerjavi s kurjenem premoga nič ne spremni. Za nas je to dovolj."
Milan Kopušar, župan občine Šoštanj: "Ocenjujem, daje bila s sklepom sveta, da se strinja z rednim sežigom moke v TEŠ, dana pika na i. Zadeve bodo zdaj lahko stekle, upam pa tudi, da bodo stekle obljube, ki so bile dane. Zadaj je denar. Občina Šoštanj pa ga krvavo potrebuje".
Občina Nazarje
Proračunski sklad za stanovanja
Zakon o financah občinam narekuje ustanovitev javnih skladov za oblikovanje in vodenje sredstev, kijih lokalne skupnosti namenjajo stanovanjski izgradnji, manjšim občinam pa za ta namen ponuja tudi drugačno možnost. Slednjo so upoštevali člani nazarskega občinskega sveta, ki so namesto javnega sklada ustanovili poseben sklad v
sklopu občinskega proračuna, preko katerega bodo zbirali vsa sredstva za gradnjo stanovanj in gospodarjenje z njimi.
Ovrednotili športne programe
v občini Nazarje lastne športne zveze nimajo, zato je občinski svet na zadnji seji
sprejel pravilnik o vrednotenju športnih programov, ki določa tudi ključ za razdelitev proračunskih sredstev. Sredstva za izvajanje Športnih programov in za delovanje društev bodo poslej razdeljevali na podlagi razpisov, pri čemer bodo seveda upoštevali dosedanjo dejavnost posameznih društev in klubov.
mjp
Občina Šmartno ob Paid
Bo priključitev tolirat uspeia?
Na zadnji seji sveta občine Šmartno ob Paki so svetniki, konkretneje Frančišek Berdnik, med pobudami znova obudili idejo o priključitvi stanovanjskega-vikend naselja na levem bregu reke Savinje. Gre za območje, na katerem živi približno 300 krajanov, ki sedaj sodijo pod krajevno skupnost Letuš oziroma občino Braslovče, dokumente urejujejo na sedežu Upravne enote Žalec, s potrebami vsakdanjika pa so bolj vezani na občino Šmartno ob Paki (trgovina, pošta, tudi osnovna šola, zdravstvene storitve...).
»Priložnost za rešitev tega vprašanja daje zakon o ustanovitvi novih občin. Rok, do katerega bi morali zadevo izpeljati, je do konca letošnjega junija in prav bi bilo, da stvari ne bi zamudili,« je ob tem še poudaril Berdnik.
Ideja ni nova, saj so o priključitvi območja razpravljali že svetniki v prejšnjem mandatu. Na krivca, ki je takrat »zamočil«, bi težko
pokazali s prstom, kajti župan Ivan Rakun je zagotavljal, da so si tik pred začetkom aktivnosti premislili krajani. Ti pa so nam takrat povedali, da so pričakovali predstavnika občine Šmartno ob Paki, ki bi jim odgovoril na nekatera njihova vprašanja, a so ga čakali zaman. Bo tako tudi tokrat?
Od zadnje seje šmarškega občinskega sveta je minilo mesec dni. Ko smo sredi prejšnjega tedna po telefonu povprašali nekatere krajane omenjenega stanovanjskega -vikend naselja, ali so morebiti že začeli predvidene aktivnosti, so bili kar malce začudeni.« Za zdaj o tem še nič ne vemo. Vsekakor pobudo podpiramo.«Samo nekaj mnenj: Danilo Arčan: » Ker mislim, daje interes obojestranski (krajani in občina Šmartno ob Paki), bi bilo dobro, če bi se predstavniki enih in drugih usedli skupaj, akcijo začeli in jo tudi izpeljali.» Ljubica Razbor-nik: »Menim, da bi se morali akcije lotiti drugače kot pred približno
štirimi leti, bolj resno in zavzeto.« Marjanca Čretnik: »Občutek imamo, da ne sodimo nikamor, da nismo nikogaršnji. Zadnji čas, da se stvari premaknejo.«
Župan občine Braslovče Dušan Goričar nam je povedal, da za zdaj iz občine Šmartno ob Paki Še niso prejeli nobene pisne pobude o možnosti izločitve stanovanjskega -vikend naselja na levem bregu reke Savinje. »Vtem trenutku težko odgovorim na vprašanje, ali se bomo odločili za ali proti. Odločitev ni odvisna od mene, ampak od krajanov, obeh občinskih svetov, nenazadnje tudi od politike. Na seji občinskega sveta, konec tega meseca oziroma prve dni junija, bomo - po napovedih - reševali eno podobno pobudo. Tudi krajani KS Gomilsko namreč razmišljajo o ustanovitvi svoje občine. Če bo pisna pobuda iz občine Šmartno ob Paki do takrat prišla, bomo o njej razpravljali. Praviloma imamo seje sveta en-
krat na mesec in pol. Na to temo izredne seje občinskega sveta gotovo ne bomo sklicali,« je še podčrtal Dušan Goričar.
POSLOVNI
TfOTTi
Transakcijski račun
s prenosom vašega računa vam poleg vodenja poslovnega računa, v banki nudimo še:
-	polog in dvig gotovine na bančnih okencih in preko dnevno nočnega trezorja
-	klasični limit na poslovnem računu
-	depozit na poslovnem računu
-	opravljanje plačilnega prometa s tujino in dokumentarno poslovanje
-	izdaja poslovnih čekov
-	premostitveni kredit za imetnike okvirnih kreditov, ki prenašajo račun iz APP na banko.
Želimo vam veliko uspehov pri
poslovanju.
0
/O ) banka Velenje
Banka Velenje d. d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Sprejet dolgoročni načrt
Urbanistične zasnove za Metleče so v izdelavi
ŠOŠTANJ - S sprejemom dolgoročnega plana občine Šoštanj, spomladi lani, so graditelji dobili precej možnosti za novogradnje. Pozitivno so lahko rešili blizu 200 vlog s katerimi so Šoštanjčani izrazili potrebe po gradnji.
V tem času jih je precej od teh z gradnjo že začelo, še veliko pa je stavbnih zemljišč, ki so še prosta, a so v zasebni lasti. Občina seveda ne more vplivati na lastnike, da bi jih prodali in s tem dali možnost tistim, ki niso lastniki, da na njih gradijo. "Zemljišča, ki so v lasti občine in bi bila na razpolago za gradnjo, pa so trenutno samo v naselju Pohrastnik. Pa še tam gre za samo eno parcelo. Na štiri komunalno opremljene parcele ima prednostno pravico premogovnik, ki je v preteklih letih vlagal v ko-mujialno opremo, predvsem za potrebe ogrožencev zaradi izkopavanja premoga," pravi Sonja Novak, pomočnica župana občine Šoštanj za okolje in prostor.
Za območje Metleč, ki je bilo s planom izvzeto iz pridobivalnega polja premogovnika, pa je potrebno predhodno izdelati urbanistične zasnove, s katerimi bi se natančno določila namenska raba zemljišč, za stanovanjsko gradnjo, podjetniško cono in morebiti tudi za industrijsko gradnjo. Urbanistične zasnove so v izdelavi. V Šoštanju upajo, da bo vsaj prva faza, analiza celotnega prostora, letos zaključena. Sledila bo izvedba druge faze, izdelave zasnov za bodoči razvoj. Prostorsko izvedbeni akti bi tako lahko bili izdelani že do konca leta 2002 in omogočili
nadaljnjo gradnjo tudi na tem področju.
■ Milena Krstić - Planine
Velenje brez direkcije
VELENJE, LJUBLJANA - Velenje je ostalo brez Direkcije za rudna bogastva. Preimenovala se je v Upravo za rudarstvo s sedežem v Ljubljani. Za direktorja Uprave za rudarstvo je imenovan Janez Vovk. Direktorju zdaj že bivše direkcije dr. Borisu Salobirju so ponudili delo podsekretarja v ministrstvu, vendar se, kot je povedal, ne želi voziti na delo v Ljubljano. Podrobneje prihodnjič.
■ mkp
ODDAMO POSLOVNE PROSTORE
v
v središču mesto Šoštanj smo za vas zgradili nov Poslovno stanovanjsid center Pibernilc s cca. 700
Trenutno je zgrajen do tretje gradbene faze.
V letu 2001 nameravamo objeict dokončati do 5 gr. faze v sidadu s potrebami bodočih najemnîlcov.
Vse informacije na telefon 041/ 329 370

Pod krinko skrbi za ženske
In medtem ko na cestah iigušujo žh fjenja (hx ;Hšema mi pm strani), se pri nas mnogi še vedno .sprašujejo o upravičenosti referenduma, i katerim naj hi spremenili zakonsko določilo o umetni oploditvi Zdaj je še bolj jasno, da gn manj za strokovno, hoijza politično vprašanje, za napenjanje mi^ic predstavnikov raznih stmnk. in vse to pod krinko skrí^ za ženske in predvsem za otK)-kt. Oh tem politiziranju bodo šla miino Slo\'mce\'morebiti resnično pomembna vsebinska \prašanja. ki hi jim res bilo treba prisluhniti in jih upoš/evati Tako pa so ^oiroci* znova razdelili Slovence^ y Celju pa se je v solx)to zgodila razdelitev Slovencev v eni stran -ki Na srečanju esdeeso\'te\'je bilo izrečenih htrprecej vročih besed. nastal je tudi odkrit razkol med nekdaj pnima gonilnima (-vsaj najbolj glasnima) siiama tesiranke. in koi je ob takih primerih običajno ~ čhmi so ostali »na cedilu**, ih kongres gotovo še zda-leč ni bii tako ni)ran kot petje, ki je prav liste dni odme\-alo po Celje. Na mednarodnem mladinskempei'skem festivalu sose dobro odrezali tudi pevci šohke^a zbora à ^martnega ob i\tki Srebro se lejxj lesketa/
»Od Rinke do Sotle" je bilo se veliko dogodko\'. V Logarski dolini so planinski dom priključili na čistilno napravo, v logaški so zaprli hotel Donat, a le zato, da povsem oî)no\ ijo. Končujejo tu-
di gnidn jo večjega bazena na prostem. V OUmju so se zbrali skoraj vsi, ki na širšem celjskem območju kaj pomenijo. Tu so odprli novo igrišče zn gol jI šport, ki vse bolj pridohr\>a na veljavi In ko i' Velenju prisegajo na to. da je tenis pomemixni tudi zn poslovne dogovore. mislijo v OUmju, da je to lahko golj. V bližnjem ihdčetrt' ku (Terme Olimi/i se še niso najbolj prijele) pa končujejo največji termalni {mrk pri nas. Očilno duller obisk našiii zdraviii^č le-te žene še naprej. In v konkurenčnem boju ne želi nihče zaostali ampak zeli z novimi naložbami pritegnili še veČgostov. Morda tudi koga odtegnili konkurenci Ampak vse to dogajanje ni nič v primerjavi z ve.stjo, kije prišla iz daljne Amerike. Pn i motje oMi najpomembnejših dtža\> so se dogovorili, da se bosta pn-a moža ZDA in iàisije srečala v Sloveniji Nekateri ob tem zlobnopmvijo. kako sla na zemljevidu sploh našla našo drřaix). Nekateri nam pač tak pomemben dogodek zavidajo. Saj bo za deželico na južni strani Alp izrednega promocijskega pomeni Ob tem bomo še na dodatne sin)ŠkezamiŽah na (vsej) eno oko. Kofično bodo namreč morda tudi v tistih državah, kjer za Slovengoskorajdij niso slišali, momli spoznati, da to je neka držfTi'a.
mk
18. gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline
Najpomembnejše -kakovost nalog raste
Oibanjc MJadi raziskovalci za T'àTvoj ŠaicSkc doline jc ena od dejavnosti, po kateri je Saleíka dolina poznana v širicm sioven-skem prost (DRI. Po ninenju mag. Franca Avberška, predsednika Pro^amskcga svcia gibanja, je lemu lako, ker sledijo ciljem, zastavljenim pred 18. Idi. Le-ios se je v gibanje vključilo 97 mladih, od lega 51 (wnovnoi^ol-ccv, 42 dijakov In 4 študentje. I/dcIali so 49 nalog. Pri delu jih jc vodilo 50 mentorjev, v komisijah za oceno raziskovalnega dela in n<ilog pa je sodelovalo 45 strokovnjakov s posameznih področij. Na svečanost i, vCe raj po-pt)Idne v veliki dvorani holela Paka v Velenju, so najboljšim avtorjem podelili priznanja in nagrade.
hVunc A\l>eršek ocer^uje, da jť bil na tem p<Klr4>čju v teh letih narejen pomemben napredek. Število izdelanih nalog v 7Midi\jih nek») letih (prihli/no 50) kii/e, da Je gib;inje doseglo količinsko kritično mejo, raste pa njihova kakovost. »Želje mladih so ob mzpis večje v pri«
Tudi na Javnih predstavitvah izdetanfh nalog so avtorji, men' torji in tudi drugi menili, da so nova znanja, pridobivanje izkušenj v raziskovalni dejavnosti pomembna popotnica za nadaljnje življenje posameznikov in tudi družbe kot celote.
merjavi s končnimi rezultati. Ocenjujem«», da približno 30-odstotkov od prijavljenih zani-di prezahtevnosti kasneje odstopi o<l .svojih namer To ni nič .slat)ei>a. Prav Je, da učenci, dijaki. ivtudenti in tudi mentorji 5ipo/najo, koliko truda in naporov zahteva dek>, k^ilerei>a re/ul» tat je kakovostna ra/iskovsitna
nal(»ua.» Kot Je ob tem še ptHlc-rtal« .HO lahko v.si skupaj upravičeno ponosni na opravljeno deln. Nesporno Je to dohra naložba v prihodnost, od katere bodo imeli na^jveč prav mladi raziskovalci. Kajti, ti s ponutcjo mentorjev pridobivajo na ta način nova znar\ja, se urijo v raziskovalnem delu, tudi razis*
kovalno ra/jtiišljajo.
AvberSck jc prepričan, da bo gibanje Mladi raziskovalci za razvoj ŠaleSke doline tudi v pri-htîdnje tckJo tako, kot mora, da ga bodo sveti občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki finančno p<KJprli s kak.inim lo-larjev več, kot doslej (lani so občine namenili 8,4 milijona SIT, letos nekaj malega manj). Zelo resno pa bodo v Programskem svetu razmislili o pobudah glede Airitve gibanja na področje Zgornje Savinjske doline. »Ko bom<5 opravili zaključke leloSnjega gibanja, bomo poskušali izpeljali prve aktivnosti tudi v tamkajšnjih občinah in vsaj v nekaterih 5olah navdušiti mentorje za raziskovalno delo z mladimi, slednje pa sptidbu-diti k reševanju vprašanj i/ njihovega okolja. Področje jc dovolj Široko, tem dovolj in menim, da se bomo res širili.« je sklenil pogovor predsednik Programskega sveta gibanja Mladi r<izisko-valci za razvoj Šaleške doline mag. Franc Avberšek.
■ tp
AfC Velenje In Šmartno ob Pakl obiskal direktor Urada za mladino
Prijetno presenečen
Međ ogledom prostorov v Mladinskem centru v Smartnem ob Paki
VELENJE. 18. maja-Lokal-ntixJborSiranke mladih Velenje JC povabil na prvi redni zbor sirankc direktorja Urada /a mladino prí republiškem ministrstvu /a M)lstvo. /nanosi in port J)omimka S. Cernjaka. Ob lej priložnosti sije ť emjak ogledal ludi oba Mladinska centra, v Velenju in v Smartnem ob PakJ, Kot nam je povedalvpogovo-rujc dejavnost teh centrov zelo pomembna. Z njimi poskušajo nudili mladim prostor, kjer sc lahko dobivajo, pridobijo informacije o dogajanjih na njihovem področju, neformalna znanja, predvsem pa jim želijo omogočui druženje na neki vsebinski osnovi, ki bo dvignila kakovost preživljanja njih<wcga prastega časa. "Na uradu upa-
Načrt ljubezni
Nedeljsko jutro .v? je raz\ ilo v prijeten, sončen dopoldan in shipinu bolj ali manj stalnih gostov se je maninčkala pred Kofe^ lar'co. Ma bi to Cisto običajna, dremava nedelja, če ne hitu in lam Ca nhirje\i skóruj priplesala kaka shipina ži\'ahnih. nad\'se živopisno opravljenih mladenk ij} mladinCev f>ohan'anih obrazov, na katerih so le temni kolobarji pod očmi izdajalsko pričah o naporih minule noči. Še sreča, da so hile idice, vsaj htr se lokalce\- tiče, oliićujno puste, saj bi sicer prizori našemljenih mladih lUegniU imeti za zdnivje naključnih sprehajalce^ newje/iih takšne dnigačmxitij ludi kako negaifwoposledico. Da ta vikend ne ho čisto navaden vikend, je bilo jasno že v soboto zvečer, ko so se tako iz ljubljanske kot iz mariborske smeri proti Velenju valik kolone wzil Tudipnložnostna obcestna i)očh'a-lišča so bilo ix>lna paikiranih avtomoNlov, iz katerih so prihajali neutnidni techno ritmi, skiiiwk'c zabave zeljnih pa so se ogrevale in pripntvljalc za vrhimec vikenda, tretji veliki rave jwrty z naslovom »Desi^ ofLo\>e^, ki se je imel zgoditi v Rdeči dvorani.
Kû smo se tako v vročici sobotne noči po vse prej kot kratkem prcri\'anju nekako le znasUv dvonmi. polni irdih riimov in meh' kih vnnjm'. v kateri smo pogrešali le Še kaj več zraka, je nepřejed-na množica že valoxila množični ekxtazi naproti OkoH dmge ure. ko se je na velikem odni poja\il nudx'se simpatičen Zfimorvcpre-zentnejKiStave in hmškasie^ obraza, sSo sezvseh koncei-zaslišali zvoki huronskega odobnn'anja. ki so jasno napovedovali vl^ek večera. In res je Cari Cox, techno zi-ezdu s\'etovne};a formata, ki je iz Velenja menda odšel navdušen, do konca svojih dni pa ho, v.sajpo ljudskem izročihtsodeč, v spominu nosi! vilo Iierlyersiajn, v naslednjih tirah učinkovito spravljal množico navdu£ence\' r trans. Praii mojstersi ojega posla, kije menda ttpravičilsloves in za naše razmere že kar vrtogla\'i jmančni vložek v znesku, ki ^ povprečni .Slovenec zasluži nekje vpohreijem letu. JepaČ tako, da v.'tvetu zabave Štejejo samo velika imena.
Slovenski m'oznik največjega piva na svetu je bojda s prihodki tiste blizu triiisočglave ener^čne nmožice svoje stroške nekako pohil. Po prvúi S'eh ifn'esiicijah, ki so ostale nepo\'mjene. mu to iskrenoprti'aščimo in želimo, da bodo razmere počasi zrele Ui-diza kakšen zaslužek. Ih di'eh letih ùitenzh'nega garanja bi si ekipa velenj'ikega podjetja to gotovo zashúila. Glede na nedeljske ruivduSene reakcije ljuhljanjskih znancev, ki so za sosednjo mizo srehetli kavo in Čakali, da se okrepljene policijska patndje od-prm ijo k zasluzenemu počitku, smo lahko kar opiimistični Velenjski »načrt ljubezni*! je v njihovih očeh (in ušesih) prijetnejši od dogajanja v Celju, ki v zadnjih letih velja za center lovr:slnih dogodkov pri nas.
Tako izgleda, da bi v naši dolini na konai sveta lahko korenine pognala še ena, sodobna urbana dejamosi, ki slovensko mladino povezuje z vrstniki širom si-eta. Ce so ta vikend mnogi še zgrešili obttpno označen iz\'oz z a\-iocesie, ga naslednjič morda večne bodo, gotovo pa Velenja ne bodo več iskali v /.asavjii. Če Ixjdo v prihodnje prireditelji na.^li skupni jezik tudi z upravitelji prostorov ob jezem, da mnogi cn'tobu.si italijan.Hkih, avstrijskih in hnxíškiJt rejverje\' ne bodo več vozili na »afterpaiiy'^ v Izlake, temveč se Iwdo zgolj prestavil i na idealno lokacijo ob velenjskih jezerih (ki jo z in.%tolacijo ŠoŠtanjske elektrarne r ozadju letko prekaša kaku dniga). pa l)odo nemara mnogi tujci ob besedi Slovenija najprej pomislili na Velenje. Omamna misel, marne?
íikoda le, da so Uiki redki projekti r večji ali manjši meri pre-puščeniposameznim navdušencem, liidi tovrstna dejavnost, ki lahko s sabo nosi marsik/ij koristnega za različne segmente lokalnega prebrvalstva, Iň si namreč zashižila kakšno sistemsko \7podhudo. Cehi l^lenje zares imelo celostno vizijo raz\'oja, Če hi l)ilo jasno, kaj želi postati, kako želi izgledati čez pet. deset, pet-deset let, hi bilo mladim izobražencem po študiju svoj dom gotovo lažje spet najti v Šaleški dolini. K ttrlmnemu utripu mesta in njegoyfi promociji pa ne hi največ prLspewli čudaki kt se v naj-wčji meri z lastnimi Jviančnimi.sredstvi, s s\'ojo energijo in časortT, ki bi ga lahko porabih tudi drugače, tnidijo, da bi naselje, v katerem so prežii'eli s\oja najstniška leta, končno zares postalo me-slo. Velik del dejavnosti, kijih opravi onwnjena peščica neulrud-nih eMiizijasio\', smo namreč z mandatom zaupali ljudem, kijih zalo u idi plačujemo.
■ Aleš irnić
mo, da se bo v njih zbirala tudi tako imenovana neorganizirana mladina, ki je - po mojem mnenju -sedaj neupraNičenozapásl avij ena.'*
Dominika S. Ćernjaka je ob ogledu velenjski MladiaskI center prijetno prc.seneUl s pesirim i/borom aktivnosti. Pohvali je .še ivorno sodelovanje med njim in občino Velenje. V Smartnem
ob Paki pa .sta ga prevzela velikost objekta in načrti. "Lop bo, eden vzorčnih mladinskih centrov v Shweniji. Će bo vse po sreči, bo decembra letos (v sodelovanju z uradom), /ai^ivela njegova dejavnosl. Pozivam mlade. da izkoristijo ta lep prostor. Želim si, da bi imel re.s pravo vsebino."
mtp
24. maja 2Q01
«fl^ÉAS
V SREDISCU POZORNOSTI
Štiri nagrade Inovatorjem Gorenja Indop
»Inovatorska dejavnost je premalo cenjena in nagrajena«
v tc» je prepričun kitr trikratni inovator .lune/. Speh. strojni projektant v podjetju Gorenje Indop. Pa tudi inovator Anton Menctelc se pridružuje temu mnenju. Savinjsko Sailesk;) območn«! {><^spi)darsk;i /Jior-niča Velenje je namreč letos marca podelila Številna priznanja inovatorjem it geo^nlfske^a področja, ki »pokriva«. Med njimi so kar štiri priznanja, tri zlata inenosrel>r-no^ <)ol)ili inovatorji \t podjetja Gorenje Indop. za stroje in linije, ki so jih razvili in izdelali v podjetju s pomoijo lastnega znanja.
Skoraj dva mcscca po podelitvi nagrad, smo sc povabili na obisk k obema vodjema inovolorskih skupin, ki Slejcjo kar nekaj strokovnili i^ode-lavctív. Zći uspeh ob b.delavi novega siroja ali naprave pa so zaslui^ni prav vsi zaposleni v Indopu, sla večkrat poudarila na^a sogovornika.
Prav Janez Špeh je bil pobudnik, da prijavijo kasneje nagrajene štiri projcklc. »Vzrok je enostaven. Osebno mislim» daje delo projektantov v Indopu premalo ceryeno. Dohro hi t>ilo, da hi vsaj ^ir^a okolica izvede-la, kaj se v našem podjetju sploh di»^aja. V (»orenju Indop izdelujemo stroje predvsem Gorenje gospodinjski aparati, pa tudi za Revoz. In pri tem smo zelo uspešni. V Gorenju >*pokrivamcH< kar ve^ kot vseh potreb po novih strojih za proizvodnjo b«Ie tehnike.«
Značilno je, da većino slrojev in


I	o	•) J



m ir
Anton Mendeic in Janez Špeh, vodji inovatorskih skupin v Gorenju tn-dop, ki so s svojimi izdetki prepričaie komisijo za nagrade kar Štirikrat.
naprav skonstruirajo in kasneje ludi izdelajo zaposleni v Indopu sami. »Vsak stroj ali linija z;ične nastajati v naši projektivi. ko dobimo teh-nolofiko tehnične zahteve naročnika. Potem delo samo pokaže« kako sestavimo strokovno ekipo, ki dela na projektu. Pri nagrajenih projektih smo bili v o/jih ekipah pole^ mene in Antona Mendelca še Drago Ml-kuž., Stanko Kostajnšek, Zvonko Klobučar, Boris Hudej, Rajko Točaj in Roman Šahec. »
Prvo zlato priznanje so prejeli za stroj za za izoliranje obodov Itladil-
nikov, imenovan ROTAS FYS. Janez Špeh nam je o njem povedal: »V primerjavi z ostalimi svetovnimi proizvajalci je stroj hitrejši. Pomembno je« da je nastavljiv, saj je tako omogočena tudi proizvodnja malih serij« s katerimi se prilagajamo povpraševanju na trjju. Skrajšali pa smo tudi čas obdelave. Je prvi stroj v (îorenju Indop, ki smo ga izdelali v veliki seriji, kar 32 kosov. Vrednost enega stroja pa je preko 20 milijonov tolarjev. Za ostala dva na* grajena stroja lahko rečem, da sta oblikovno popolnoma različna, ker
sta narejena za polnjenje vrat hladilno zamrzovalnih aparatov. Primerna sta za velike serije, povsem avtomatizirana»«
Anton Medelc pa nam je predstavil Četni nagrajeni projekt, ki so ga v Indopu pripravili in izdelali za Revo/. »To ni stroj, ampak linija za prečni razrez plt)Čevine. Naloga te linije je odvijanje ph^evine iz kolo« barja, ravnanje, razrez na ločno določeno dol/ino ter zlaganje na eno 2ili dve mesti. Pri tem smo tretjino linije renovirali, dve tretjini pa sta popolnoma novi. Zalo,je v njej »skrite« veliko inovativne dejavnosti projektantov in vseh delavcev Indopa, ki so sodelovali pri nastajanju vseh štirih nagrajenih projektov.«
Za takSno delo li znanja ne da nobena šola, je prepričan Anion. »>To si> leta trdega dela, pa tudi večletna praksa v sami proizvodnji. Vsak stroj, ki ga izdelamo v Indopu« je drugačen, zato o serijski proizvodnji ne moremo govoriti. In ravno zato smo zaposleni ves čas prisiljeni k dodatnemu l/obrazevanju in inovativnosti. ki je in bo gonib» napredka.«
V Indtipu uspei>no nadaljujejo dolgoletno tradicijo Gorenjeve strojegradnje. Zanimalo pa nas je, koiiko znajo v Gorenju ceniti inovalorsko dcjavnosi. Odgovor obeh sogovornikov, po kratkem molku in zadregi, je bil pričakovan. Premalo. .Janez Špeh je potem dodal: »Pred leti je bilo to
že bolje urejeno, sedaj se mi zdi, da so na inovatorje kar malo pozabili. Pri tem mislim predvsem na materialno stimulacijo za tovrstni» dejavnost. Ni pr(»blem /a nagrade, plakete. Ob tem naj poudarim, daje bila včasih vrednost projektov vsaj desetkrat manjša kot je sedaj, kose pri posameznih projektih pogovarjamo tudi o vrednostih preko mili* jon mark. Mogoče bi morali pri H-nančni stimulaciji nagega dela upoštevati tudi to. Morda se bo ravno zaradi naše iniciative in prijave na.Ših projektov, ki na Sale^ko-gospodarski zbornici Velenje niso bili spregledani, vendarle k^tj premaknilo tudi v tej smeri.«
Anton Mendeic je dodal, daje inovatorstvo v Sloveniji ne le premalo cenjeno, ampak tudi premalo razvilo. »Na tem se dela premalo ali celo nič. Če pogledamo nekaj let nazaj» vemo da so bili ludi drobni predlogi zelo koristni za proizvodnjo, saj z vsako inovacijo pridobi prav podjetje,v katerem inovator ali predlagatelj dela. Cilj pa jc vedno pocenitev proizvodnje.« Povedano čisto preprosto: ker ni pravili stimulacij, ki bi jili zaposleni čutili tudi v žepu, je predlogov za izboljiavc in inovacije vse manj ... Začaran krog, ki ga je mogoče prekinili?
■ Bojana Špegei
Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica Velenje
Večje davčne olajšave za vlaganja v zdravje
Bolniški izostanki so velik problem podjetij Savinjske »-šaleškega območja, saj je bil vsak delavec povprečno na bolniški kar 20.88 koledarskih dni.
Pravzaioje organizirala Savinjsko-Šaleáka območna gospodarska zbornica pred dnevi v sodelwanju s 35. podjetji, vodilnimi zdravstvenimi delavci lega območja in Zavoda za zdravstveno varstvo Celje okroglo mizo, ki sojo poimenovali Bolezen-zdrav-je-siroiek? Na njej so skušali ugotoviti kaj jc v7rok tolikšnemu bolniškemu staležu. Ali tukaj res obolevamo pogosteje kot povprečno drugje v Sloveniji in seveda, kaj lahko storimo sami in kaj naj ukrene država, da bomo bolj zdravi in manj odsotni z dela.
Že pred okroglo mizo so pripravili cekjvile analize bolnišidh izostankov v Gorenju, Notranji opremi, BSIl, Olkroju, Glinu, Orodjarni, Esotechu, TUŠ, Premogovniku, Vegradu, Eri in Figa-ru.
Dejstvo je torej, da delavci na področju Savinjsko-áaleŠkega območja obolevajo bolj kot dnigje v Sloveniji. V omenjenih podjetjih, ki sozajeta v analizo so za bolniške izostanke porabili milijardo 120 milijonov tolarjev, od Zavoda za z dravs lve no varstvo pa prejeli Ic 37 odstotkov refundacij v višini 413 milijonov tolarjev.
Savinjsko-ialcška območna zbornica bo prevzela iniciativo za oblikovanje operativnega lelesa -Sveta za zdravje ljudi in oko-
lja, v katerem bodo sodelovali strokovnjaki in vodilni delavci podjetij, regijskega zdravstva, zdravstvene skupnosti» lokalnih sicup-
V letu 200 je bilo v
Savinjsko-šaleški regiji :
#	zaradi bolniških izostankov izgubljenih ólD.OfH) koledarskih dni
#	zaradi bolezni in poškodb je bilo vsak dan odsotnih 1670 dclavcev (5,72%, povprečno v Sloveniji 5,05%)
#	vsak zaposlen je bil povprečno na bolniški 20,88 koledarskih dni
#	povprečna bolniška je irajala 25,51 koledarskih dni (v Sloveniji 18,44%)
#	ženske so bile povprečno odstotne 28,91 koledarskih dni (zaradi svoje bok?zjii in nege družinskih članov-povprečno v Sloveniji 21 dni)
0 bolniški stalež je višji v podjetjih/enostavnejšim delom in serijsko proizvodnjo
% med boleznimi je bilo na prvem mestu obolenje mišično kostnega sUlcma
nosti in zaposlenih. Svet bo koordiniral poglobljeno analizo po podjetjih in skušal ugotoviti, zakaj je doba obolevnosti na Savinj-sko-§aleŠkem območju daljSa . Delali pa bodo tudi na oza-vežčanju ljudi, da bi bolj skrbeli za svoje zdravje.
Pomemben korak na tem področju naj bi prineslo uvajanje standardizacije v sistemu zdravstvenega varstva, ki naj bi omogočilo racionalnejšo in pravičnejšo razdelitev sredstev zdravstvene skupnosti. Z okrogle mize so poslali tudi apel zdravstveni službi, da korektneje obravnava bolniški stalež ob izteku trideset dnevnega roka, ko siroi>ke prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prav tako naj racionalizirajo obravnavo obolevnosti delavcev, ki so vezani na čakalne vrste pred večjimi posegi, pa so v času pred pregledi v bolniškem staležu.
Gospodarska zbornica Slovenije bo skušala doseči prag znižanja bolniškega slaleža v breme delodajalcev na deset dni, predlaga pa tudi večje davčne olajSave delodajalcem in delavcem za naložbe v preventivo, rekreacijo in promocijo zdravega življenja.
Svoje naj bi prinesel tudi nov /akon o varstvu pri delu in varovanju zdravja, ki predvideva več sodelovanja delodajalcev z zdravstvenimi .službami, posebej z mcdicino dela pri vsebinskih analizah 1er preventivnih zdravstvenih pregledih.
■ Mira Zakošek
Na Izredni skupščini so delničarji APS podprli ukrepe uprave In nadzornega sveta
Ukinili avtošoio in turistično agencijo ter prepolovili domači tovorni promet
[*or(>čali smo že, da se podjetje APS fjn tri leta otťpa s težavami. Skupaj seje nahnili» 2e 2H0 milijonov tolarjev izgube. Direktor Jakob Ho-lei>ek jo pripisuje splošni krizi v slovenskem av« tn prevozništvu.
Prevoznikov je namreč več kol poireb» zato so cene močno upadle. Na področju mednarodnega prometa sesrečujejos hudo konkurenco z drŽavami vzhodne Evrope. Cene, izražene v markah so v zadnjih Štirih letih padle kar za 40 odstotkov. Svoje jc prispeval še propad češkega podjetja
traktorjev Zctor, katerih generalni serviser je APS. Taje moral garancijska popravda seveda zagotavljati. Finančno jih obremenjuje tudi manjše Število dclovnikov premogovnika, za katerega zagotavljajo pogodbene prevoze. Avtobusi namenjeni mestnemu in primestnemu prometu pa niso primerni za izletniški turizem. Svoje so dodale Šesp-loSne slabe likvidnostne razmere, zaioso bili prisiljeni najemati krediti, obresti zanje pa so v lanskem lelu dosegle že tretjino mesečnega priliva Zaradi vsega omenjenega jc uprava žc sredi le-
tošnjega marca pripravila program ukrepov za odpravo nakopičenih težav, ki naj hi podjetje APS poleejiili iz rdečih Številk. Njene usmeritve jc v celoti podprl nadzorni svet, na izredni skupščinil5. maja pa tudi delničarji.
"Udeležba na skupščini je bila," pravi direktor Jakob Holešek.* Visoka, 61 odstotkov del nic je bilo prisotnih, dovolj bi bila 15 To se vidi, da delničarje resnično zanima nadaljnja usoda APS. Odločili smo se pozitivno, za podporo sanacijskemu načrlu."
In kaj je njegovo bistvo ?
Odprava motenj po zakonu o finančnem poslovanju podjetij, ki določa kapitalsko ustreznost podjetja in razrešitev likvidn(")sinih vprašanj. To bodo naredili z odprodajo zemljišč in poslovnih prtxstorov, ki jih za .svojo dejavnost ne potrebujejo, so jih pa Mnančno močno obremenjevala, ukinjajo pa tudi enote s katerimi niso uspeli zagotoviti pozitivnega poslovanja.
To sta avt(X^'>la in turistična agencija, prepolovili pa bodo ludi tovorni promet v Sloveniji. Seveda pa bodo nekoliko zmanjšali ludi število zaposlenih.
Direktorje prepričan, da bodo sprejeli ukrepi zagotíwili normalno poshwanjc APS in da bodo fc na skupščini, ki bo predvidoma konec julija ali vzačetku avgusta, \nhko postregli/ dobrimi rezultati letošnjega leta.
■ Mira Zakošek

Poslovanje gospodarskih družb v letu 2000
Gospodarske družbe s področja devetih občin šaleško-zgornjesavinjske regije so že četrto leto zapored poslovno leto zaključile s pozitivnim finančnim izidom, vendar seta po letu 1998 znižuje.
Leto 20DIJ so giispodarsko družbe sklenile? neto řisřim dobičkom v znesku KM^milijunov t(»lnrj«v(cisli d(^ičekjebil /a I a/nese k večji odčisie izgube). Kontni rezuUal piislovanja družb v le lih od 1994 do 2000 je razviden i? naslednje preglednice:
LETO	Ďstř dobiček (v mio SIT)	Čisla Izguba (v mio SIT)	Razlika (v mio SIT)
1994	1.128	1.254	-126
1995	t.005	2.725	-1.720
1996	2.109	6.611	•4.502
1997	3.704	3.252	452
1998	4.322	3.640	682
1999	5.434	5.066	368
2000	5.038	4.938	100
		
	G)B«^JJEPOSLOVNeGAí2»OA	
1000 A		
	^________	
g. .1000 s -20C0 Ï -3000 •4000 •5000	. iSsî^S^lASâ _ 1993 /997 )99ô ld99. 2000.	
	N /	
	\ /	
	\ /	
		
	LETO	
Slaiislične podatke iz bilance sî«nja in bilance uspeha za Icio20(l0, ki so glavni vir podalkovza lo inforn^acijo, je prcdkx^ilo 622 (larskih družb, kar predstavlja 1,7% vseh družb v Republiki Sloveniji.
V	primcijavi z lelom 1999 se je poveCalo ^levilo velikih družb, /manjšalo Slevilo majhnih, medlem koje Slevilo srednjih družb osia-lo nespremenjeno. Iz podatkov v spodnji preglednici je razvidno, da velikť družbe Se vedno gonilna sila gospodarstva. Tako je 24 velikih dru^b (3,8% vseh) zaposlovalo 78,1% vseh zapi »lenih, oblikovalo 80,8% vseh prihodkov, njihova sredstva pa so predstavljala 87,9% premoženja vseh družb.
po Številu gospodarskih družb jih je največ uvri^íenih v ptKlroČJe irgovine (27^), predelovalne dejavnosti (23,8%) 1er poslovanja z nepremičninami, najem in poslovne .storitve (25,9%).
Najvei zaposlenih je vprcdelovalnih dejavnostih (47,1%) ter v rudarstvu (14,1%).
NajvvO prihodkov je bilo ustvarjenih v področju predelovalnih de-javnosii (4ft,4%), prav lakopaje bilo lu usivarjeno največ dodane vrednasli (44,1%).
V	gospcnlarskih družbah je bilo zaposlenih 20.136 delavcev ali 4,3% veC kot v leiu 1999 (na republiškem nivoju za 3,3% več).
Ctospodarske družbe so v lelu 2000 ugotovile 336.593 milijonov tolarjev i)rih<Klkov,za 16,8% večkot vletup<^prej (zanimivo-sicTp-nja rasli enaka kot na republiškem nivoju). Večino prihodkov (58,4%) jc bilo uslvaj jcno s prodajo na domačem trgu. medlem ko seje dele/ prihodkw iz prodaje na lujih trgih povečal od 32% na 34,6%).
V	obravnavanem obdobju so gaspodarskc družbe obračunale 336.230 miliionov tolarjev odlKHlknv. Njihova stopnja rasli je bila
ra70reditev gospodarskih ORUZB PO velikostí
8^ECGTVA
FRHCCKI
^IBJiO ZAfCSlB«^
ŽTEVILO CfVJŽB
□ velika '■SflŒMlA
20,0
40.0 60.0 CELEŽVH
80.0 100.0
m maleiikcxst većja od stopnje rasti prihodkov. V glavnem so jih oblikovali slro.^i blaga, maieriala in storitev (71,3%), amorlizacija (6,7%) ter siroSki dela.
Sln>ski d«hi (plače, siroSki za socialno varnevst, drugi siroski dela) so predstavljali 16,9%^ odhi>dkov, v primerjavi z ielom 1999 so bili vi^ji za 13,3 odstotka, njihova udeležba v odhodkih pa se je zmanjšala za 0,6 odstotne točke.
Zaplače st-> gospodarske družice namenile 39,754 milijonov tolarjev. Tako jc povprečna mesečna plaća na /apo.^lene^a znašala 164.524 tolarjev in se je v primerjavi z lelom 1999 povečala za 8,5% (na nivoju RS je ob 10,1 odstotni rasti znaSala 171.780 tolarjev).
Po posameznih obCinah so se plače gibale takole:
Maziv regije	Število	leto	mesečni	mesečna
Naziv občine	gosp.	Indeks	stroški dela	plaôa na
Maziv dejavnosti	družb		na zaposl.	zaposl.
			v SIT	v SIT
SKUPAJ SLOVENIJA	37695	00	242.311	171.780
		99	219.690	156.000
		IN	110.3	110,1
GORMJl GRAD	20	00	154.121	108.121
		99	151.662	114.570
		IN	101,6	94.4
UUBNO	17	00	204.726	143.311
		99	182.577	128.545
		IN	112.1	111,5
LUČE	14	00	162.041	121.199
		99	107.727	82.000
		IN	150,4	147,8
MOZIRJE	73	00	178.886	131.896
		99	164.634	119.933
		IN	108,7	110
NAZARJE	36	00	202.951	145.454
		99	191.952	138.663
		IN	105,7	104,9
ŠMARTNO OB PAKi	21	00	203.510	144,783
		99	188.602	134.093
		IN	107,9	108
ŠOŠTANJ	48	00	248.844	180.087
		99	241.879	173.143
		IN	102,9	104
VELENJE	387	00	243.881	168.794
		99	222.460	154.337
		IN	109,6	109,4
SOLČAVA	6	00	202.659	139.927
		99	184.580	137.654
		IN	109,8	101,7
Kot je raA'idno iz podatkov so najviSje plače prejemali delavci, zaposleni vgt*>podiirskih družbah s piidničja občine S^iŠlanj ( 180.087 lolarjev), najnižje pa delavci s podrcxíja občine Gornji grad (108.121 tolarjev).
V naslednji preglednici je prikazan stopenjski i/kaz uspeha, (io-sptxJarske družbe so ugotovile pozilivno ra/liko med prihodki in odhodki vviSini 363 milijonov lolarjev, ki pa je bila za več kot polovico manjša kot v lelu 1999.
	LETO	PRIHODKI	ODHODKI	RAZLIKA
		(v mio SIT)	(V mio SIT)	(v mio SIT)
SKUPAJ	2000	336.593	336,230	363
	1999	288.193	287.509	684
Poslovni	2000	323.083	322.335	748
	1999	276.862	277.148	•286
Od financiranja	2000	7.351	9.972	•2.621
	1999	6.618	7.275	•657
Izredni	2000	6.160	3.923	2,237
	1999	4.713	3.086	1.627
Čisti dobiček v /nesku milijonov tolai^jev, ki je bil za 6,6% manjSi kot v letu 1999, je ugoiovilo40l družb. Na republiškem nivoju sc jc znesek čistega dobička p(wcčal za 17,8%.
Več kol polovico zneska čislega dobička (55,2%) je ustvarila gospodarska družba Gorenje d.d. Veleixje.
Pri 187 gospodarskih družbah je bil končni efekt gospodarjenja čista izguba vskupnem zjiesku 4.938 milijonov lolarjev. ki pa je bil za 0,4% manjši kol v letu 1999 (na republiškem nivoju sc jc čisla izguba povečala za 47.8%).
Večina izgube (48%) .se nanaša na področja oskrbe z elektriko in rudar.stva ter na področje gradbeništva (19%).
	Gospodarske družbe	Zaposleni	Prihodki	Sredstva	
Velikost	Itevllo delež v%	Stavilo deiež v%	znesek v delež mio SIT v%	znesek v mlo SfT	delež v%
Malhna	561 90,2	2.744 13,6	32.818 9,8	30.061	7,4
Srednja	34 5,5	2.000 9.9	26.802 8,0	26.109	6,4
Velika	27 4,3	15.392 76,5	276.973 82,2	349.962	86,2
SKUPAJ	622 100,0	20.136 10D.1	336.593 99.9	406.132	100,0
Dodana vredntwi je novoustvaijena vrednost in izraža predvsem gospod<irsk(î aktivnost družb. Dodano vrednost vzjic^ku 84.391 milijonov lolarjev jc ugotovilo 535 družb, to je 86% vseh (največji delež se nanaSa na predelovalno dejavmwi).
Izftuho na substanci v znesku 114 milijonov lolarjev je izkazalo 57 dritžb ali 9^% vseh (največji delež se nanaSa na področje trgovine). Družix: kot celota so tako v ieui 2000 ustvarile 84.274 milijonov tolarjev neto dodane vrednosti (dodana vrednost je bila za la /nesek večja od izgube na subsianci) oziroma za 16,4% več kot vlciu 1999.
Ob koncu leta 2000 so imele gospodarske družbe 4116.132 milijonov tolarjev sre<lstev (premo>er\je) irz i roma obveznosti do virov sredstev, kar je 14.4% ve<í kot ob koncu leta 1999. CJlede na lo,da so družbe več kol polovico sredslev in obveznosti do virov sredstev v (elu 2000 revalorizirale z rastjo cen življenj.skih potreb.Sčin (kumulativni kocťicicnt 1/^9), je ugotoviti, da seje vrednost njihovega premirženja realno povečala.
V okviru sredslev se je zmanjšal delež stalnih sredstev in píwečal delež gibljivih, v stnikluri obveznosti do virov sredstev pa se je zmanjkala udeležba kapilala, povečala pa udeležba dolgoročnih in kratkor("^nih i^liveznosli.
SpremembcNv zadoI/eiMisti družb kaže naslednji kazalnik. Ob koncu leta 2000 jc bilo s kapilah^m financiranega 57% premoženja družb, kar je 2,3 odstotne U^ke manj kt>l ob kuncu leta poprej. 7. dolgoročnimi in kratkoročnimi obveznostmi pa je bilo financiranega 37,9% premoženja tv/iroma 2,3 odstotne loCkc več kot ob koncu Icia 1999.
Na poslabsaii|e pktcilne siK^solimwli kažejo kazalniki, katerih vrcd-nosii so mani ugodne kol ob koncu lela 1999. Podatki o blokiranili žiro računih nad 5 dni v mesecu kažejo na zmanjševanje Števila pravnih oseb z blokiranimi računi, vendar so la gibanja v pretežni meri odraz sprememb zakona o OnanČnem paslovanju. Tako je bilo po podatkih naše službe Iajiskega decembra 114 pravnih asebz blokiranimi žiro računi več kot pet dni v mesecu. V leh družbah je bilo zaposlenih 6(J1 delavcev, povprečni znesek blokacije pa je znašal 398 milijonov.
Plačila Zii investicije so v laa^^kem letu znaSala 13.624 milijonov tolarjev, kar je 77,7% več kol leto poprej (na nivoju repul'»likc so se tovrstna plačila povečala za.6%), Delež posojil bank se je vpri-merjavi zletoni J999pwečalza 12,2 (xLsiotnih točk in jcv letu 2000 predstavljal dobro četrtino vseh plačil za investicije.
Postanju konec lanskega let a je bilo pri naši službi evidentiranih 10 gospodarskih družb v stečajnem postopku oziroma 1 manj kot leto poprej (na nivoju RS Slovenije seje Števib tovrstnih družb povečalo za 16,7%.).
■ Vlado Šuster Agencija republike Slovenije za plačilni promet
Podružnica Velenje
24. maja 2Q01
«fl^ÉAS
OD VSEPOVSOD
Pozdrav pomladi 2001
Koncert
najboljših zborov
VELEN.lt), 16. mayè • Nâ koncertu v dvunmi hene soie so se predstavili n«ijlK)]Ji§i pevski %tH)rl / območne revije Pa/(lrjv pomladi 2iK>I. Letos Je strokovno spremljal in ocenje* vhI nastop odnisllh /.iHirov mn^. Ivan Marin, otri^ških in mladinskih pa Iranci Kovač.
/a koncori najboljših zborov (letošnji je bil tretji) sla izbrala: olroski in mladiaski zbor osnovne ^^olc bratov Lcionja iz Šmartnega ob Paki, ki ju vodi Anka Jazbcc, otrcx^ki zbor glasbene ^ole Frana Koruna Kožcijskcga Velenje (zborovodkinja Manja Gíánik V(3vk), med (xiraslimi zbori pa so naslopili: Gorenje iz Velenja (zhorovod-kinja ladeja Cigale) In Svoboda Šoštanj (zborovodkinja Anja Jazbec).
Med najboljše zbore sta se uvrstila tudi meSani mladinski zbor Šolskega centra Velenje in Šaleški akademski pevski zbor, ki pa na lokratnem koncerlu zaradi zdravstvenih težav zborovodkinje Danice Pirečnik nista nastopila.
Med malimi vokalnimi skupinami si je meslo med izbranimi zbori prislužil Rudarski oklel, ki se bo predstavil ljubiteljem petja na območni reviji malih vokalnih skupin v Vojniku. Vsem zborovodjem Ceslitamo za lep in uspešen koncert. Veliko dobrih zelja, energije in ^aslx:nega navdiha tudi v prihodnji pevski sezoni-
■ Mag. Majda ZaverŠnik Puc
Mešani pevski zbor Gorenje Iz Velenja
Koncert in vabilo novim pevcem
Mešani pevski /ÍH»r (Ťorenje iz Velenja, ki ^a zadnja leta vodi Tadeja Cigale, sodi med najboljše 7.ÍM»re te^a ok(»lja in ludi itiri^e. Pred nedavnim so pevci in pevke na občnem ^oru «Krenili delov minulih štirih letib in ga označili kot uspešno. Svoj program so pilili kar na 326 re<lnib ter 84 izrednih vajah, predstavili so se na 17 gostovanjih. od te^a na štirih v tujini, vseb nasti^pov pa je imel zbor 77.
Poleg bronaste piakela mesta Maribor na tekmovanju Naša pesem so med najtxlmevnejâe nastope uvrstili festival Orlando di Laso v Rimu, kjer je zbor v svoji skupini prejel srebrno odličje.
Poleg kakwíKti prepevanja bodo v prihodnje pozornost namenili nt>vim članom zbora. Pevci in pevke 2bt)ra(j(3renjesebt>do dcv mačemu občinstvu predstavili na letnem koncertom. Ik bo 31. maja v dvorani velenjske glasl-)cne šole,
mtp
Uspešen nastop mladili harfistk
BEOGRAD - Na nedavnem 8. mednarodnem tekmovanju mladib ^la.sbenlkov "Petar Konjović" v Beogradu so siidelovale tudi barfîstke, učenke velei^jske glasbene ^ole oziroma glasbene gimnazije iz Velenja.
Dcvsegle so z-avidljive rezultate: Katja Skrinarje prejela specialno nagrado za doseženih 100 možnih točk, Mirjam Kolar prvo nagrado za točk. Marina Ružič tretjo nagrado, Nina Miklavčič pa pohvalo, Mirjam in Katka (na fotograliji) ta zaigrali se na slavnostnem koncertu prvonagrajencev, kjer sta zaigrali skladbi slovenskih avtorjev : D. BernaioviCa in Z. Cigliča.
Macesnlkov plaz v Podo/šeW
Se bo vendarle kaj premaknilo?
Na ogromnem Macesnikovem plazu se razen zemeljske ^mote ne premika nié. Ogroženi domaćini se (spet) jezijo, prav tako vodstvo solčavske občine, ogorčenje pa je seveda upra^ vlčeno. Slovensk<i vlada je namreč letos uvrstila in pla/ med tri največje v Sl(»veniji, s tem tudi prevzela skrb za celovito sanacijo, celo z.ačelna sredstva je zagotovila. Plaz so vnovič obiskali strokovnjaki, tudi dva ministra, domačini so hili dele/ni trdnih zagotovil o takojšnjem začetku del, kar pa je očitno zelo razteg(|lv pojem za državne ustanove. Od takrat se ni zgodilo nič, tudi alarmne naprave še nisi postavljene.
Na občini Solčava se s lem nikakor ne morejo sprijazniti, stalno posredovanje na pristojnih ministrstvih pa vendarle rojeva sadove. V torek, ločno opoldne, naj bi v Solčavo in na plaz zn(wa prišli strokovnjaki, ki domačinom obljubljajo natančno poročilo o doslej opravljenem delu in predvidenih ukrepih v bližnji prihodnosti. Razlogza "zamujanje" je golo-vo tudi zahievnasi predvidenih ukrepov.
/. vsem Icm pa se nikakor ne more sprijazniti Peter Krivec, Maces ni kov po domače» kije Ziiradi plaza že doslej izgubili
"Naj seno vozim nekaj
okrog 20 hektarjev zemljišča, večina od tega je bil nekoč gozd. A ga v tem ča.su jezi nekaj drugega Namreč mast preko plaza, oziroma prevoznost preko njega. Taje omogočena samo ascbnim vozilom, pa j>c li nesmejobitipreširoki. Uprav-
deset kilometrov naokrog," se jezno sprašuje Macesnikov Peter
Ijalci ceste so namreč namesto premičnih zapornic, ki so onemogočale prevoze tovornjakom, privarili nove, nepremične. S prepovedjo vožnje s tovornjaki preko začasnega in zasilnega mosta sc Macesnikov gospodar seveda strinja, ne mo-
re pa razumeli, da preko mosta ne more slraklorjem, da s travnikov do doma ne more vozili niti sena. "Spravilo" preko Solčave in Logarske doline nazaj do PodojSeve pač ne pride v po.^tev.
Mjp
Študentski kulturni tabor letos v Velenju
"Spoznavajmo Siovenîio - Veienie 2001"
To je slogan letošnjega Študentskega tabora, ki bo v t>rga-nizacijl Študentskega kulturnega društva SOUM in Fakultete za organizacijske vede iz Kranja letos, sicer že četrtič po vrsti, potekal v mestu priloi^nostl. Organizator Orlando Uršič je ze pre<l časom navezal stike z lokalnimi oblastmi in kulturnimi ustanovami v mestu, ob našem pogovoru pa.|e bil navdušen ne le nad mestom, ampak tudi pripravljenostjo vseh^ da pomagajo pripraviti in izvesti študentom zanimivo kulturno oTianano dru^.eixie.
"Študentski tabor je seveda namenjen studentom iz vse Slijvenije, predvsem ^rtikomis-lečim, čuječim. moralno-kul-lurno osvef^-enim Siudeniom obeh univerz. Njegov namen je
spodbudili kulturni etos, domišljijo in vizionarstvo Študentov. Letos smo v okviru tabora pripravili fotografsko delavnico, pri izvedbi pa nam bodo pomagali člani fotokluba Zrno. Pri izvedbi literarne delavnice nas je prijazno podprla knjigama Kulturnica, ki bo odsiopi-Iři prostor za literarni večer. V Mladinskem centru Velenje bo potekala Lik^yvna delavnica, v Kullurnem centru Velenje pa so nam odprli vrata za izvedbo gledali.skc delavnice," jc povedal UršiČ. Pri delu novinarske delavnice bomo na pomoč priskočili tudi lokalni mediji, sicer pa bodo študentje, ki jih bo vsaj 70, bivali v dijaškem domu. Organizatorji so prepričani, da bodov Velenju in okolici imeli kaj počeli Ob koncu poletnega
drui^enja» tabor bo v mesccu juliju, pa bodo izdali tudi katalog, ki bo zabeležil dogodke in
nova znatija, pridobljena v Velenju.
mbš
Mladi dopisniki poro6cy o
Obiskali smo kmetijo
v torek smo imeli naravoslovni dan. Obiskali smo kmetijo pri Juretu v Lokovici. Najprej smo si ogledali stroje. Potem smo Šli v hlev. kjer so bili biki, krave in dva telička. KokoSi in prašiči so bili v svinjaku. Dedek in babica sla nam postregla s keksi in bonboni. Na-lo smo Šli nekateri domov, ostali pa v.5olo h kosilu. Med potjo smo se pogovaijali, kako je bilo lepo.
■ Urška Petek, 1. b razred
Bilje lep sončen dan. Šli smo k Juretu na kmelijo. Videli smo bike» krave, telička, kokoši, prašiča in svinjo. Od strojev pa so nam pokazali nakladalko, cisterno, prikolico za teličke in kosilnico. Jure .sc je s traktorjem pripeljal iz garai^e. Igrali smo tudi nogcimet in košarko. Roki se je jokal, ker je dobil močan udarec v nogo. Postregli so nam kck.sc in bonbone, K Juretu bi šli tudi jutri.
■ Gasf^r Madnik, 1. b razred, OŠ Karei Destovnik Kajuh
PREJELI SMO
Odprto pismo županom, poslancem, občinskim svetnikom, komandítíu policiie, ravnateljem sol, zdravnikom, sodalnim službom, mamam, očetom, prijateljem •••???
Nemoč nad tem, kar glcdam<^ vsak dan. pa nič ne vidimo, ker (o ni naš problem, mc spravlja v onemogel bes nad nami vsemi.
Vsem na očeh naíi, žal že otroci v najnežnejSih letih, kupujejo travo, prah in igle, ki jih popeljejo stran od problemov, ki jih starejši menda ne poznamo, če hi jih, bi jih morda reševali.
Gledamo jih pod naŽim oknom, vonjamo, kaj počno. Morda se komu kaj premakne v duši. Ne le v skrb) za svoje, ludi za sosedove. Mal^ï Ix^lj na.s premakne, ko mcUt-jo naš nočni mir, paše bolj takrat, ko na za nas neprimeren način pridejo do denarja, na naŠ račun. Samo račune polagamo, Za do-
biček, za plačo, za nov avio. Je lo naš novi kapitalizem, je to naš globaliZwCm ? Vsakdo počne to, kar hoče - z^e, zate me ne briga
Sc najde kdo, ki pokliče na policijo - poslrci^e s podatki, ne na pamet - poznamo jih. Dilerje in mlade kupce. Dilerje poznate po glasnih tn divjih aviomobilih, po registrskih številkah, poznamo obraze. Poznamo tudi gcrbe sosednjih občin, pa tudi na.še, na tablicah njihovih avtomobilov. Javimo p<.)liciji - pa nič. Na koga naj se obrnemo, morda ie komu ni vseeno ? Kaj pravile poslanci, župani, policija, ravnatelji, straši ? Ni videti ali čutiti, da ukrepate ali
ukrepamo. V Soli so nemočni zaradi slrašev ? Ali je v šolah še kdo, ki lahko da vzgled, da je mc^oče tudi drugače-v dogovoru s .starši, z řupani, .s scKiaJno .službo, s poticijcî, psihologi ? Vsak zase pravimo, tiz ne gre, tudi zato, ker se jih bojimo. Zase in za nase otroke. Kaj pa skupaj ? Kdo je tisti, ki mu odgovornost, da potegne prave vzvijde, priliče? Je to država, ki je daleč stran, čeprav ima svoje ude tudi pri nas, je to lokalna skupnost, kdo???
Izpoved enega izmed njih, kimu je vendraie nekdo ponudil roko, čeprav v dvnmih v uspeh, je krik vsem nam, da kaj storimOs
»Mogu sem skrivat pred tas-tarimi.... na men so opazJi spremembe, ampak so bli slepi, tut seb'sose lagali. Kos'm mell3lel s'm probou travt)..., ni res»da trava ni nevarna.....vlekla me je vsak
dan bolj ... raiaval sem bol* psihično za.svojen, brez fizičnih kriz....
Polsemšou na iglo - pa se je začelo... totalka. Toialka sera ZxibIuzu..-Pol sem bil še fizično odvis'n...
Al' si spk>h kdo lahko predstavla, k'k je takrat.... edn, ku tega ni ukasu, občutu, en, ku to ni bil, en ku ni bil u blatu .... o.... gnoj si. gnoj!!!.... inpol ti je vsecn,sam dc dobi.^ Šus... da te odnese, da prideš v nov svei.... da prideš v iluzijo...Vsak dan. dan za dnem, teden za tednom,..
Pol začneš počas trpet, bolj rala hudo ... odločiš se, da boŠ ne-hov... pa ne gre. Ne gre dokler čisť ne zabluziš... takrat nucaš enga.,. roko obupa in rešitve steguje.š. kličeš, roliš, prosiš,, „ en le mora poiegnai ven.... ti pomagat... - Men so pomagali. » Ker se tudi jaz bojim 7» svoje otroke» premnogi njihovi soŠcUci so Jie zdavjiaj na oni strani, vas pozdravljam in upam na odmeve.
■ HALINA F.
8
KULTURA

24. maja 2001
Mag. Peter Kovač, predstojnik Urada za negospodarske Javne službe pri Mestni občini Velenje:
»Čas je že, posluha ni!«
v /adtijeni casii Je l>ilo v mestni 4>()ćini	pn»storskih presežkih
n;) eni in o prostorski stiski mi drii^i strani pmej |K>ve<lu^e^i1, i^ljul>ljvne-ni«i]() sl(>rjenť^a. Linije novic»« <J:i naj l)i /Jiracli precvjsnje^a upadsi ŠtťVfta učencev /uprli osnovno ^olo (lUstava Silili» In stH\1)o iipi»rahilí /m namene, puv/roćila med sTar.^i otrok tn učitelji veliku hiiJe kr>i, NedaJ pa nekateri ^edo |)(»vedati. da 1k> '£ uvedbo devetletnega programa osnovnoi^olsket^a pn^stora celo pre* malo. Infomiaciju smo preverjali pri predstojniku občinskega Urada za neuospTMlarske jHvne.sliJŽIxf ma};. P^t-ru Kovaču.
proxíoríj preniah û/i preveč? »Informacije, Ua bi Imeli v mesinl obilni Velenje na podr(.>Čju predSoLske in Šolske vzgoje oziroma osnovnega §0 Is Iva premalo prmlora, nikakor nc morcfïi potrdili. 'Ircnulno je v asnov-nih §<.)lah praznih 30 učilnic. Pi"wlcdi-cc manjSc^ števila rojslcv ne Čutijo le vSoInh. ampak tudi vwtcih. Ko bo zakonsko sprejela dcveileika - v lem trenutku dajo bodo premakni-
Mag. Peter Kovač: »V šoiskem /e-tu 2004/200S bo - po projekciji -v Mestni občini Veienje 2546 učencev ati 400 manj kot ietos.»
U ^ za eno Icio, bo 6(J-odslotkovcne gencracije prcSlo v prostore asjiovni h .iol. Logično je, da si vodsiva i^ol. vrtcev, učitelji, v7gojiicljice in Mnňí oirok
prizadevajo, da hi ostalo lako, kolje, a vedeli moramo, da nam ^e več iet manjka pnxsiorov za potrebe knjižnice. Ne smemo pa po/iibili5e na šolski center. Ćepravje ust aiioviieljica .srednjega Šolstva drMva,pri nas ludi Premogovnik Velenje, obisku)ejosole na centru tudi naSi otroci, ki se izobražujejo v blsivynosJabSih pogojih kol osnovnoSolei,«
# Kahf (talečje re^íitev prt)síorskih pre» xe^ov oziroma pmsíorske stiske? »Na zadnji seji občinskega sveta so svciniki sprejeli ixsnuiek operacionalizacije nalûg.'lâ predvideva, da ne bomo zaprli nobene od Jesiih centralnih Sol, ampak glede na zmogljivosti ob-jeklovsamo bolj enakomerno porazdelili učence. V praksi bo lo pomenilo. da se bo nekaj učencev prestavilo iz Šole Mihe Piniarja Toleda na Solo Aniona Aákerea, iz te na SoIo (rusla-va Siliha, od tam nekaj več na Livado.« % 4li ocenjtijeie, da hosfe na (akšeti nočinodpraviJi íe^ws preveč i>zinHtw premaio pntsiora? »V kraikcm času ne. Ra/en, če bo-Sla volja in pripravljenost ss'einikov, da
sc vcndiirle nekaj ukrene s praznimi učilnicami na Šolah, drugačna k<u danes. / vodstvom jiolskega centra se pogovarjamo o zmanjšanju prostorske sliske, /a lo obstaja več možnosti,«
^ Kaj kate anatizQ stanja?
»Analizo stanja imamo izdelano za nekaj let naprej, podaike črpamo na upravni enoti, lorej dr/^ijo stocxislotno, Ti kiižcjo, da sc nataliteta nekt)liko umirja, a jc rahel padec sc vedno zaznati. V tem Šolskem lelu je na twnov-nih Šolah 29.>4 učencev ali 2iJ7 mimj kol v lanskem. Po projekciji jih bo v prihodnjem iU^lskem letu (2001/2002) 2775, v iolskem leiu 2002/2(H):í pa bo Število odvisno od dinamike uvajanja devetletke. Oe bodo vse Sole Šle v i.a projekt takrat, bo vme&tni občini Velenje 2813 učencev jdi KKi več kot v naslednjem Šolskem letu, leio kasneje pa 2^)48. Sicer sc bo lo zgodilo takrat, ko lx> dcvclletka zakonsko do ločena, /ašiílsko letu 20(W2tX)5 pa je projckcija predvideva 254fi učencev, ali v primerjavi z letos 400 manj.« %Je občina Veienje ilovolj hofiata, da
lahko i-zdrtujeprazne učihice. oh tem pc na nekoicriit šotah .ve potrebne opreme nimajo?
»Relativno je, ali je bogata ali ne. Nismo med najrevnejšimi niti med najbogřitejšimi. Se pa pasi avlja vprašanje, ali smo tako bogali, da lahko ogrevamo in v/držujcmo pr«izne cîzi-roma na pol prazne Šolske stavbe, določeni objekli pà$o nam pravziira-di nevlaganj propadli - letni bazen.«
#	Koliko denarja XAhteva vzdrževanje .šolske starbv?
»Odvisno od ajene starosti, od tega. koliko denaija smo v kiUero vlagiili. primerjavo lahko povem, da smo objavili ra/pisza zamenjavo oken na Soli Cuislava Siliha in govorimo o 25 milijonih srn«
#	Je ie torej čas za reševanje teh vprašanj aH še ne?
»Cas je Že, vendar - kot sem že poudaril - bodo morali svelniki pokazali več posluha zanje, kot so ga do sedaj,»
#	(Kitno je. da hodo prostorski prefieíjd oziroma stiska ena od prUjuhljenih tem lokalnih volitev prihodnje leto. »Ne vem. Sam tegit ne jemljem lak<x
Nekdo pa ga seveda lahko. Dejstvo je, da bo i^b lakSnem nadaljevanju padanja Slevila otrok leia 200ň ena od centralnih sol izumrla.«
mrp
Oktet Raka proslavil 5'obletnico delovanja
Za jubilej prva zgoščenka in kaseta
VINSKA CfORA, 19. maja -/ačelo se je lako ko\ pri podobnih pevskih scsiavih - Ijul'vzcn do glasbe je hilalLSla,kijepred petimi združila v oktel osem postavnih ťanUw: Vinkii Mra/^, l^orisa Nie}*elhella (prvi tenor), Milana Marovskii ter Milana (iorjupa (drugi icnor). Leop<»l-daA^1>erškii in Branka Učakar-ja (prvi bas) ter Maksimiljana SnSca in Milana RoSerja (drugi bas). Dodal no pa jih je spodbudilo k ustanoviivi okteta Se 10, da v krajevni skupnosti Paka, od koder je večina članov, do takrat ni delovala nobena sekcija. ^»Idejaje naletela nu plodna tla, rezultat volje in pri-pravljcjiosli pevcev, ki so prej prepevali v drugih zborih, pa jc oktci. katerega dejavnost je zaživela v začetku aprila leta 1996 p<id laktirko zborovodje .laneza Kolariča iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu,« nam je povedal predsednik (»ktefa Pa* ka Milan MarovSek. Po njegovih besedah začetki niso bili najbolj obeiavni, saj so Že kmalu opravili nekaj kadrovskih zamenjav. V javnosli se v letu ustanovitve niso »prikazali«. Leto kasneje pa so žc sodelovali na raznih priložnostnih prireditvah, revijah, srečanjih, olvoriivah (41 nastopov zabeležili lakrat), od asianovitve do danes pa kar 185.
V svojem |)ro^ramu imajo m /daj največ sklad danes že (x»* kojneua Rudija Valdorferj^i. zelo radi ubrano /apojejo tndi
JubUantl
kakšno Uudsko pesem. Od lani dalje pojtjo p«>(l taktirko Vanje Paiitners Konove^a.
.lubilej so zaznamovali s koncertom vvečnamcnski dvorani v Vinski gori, kakopak v krogu pevskih in tudi sicerSnjih prijateljev', znancev, ljubiteljev ubranega pelja. Ob lej prikiznosliso izdali še s'voja prva glasbena izdelka - kaselo in zgo,^enko.
Fantje so odločni, da bodo negovali zborovsko pesem in razveseljevali Ijubiiclje petja tudi v prihodnje. Sicer pa Milan Ma-riwšek pravi, da si niso zastavili prczahicvnili ciljcv: »Nadaljevali l>omo lako, kol smo začeli. Će bo volja, bo ludi uspeh.«
■ Tp
Posthumno Izšla knjiga Antona Jelena
Črtice, naslovljene ^^MoJ križev pot"
Anton Jelen je bil znan drevesničar i/, Sentiya pri Velenju. Od leta L92K do Je pisal črhce. v katerlli Jc opisoval svoje bogato «rivljenje. Umrl Je oktobra let«i 1992, njegovi otr<K'i. kiir devet Jih je. pa so seodbičill.da izpolnijo «»četovo /eljo in njeuave črtice i/.dajo v knjiui. l/šla je pri zalo/bi Kmečki glas, v Veier\iu |)a Jo ImkIc» predstavili to solKitn, oh 20. uri. v domu kulture Velenje.
Anion Jelen je žc od mladih let vvliko pisal, ludi po sirokov-nih časopisih. Tako jc posznal tudi ženo, ki jc pisala pesmi. Mnoga njega Ix'sedilaso uglaisbijena, ljudske pevke Zalika in Lojzka pa jih bosta zapcH tudi na predstavitvi knjige čriie *'Moj križev pol". Knjiga je sicer dobila naslov po najdaljSi črtici, ki opisuje avtorjevo življenje, /a prcdstavilcv knjige so prav lako pťískrbeli otroci, ki bodo nekaj čnie predstavili ludi občinstvu. V knjigiopa niso zajeti strokovni (eksti, kol tudi ne gledališke igre. Napisal je namreč dve.
Vabljeni na predstavitev nove knjige izpod peresa Salcčona Aniona Jclcnaî
■ bi
Na osnovni šoli Gorica so doma Izvrstni zgodovinarji
Štirje na en mah!
Topolšica
Gostovanje gledališčnikov s Paškega Kozjaka
Veseloigra *'Dva para se ženila", ki so jo pripravili člani Kullu-nega druStva PaSki Kozjak, je kar dvakral navdušila gledalce vdo-mačem kraju. Sedaj pa je prišel čas, da jo pokai^ejo šc drugim Salećanom. To nedeljo ob 16. urijo bodo zaigrali v kinodvorani v IbpolSici. Vabijo vse, ki želijo prc*živeti sjiroščeno popoldne ob do bri komediji-
Mbs
Na osnovni šfili Gorica v Velenju Je potekalo dr?itvno tekmo-vanje v >:nanju zgc»dovine za osnovnašolce. učence 7. in K. razreda, m z^b<Klno Štajersko. S4KÍebivaÍoJe62 tekmovalcev i/ 35 osnovnih Sol. Na tekmova-i\ju so se /elo dobro (»drezali tekmovalci i/ osnovntb Sol v Šaleški dolini.
Zlata priznanja so o.svojili: iz osntwne Sole Aniona ASkerea Teo Cumer in ]>arko Pajevič, iz osnovne Sole Livada Maša U»n6mč. iz iwncwie šole bratov Lelonje Iz Smartnega ob Paki Mojca Kovač, največ zlatih priznanj pa so osvojili učenci asmwne šole Ciorica, kar Slirje: Luksi Steiner, Daša Kolar ter Amebi Žrt in Marp Mihelak. ki sta zlato priznanje iz zjianjazgo dovine i'irejcli zc tretjič (v 6., 7. in 8. razredu)! Ob obisku te šole smo se z njimi srečali.
Priprave na tekmovanje st\ kot je razločil Luka, potekale po asialjeacm redu.	smo
veliko skupinskega in samosloj-
negii dela z dano literaturo in veliko ur Iruda. /alo osvojena zlala priznanja veliko pomenijo." Daša jc dodala, da so večino vprašanj obdelali žc prej» ker se pripravljajo tako» da sami sestavijo več kot tisoč vprašanj po literaturi. ''Priznanje mi zdaj pomeni nagrado za trud in dokazuje, da znam." Amela je povedala, da se je bilo vredno truditi, saj so se vehko naučili. "O zgodovini lahko zvemo vse. o prihodnosti pa ne moremo. In to je listo, kar tej vedi daje čar." Marijo pa zanimajo tudi druge slvari. ne samo zgodovina, zato ne more Irditi, da se bo z zgodovino kaj kasneje poklicno ukvarjala. "Pri zgodovini me privlači to, da zveš, kaj so delali v preteklosti, kak.šne napake so naredili in česa ne smemo mi zdaj ponoviti."
Zvone Me2a. mentor, ki je učence pripntvljal na tekmovanje, dodaja: "V nekaj lelih, kar potekajo tekmovatija iz zgodo-
Dobitniki zlatih priznanj: Luka Steiner, Daša Holar, Amefa Žrt, Marija Miheiak in mentor Zvone Meža.
vine, smo uspeli na (joriei ustvarili team, ki dela skupaj in zato
tudi rezuliali ne izoslanejo." ■ Mifena Krstić ■ Planine
24. maja 2Q01
«fl^ÉAS
107,8 Mhz

UĎuaa IK (Řsonsiu iviom * uùmi m oísopisííi mozaik
Dnevi Tokrat rojstni.
Ta nvkuj Casa imamo v k(»lelslivu navado, da tisti, ki imajo n>J*itni dan povabijo jioddiivce rui kijsilo ali malico. S«veda se jih pml eno vabil» podpil^v već, ker hi bilo malo prehudo, če hi mčun piačal en sam, pa šezahave hi bile pre-p«>}:oste. No, 19 nas je vseh sku|>aj v firmi...
Vabila se razlikujejo od skupine do skupine. Enkral bi jih bilo dobro zbrali, ker je vsako zase originalno in priptwcdujc ali je pripwc-dovalo o Času v katerem živimo. Običajno jih ob-iikujc Janja K.S.
Prav danes bomo praznovali na časi "irch brhkih tovariSie in enega krasnega tovariša" (Jure B.. Rajka L, Marinka Z. In Nina J.). Njihovo vabilo je bilo originalnom dnevu primerno. Kaj vse so nanj zapisali, je bolje, da ne vesle, so ga pa zaključili zelo neposredno - bogata darila zaželena, v upanju, da se bo kdo lega drAal. Običajno .se ne.
Sicer pa se bomo îam pomenili o vseh preteklih in prihodnjih dogodkih. Med preteklimi bo to gotovi:) C'arl Coxv Rdeči dvorani.
Vsaj ?a dva "na-sa" vemo, da sla biia lam -Mitja Ć. In Damir Š., od prihodnjih pa jutrišnji izlei v Muenchcn.
■ mkp
I


Oamfr Smfd (levo spodaj) je v Rdeči dvorani "garaf, Tako je rekel. Mu bo pa za spomin ostat taie foto. Ob vetikem Carlu Coxa fe (zaenkrat) videti majhen. Ampak, kdo bi siga vede/?; ;
BRITNEY & TONY
Dh gresia glasba in polilika lahko prav dobroz rokiîv roki, smo se prepričali /e večkrat^ icma oglasbi vsiužbi politike pa poslane akuialna pred vsakimi volilvami. Tako jc pri nas in lako je tudi drugod posvetu. Pri tem I udi tradicionalni in konzervativni Anglci^i žc dolgo niso več izjema. Ko .so jc/a prlvrženko britaaskih laburislov pred parlamentarnimi volilvami izrekla nekdanja Članica skupine Spice GirLs Geri 1 lalliwell, je premieru lonyu Blairu srečo na volitvah zaželela ludi najstni.ska pop

HA KRATKO
DffVIMJmUKUlTURE MadfilUUi 2acEf|iTici bi dacs ct) 21100 s fiomoi|o LJGtir2ttfnd-sMu|d nm nri v IVbiRdfini cotu .0 OGtiiipfsciđhs pnÉote vprejsnpn Nam ćaBu il (tompa&ÉiB nasobct-ni konort na \tteiyem yadu.
ROCXÍLRN USMAŠ VGnŽAH VsáiÉ«i2»v Úižahtuđ lets nebo asâzi Sdda (2.6.) )e roTieiigna rodí-«jem (Ëtulrtoa Koua^Zoian F^ecti. l^kAntaid...). ned^ (1 &) pa je ovmza mata Frtajse (Spid^ G19 Se-ba5favOa(fClAZ.hyeUp2...)
SDOHARTAZAMffi N^xpvep Am dyie Sbteti 88 popodaHt ffmdcâxo(Kii|Todaia il je v inii (M po ixlu nqbofe pnda-in domaâ il (hig n^x^ [nd^ ^ liin V kDrfumd domacii il Btfcaj V Skno«
mRTZNO^flMSPOim Sk|iD F^se panasazmvnspokin za singl z zadnjega stuna-sMad» >Ona«. F^šbiifsrtninboth nsrte, K V90I1 vrotah naneslo ^j&n mAsev^xlj pqa^senU Udo^sIdBinso rninasran«!) ne-màûtà^
MOUUNROUÛE
M^ Koa (Rdelie stsR lie svoje ndočitoiJE^iesnezsstBlVtaiÉ) ROJEI^ Piva sUadB s pnjel^ MoAi Rouge 2001 jevdQtGpesica »ftu^potutK K jo na novo prepeva rriada p^ýte bdy C.
AWPEJAmOTÉ&PlAWM tioâB Mandare ve|a za ETO na#M| (AxMpiiK ZnovíiB áunm iíitq BÉBttsettlopdiiřÁpinotiQdqiB Ralana ii Bren^BM pMsfco odnie-An-
MATJtíOGFMmšdC Po do^ času je fvtafs ^ poaiel novo sliki» fi s bm nared še liDiak napr^ ^ težko príčatovanemu dfu • samostojnemu sflumu. Nasfov nove dUs je "Kadvp^f^s^ sAr pa jfiUm l^siec (vriegnOTsUbje pos-nelektudinastí).
lorih laburistične stranke obesil poster Briiney Spear.^ s pripisom: Briinev za Blaira, (sia)
MICHAEL STIPE PRIZNAL, DA JE HOMOSEKSUALEC
Pevec priljubljene ameriške skupine R.E.M Michael Slipe jc v pogovoru /a ameriško revijo Time pred kralkim priznal, daje homascksuaiec. "V prclek-
rvezdnica Briiney Spears. Kot je poročal časnik Daily Star, je Britney Spears Blairovcmu tiskovnemu predslavniku po elekironski poSiI poslala spi^roćilo, premier pa je v pros-
mL
Pole)* imen» :»Three Deck ki se gaje prijelo potem, ko je svoje mojstrstvo vrtenja plošč s treh grani<iťo-nov i/pil i I do najmanjših podrobnosti« se ga držijo še dru-^e etiket«. »Hurricane« je ena inned njih in će s(»dimo po govem sobotnem nastopu, upraviCeno, saj Je s svojim prt* hodom na oder pri/orii^ea prireditve Design or Love ill med ol>eifistv<im /ares spro/il pravi vihar. Napetost pred nevihto Je sicer stopnjeval pred Co-xom nasto|)aj(>či. odlični britanski didžej Cl, a strela Je udarila s prlluKlom kari/ma-ticne pojave slovitega londtin-skega heroja elektronske glasbe.
Skoraj ^tiridcscllcini sin priseljencev i Barbadosa, ki je (za ljubilelje trivialnasU) prespal v prostorih prestižne velenjske Vile lierbcrsiein. je upravičil še eno svojo oznako • ljudski didžej. Njegiwo prizadevanje 7/d živi slikz ol>ćinsivom in neprestana komunikacija 7. množico pod odrom, po čemer je C'oxznan, sla postala očilna lakoj, ko se je pov/pc] na didžcjcvski oltar. Da mu publika res veliko pomeni, doka/ujc že lo, da jc Šc pred pridelkom nastopa (wckovcčil s svojo videokamero. In potem je za^el, ločno ob dveh.
s prvimi lakli je pod odrom sprožil nore-nje lisoC glave množice, ki se ni usiavilov.se do pelih zjutraj, koje Šiafemo palico in gramofone, na spníSčen in nič kaj zvezdniški način, predal domači zvezdi vrienja plošč Valentinu Kanzianiju. Coxovo mojstrstvo smo lahko spremljali z vsemi čulili.
Slišali smo ga in čutili njegovo karizmo, hkrati pa na videoprikazovalnikih lahko zelo od blizu spremljali spretnost njegovih čarobnih
rok. 'le so bile precej časa / ludi v zraku in spodbujale publiko, katere tisočeri pari rok so bili v zraku ves čas. Čeprav je C'ox po nastopu prav po zvezdniško, v spremsivu množice varnostnikov, zapuslil prizorišče, je Še enkrat več dokazal, da ga zve/dništvo od občinstva ne k)Čuje. Publika ga jc naredila in za lo ji bo oči I no ostal večno hvaležen.
Carl Cox je bil sicer osrednja osebnost so-bolne prirvdilve, a lo še zdaleč ne zmanjšuje pomena in vloge osialih, ki so se trudili, da se je velika mnoi^ica ljudi zabavala do deseie ure zjutraj.
Ne le didžejcv, ampak ludi mojstrov luCi, videa in osialih, ki so skrbeli, da je priredilev tako uspela. Vse pohvale in česlilke organizatorjem, ki že napovedujejo naslednji parly. Mi ga željno pričakujemo.
■ MiČ
losti sem imel razmerja tako z moškimi kot ženskami, zadnja tri leta pa imam resno razmerje z moškim. O njem lahko povem le. da je čudovit in da ni znana osebnost. V/adnjih letih, ko .so se v javnosti glede moje spolne usmerjenosii in domnevne okuženosti z virusom HIV pojavljale najrazličnejše domneve, sem se počutil kol strahopetec in ne kot nekdo, ki želi, da bi bila lakšna tema za-
sebna stvar. Naposled je nastopil irenulek za resnia*)", je povedal 41-letni pevec. Skupina R.E.M
je sicer nedavno izdala novo ploSčo Reveal, ki jo je posnela na Irskem, (sla)	■
ra
F il J PROGRAM I	FESTIVALA
DNiVI MLADIH
IN KULTURE 20Q1 Trajanje: 24.5.-27.5.2001 www.dmkult.net ČETRTEK, 24.05.2001 Predstavitev RIT-i Promocija CD-ja LIGNIT 2 Nastopalo ULTRAZVOK Pričetek ob 20.00 v MC Velenje PETEK, 25.05.2001 OTVORITEV
Prlčetek ob 16.00 na Cankarievi ulici Žonglerjl ETNO KONCERT Pričetek ob 20.00 v atriju Velenjskega gradu (v primeru dežja bo koncert v MC Velenje).
Nastopajo Akademski pevski zbor Vefenje, KVINTON, KONTRABANT RAVEDMK
Pričetek ob 22,00. Konec ob 6.00. Kje; MAX club
Program: dj Dalibor R. (nemčija), dj $ub, dj Tomtrax, Gen G. in dj ray, v.j. polygon, v.j. trede Vstopnina je 500 SIT SKATE CONTEST
Študent naj bo
FESTIVAL DNEVI MLADIH IN KULTURE 2001
Trening ob 16.00 na kotalkaliSču. SOBOTA, 26.05.2001 ROCK KONCERT
Trajanje od 19.00-02.00 na Velenjskem gradu (v primeru dežja bo v Rdeči dvorani).
Nasti^ajo: ZABRANJENO PUŠENJE (HrvaŠka), ELVIS JACKSON, THE SPOONS (Hrvaška), THEJOLLY POWER (Italija), NEWS, SOMETHING SMALL NiMFOMANKE, KUSIČEN KONCERT POTOVANJE 2 GYORGYJEM LÍ-GETiJEM?, multimedijsko podprt koncert sodobne klasične glasbe s pričetkom ob 19.00 v orgelski dvorani glasbene šole Velenje SKATE CONTEST Tekmovanje, koncert ^pln KAOZ, BRONXTARZ, PLAN B in dj CHILLI, dj I.BIKA s pričetkom ob 12.00 na kotalkališću. Program bo povezoval Aliwi. Prljavnina je 1000 sn; simbolične nagrade. LAN PARTY
MC Velenje od 12.00. naprej Oprema; zraven prinesite svoje računalnike
SREČANJE MLADIH PROSTO-VOUCEV ŠALEŠKE DOLINE
KJE: 2gomp park • Sončni park Program: delavnice, avtobus veselja, instrument^na gla^a v živo oba-rvćuia z Indijsko tematiko ŠPORT-sobota
Košarka - turnir trojk (3-i-1)nako-talkališču. Prijavnine se pobirajo od 10.00 do 10.30 ure. Prijavnina znaša 1500 SIT na ekipo. Odbojka (dvojke in mešane trojke) na Jezeru. Prijavnine se pobirajo od 10.00 do 10.30 ure. Le-ta znaša 1000 SIT na ekipo. Nogomet na Jezeru. Ekjpe se prijavljajo Zoranu Radivojeviču na mobi 041 358 836 do petka, 25.05.2001. V soboto bo št. prijav omejeno. Prijavnina na ekipo znaša 3000 SIT na ekipo. VEČ DNI TRAJAJOČE DEJAV* NOSTI
UŽIVALNICA V SONČNEM PARKU PETEK^NEOELJA, 25.05.-27.05.2001 DJ MIŠKO
PROGA PREŽIVETJA in VODNI POLIGON - RJZ
Pri lovski preži na Ležnu ( Škale ob Velenjskem jezeru). VSOBOTOIn NEDEUOoblO.OO.-16.00.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
i2íx)r polete vsako »boto ob 9 35 ui Zmagovaina skladba pa lahko slišite v programu Radia V&lertje dvai^rai dnevno: po pofoćihiiob 9.30 in po pofočllih ob 18 30
1.	ANTIQUE-(I Would) Die For You
2.	TANAL PADAR, DAVE BENTON & 2 XL • Everybody
3.	VANNA • Strings Of My Heart
V tokralneni mm p«snii tedna sle lahko giasovaii zaeno izm&d tetošnjili evrovi9j$klh s^ladD. Za nalboljšo pesem sle j^br^ii skladbo »{I Would) Die For You". ki jO izvâjâ gfiks skupina Antique. Letošnii zmagovalci Eu-rosonga. Eslonoi. so s skladbo '>Every-body« izboru zasedli lele drugo meslû. medlem ko se js naša soseda Vanna uvrslifa na Irelje,
LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Veienje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo. 21. maja: 1.FRANK: Šmentanareč 2 .FW: Sosed, dober dan 3.60TER: Šubidub Marička
4.P0D0KNIČAR:	Podoknica
5.PLAZI:	Ne jezi se Predlogi za nedeljo, 27, maja:
1.BOBRI;	Malarska
2.GORENJSKI	MUZ.: Potrpljenje-božja mast
3.KOVAČI:	Napavre
4.MLADE	FRAJLE: Brez poguma nič ne bo
5.R0G.	INS. KVINTET: Špetir na pavrih
■ m Grabner
12 glasov 11 glasov 6 glasov 1 glas O glasov
10
NASI KRAJI IN UUDJE
«»^ÉAS
24. maja 2001
Srečanje9[nBd3i8
Marinka Lesjak iz Črnove pri Veienju


Izkušnje že naredijo svoje
Tudi leto» sonu Ptuju pripra>ili kulinaričnoet* m^nifsko prirtMiitev Duhrote slovenskih kmetu« Bila Je v dru|;i polovici prejšnjega meseca« na njej pa je predstavilo najraziićnej^ dobrote približno 750 {gospodinj iz cele Slovenije. Največ med n^firni Jih Je speklo kruh. precej je bilo ^e peciva. V konkurenci i!ospo<lir\j, ki so na priredit>i stKlelovale s kvašenim testom, je bila tudi Marinka Le:^jak iz Čmove pri Velenju, Članica Aktiva kmečkih žena Petrovce, pododbor Vinsk;i (îora. Že šestič je pi>skušalu prepričati posebno komisijo. du peče ^ Sloveniji najl>(»ljši ŠarkelJ. 'luďi to-krat r\jen trud ni hil zaman.
»Prva tri lela sem spekla pchtnmov. zadnja Iri prt makov sarkelj. Komisija, ki iKcnjujc /unanji vide/ ((obliko in iy^led površine skorje), videz src-dicc (barvi). poroznost, c]asličn<^si) in okus skorje 1er srcdice. mi je letos in lani /anj dtxlelila vse loCkc. liiko imam /a šarkelj '}.c i>esi /kuih priznanj o/iroma sem leliîs drugič dobila za izdelek /nak kakovosti. Prejnies ga, čc namreč iri-knil /ap<')red doblszlato priznanje,«je pripovedoval«! prijiizna Marinka. Priznanje ji je v veliko zadovoljstvo, čeprav za zdaj (xl lega nima drugega kol samo sinčke. Menda se na uslrezriih re]">ubU-skih organih pogovarjajo o nekaterih spremembah. Kosmojt) povprašali, kaj jc potrebno/a kakovosten kolač, je Si»nio zmajala z ^avo, če5 ne vem pravega odgovora. »Brez znanja, mislim, takega ne nu^rcs speči. Enkrat se ti ze lahki) p4>sreči, trikrat zapored pa najbrž tei^ko. Na tekmovanje moras poslati dva kolača - enega za komisijo, drugega za razi^tavo. Mislim, da pri tem svoje naredijo ujdi izkušnje.« Te si nabira ob v&jki peki in tako nadgrajuje znanje, ki gaje pridobila v š< v li sestre Vandeline v Avstriji. Cc ne bi imela vese-Ijii, dodaja, tega ne bi pt^čela. Sicer pa jo Lesjako-vi prijatelji, znanci, sorodniki poznajo Ixiljc kot go-spiKlinjo, ki zna speči odlično pecivo. »Nimam licence. da bi lahko pekla ie za druge. Za /daj ludi ne kaže. da bi si jo uredila. Država ima pri tem prevelike zahteve.« K temu pa takoj dodala, da ji dehi na kmetij z nekaj lastne z.enilje in v najemu, nikoli ne zmanjkii. Za peko običajno najde čas /večer.
Drugi njen priljubljen lamjlčekjepisiinjcpesmi. Kar nekaj besedil je že napisala za ansambel Šaleški t'anîje. v katerem prepeva njena hČi Maja in za-
Marirtka Lesjak je za svoj šarkelj prejela šest zlatih pnznanj zapored in s tem dva* krat znak kakovosti
nje tudi že prejela priznanja. Med vsemi ji še posebej veliko pomeni pesem z naslov Mala Lucija, ki jo je Marinka posvet ila.svoji vnukinji. »To je lo, če imai rad otroke,« je pokomentirala in nam pokazala slike tort pasebnih oblik, kijih je spekla za svojo vnukinja in Miuka.
Seveda nam je Marinka poskegla z nekaj kosi svežega pehtrantivega sarketjna in breskvicami. ki jih je zvečer odnesla v več-nsimeaski dom v Vinski (iori Tu je bila namreč dolm>deîna prireditev in članice pod od hua aktiva tega kraja so s pecivom pogosiite nastopajoče. »Na.^' ženske so res pridne«, jih jc ptihvalila m i mopede.
Preden smo .se poslovQi. nam je Marinka zavila pehtranov j^irkelj rekoč: Mn) vam lekne, 'lega na Pluju še pogledali ne bi. Zaradi oblike, veste, pa čeprav sem se trudila tako, kol za tekmovanje. Ne rala vedno.« Verjemite» Marinka, moji sodelavci tega sploh nlst) opazili. O Lem, kako jim je teknil, pa ne bi pi>sel^ej na dolgo in na široko.
MTp
Krajevna skupnost Lokovica
Vse odvisno od ekološkega tolarja
V krajevni skupnosti Lokovica so pred častnn pripravili zlK»r krajanov in naj [xmibili šoštanjske-^a župana ter predstavnike velenjskega komunalnega |)odJet-Ja. Ti naj hi jim namreč (hJ^ovo-rlli mi njihovo osrednje vprašanje: kdaj dži) iHKlt» lahko nadaljevali izgradnjo toplovodnega omrežja v sp(Klt\jem delu Liikovi-ce. V tem trenutku za naložbo v ekoloSko čistěji ogrevanje ni denarja., so izvedeli.
»Kljub temu smo dobili zeleno luč za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma dokumentacije. K akiivni^stim smo že pristopili, resneje pa naj liise lotili dela letos jeseni.« je povedal pre<lsednik KS LfiKovicu (^>pold Ku^r in nadaljeval:« Obljubili st) nam denar i/ nashvíí ekok^škega lobija. Del tega naj bi namenili z-ii pridobitev dokumentacije, nekaj pa za nadaljevanje posodobitve ceste Skvu-h>va lipa - Ram-sik, na kiiteri je biki pred nedavnim že zelo živahno.» Slednjo so v progriun naložb uvrstili že pred 10 leti, a zanjo nikoli ni bilo denarja. Letos pa so na pobudo krajanov imenovali gradbeni odlx)r, ki seje takoj zagnano lotil nekaterih opravil. Na
Leopold Kušar, predsednik KS Lokovica
ceslo st> navozili že nekaj gramozju uredili propuste, za nadaljevanje del pa je zmanjkalo denarja. Po grobih cKcnah h> naložba vpt)s<v dol>iicv ceste stala prÍt>lÍ/no 10 milijonov tolarjev, kar je sicer več. kol so načriovali. Glede na lo» da .so se uptîrabniki cesle pt) dolgom olK>lavljanju vendible odkx^ili za .stwiaganje. je Ku.sar prepričan, da Ixîdo zak>gaj s pomočjo t^Wňnc tudi zmogli. Nekaj pozornosti v tem Irenutku namenjajo še urejanju
polrebnc dokumentacije za omrežje KRS. Cîraditi so ga začeli pred dvema letoma, na omrežje je danes priključenih približno 4i)-odsli^tkov gospodinjstev, preostala IxxJo, k<i IxkJo imeli v rokah vse ptMrebne papirje. Poleg omenjenega imajo v letošn jem programu zapLsiino le še vzdrževanje cest. Čeprav vejiti naložbvJem letu niso predvideli, Aň bili krajani kar zadovoljni, če bi na predstavitvi sred nje ri)čnega programa občine slišali, da je v naši KS vsrednje-nxnem progr;miu predvidena ureditve kanalizacijskega omrežja. Tako pa tega nismo .sliSali. Zelo niLS mod, ker bodo v drugih KS uredili to vpra.šanje. ki je pereče ludi pri ras, mi pa bomo ostali praznih rok. Nezadovoljni smo še loliko Ixîlj. ker je občina oziroma Komunalne» podjetje Velenje naložilo KS, da mora pridobili potrebna soglasja. Približno 95-ihI-stoikov smo jih že zbrali. Mislim, da manjkajočih preostalih 5-od-stotkov ne bi ^^neb bili vzrok z^a to, da ne bi pripravili potrebnih projektov. Kje se je zatakniki, ne vemo.« je i>b koncu pogovora pixič-rtal Leopold Ku.šiir.
MTp
llltOKCI IZ PKI^THKMISTI (15)
Eberhard (III.) Dobrnski/ Neuhaus, salzburški nadškof
Cirad EXíbma (Neuhaus) oz. kot ga z imenom novej.šega datuma ludi imenujejo domačini Kačji grad (Schlangenburg) - to ime je grad pridobil §eie po njegovi opustitvi in razrušitvi, ko so prej^je človeške prebivalce zamenjale kitče-Je nastal v začetku 13. stoletja. Leta 1224 se namreč imenuje neki »Neuhau.s«, na novo zgrajeni grad, ki ga zgodovinarji upravičeno in s trdnimi argumenti enačijo z dobrnskim gradom. Na njem je rezidirala družini!, ki izvira s slarej.šega gr«idu Ransperk (južno oil Do-tirne, blizu naselja Rupe) in kal-
Kombinirani '>nov;<( dobrnski grb s star/m ranšperškim krokarjem in na novo do* dano ostjo.
jwmiriti podpisnike puntarskih zahtev, kol tudi premagali svt)je-ga nasprotnika, Ireisinškega .škola Bertolda, ki je želel s pomwjo svojega zaveznika llabsburžana Viljema zasesti tudi salzt>urski sedež. Prav tako je moral zelo hilro reagirati na težave, ki so grozile s severa - Bavarske.
Elx^rhard seje pri reševanju teh problemov izkazal kol spreten pogajalec, zaradi česar ga je nemški cesiir Sigismund Luxem-Inirški (drujsč poročen z Barbaro Celjsko) imenoval za enega .svu-iih glavnih nizsodnikov in pogajalcev. Kot cesarjev pi^slanec je
Saizburska cerkev v času Eberharda Dobrnskega (risba Iz cca. 1553).
era je intela poleg teh dveh gradov v upriivljanju tudi grad Lemlxírk pri Di>t>nu. Kmalu je poslal med temi Ireni gradovi najpomembnejši grad in posest Dobrna. R^xlbina je imela v svojem grbu krokarja (vrana?) s kromi in z zlatim prstanom v kJju nu. Vsi trije omenjeni gradovi so ležah na p<xJročju, katerega lastnik )e bila.škotija Krka in bili lasi tc hiše, na^i n>dbina pa je gradt>ve in posest v imenu krških .škofov upravljala. V začetku 14. sloleljaso grad dobili v 1'evd, kar pismeni, da so do gradu in posesti dobiîi večje in predvsem neposrednejše pravice. Rixibina pa nizdržala pod pritiski dveh vojaško in gospodareko mot-nejših rodbin, ki sta se na podničju Savinjske in Šaleške di">linc tx>jcvalL za prevlado: grotbv C eljskih in gospodov Plujskili. Leta 1346 s<> bili laktf prisiljeni p<isesl zastaviti »mizaj« krškemu kapilliu. Te ziisuive nisí>več mt>^i rešiti, tako je k;ipjtIj zastavil grad in posesl Ptujskim gospodom, ki so ga olxlržali do svojega izumrtja, Dol^rnski pa .so ga imeli od njih v sekundarnem fevdu v upravljanju. Vendar niso t>Íli vsi Dobrnski ludi Piujski vazali, saj mnogi Dobrasklh srečamo vslužbi <cijanov. V začetku 15. stoletja člane rodbine ponovno srečamo navedene v povezavi s sjmiim gradom, vendar takrat Že nosijo drugačen grb: poleg že omenjenega vrana/krokarja se v gr-liu pojavi še sretirna desna konica ležeča na črni in rdeči p^xllagi. Na c«novi tega ai nekalen sklepali, ^la gre za dnigo rodbino Dobrnskili. ki si je, dii bi poudarila kontinuiteto svojemu grliu dodala še stari ranšperski grb. medlem ko nekateri razlagajo, daje do novega grivi prišlo zaradi dedovanja oz, poroke. Dokončenga odgovora na lo dilemo ni mogoče postavili, k lej drugi možnixsti pa napelju-jeludi kontinuitela imena, saj (ako v »stari« kol v »n<ívÍK rtxlbini najdemo isto nasilno ime: Eberhard.
In ravno Eberhard DobrnskiyNeuhaus je listi mož, ki mu želimo posvetili nekiij Slavkov. Med leti 140."^ - 1427 je vodil namreč eno najmogočne jših in najvplivnejših insiilucij tistega časa v E\Topi: bilje namreč nad.škofstarodavne nadškolije Salzburg. Pred tem je bil pri>šl v Salzburgu, po smrti predhtidnika (îregorjaiz Ojstrice/Osienviiza pa je bil že v dveh dneh izvoljen za njegovega naslednika. Mudilo .se je tako cerkvi kot ludisiimim meščanom Salzburga in ptxlrejenim plemičem, kajti Ciregor ni zapustil Eberhardu nič kaj prijetno dedi.Çèino: zaradi svojega siimopašnega značaja in ne ravno uspe.šnih pi>lez jc bilzeío nepriljubljen, poleg tega pa je Eberhardu ob izvolitvi grozila tudi zveza piemičev in meščanov, ki je zahtevala niizaj vse ti.sîe pravice, ki jim jih je kratil Gregor in je grozila z odkritim (xJporom ncL^polnilvi zahtevanega. Eberhardu je uspelo v kratkem čiisu
pi^redoval v mnogih spi'^rih, med katerimi je rta-jpi>membnejši gotovo mirovna pi^godlra med sprti-ma habsburškima bratoma Leopoldom in Emestom »Železnim«, kije bila v veliki meri ravno siid njegovih prizadevanj. Crlavaa in najpomenit^ nejšii vloga, ki jo je Eberhard odigral pa je gotovo veziina na njegovo posredovanje na koncilu v Konstanci. Katoliška cerkev se je konec 14. in vzačelku stoletja bila prisiljena soočil i z eno najglobljih kriz vsvoji zgíxlovini. V nekem i renutku so stali na Čelu cerkve kiir trije papeži, vsakega pa je priznal le del takratnega kaloli.škegaobčestva.Za!o je odločno posreiîiwal takral golovo najfii^membnejSi svetni vladar v Evropi, cesar Sigismund- Kol enega svojih glavnih pogajalcev pa je ssetx>j v Koslan-CO, kje je sklical vesoljni konzil iHJpeljal Kidi siilzburžkega nadškofa EberharJa. Na tem koncilu je cxiigral ne ravno najlwlj pozitivne vloge ludi pri prevari s katero so uspeli v Koaslana*) privabiti Jana HusiJ, g«i ujeli in nato kot krivoverca zažgali. Svoja priz-iidevanja za poenotenje in stabilizacijo katoliške ccrkve je Eberhard nadaljeval tudi po koncu koncila in bil do svoje sn>rli dejaven na lem področju. Na lako kratkem prostoru je nemogi>če tudi le na kralko po\"/eli celotno delovanje tega pomembnega možii. Na Jijegovi pi^dobi sla le dve temni packi. Prva je že omenjena vloga pri smrti cerkvenega reformatorja .lana 1 lusii, druga pa je vezana na velik pogrom Judov v Salztiurgu in Halleinu leta 14()4. pa tudi na to zadnje skoraj ni mogel vplivati, saj se je pokol zgodil le eno leto po njegiwem prihodu na ť)blasi inje vezan predv.sem na težko pomanjkanje sredstev in zadotžilev pri Judih, veziino na K)je z Bertotdom Fretsinškim za oblast. Omenili pa je polrebno. daje znal Etx^r-hard piískrbeti ne samo z^svtijo nadškolljo, temveč je ves čćLS skrbel tudi za svojo nxlhino. Njegova brata Žiga in Andrej sta postala glavarja v Salzburgu oz. Brezah. Žiga je poslal tudi glavar nad siilzburškimi posestmi na Ptuju in v Brežicah, oba bnita pa sta prejela v mke vse judovske hiše na P^u-ju in Brežith. ki so seveda ostale pniznc po poki>lu. S tem je namreč Eberhard povrnil bratoma dolgove, ko si je sp<'>soja! pri njima denar potreben v lx)ju proti s<ivražnikom v prvih letih škofovanja.
(''epravsmo končali z morda nekoliko manj prijetno stranjo delo\ anja tega izjemnega moža. je potrebno predvsem poudariti, daje Eberhard Dobrnski/Neuhaus spadal med nekaj najvplivnejših oseb v Evropi v prvili dveh desetletjih 15. stoletja in torej skoraj ne moremo najti na našem področju v preteklosti človeka, ki bi se z njim po pomenu lahko meril.
■ Tone Ravnikar
24. maja 2QQ1

VRTILJAK
11
Uspešni In lepi: Lidija Fijavž, direktorica naravnega zdravilišča Terme Topolšica in Jadwlga Kosi> dr. med., predstojnica medicinske enote tega zdravilišča. Seveda, saj delata reklamo za ustanovo« kjer sta glavni.
•Zvone Šlorman (ni ga treba posebej predstavljati, ve se da gre za priznanega gostinca) in |ože Hudeček (ni treba posebej predstavljati« saj zna dobro zabeliti kak kulturni dogodek)« sta se srečala na Ljubnem ob Savinji, kjer je ob otvoritvi novih prostorov enega od zasebnikov odprl razstavo tudi kipar Alojz )erćić. Gostinec in kulturnik sta si bila enotna, da gresta kulinarika in kultura odlično skupaj.
J '
Zadetek v polno. Rei!k Jakupovič iz podjetja Rile, remont seiTls izpušnih plinov. K njemu stranke rade prihajajo, ker zna. Zlepa ne zgreši.
Hitri krediti
Hitri krediti so enostavna rešitev, ko nemudoma potrebujete gotovino.
željeno vsoto dobite hliro in enostavno na svoj račun brez veliko papirjev. Potrebujete le osebno izkaznico, davčno Številko in eno od poslovainic Banke Celje.
S hitrim kreditom lahko rešite problem večjih nakupov in postopnega odplačevanja. NajviS|i znesek posameznega hitrega kredita je 200.000,00 STT.
So Stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
n
banka celje
Stari vici
"Včeraj sem bil v družbi s tvojo
ženo."
^'No, in?"
"Samo 10 sem 11 hotel povedali, da ima res dober smisel za humor. Povedal sem ji vic in od smeha je skoraj s postelje padla."
"Žena ml je zagrozila, da me bo zapustila, če ne bom neh^ hoditi z družbo v gostilno." "To pa zna biti nerodno,' "Da. da.Ve(iameš, da jo bom včasih pogrešal?" Mihec bere časopis. "Mama, tukaj piše, da gledališče išče statista. Kajjeîo?'" fvlama: 'Dragi otrok, statist je človek, ki na odru samo stoji in nič ne govori.'"
Mihec: "Torej nekaj takega kot pri nas doma naš atir
"Ali gresta res na safari v Kenijo?" Kaj pa boâ naredil, če ženo napade lev?"'
-"'Branil ga bom, reveža, saj ne more poznati vseh tLrislovI'
Let<^o v zraku, čez nekaj časa se oglasi pilot:
"Spoštovani potniki, mirni bodite. Odpovedal je en motor, nič nevarnega, smio pol ure bomo dlje le-leli-
Čez nekai časa se pilot spet oglasi: "Spoštovani potniki, odpovedal je še drug motor... Samo uro bomo dlje leteli, sicer pa se še naprej zabavajte
...in spet piltov glas: "Dragi potniki, odpovedal je tretji motor, samo uro in poi bomo dlje leteli " Se razburi Jurij: "Krucitiks, če bo crt<nu še črti, bomo cel dan v zraku.
FRKANJE
Rudarski
Samo nova uprava ic ne prinese pomi^dl!
Pravo Gorenje
Kaj uspehi pri delu, ka-kovosi, kaj prisoino.sl po vscu\ svetu. Ciorcnjc jc tudi v oich lastnikov konřno pts^ca-la pravil družba. Delila bo do-bieckl
Na svoje
Bo Topol^iea res na svoje. In 10 zdaj» ko prihaja i/ Šoštanja manj ncgativnili vplivov. Vsaj po zraku.
Saša
Saša ]e vse b(îlj bolna. Pravijo, da se gospodarstvo siccr krepi, dclavei pa so vseeno 5e zelo bolni. Ali vsaj moOno iz<v>lajajoz dela. Vsaj pri lem se ne morejo iivaliti, ker so nad državnim povpret^c.
Barbara
McDŽje v Premogovniku nimajo bojda nič proii, Ce čimveč ljudi obletava njihovo Bcirbanx Cctudl jo napolnijo -tisto v Resi.
Premalo energije
Elekiri je lik pred ciljcm zmanjkalo energije. (*eprav je menda iz IcSži dobiva dovolj.
Pregovor
Po (iolieh nekaj Časa kroi^i nov pregovor: .^la]>a zima vzame eno sczon<^. birokracija lahko vcC.
Cvetje
Tilov irg je bil pred dnevi prekril s cvetjem. Tam nekje okoli 2.^. majal
Zamik
v marsikaterem kraju Sc nimajo prosu>r.skih pogojev za uvedbo dcvetlctkc, ki vse bolj Irka na vraia. Seveda je na vidiku z-asilni Izhod: premika začctckveljiive zakoncu To je lažje, kot zagottwiu denar.
Priznanje
Velenjski muzej premogovništva nI poslal evropski muzej leta, prejel pa je powbno priznanje. Cc bi se podobjio kol snovalci muzeja tudi ^jce-njevaWí bolj poglobili,bi morda pristali najvišje.
12
ZANIMIVO
"«'^AS
24. maja 2001
fiOŘOtKOP
Oven od 21.3. do 20.4.
Okoli vos se bodo dogajale dokaj čudne stvari, vi po boste vseeno i svojim življenjem povsem zadovoljni. Pravzaprav se sploh ne boste imeli nod čim pritoževati, soj vam bo vse, česar se bo-yj^i^ ste lotili, teklo kot si želite. V naslednjih dneh boste okrepili tudi svoj finančni položaj in po nekaj mesečnem stiskanju spet lažje zadihali. A namesto, da bi uživali, boste že razmišljali o večji investiciji. Morda tudi prav...
Bik od 21.4. do 21.5.
Čas je, do se posvetite sami sebi, morda večkrat v miru in v družbi le s seboj. Zadnje čase ste pretiravali z družabnostjo, ob tem pa ste se kar malce preveč razdajali. Telo vas bo začelo opozarjati, da ga zanemarjate. Prisluhnite mu in se odločite za prečiščeval-no kuro, saj vam bo več kot hvaležno. Poleg tega boste vsakdanje skrbi uspešno odganjali v pogovoru z osebo, ki ji najbolj zaupate. Le ena je, kajne?
Dvojčka od 22.5 do 21.6.
V	zelo plodnem obdobju ste, zato izkoristite vse proste potenciale in vsako minuto svojega časa. Ze kmalu se bo ustavilo, saj se bodo začeli poletni dopusti, ko marsikoga od tistih, ki jih boste za uresničitev svojih načrtov potrebovali, ne boste mogli dobiti. Tudi za vas bo prišel čas počitka, ki bo letos, kot kože, povsem drugačen kot ste bili vajeni. A vseeno lep.
Rak od 22.6. do 22.7.
Nekatero spoznanja v življenju bolijo mnogo bolj, kot bi človek pričakoval. Bolečina, tista duševna, bo počasi pojenjala. Dobili boste neverjetno energijo in voljo, da se spoprimete z novim izzi-™ življenja. To, daje življenje nenehen boj, ste spoznali že zdav-^Ê^^s^^J^ naj. Naučiti pa se boste morali še marsikaj, sploh, kako seje treba imeti rad. Na to ste doslej prepogosto pozabljali.
Lev od 23.7. do 22.8.
V	ljubezenskih zodevah boste prehitevali samega sebe, zato boste izpadli kot zelo zmedeno bitje. Nič bolje se ne bo počutil izbranec, ki mu še nekaj dni ne bo jasno, pri čem je in kaj pravzaprav želite od njega. Ustavite konje in dajte času čas. Stvari je treba pustiti, da dozorijo, saj bo za uspeh povsem premalo, če se boste pripravljeni odreči le svojemu prostemu času. Prihaja čas sprememb.
Devica od 23.8. do 22.9.
Veliko časa vam bodo vzeli pogovori s sodelavci in tudi sorodniki. Sploh vam ne bo jasno, kaj se dogaja z vami, saj se boste pred mnogimi odprli kot prebrano knjiga. Tega pri vos nihče ni pričoko-vol, zato bo še toliko bolj presenetljivo. Za spremembo bo krivo predvsem rahlo prizadeto srce, saj čutite, da se bo v vašem življenju kmalu precej spremenilo. Sploh na ljubezenskem področju.
Teiltnica od 23.9. do 22.10.
Dobili boste odlično poslovno ponudbo, ki vas ne bo le razveselila, ampak jo boste lahko sprejeli kot še eno veliko zmago. Mnogi bodo dvomili v uspeh, zato vas čaka še nekaj težkih pogovorov in sestankov, a se ne boste prav veliko sekirali. Doma bo vse v najlepšem redu, s partnerjem pa bosta našla še eno skupno točko,
ki stojo kar dolgo nenačrtno spregledala. V soboto zanimiv ob-_
Škorpijon od 23.10. do 22.11.
Polni boste idej in načrtov, nikakor pa vam ne bo šlo od rok, da bi katerega tudi izpeljali in v celoti uresničili. To vam bodo začeli metati pod nos tako sodelavci kot partner. To bo sploh kar naprej vrtal v vos z vprašanji, ki vam ne bodo čisto nič vŠeč. Vse v življenju se spreminja, neodvisno od vaših željo. Skleniti boste morali velik kompromis, ki lahko prihodnost postavi popolnoma na glavo. In to hoče, nočeš.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Vaš veliki dan prihaja. Dokazali boste, kaj vse zmorete in hkrati prepričali Še največje omahljivce, da vam bodo začeli v celoti zaupati. Nekdo, ki ga sploh ne poznate, vas bo močno pohvalil. Ko ga boste spoznali, kar bo kmalu, boste v njem našli sorodno dušo in izjemnega prijatelja. Takšnih priložnosti pač ne smete zamuditi, če želite unovčiti vaše dolgoletno delo in prizadevanja.
Koxorog od 22.12. do 20.1.
Čeprav tega ne boste hoteli pokazati, se boste počutili nemočne in to se vam bo videlo že no obrazu. Najmanj, kar boste potre-bovali, je pomilovanje. Bežite od ljudi, ki vas spravljajo v slabo * voljo in z nergonjem povzročajo, da se počutite še slabše kot si-^^ž^ I ccr. Če ne bo šlo drugače, se odločite za začasen »odklop«. Na čustvenem področju pričakujete vihar, pa bo zapihala le malo močnejša sapica. Pričakovanje bo upravičeno.
Vodnar od 21.1. do 19.2. ^^^^^^^ Marsikoga boste presenetili z reakcijo na najnovejše dogodek v ^	vašem življenju, saj boste odreagirali povsem drugače, kot bi, gle-
^ de no vašo življenjska prepričanja lahko pričakovali. Pri tem pa-zite, koliko boste s svojo jezo obremenjevali vaše najbližje. Ni-■ so več pripravljeni prenašati vaših neumnih izbruhov jeze, sploh, ker se ne počutijo čisto nič krive za vaše počutje in početje. Če
mislile drugače, jim to povejte v obraz!
Ribi od 20.2. do 20.3.
Bežali boste od vsakdanjika in resničnosti. V sanjskem svetu se vam bodo nakopičene težavice zdele lepše in manj boleče. Izkazalo se bo, da ste tokrat izbrali pravo pot, saj se boste že v nekaj dneh počutili veliko boljše. Tudi novo energijo boste dobili, črpali pa jo boste predvsem v svoji družini, ki se bo spet izkazalo. Pri tem ne pozabite, daje pretiravanje s škodljivimi rozvodami zadnje, kar trenutno potrebujete. Dokažite, da imate trdno voljo in opravite z njimi.
Odprli prenovljeno trgovino Ana
ïiiïodna revija kot napoved odlične ponudbe
V središču mesta Velenje, na Cankaijevi, že od leta 1991 deluje Vegradova trgovina Ana. Ker gre čas naprej, so se odločili, da ji nadenejo novo podobo, z njo pa so poskrbeli tudi za svež veter v ponudbi kvalitetnih in všečnih oblačil, kijih v trgovini ponujajo od prejšnjega tedna.
Otvoritev prenovljene Ane je napovedala odlična modna revija, ki jO je organizirala velenjska agencija Frikla styling, vodila pa Maja Sopolšek. Poleg manekenk in manekena, ki jih je agencija izšolala sama, se je po modni pisti pred trgovino kar nekajkrat sprehodila tudi vse bolj uveljavljena slovenska manekenka Stančka Sukalo. V šestih izhodih so predstavili športna oblačila proizvajalca Tro šport, za prosti čas in poletne potepe ob morju so namenjena sveža in mladostna oblačila iz
MIK Prebold ter Laboda, za tiste, ki imajo radi "drugo kožo", letos še kako moderno, pa odlično krojena, kvalitetna us-
njena oblačila iz Industrije usnja Vrhnika...
Ob otvoritvi so poskrbeli tudi za presenečenje za vse kupce,
ki jih že prvi dan ni bilo malo -ponudili so jim kar 20% popust.
■ bš, foto: vos
Depresivno obolenie
Depresija je psihično obolenje, ki lahko prizadene kogarkoli v kateremkoli življenjskem obdobju. Obolenje zajame celega človeka. Nekoliko bolj obolevajo ženske, kot pa moški. Depresija se kaže pri ljudeh z razhčnimi znaki, ki se lahko med seboj med boleznijo spreminjajo. Depresija ni posledica človekove šibkosti, zato je ni mogoče premagati le z dobro voljo ali željo. Je torej obolenje, ki zahteva zdravniško pomoč. Navadno deperesivni ljudje sami najprej občutijo posamezne znake depresije. Ponavadi gre depresivni bolnik k zdravniku šele takrat, ko se nabere dovolj mučnih težav, ki trajajo dalj časa. Bolnik dostikrat misli, daje tele-
sno bolan, vendar so telesni organi v redu, prizadeta je psihična stran telesa. Včasih mine depresija sama po sebi, običajno pa jo je le potrebno zdraviti.
In kakšni so znaki depresije?
Znakov je veliko, zato bi jih težko vse našteli. Vendar so najpogostejši znaki depresije naslednji: žalostno razpoloženje, črnogledost, utrujenost, izguba zanimanja, občutek nemoči, izguba apetita ali pa pretirana ješčost, nespečnost, otežena koncentracija, glavobol, prebavne motnje in še in še.
Vzroki za depresijo so različni, vendar so za nastanek pomembni trije dejavniki: prirojene lastnosti, pridobljene lastnosti in živ-
ljenjske okoliščine. Poleg tega danes menijo, da depresijo povzroča moteno ravnotežje nekaterih snovi v možganih. Večja je verjetnost, da bo nekdo zbolel za depresijo, če je ta bolezen že družinsko ali sorodstveno obremenjena. Seveda se sama bolezen ne deduje, temveč se deduje le nagnjenost. Ali bo nekdo to bolezen dobil ah ne, je odvisno tudi od osebnosti in značaja človeka.
Bolezen zdravimo danes z zdravili, lažjo obliko pa tudi s psihoterapijo. Depresivni bolnik si lahko največ pomaga sam, če upošteva navodila od zdravnika.
Depresivnemu človeku je treba prisluhniti, biti do njega pozoren, ga motivirati, kajti dobro počutje v prijetnem sociabiem okolju je del terapije depresivnosti.
Na koncu zaključujem tematiko
o depresivnosti s trditvijo, daje torej to obolenje, na katerega vplivajo prirojeni in pridobljeni povzročitelji. Pomembno vlogo imajo za nastanek obolenja socialni dejavniki oziroma okolje v katerem živimo, pri čemer mislimo na družbeno politični sistem, ki dostikrat kroji usodo tako družbi kot posamezniku. Dokazano je, da je več psihičnih obolenj in tudi depresije tam, kjer so grobo kršene človekove pravice, tam kjer posameznik ne more uveljavljati svojih intelektualnih sposobnosti. Zdravje ne pomeni le odsotnost telesnih in psihičnih bolezenskih znakov, temveč pomeni zdravje tudi živeti človeku primerno življenje v prijetnem socialnem okolju. Toda le kje bi to bilo?
■ Vatter Pirtovšek, dr. med.
NAGRADNA KRIŽANKA SKAIA
»SKALA« PIZZERIJA
(pizze, grill, lignji, solate)
DOSTAVA NA DOM
Tel.: 586-17-29
»SKALA«
FITNESS,
SAVNA, SOLARIJ
Tel.: 586-23-13
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom križanka »Skala«, najkasneje do 4. junija.
Izžrebali bomo 5 nagrad:
vrednostni boni Skala v vrednosti 4.000,3.000, 2.000 in dvakrat 1.000 sit.
TAXI »SKALA« VELENJE Tel.: 031/795-722 (10 voženj - pizza zastonj!)					IME AMERIŠKEGA l:ILM.RE-ZISERJA SPIEL-BERGA lJURSKI PARKI	OTROSkO-KOLO, KI SE POGANJA Z NOGO	ZICA NA LOKU ZA NAPENJANJE	GR.FILO-ZOFIN MATEMATIK	SLALPI- NIÇT G_BOSELJ	STANJE E-■ MANCIPI-PANEGA ČLOVEKA	NEDA ARNEBIÇ
											
					MUSLIM. Z_EN. IME						
					ODISEJEV _ OTOK						SINJÇKA VITEŠKA „IGRA _
					SPOD.DEL » BOGINJA						
					►				CVEJO LOVŠIN SMREKOV LUBADAR.		
KRIŽANKA R.N.	SIN IZ PREJŠNJEGA ZAKONA	TOMISLAV URBANIJA				^zacA, AVBELJ					
		RAZTEGLJIV TRAK	NEM,REKA, PRITOK WARTHE								
SIRiMSKI HIŠNI BOGOVI							ULITA TISK.ČRKA MESTO V BOSNI				
ST.AMER. IGRALKA GOLFA . (JANET)	A	L	E	X	FR.AVT.OIR-KAÇ(JEAN) NIKOLAJ PIRfiAT.		L				I^OCEK ZLEZZ NQTR. IZ-iOmJEM
ŽIVČNI BOJNI STRUP						VEL. FIN. JEZERO EDVARD KOCBEK	1				
TONE SVETINA			PESEM, ARIJA				V	NORD.BOGI-NJA MORJA			
			MESTO NA CRESU					\ZDEVEK EZAVA			
Z VODO OBDANO KOPNO					SL.PESNI-CA(MAJDA)		N		NIKO KURENT		
					TEMNI DEL DNEVA				PEVKA. ZNIDARIC		
MESTO V BOKI KOTORSKI						PAyZA, POČITEK GROHAR IVAN	0				
STROKOVNJAK ZA OKOLJE							REKA v ■ FRANCIJI, PRITOK SEINE				
NAJVEČJE MESTO V PAKISTANU							AVSTRIJ. ALP5KI SMUČAR (MARIO)				
24. maja 2001

SPORT IN REKREACIJA
13
NK Rudar

Razočaranje ob slovesu
v nede|j(» Ih) pudet iHStor nad letošnjo ntumo v prvi državni nt»(:omeini lí^í, mxplet v hciju m pmikiipHlx) (Kitno/animiv vse do zadnja minuct;.
O naslovu bost«) namreč v ne-pc»srťdnťm dvoboju 2adn.jeKa krojna odločala trenutno prvi MarilKir in dru{>a Olimpya. tekma pa b(»v L^jubUani za Reži^ra* dom.
MarílxírOani imajo dve točki prednosti, lorcj jim za nov naslov dr.^ćivnega prvaka zacloKa žc ncodk>^»n i/id, varovanci Bojana Prasnikťirja pu seveda nK)rd-jo /!magati. V drugi ligi bosUi pri-jjodnjt) sezono ij^ala Dravograd in 'labor. Vse tekme zadnjega knigii btHjo v nedeljo ob 17.00.
V predzadnjem krojiu so go-
UW0 najK^ij razi>carali nogometaši velenjskega Rudaija, ki so sc ixJ svojih navijačev v leni pr-veasivu poslovili s porazj^m. Na igrišču ob .Jezeru je bil v sosedskem derbijusJ^:! boljši Ki")rotan. DomaČo mrežo so zatresli Miiy<ič. ,lakin>vi(î in Vidojcvič. za nidaijepaje H) Uiipc^nCioršek.
Iako je novo Iričiansko začasno vodstva Rudarja nedvomno razočarano zapašOalo velenjski stadion.
C)t'iino mu ne preostane nič drugega, kot da začne kar najhi-Ireje uresničevaii program finančne, kadrovske in oi^anizacij-ske ozdravitve kluba.
Kljub porjizu so se rudarji z osmega dvignili na sedmo mesto, v zadnjem krogu pa bcxJo
RK Gorenje
Zdaj še za pokal
v soboto in nedeljo bo v Slovenj Gradcu sklepni del tekmovanja za letošnji slovenski rokometni pokal. Po velikem uspehu v prvt^nsiMi, kjer so si rokometnimi (lorenju s tretjim mestom ití zagotovili nastop v evroi)skem tekmovanju, bodo skušali dti-seci čim več tudi v pi^kalnem tekmovaiyu. Na linalni turnir sn se poleg Velenjčanov uvrstili še Ce(je Pivovarna Laško. Trimo Trebnje in domači Prevent. Pc»llmalni tekmi l)o.sta v soboto. Pr* vo tekmo med domačim Preventom in (iorenjem IhkIo zaceli ob 16.00, dru^o med Celjani in lh;banjci pa oli 18JO. l^inižen-ca se bosta v nedeljo ob 15.00 |M)merila za mesto, tekma za prvo mest(» pa booblTJO.
RokometaŠi (»orenja vsekakor ne bodt) imeli lahkega dela. Igralci domačega Prevenla sttv prvenslvii osvojili čelrlo mesto, torej .so se uvrstili za CJorenjem, načrtovali pa so precej več. Torej se Kîdo gotovo hoteli »maščevali« Velcnjčanom. obenem pa je to njihova edina prilika, da si zagotovijo nastop v evrop-skent tekmovanju.
Trener (îorenja Miro Po/un: »Na sklepni del pokalnega tekmovanja smo se temeljito pripravljali, naloga pa vsekakt)r ne bo lahka. Pokalno tekmovanje je njihova edina bilka, s katero lahko rešijo sezono, saj so pred njo načriovali proeej veČ. Seveda lo ne pomem,da&elK>mo predali vnaprej. Dtjbrosmo pripravljeni na Í27ÍV in se bomo boriLi do konca.«
Rokometna šola Gorenje
Najmlajši solidni
Na Dolu pri I lra.si niku je bilo v nedeljo cxiprU) prvenstvo Zasavja v mini rokometu za mlajše pionirje letnikov 90 in 91, na katerem jc nastopilo 34 ekip íz Slovaške. Hrvaške in Slovenije. Ekipo rokometne šole Gorenja sla sc uvrstili na 5. do 8. mesto.	■
NK Usnjar
Tekmovalna vnema peša
No;!ometašem šoštanjske^a Usrijarja je očitno nekoliki» splah* nela volja« saj nima^io več možnosti za piro mesto in napredova* nje \ drugo ligo. To so si že tri kroge pred koncem zagotovili n(»-gometa^i Asfaltov s Ptuja, Šoštanjčani pa drugega mesta po vsej verjelni>sti tudi ne morejt» i:^ubiti, saj tretji Kozjak m njimi za-i»sta.ia že se<{em točk.
Sastanjčani so v st>b<Mo gostili eki[K) Vranskega, sosedski derbi pa se jc končal brez zadetkov, torej z izidi^m, ki si ga navijači najmanj želijo. Usnjaiji so imeli sicer vso tekmo terensko premoč, gostega obrambnega zida gostov pa vseeno niso uspeli prebiti. ločkc so se '/clo razveselili gcxstje, ki se že niso povsem rejdili skrbi glode obstanka v ligi.
V nusiedniem kn^u bo Usnjar gostoval v Rogatcu pri m<>št>'u Mons Claudius. ■
gtxsiovali v ^iboú pri Muri.
Borut Jarc, U^ener Korotana: "Lahko poudari, da so igralci ob eh miîstev igrali dokaj kakovostno, vendar smo bili mi za ikIic-nek biilj konkretni-
Vsekakor čestitam mojim fantom za sladko zmago v Velenju.«
Kdin Osmano\7Č, trener Rudarja: "Zmaga gi")slov je povsem zaslužena, bili so ravno loliko lx>ljši. Mi nismo igrali nili pri-b\)hw tako dobro kol na prejšnjih štirih tekmah, ki smo jih dobili doma.
Pa/nase, tla so fantje igjaJi deset tekem brez <xJm(va, na tri igralce nisem mcjgel računali, gretje pa so si z večjo izbiro igrîdcev zagotovili premoč na sredini igrica, kar je odločilo teknio.«
Mladinci za prvaka
V 2.^. kn)gu shwenske mladinske in kadetske lige so kadeti Rudarja v Novi < iorici izgubili z 1:2, strelec je bil Omerovič, mladinci pa so (joričane premagali s 4:2, zadeJke pa so dosegli Smon, A. Jesenič nik, Sehič in NiŠandzič.
Vsc)lx)lo bo na s}H>redu zadnji kn^g, Rudarjevi mladinci pa imajo we motnosti, da prvič v zgixlo-vini kluba t)Svojij<> naslov državnih prvakov. Za la velik uspeh niíTaio na svi^jem igrišču z vrstniki Kopra zmagati, za prvo mesto pa bi jim zadoščal že neodločen i/id. 'lekmo Iwdo začeli ob 17.00.
■ vos
NK Esotech Šmartno
Odločitev že v nedeljo?
v drugi dr/avni ligi se boj /a drugo mesto /ao.struje, ^e vedno pa imajo /aty lepe moi^nosti (udi nogometaši sm^irskega Esotecha. V minulem kn>gu so na svojem igrišču s 4;1 premagali šesco-u\TSĆenn Ivanćno (»oríco in se s četrtega povili na tretje mesto. Njim v prid sta bila tudi piira/a Aluminija in Elana, ki sta njihova ne|M»sredna tekmeca /a drugo mesto, vrh kstvice pa so si že /^goto-^ ili nogon)et;tši krar\|skega IVigbi-va.
Aluminij na drugem mestu ima samo ločko prednosii pred Šmarčani. vendar bodo nogometaši iz Kidričevega v nedeljskem krogu pi^čivali, igralci Esotecha pa imajodve t^>čki pn2dn<xsti pred novomeškim Elanom, prav pri njem pa bodo gc^liwali v nedeljo. Ih ickma bo lorcj že odk^ala o najresnejsem kandidatu za drugo mcsio.
Na začelku nedeljske ickme v Smarlncm domači niso zaigrali dovolj zav/eio. kar so izkoristili gosije in v 13,minuli povedli, la-krai sose ŠmuR'ani le prebudili, izenačili pa so v 31-minuii. ko jc Mernik dobro streljal z glavo, vra* lar je žogo le odbil, v mrežo pa jo je potisnil AtliČ.
Po odmoru so domači napadli y
Kar 17 žog v mreži Novomeščanov
v slovenski kadetski ligi so ka-deli ERC premagali Clan s 5:1, mladinci ERE pa so vrsinikom Elana nasuli kar 17 golov, prejeli pa le enega.U-10: ERA- M. Šampion .'î: 1. ERA • Brežice 1:2. ERA Rogatec 3:4: U-12: ERA Brcřice 3:1-ERA-Usnjar 5:0; U-14: ERA - Brežice 0:1. ERA- Usnjar 1:1.
mjG
vsemi močmi in/c v prvi minuli sla lepi priliki zapravila Mujakovič in SmajloviČ. Po lepi p<xlaji Purga jedomačevvodstvop<ipeljal Mu-jakcAič v 5 l.minuti, po lem zadetku pa so nogomeiaSi Esotecha zagospodarili na igrišču. Na 3:1 je z enajstmetrovke povi.^il Repov/ v 65-mi nul i, pred rem pa so g(»iu-}0č\ branilei v k:izx'nskcm prosto» ru zru.^ili Arliča. lemu/adeiku je sledila revija zgrešenih priU^ntwti domaČih igralcev, uspe.^^n pa je bil Ic Korun, ki jc v 90.minuli po lepi podaji BorMnarja dosegel končnih 4:1.	■ iG
Atletika
Joiandina prva zmaga na veliki nagradi
Jolanda Cepiakje v mestu Doha v Katarju dosegla izjemen uspeh, sajje zmagata na mitingu za veliko nagrado. Bo Brigi-ti Bukovec in Kritti Uilač je Jolanda sele tretja Slovenka, kiji Je uspelo zmagati na tako velikem mitingu. S tem je prevzela vfHlstvo v letošnjem teknu»vaidu za veliko nagntdo v teku na metrov, v skupnem sestevku pu je trenutno tretja, tak podvig pa doslej ni uspel .se nobeni slovenski atletinji.
Za nameček je dosegla leioSnji najl)opi čas na svetu, z 2:00,17 pa jc letos drugič izboljšala svoj osebni rekord, /a magično mejo dveh minul je lorçj zacsiala za pičlih 17Motink. dve minuli pasla ludi norma za na.stop na leloSnjein svetovnem prvenstvu v kanad.skem Edmontonu. Pod lo mejo bi verjetno lekla že v Dohi, vendar je imela veler v prsa, glede na irenuino formo in pripravljenost pa je gotovo Ic Se vprašanje časa. kdaj bo na prostem prvič premagala 800 metrov v manj kol dveh minutah.
V Dohi sicer niso nastopile vse najboljše ickačiee, kar pa ne zmanjkuje Jolandincga dasežka.kiga je bila razumljivo zelo vesela: Vedela sem, da sem spasobna doseči dober rcziiliaučelr-louvržčeno z dvoranskega svelovnega prvenstva pa sem ugnala v finišu. Tekla sem vvelrovnem vremenu, kaj to pomeni pa ve vsak. ki sc vsaj malo spozna na atletiko. Moja forma je v vzponu. zato upam. da bo taksnih uspehov Se več."
Kvalifikacije za slovenski pokal
v Ljubljani so v.soboto in nedeljo izvedli kvalifikacije za naslop v finalu leloSnjega tekmovanja za slovenski pokal. Od velenjskih predsiavnikovje hil najuspešnejši Sergej Salamon, kije premočno zmagal na 4I.HÍ meUcv z ovirami, zmagala pa sia se BaUjan Buč na 1500 in Anja Arzcnsck na 3000 metrov. d^>segia pa je ludi osebni rekord. V skoku v daljino jc Ranko Leskovar s 770 cm zaostal samo za Gregorjem Cankarjem, dobro pa sta na 400 m lekla tudi Matjaž Krajne in .lancz Zaje.
Finalno lekraovanje bo y, in lU. junija v Celju.
Pozničeva tretja v malem maratonu
v soboio je bil v Radenci mw leka-ški pra/nik. na katerem se jc v tekih na 8,21 in 42 kilomcirov pomerilo 114(i tekačev in tckačic, lek na 21 kilometrov pa je <iel tudi za državno prvenslvo. Med predstavniki velenjskega kluba se jc najbolje odrezala Slavica Poznič, ki jc bila tretja na 21 kilometrov, obenem pa zmagala v kategoriji veterank. V kategoriji nad 5l) leJ jc bil lože Uranjekdrugi. DuAan Pe» er med člani nad 40 let četni, na velikem maratonu na 42 kilometrov pa je Milan ?!upanc v absolutni kaiegoríji osvojil enajsto mesto.
mv.p.
IMekega lepega dne se boste upokojili
DEJSTVO
Mlajši ste, bolj pomembno je, da se dodatno pokojninsko zavarujete. Premije si latrko vplačujete sami, še boije pa je, če vam kot boniteto dodatm pokojninsko zavarovanje vplačuje delodajalec.
Tako so igrali
Poskrbite zase. Odločite se za dodatno pokojninsko zavarovanje. Pokličite: 080 2345, poglejte: viAAAA/.kapitalska-druzba.si


Liga $1.Mobil, 32. (predzadnji) krog
Rudar • Korotan 1:3 (1:1) Rudar; lalič, Jeseničnik (Turk). Podvinski» SulejmanoviČ. Šumnik, Beranić. Boškovič. Spasojavič. Lavnč. Gorsek. Hojnik (Muiano-Vič).
Strelci: 1 : O - Gorlek (19). 1 : 1 • Miikie (32), 1 : 2 -Jakiroviô (78). 1 ;3-Vidaievič (84). Druga SNL26. krog. Esotech ' Šmartno - Ivančna Gorica 4:1 (1:1)
Esotech: Kalisek, Purg, BofStnar. Vedenik, Mernik, Bingo. Ropovž (Mir). Kraljevič, Arlič. Mjjakovič (Dřev). SmailoviČ (Korun). Strelci: 0:1 - Valentinčič (13).
1:1 - Arlič (31), 2: Î • Muiako-Vič (51). 3 : 1 - Repov! (65. 11 m).4:1 - Korun (90). Tretja SNL, 23. krog: Usnjar* Vransko O : 0 Usnjar: Jahlč. Daničič, Radusi-novfč. Merčnik, Muslafič (Fenko). Novak, Kočnik, Sabanovič. Rus-mir (Pudgar). Švarc. Kovaćič (Cvi-
m-
Kvalitikaoije za ligo Kolinska, 3. tekma:
Savinjski Hopsi - Elektra 95 : 93 (23:23, 44:47, 72:68)
£lektra:Brmovšek2, Kovačevič 3. Nuhanović, fitzman 13, Tajnik 13, Vugdalič 15. Maličavič. Milič 11. Goršek. Božič 19. Zupane, Kahc 17.
KAPITALSKA DRUŽBA
Kapitalski vzajemni pokojninski sklad
Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.
Ljubljana. Dunajska 56. p.p. 2B11. telefon 01 47 46 700. telefaks 01 47 46 754
14
SPORT IN REKREACIJA
"»iÉAS
24. maja 2001
KK Elektra
V
Se imajo upanje za ligo Kolinska
l^l^uv.s« ni uspelo prvko kviitifUuicij uvi^ititi v li^t) Kj»tn*dtíi.Vtre)i tekmahsiMil/^Mij-mi Savinjskimi HopsÍM> tli)iTvi/m2i-^uli na PoK/eli pa <il)âkmt tesne» Iz* UUIHII.
Vedm) se je pri I iopsih na^l nekdo. ki ga Sošlanjčani niso mogli zaustavili Na drugi ickmi všcáian^ je bil lo Kf)balc, ki jC Jtwcgel kar 44 toćk. na treijem. odločilnem srečanju na Pc^fcicll pa seje razigral Bctinii, ki je Elcklri nasul 37 točk. Vse iri lekme so bile odločene Selc v kcvčnka. tudi tretja, ki sojo ^'tštaig-ski kcíšarkiírji i/^biliz rv/uluiu^m ^
V vx'h (rch Ickmah kvalifikacij so sc ktv^kaiji EIckIre odlično borilL
vedno so bili ludi blizu a^cha. Na koncu pa so vendarle zmagali za odtenek bciljà InsrecneJ^ I lopKi.ki tako zasluženo ostajajo med naj-K^ljšimi. StiSianjčani so hihko z minulo se7X>no več kol zadovoljni, lu-di z igro in borbenostjo v kvalifika-cijah. Ostaja pa nekoliko grenak priokus, da bi si s lakšm^ igro, kol so joprikiizali vkvalillkiicijah,žcvivd-nem delu zagotovili prvome.sio in s leni napredovanje.
Dektri lako cstaja upanje, da bo drugolelo/^lvchi tako imenovana Jadranska liga. V njej hxio igrabâi-ri slcwerekc ekipe, pn'a ^ovcnska li-i^píibiijTíekídesei kJiihiv-med njimi bi bila tudi šošlanjska Clcktra. Večbt^jasnegi na^iipSčini Košar-
karske zveze Slovenije, ki ho 14. junija. Še pred tem pa bodo imeli ^ufïfâno tudi v kcÂirkarskem klubu Elckira. Na dnevnem a^du bo ludi izvolilev novega upravnega mJbo-ra.?^j sediinjcmu pai^^Cc mandat. Točen datum skuf^ne za sedaj ni znan. v klubu pa se nanjo in ludi na nask'dnjo sezono že zelo resno pripravljajo, «ij so lett^Snji odlični rezultati velika obveza za naprej.
Pndpredseflnlk kiuhsi Dmj^ Skn» msek: "Minula sezona je bib zanesljivo zelo uspešna, kar smo tbka-zali v ii^ in na iruh ickniah s I\)!ze-lani zxM.kivoljeniem. posebej pa bi se rad zahvalil zveLsiim navijačem, ki sovvoiikem^evíkispíxibujali na.še lgrakx\ Upanja vjz ligo Kolinska se-
veda še nisjno Izgubili.saj so mcržno-sli za jadransko ligozaresx'c like. Šc prej bomo na skiip^ini kluba izvolili noviwodsivo in okrepili upravo, pR'pričan pasem, da nam bo uspelo pripravili tudi lakkn finančni načrt, ki bo naáemu klubu omogočal igranje v Kiîliiï^î in dostojno ziistopitnje ŠíileSke doline. Ob vsem tem zagot wo v klulxj ostal tudi trener Darko Mirt. saj smo se ob prihodu dogovorili za najmanj dve leti sodelovanja z možnostjo podaljšanja, Čc bo nn^ »xtekw^t-njc uspeSiio, Cdina ovira bi lahktJ bila, da prihodnje lelo ne bi igrali med najbtiljšimi, vendar sem prepričan, da se ta črni sccnarij iie bo uresničil."	■ 7/dád Rehar
Dviganje uteži
Germadnik mladinski državni prvak
Na mladinskem državnem prvenshii v dvig4mju uteži v Lduhlja* ni sta bila odlična Roman (íermadníkin Slavko Laijek. Germadnik je v katt^onjni do 69 kilo^^amov osvojil prvv mesto in naslov državnega prvaka, LalJek pa Je bil do 77 k)* drugI. Ti dosežki dokazujejo. da scxlijc) velenjski dvigovale! uiei^i v slovenski vrh, z do-brmi delom pa sc jim obela ludi naslov ekipnega državnega prvaka.	■
2. državno prvenstvo v kendu
Velenjčanom osem naslovov
Na Ptuju je bilo v nedeljo 2. državno prvenstvo v kendu in lAl-DO*ju> na katerem so ^lani velenjsk^a Kendo kluba ISS • Ho{>«n dostali izvrstne rezultate, saj stt osvojili luir osem naslitvov državnih pnako\.
Uvrstitve: lAI-DO, kaïie čJani: 1. Roben Markcž: članice 1. B<v janaSiro/Uč: starejši dečki: I.Gašper Meža: starejše dckiicc: l.?jva NaverŠnik. lAl-DO, lamesJiikiri: Člani: 2. Primož Meža: kendo shobo ilto; moški: 1. Robert Markcž, 2. Izlok llcrcog, 3. Tomaž Ger 1: članice: 1. SeikoArakiGerl,2 Bojana StrožiČ: starejši dečki: 1. Gašper Meža: siarcjše deklice: 1. Živa NaverŠnik: kcndo shobo Isubazarai - člani: 3. Izlok I lercog.
Ta velik ii.speh je rezultat trdega dela in dokazuje, da so v klubu na pravi poti. Je tudi velika spodbuda za naprej, velja pa. daje kljub številnim zmagam posameznikov zmagal kolektivni duh.
V soboto testi
Kendo klub ISS Hogai bo vsoboto v lelovadnici OŠ Gustava Šil-iha izvedel 2. polaganje testw za osvojitev pasu kcndo borcev iz .Šaleške in Savinjske doline, teste pa btxlo zaCelí ob 15.00.
Sreibro in ziato: Stavko iaijek (hvo) in Roman Germadnik
Namizni tenis
Boj za peto mesto
v končnici prvenstva 1. državne namiznoteniške lige je ve* lenjska ERA v dveh tekmah premagala Krko iz Novega mesta in se Ih) i ekipo ii Puconcev horita za končno pet4t mesto. V drugi tekmi končnice so igralci CRE gostovali v Novem mestu in premagali ekipo Krke z rezultatom (nA, Tri posamične dvol>o> Je je dobil Uroš Slatinšek, dvakrat Je bil uspešen n,iegov brat Jure, enkrat pa Damijan VoduŠek. Ekipa iz Puconcev ho v boju za pet» mesto v Velenju gostovala v soboto» 26. maja. DvohoJ med ERO in Puconci se bo v lelovadnici osnovne šole Gustava Šil-iha pričel ob 17. uri.
Konec minulega tedna je na TOP-u 24 najboljšib slovenskih mladink v Izoii zelo dobro nastopila članica ERE Tamara Jerič, ki je v drugi skupini osvojila drugo meslo. Na ZagipLngu, velikem mednarodnem turnirju v Zagrebu, pa so nastopili Miha Kljajič. Blaž Selan in Benjamin Klau^ar. Miha je v kategoriji kadetov v pretckmovalni skupini osvojil tretje mesto, Blaž je bil med mlajšimi kadeti drugi v skupini, Benjamin pa je med najmlajšimi kadeli v predlekmovalni skupini osvojil prvo meslo.
MDK
NA KRATKO
Balinanje ♦•«•»♦■••♦■■♦•«■k
še tretja zmaga
V vzhodni skupini 2. državne balinarske lige so odigrali 4. krog, ballnarji ekipe Velenje Premogovnik pa so dosegli tret* jo zmago. Na domačem balinišču so s 13:11 premagali Planino. Po tem krogu su še vedno na 4. mesto z enakim Številom točk kot drugo in tretjeuvrŠ4^eno moštvo.
Tenis
Zmaga v Mariboru
Pnenstvo so zaceli tudi v 3. državni teniški ligi. Igralci TK AS iz Velenja so na gostovanju premagali drugo ekipo ŽTK Maribor s 4:1.
Ob tem velja omenili, da bi glede na lansko uvrstitev morali igrati v drugi državni ligi, vendar ne izpolnjujejo pogojev, saj imajo le dve igri.^Ci namesto zahtevanih štirih.
Judo
•■•♦•■■♦v
Davor Mijatovič najboljši
Na spumlnskem turnirju v Oplotnicije v soboto med í^9 udeleženci Iz 1(> slovenskih klulwv nastopih» tudi sedem članov ve» lenjskega judo kluha, ki so tekmovali v kategorijah mlajših in starejših dečkov.
Med mlajšimi je prvo mesto osvojil Davor Mijatovič, ki so ga razglasili za najboljšega tekmovalca, .saj je v vseh petih borbah zmagal z ipponom. Tretji jc bil Miha Zorman, sedmi mesti sla osvojila Mcnhari in Jaka Dobnik. Med starejšimi dcCkijc bil Mirzel DervLšević Irelji, peto mesto pa sta delila Marko Sešel in Nermin Omerovič.
Taekwon'do
Anita Dusanič državna prvakinja
Velenjski kluh Skula je v solwto izvedel državno prvenstvo za pionirje in pionirke,, na katerem je nastopilo 124 tekmovalcev Iz desetih k1u1>ov. Vzorno organizacijo so z lepimi uspehi do* polnili tudi domači tekmovalci. V skupnem seštevku so ekipno osvojili 3. mesto, v posamičnih kategorijah pa so dosegli še sedem tretjih, eno drugo In eno pno mesto, ki si gaje prlho* rila Anita DuŠanič.
Druga je bila Sabina Javornik. tretja mesta v posameznih kategorijah pa so osvojili nicn Janežič (l'orme rumeni pas), Darjan Bokal (forme zeleni pas), v borbah pa Slasša Lipnik, Nastja Krejan, Darjan Bokal, Tilen Janežic in Rok Hozjan.
Squash
Veterani solidni
Velenjski squash klub je pripravil letoš nje državno prvenstvo za veterane nad 35 let, na katerem so sodelovali Igralci Iz Ljubljane, Veržeja, Kranja^ Murske Sobote in s Koroške.
Zmagal je Repija (Vcržej) pred PodkrajŠkom (Ljubljana) in CVelkom (Murska Sobota), predstavniki domaČega kluba Pet-kovšek, A. Vihar in Zupane pa so se razvrstili od 7. do 9. mesta.
Zakijuček planinske soie
V velenjskem planinskem društvo NO nekajmesečno teo* retično in praktičnti <ihnavyanje znanja« kije nujno in varno hojo v zahtevnem visokogorju, sklenili 7. izletom na planino Ravne in naprvj n» DU^^kovški» planoti» ter L v;c]>on»m na 1965 metrov sirt»ki Dleskovei'. |H»hod nasosedtijiVe-liki vrh pa Je zaradi obilice snega 4 kI padel.
'leoretični del usposabljanja je zajemal predavanja na sedem vsebinskih sklopov, sklepni izlel na manj znano, vendar zelo lepa pbinolo. pa so namenili praktičnemu preverjanju znanja iz orientacije ter hoji po brezpotju v letnih ifi zimskih razmerah. Zaradi visokega snegu so se m(^rali na posameznih mestih poslužiti tudi varovanja s pomočjo vrvne tehnike.
Načelnik odseka za izleiništvo in vodnišivo je bil po končanem izle-
tu vidno zadovoljen: "Priprav na odprlo planinsko šolo za odrasle smo pričeli žc lani, to obliko izobraževanja pasmo vključili v program odseka za izlet-nlšivo in vodnišivo. Ta odsek združuje planinske vodnike inje zadolžen za pripravo, organizacijo in vodenje izletov 1er za vse ostale društvene akcije. Za to obliko izobraževanja sta poleg mene skrbela še predsednik in podpredsednik društva Jo?e MelanSek in Andrej Kuzman. predavali so izkušeni planinski t^d-agogi kol so dr. tone Slrojin. FranČek Vogelnik in Danilo Skrbinek, posamezne teme pa smo izpeljali kar sami.
Pri vsem tem nas je bi-
lo naše vadilo, da Ijubiielji planin diibijo nova znanja in obnovijo pozabljena 1er se seznanijo z najnovejšo opremo in njeno uporabo. Udeležba je bila nad pričakovanji, saj je bilo udeležencev skoraj devetdeset. Moram priznati, da nismo pričakovali lakánega zanimanja. » pogoje za zaključni izlet pa jc izpolnilo 49 kandidatov. Z velikim
veseljem se pridružujem mnenju udeležencev, daje bila šola vzorno izvedena in da je treba znanje nenehno obnavljati. Naš trud torej ni bil zaman. Rad bi se zahvalil vsem udele;^encem. podobno akcijo bomo verjetno še ponovili, vsekakor pa bomo za v.se udeležence šole pripravili izlet, saj so zanj sami dali pobudo."
MM.H.
Bojan Glavač:
Po 48 letih znova slovenski prvai<
Na slovenskem prvenstvu z mednarodno udeleiébo za veterane v Ro^ški Slatini je v k^t^oriji nad 70 let zmagala Velenjčan Bojan Glavač, ki Je tako ponovit lansko znuigo.
Pri vsem tem je najbolj zanimivo, da je Bojan Glavač /nova as-vojil naskw prvaka po 48 letih, .saj jc Ml pred skoraj pe;imi desetletji slovenski prvak in rekorder v skoku s palico, rekordni skok 381 centimetrov pa je opravil z bamusovo palico.	■
Šoštanj v pričakovanju lepega
vremena

Bazen odpira vrata
So$tanjsku letno kop<jlišče budu odprli v ;vobot<i, 26. nmjii. Za obiskovalce bu prvi dun kopunje brezplačno.
Na upravi bazena so ptwedali, da je bazen popolnoma pripravljen za sprejem kopalcev. IzboljSali so gi^tinsko in drugo ponudK). Na terasi bazena se bo skozi poletje zvrstilo več prireditev namenjenilî mladim, za kar l)o skrbelo novo u.«anovljeno mladinsko-k'uliumo drušivo Šoštanj.
Bazen bodo v lepem vremenu odpirali ob 10, uri in zapirali ob 18. uri. Odrasle bo vstopnics; veljula 6ÍÍIJ toiaijcv, otroke do 14. leta tolarjev, skupine z več kot deset udeleženci pa bodo deležne popusta.
■ nrkp
24. maja 2Q01
«fl^ÉAS
MODROmiLA KRONIKA
15
VelenisM poHctstt razkrinkali še eno seriio vlomov
Osumljenec pridržan
Veknjski policisti so skupaj s krimi nul is I i »spv^no raziskali še eno sert)o vlomov, ki so se iKlvijali n:i območju h>licij« ske postaje Vtiivnje. Kaznivih clejMnJJv osumljen 20-letni P
iz Velenja. Sumijo ga slorilvc velike lal-vine, aprila Iclos, v stanovanjsko podjcijc /OKA d-d-, ki naj bi ga oškodoval za okoli 200.000 tolarjev; tatvine v
(Ťambrinusu maja (40.000 tolarjev), velike tatvine na i5ko-do lastnika lokala Peirus iz Velenja (50.000 tolarjev). Skupitj /. dvema, zaenkrat Še neznanima storilcema, pa naj hi sioril Še najmanj Scsi kaznivih dejanja velikih laivin, povezanih / vlomi v avtomobile. Skupni ''plen" i? leh vlomov naj bi 7nai5ai okoli 190.000 tolarjev. Iz vozil so jemali de-
narnice, mobilne telefone in vrednejše predmete. Povezujejo ga s kaznivim dejanjem tatvine na Škodo lastnika trgovine Velenjianka februarja letos (10.000 tolarjev), januarskega vloma v PUP (20.000 tolarjev), SSK Velenje maja Icto.s (40.000 tolarjev), podjetje FCR Velenje in i>e nekaterih vlomov, ki so se zgodili na območju Celja.
Osumljenega P.l. so policisti izsledili 17. maja, zopernjega jc bilo odrejeno pridržanje, dva dni kasneje je pa je preiskovalni .sodnik zoper njega odredil sodno pridržanje. Policisti pa Se zbirajo obvestila v zvezi s storitvijo nekaterih drugih kaznivih dejanj.
Nesreče ni zakrivil kolesar
V	mmlr<hl>eli kroniki. 19. aprila, smo p<mI naslovom P(MkixJovan kolesar, pisali o nesreći, do katere Je prisk» metJ V(»znik(mi tov(»r-njaka In kolessiriem, 10. aprila, na regionalni cesti Šoštanj - Velenje, v hI ižini odcepa Z2i HTZ. Po zapisanem bi lahko kdo sklepal, daje nesrečo zakrivil kolesar, kar pa ne dr^i. Do trčenja je prišlo /aradi i/.siljevanja prednosti voznika tovornjaka. V nesreCiseje kolesar K. S, i/ Lokovice huje ptíškodoval.
Vlom v barako
V	n(»C( na četrtek, 17. maja, je v I^/.nici ne/nanl nepriciipr.tvvlo-ntil v barako z j>ra<ll)enlm materialom, last P iz Velenja. Odnesel je vodno Črpalko, motorno žago in zidarsko .spono. Povzročil je /a okoli 70.000 tolarjev škode.
govino Sadex v Pelrovčah. / vlomom je spn'ižil alarm in vamtíSt nika Sla ga prijela na kraju ter izročila policistom.
Rop na Partizanski
V petek. 18. maja, /jutnij, okoli 2. ure. so trije ne/nanci pri iz-hixJii iz nočnega hani na Fartiz.anski cesti v Velenju napadli nega VelenjCana S. B. ter mii v/eli denarnico z denarjem in dokumenti. Napadeni, kije bil pri lem lažje poškodovanje oSkodovan /a okoli 50.000 tolarjev. Policisti za neznanci še poizvedujejo.
Vlomi v osebe avtomobile
Noč i/ srede na Četrtek^ 17. maja, je neznanec izkoristil Številne vlome v osebne avt(»ma1)ile na območju Velenja.
Iz osebnega avtomobila BMW, parkiranega na Sončnem griču, je odnesel denarnico z denaijem in dokumenti ter lastniku M. H.piiv-zročilz4i 15.000 tolarjev škode. NaTijvčarjcvije vlomil v alla romeo in na ^kodo B. R odnesel denarnico z denaijem in listinami. Povzročil je za 55.0i)0 tolarjev Škode. Na Sianelovijcbil<wlomljeno v A3, lastniku S.Cl.L. pa je odnesel pi azno denarniccî. Na Kersnikovi je iz osebnega avtomobila ford mondeo odnesel denarnico in plačilne kartice ter J. M. o?^kodovalza40.000 tolarjev. Na cesti Î.X slevila 5 jc vlomil v Audi 100, odnc.sel denarnico in plačilne kiirii-ce. Banko Celje je oškodoval za 20.000 tolarjev.
V	prometni nesreči v letušu umrl 23-letni domačin
V	hudi pn>metni nesreči, ki seje zunaj naselja I.etus pripet* lia v četrtek, 17. maja. ol> 9.10. je izgubil življenj« 23-letni M. K. iz LetuŠa. .sopotnik v osebnem avtomobilu 22-letnega G. O. iz Velenja.
Ta je vozil osebni avtomobil iz LeluSa proti Malim Bras-lovčam. Kojc pripeljal izven naselja Letus v blagi pregledni desni ovinek, mu je iz nasprotne smeri pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila temnejše barve. Neznanec naj bi vozil po sredini voziáča. Oba voznika sta se pričela drug drugemu izogibali, pri tem pa je («. C), zapeljal s svojim vozilom z v(5zišča v desno in nato čez na.sproini vozni pas. / vozišča je vozilo zapeljalo na njivo in sc vcčkrai prevrnilo.
Me prevračanjem je iz avta padel sopotnik 23-ietni M.K. iz Letaka, kije zaradi posledic pc^kodb, umrl na kraju nesreče.
Ukradel pribor za kovanie
V mKi na petek. 18. maja, Je neznanec vlomil v kletne prostore novogradnje v Perniivem. Ukradel je pribor za kcwanje konj, lastnika pa oškodoval za 70.000 tolarjev,
Vlomilec zaspal
Žalske policiste so v |>etek, 18. maja. obvestili o vlomu v pisar* no tekstilne tovarne Prdiold. Na kraju jc bilo ugotovljeno, da je 19-icini R. K. iz Prebolda vlomil v pisarno in si v nahrbtnik pripravil raznovrsten pisarn i.ski material. Ker gaje delo utrudilo, je legel in za"<pal. Tiiko so ga zalotile delavke, ki so zjuiraj prišle v služK> in ga predale policistom. rVave sreie pa ni imel tvidi R .1, ki je 21. maja ponoći vlomil v tr-
Pri Črnovi trije hudo poškodovani
V soboto. 19. maja, nekaj po 5. uri, seje na regionalni cesti pri Cmuvi z^mlila prometna nesretna, v kateri su se tri oselte hudo telesno poškodovale, <lve pa la/Je.
21-letna S. L iz Ptuja je vozila iwebni avto iz Velenja proti Arji vasi. V levem nepreglednem ovinku izven naselja C-mo-va, jc na mokrem vozišču zapeljala na levo stran vozišča, kjer je trCila v nasproti vozeC osebni avíom*íbil. Tega je vozil 49-lci-ni M. S. iz Velenja. Po trčenju jo jc z vozilom odbilo desno na iravnik. V nesreči so voznica in sopotnica v njenem vozilu, 20-letna G. L. iz Pragerskega in 21-letna V. L, iz CerJaka hudo telesno poškodovale, drugi dve sopotnici v istem vozilu 22-lel-na .1. K. iz Maribora in 21-letna M. P. iz Maribora, pa sta utrpeli lažje telesne poškodlx:.
Pavličevo sedlo
Izvajalcem se mudi
Meddnótvni mejni prehod na PavUč« evem sedlu l>odo dokončne» In uradno cKtprli 22. junija, velike slovesnosti pša se lM»do udelei^ili ludi najvišji državni predstavniki Slovenije In Avstr^e ter Evropske skupnosti, kije/:) iz^nidi^i» prispevala znatna sredstva v sklopu čez« mejneita sodek»vanja in programa Piia-re.
Ib posebej velja za izgradnjo novega (îb-jekla /a mejne organe obeh držav, v katerega so se sloveaski cariniki in policisti že preselili, avstrijski organi pa se bodo v bližnji prihodnosti. Se bolj se izvajalcem mudi pri zakljuCnili delili nazadnjih treh kilometrih ceste do prehoda na slovenski strani. Zgornjo plast asfalta naj bi začeli polasti že prejšnji torek, vendar dela prestavili za teden dni. Bolj kritično je na dveh odsekih, na katerih je lansko neuije povzn>čilo veliko škodo, ki terja temeljilo popravilo. Dela so zahtevna, zato izvajalci zares hitijo, saj caj» hitro beži
UJP


-
r-îipSitvV'.j
gorenje
RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2001/2002
Gorenje, d.cl.
študijska smer
stopnja štev, štipendlf
Untv. dipl. BkonomJst	VIL	2
Unk dipl. Inž. elektrotehnike	VIL	2
Unk dipl. inž. rsčunafništva	VII.	1
Unk dipl. inž. strolništva-konstruktorstvo	VII.	3
Unk dipl. organizator dela-proizvodnia	VII.	1
Dipi Inž. sm^iništ^ (VS)	VIL	1
ElBktn^tetinik elektronik	V.	2
Stn^f tehnik	V.	S
Vloge poSljito na naslov: Gorenje. d.d. Izobraževanje, Partizanska 12.3503 Velenje.
Gorenje INDOP, đ.o.o.
študijska smer_
Dipl. inž. strojništva Dipl. inž. elektrotetinike Strojni tehnik
Ot)iikovafec kom-strugar-rezkalec Strojni mehanik ali ključavničar
stopnja štev.štipendij
VIL	1
VIL	1
V	2
IV.	1
IV.	1
Vfoge pošljite na na^ov: Gorenje If^DOP, d.o.o,, Kadnin splošne zadeve, Partizanska 12,3S03 Velenje.
Gorenje ORODJARNA, d.o.o.
študUska smsr_stopnja štev.štioefviii
Unrv. dipl inženir strojništva
• proizv. strojništvo ViL 3
Vloge pošljite na naslov: Gorenje ORODJARNA, d.o.o., Partizanska 12.3503 Velenje.
Vtoge pošljite najkasneje do 15. junija 200t
Prijave
K pfija^ za štipendijo na obrazcu DZS'1,51. je treba prliožltí:
-	kratek življenjepis z ofHSom socialnega stanja družine in izvenšolskih aktivnosti
-	potniilo o vpisu v šolo oz o vpisu na fakulteto (naknadno)
-	fotokopijo zadnjega spričevala
•	potrdilo o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih oz. že opravljenih izpitih in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto
•	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu dnjžinskih članov v skupnem gospodinjstvu
-	potnjilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki dnjžine. ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi - dodatki; starši-upokojenci príložijo odrezek nakazila pokojnine
Pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali.
Izbira kandidatov
Prednost pn podelitvi štipendije bodo imeli kandidati višjih letnikov, z boljšim učnim uspehom, aktr/nim sodelovanjem v izvenšolskih dejavnostih in slabšim socialnim stanjem. Ob izenačenih navedenih pogojih bodo imeli prednost otroci delavcev podjetja Gorenja.
Obvestilo o izbiri kandidatov
Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku. bomo z rezultati izbora seznanili do 29. junija 2001.
Posledice jesenskega neurja so občutne m terjajo zahtevria popravila
AVTO C^LJE
d.d.
TftGOVSKO IN SERVISNO RÈMONTNO PODJETje
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Celju... Ipavčeva c. l^lefon (03) 426-11<78 lit 426-1M2
FORDMONDEfl1.8	sreb.mei.	00	2.999.000.00
.E0RD£SC0RT.1.6flasR FIAT MAREA Karavan	Ûôii 5lxajnstal	.9.6. 98	ixmom.. 2.149.000.00
		nn	isfifinnono
FATTlPOUle VWPOIOIfl	beia	93	540.000,00 1 ?ô7.nfin.no
RFNAlllTRAFflANF?S			?999.nfinfio
ftKonAFAvnRmifil	siva	ÇI?	?í>9.nno.no
j^KOHAFFlICUAI	mori mst		748 ono no
SFATCnflnOBA1.4GlX	TÚňřlH	Plfi/97	1.iM.ono.no
HYUNDAI LANTRA1.8	srfth.mft	^8	i.?99.ono.no
DAFWOOMATIC	rlatam«.	98	937.O0O.ÛO
HYUNDAI ACCENT 1.3 LS	srub.mBl.	08	7frtnnoívi
MARirriBoocrrxsTAR	7fil.mHt.	95	479.000.C0
1AHANWA!R	hfiia	94	líAO nrm nn
LADA SAMARA15001 lAnAKARAVANITfini	m Mil	96 98	450.000.00 afi8 m no
RENAULT KANG001.2 PFIIfiFDTPARTNFRI 4		99. 97	immoo 1 psannonn
vwcADDYi nn	rriflř.a	Q8/M	i4M.sno.no
FiATnunATOPsn	hftia	98	?774 0nono
RATnunATo;? no	hflií	98/M	;849.onono
VWTRANSPORTFR	rifmřna	98	? 9^5 ono no
•iGBfT * nwu srue ' uitiusM pfnuuA • vtm
nMtm w aim MMfiinieiW OOEOVOaini »17. (1RS
KINO VELENJE-

MEHIKANKA
akcijska komedija Režija: Gore Verbinski Vloge: Brad Pitt, Julia Roberts Dolžina: 125 minut
Četrtek, 24. 5., ob 20.30 Petek, 25. 5., ob 23.00 Sobota, 26.5., Ob 20.30 Nedelja, 27.5., ob 18.00 Ponedeljek, 28.5., ob 20.30 Sreda, 30.5., ob 18.00
Mafijski kurir za vročo robo Jerry je pred težko izbiro. Po ukazu šefa mora v Mehiko po neprecenljivo starinsko pištolo, imenovano «me-hikanka«, Če naloge ne izpolni, se lahko poslovi od življenja. Njegovo dekle Samantha pa gleda na stvar nekoliko drugače. Njej je obljubil, da bo zaživel pošteno in jo odpeljal v Las Vegas. Če obljube ne izpolni, ga ne bo več pogledala.,,
ŠKRLATNE REKE
triler
Režija: Mathieu Kassovitz Vloge: Jean Reno, Vincent Cassel Dolžina: 106 minut
Četrtek. 24. 5., ob 18.00 Petek, 25. 5., ob 20.30 Sobota, 26.5., ob 23.00 Nedelja, 21.5., ob 20.30 Torek, 29.5., Ob 20.30
V mirnem univerzitetnem mestu Guernon v francoskih Alpafi se začne dogajati serija brutalnih
------------------------------------------------------
Kino nagrajuje
Izrežite kuponček in ga pošljite ali prinesite na uredništvo Našega časa, Kidričeva 2a. Vsak teden bomo izžrebali tri ljubitelje filmov za brezplačen ogled ene izmed filmskih predstav.
Ime in priimek:_
Naslov:
Ižrebali smo: Rauter Marija, Lipje 14/c, 3320 Velenje, Darjan Andreje, Florjan 186,3325 Šoštanj in Katja Jeraj, Kidričeva 6,3320 Velenje.
GLASBENI FESTIVAL "MUSICA VIVA - VELENJE 2001"
KONCERTI V OKVIRU 50 - LETNICE GLASBENE ŠOLE VELENJE
GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE
CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS GIOVANNI BATTISTA PERGOLESÏ -
Stabat Mater
za sopran, alt, ženski pevski zbor, continuo in godalni orkester
nastopajo: GORDANA HLEB - sopran BARBARA JERNEJČIČ - mezzosopran DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR in GODALNI
ORKESTER SREDNJE GLASBENE ŠOLE VELENJE
koncertni mojster - IGOR ULOKIN continuo -
BARBARA SEVŠEK dirigentka - mag. LJILJANA DJUKIĆ ŠUKLAR
GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE VELIKA DVORANA, PETEK, 25. MAJ 2001, OB 1930
umorov zato pokličejo na pomoč policijskega veterana komisarja Pierra Niemansa. Preiskave ga pripeljejo na univerzo, kjer ugotovi da se dogaja nekaj čudnega in umazanega!
ZELENA MIUA
drama
Režija: Frank Darabont Vloge: Tom Hanks, David Morse Dolžina: 180 minut
Sreda, 30. 5., ob 20.30 Premiera!
Smo leta 1935. Paul je glavni č-uvaj zaporniškega oddelka z jetniki. ki čakajo na smrtno kazen. Oddelek je svoje ime. Zelena milja, dobil po zelenih tleti, ki povezujejo pot do celice do električnega stola. Paul je pravičen šef, ki z jetniki ravna pošteno, vse dokler se enako obnašajo tudi oni. Problematičen pa je novi čuvaj Percy, sadističen strahopetec, nagnjen k mučenju jetnikov.

MEHIKANKA
akcijska komedija Petek, 25. 5., ob 19.30 Sobota, 26. 5., ob 19.00
ŠKRLATNE REKE
triler
Sobota, 26.5., Ob 21.30
KOKOŠKE NA BEGU
{otroška matineja) Animirana komedija Dolžina 92 minut Sobota, 26.5., ob 17.00 Nedelja, 27.5., ob 17.00
ČOKOLADA
{Rimski ciklus: DE- LUXE PROGRAM) komedija, romantična drama Režija: Lasse Malstrom Vloga: Juliette Binoche, Lena Olin, Johnny Depp, Judi Dench Dolžina: 121 minut Med nominiranci za letošnje Oskarje! Ponedeljek. 28.5., ob 19.00 Torek, 29.5., ob 19.00
Kaj latiko stori trgovinica s čokolado v majhnem francoskem mestu ravno pred časom posta?
Cena vstopnic; redne predstave 650 SIT, predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 SIT Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic!
Mim
PROGRAM prireditev Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
Zadnja predstava za gledališki abonma
Konec tedna bo v domu kulture Velenje gostovalo Mestno gledališče Ljubljansko s komedijo Bernarda Shawa: PIG-MALION v režiji Borisa Kobala.
Igrajo: lanja Ribič, Slavko Cerjak, Milan Štcfc, Majda (îr-bac. Evgen Car, Ljerka Bclak, Maja Boh. Violeta 'Ibinič, Jernej Kunlner, Marija Lojk, Jože Mraz, Nada Sirajnar, 'Ibmaž Pipan. Silvij Božič.
Ko gledamo slovensko različico Pigmaliona, razmišljamo o bogastvu slovenskih organskili govorov, kijih imamo na geografski ravni izraziteje kol pri največjih naravnih jezikih, ki jih ludi poznamo. Imamo Slovenci arislokrat.ski jezik? Nimamo ga! (Menda nihče ne misli, da so to žargoni naših zdravnikov, odvetnikov...)
Danes, 24. maja. ob 20.06 bo predstava za beli abonma in izven, jutri, v petek, ob 20.00 pa za rumeni abonma in izven.
RAZPIS ÏA PROSTO DELOVNO MESTO:
VODJA TRGOVINE Z EKSKLUZIVNIMI MODNIMI OBLAČILI
Razpisni pogoji:
-	VI.. VII. stopnja izobrazbe - EKONOMSKA SMER
-	Zaželjene delovne izkušnje na področju vodenja trgovine, posiovodenja in znanje ■ vsaj enega tujega jezika (ANG/NEM)
-	Obviadanje dela na računalniku ( Windovi/s okoije - Word, Excel.. )
Od kandidatov pričakujemo:
-	Samostojnost in vodstvene sposobnosti, komunikativnost,
-	Opravijen vozniški izpit kat. B
Zaposlitev je za nedoločen čas z 6 mesečno poskusno dobo.
Vse prošnje s krajšim življenjepisom v pisni obliki nasloviti na FORi d.o.o., Prešemova 1A - 3320 VELENJE ( s pripisom ZA RAZPIS ) do najkasneje 31.05.2001.
It A lil O V E L K J
8 : 897 5005
ČETRTEK, 24. moja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpiiskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročiia; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
PETEK, 25. maja:	6,00 Pozdrav; 6,30 Poročila; 6,45
Na današnji dan;. 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročiia; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročiia; 17.00 Glasbeni gost;; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
SOBOTA, 26. maja:	6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cesfrie informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje,
NEDEUA, 27. moja: 6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Sloveniie; 8.00 Duhovna Iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročiia; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 28. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. Kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje,
TOREK, 29. majo:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7,00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kie, kai; 16,30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18,00 S.O.S, - slovensko obarvane skladbice; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenie.
SREDA, 30. maia:	6,00 Dobro iutro; 6.30 Poročiia; 6,45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9,00 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9,30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Mladi mladim; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
C p
' >
Vtednu od 14.maja 2001 do 20.maja 2001 so povprečne dnevne koncentracije 802, izmerjene v avtomatskih postajati ^AMP) na območju Mestne občine Velenje, Ot)čine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-ume koncen^acije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
14.maja	2001
15.maja	2001
17.maja	2001
18.maja	2001
AMP ŠOŠTANJ AMR ŠOŠTANJ AMP ŠOŠTANJ AMP ŠOŠTANJ
207 mikro-g S02/m3 200 mikro-g S02/m3 198 mikro-g SOa'mS 137 mikro-g S02/m3
iVIAKSilVlALNE URNE KONCENTRACiJE S02 od U.maja 2001 do 20.maja 2001
(v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka kritična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
uog-lîtiti-
iOinNJ ICKOLilU ZAVODNJE QHAÍKA VELEHJE VEUKI\i1iH é««lE GORA
&14.niaJ QlS-maj BIS.maJ DIT-maj BIS.maj OlS.maJ B20.maj
24. maja 2Q01
«fl^ÉAS
T\ SPORED
17
ČETRTEK, 24. maja
SLOVENIJA 1
08.30 Mostûvi 09 00 Ri&anka 09.10 Pod kiobukom 10.00 Zgodb« Iz školjke 10,30 Skrivno žwljenje tigra 11.25 Po dolgem in [»čez 11.50 Umetnost bivanja, tv Maribor
12.20 Gospodarski izzivi 13.00 Poročila, spon, vreme 13 .35 Jaz nisem Kekec. jaz sem
Ualiia 14.25 Zoom 16.00 Slovenci po svetu 16.30 Poročila, špon, vreme 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani
16.55 Arčibald, 4/26 17 .05 Na liniji
17.40 Prix oircom-nagrajene
oddaje 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme
20.05 Tednik
21.00 Prvifndr^jgi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, iporl, vreme
22.50 Gibljive slike
23.20 Francis Bacon, dokum.
oddaja 00.15 V Afriko, 2/6
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 09.00 Videospotnice 09.35 Rad imam Lucy 10.00 Angel, varuh moj. 26/30 10.40 Caroline vvelemesiu, 10. del
11.00 Frasier, 24/26 11.25 TV prodaja 12.00 Finale lige prvakov v nogometu Valencia Bayem, posnetek 14.00 Svetporoča 14.30 Jean de Rorette, franc, film
16.30 Rad imam Lucy. nan. 17.00 Angel, varuh mo). 27/30 17.50 Kolesarska dirka po Italiji.
posnetek 19.30 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet 20.55 lOletpoPekfab.dokum. iel|ton
21,25 Našemalomesto,7/13 22.30 Svetloba skušnjave, japonski film 00.15 Na robu. nemški ňlm 01.45 VkJeospotnice
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Mo|a usoda si ti
11.00	Cmi biser, nad.
11.50	Obala ljubezni, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Lepo je biti milijonar
14.05	Umor. nan.
15.00	TV prodaja, nan.
15.30	Oprah show
16.25	Obala ljubezni, nad.
17.20	Crni biser, nad.
18.15	Moja usoda si !i, nad.
19.15	24 ur
20.00	Dekie z diamanti, kanad, film
21.40	Urgenca. nan.
22.40	JAG, nan.
23.30	M.A.$.H., nan.
00.00	24 ur. ponovitev
ť52>
kanali »T
»Z
09.00 Naj spol dneva 09.05 Otroški program • V mo-lem kosku je pa mavrua 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Naj spot. pon. glasbene
oddaje 11.10 Videosîrani 1835 Naj spot dneva 19.00 Regionalne novice 19.05 EvnDpski turnirji v golfu.
pon. 19.35 Obveâila 19.55 Vabimo k oQiedu / Oglasi 20.00 Vredno je stopili noter -
ArMlekturni muzej 20.30 Ohranjene avtohtone sk)'
venske živali, dok. lilm 21.00 Olimpijski 1,2,3 21.05 6. podjetniški forum, posnetek t^m. osnovnih šol v Novi Gorici 22.10 Regionalne novice 22.15 Motor sport mundia I, 22.45 Naj spol dneva 22.50 Videostrani
PETEK, 25. maja
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Prisluhnimo tišini
09.00	Risanka
09.05	Volkovi, čarovnice in velikani, 11/13
09.15	Arčfbald, 4/26
09.30	Na liniji
09.55	Prix circom - nagrajene
oddaje
tO.55	Sfcivenski magazin
11.25	Tri zgodbe, ital. drama
13.00	Poročila, èport. vreme
13.25	Prviirjdmgi
13.45	Živlienje v Pirenejih
14.35	Osmi dan
15.05	Alpski večer 2001
16.00	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Sanjskadežela
17.10	Zares divje živali
Î7.45	Zenit
18.15	Dosežki
18,40	Risanka
19.00	Krontka
19.30	TV dnevnik, ipol. vreme
20.05	V dobrem in slabem.
2/13
21.00	Deteljica
21.10	'fVp(^r
22.00	Odmevi, ^port. vreme
22.50	Gledališče Rok
22,55	Polnočni klub
00.05	Izgubljena prtljaga, film
SLOVENIJA 2
09.00	Videospotnice
09.^	Rad imam Lucy, nan.
10.00	Angel, varuh moi, 27/30
10.45	Rliplni
11.30	TV prodaja
13,10	lOletpoPekrah
tS.40	Iz dvigala na levo. franc, film
15.00	Izgubljeni raj, franc. Čb film
16.30	Rad imam Lucy, nan,
17.00	Angel, varuh moj, nan.
17.50	Kolesarska dirka po Italiji
19.30	Videospotnice
20.05	Cousteau ponovno odkriva svet. 4/4
20.50	Kontesa Dora. 6/6
21.45	Poročne priče, amer, film
23.15	Mccallum,5/10
00.05	Iz sfovenskih jazz klubov
01.00	Moška Qga, nan.
01.30	Videospotnice
07.00 10.00 11.00 11.50 12.40 13.10 14.05 15.00 15.30 16.25 17.20 18.15 19.15 20,00 21.00 22.50 23.40 Q0.30
Dobro jutro, Slovenija Moja usoda si ti, nan. Ćmi bèser, nar^. Obala ljubezni, nad. TV(wdaja Lepo je b\t milijonar Umor, nan. TV prodala Oprah shov^ Obala ljubezni, nan. Čmi biser, nan. Moja usoda si ti. nan. 24 ur
Šfvciii, nad. Rim
Zlata krila, nan. Nevarne dirke, nan. 24 ur

HmnmU a7 4e Bit
SOBOTA, 26. maja
I	SLOVENIJA 1
l	08.30	Zgodbe iz Ikoljke
i	09.00	Radovedni Taček
\	09.15	Pod klobukom
I	10.05	Mama Pehtra. slovaško
i	nemškj film
i	11.30	Lingo, tv igrica
i	12.00	Tednik
I	13.00	Poročila, šport, vreme
I	13.20	Mostovi
•	14.20	Pod piramido, tv Maribor
•	14.50	Ulice posute z zlatom. I	amer, film
i	16.30	Poročila, šport, vreme
j	16.45	Pika nogavička, 3/26
I	17.10	Carski sel, 3/26
I	17.50	Ma vrtu
I	18.15	Ozare
I	18.20	Svelćudes, 10/13
:	18.50	Risanka
:	19.00	Danes
\	19.05	Utrip
:	19.30	TV dnevnik, šport, vreme
\	20.05	Resjef
I	21.35	Frasier. 25/26
I	22.10	Poročila, šport, vreme
\	22.45	Sopránoví. 19.del
:	23.35	Kfog vampirjev, ang. film
I	SLOVENIJA 2
I	09.25	Videospotnne
:	10,00	Jasno In glasno
:	10.55	Slovenska polka in valček
I	2001
I	11.45	TV prodaja
I	13.00	Šport
i	16,25	Rokomet finalni turnir za
i	slovenski pokal Pre-
i	ventiGorenje
I	17.55	Kf za £P v odbojki Slove-
j	nija:BtH
i	19.40	Kolesarska dirka po Italiji
I	20.00	RcrftomelKFzaSPffl
i	Makedonija. Slovenija
I	21.50	Praksa,33.del
I	22.35	Sobotna noč
I	00.35	Videospotnice
08.00 08.30
10,00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 14.00 14.40 16.20 17.10 19.15 20,00 21 10
22.50 01.00
09.00	Dobro jutro, infomiativ-	I 09.00
	no-razvedrilna oddaja	I 09.05
10.00	Olimpiiski 1,2,3	
10,05	Vredno je stopili noter	I 10.05
10,35	Vabimo k ogledu	j 10.10
10.40	Naj spol dneva	
10.45	Ohranjene avtohtone slo-	\ 11.60
	venske živali, dokumen-	
	tarni film	1 18.55
11.15	Motor sport mundial, pon.	\ 19.00
11.45	Videostrani	I 19.30
18.15	Na) spot dneva	I 19,55
18.20	Regionalne novice	1 20.00
18.25	Športni blok	
18.30	Miš maš, otro^ oddaja	j 20.20
	(3. TV mreža)	
19.30	Obvestila	
19.55	Vabimo k ogledu / Ogla»	1 21.30
20.00	Sporrnnimame Manke,	
21.40	komedija Regionalne novice	I 22.15
21.45	Športni blok	I 22.25
21.50	Iz oddaje Dobro jutn:)	
22.40	Naj spol dneva	I 22.45
22.45	Videosirani	1 22.50
TV pnDdaja
Zajec dolgouhec in prijatelji
Princesa Sissi, ris. serija Oliver Twist, risana serija Omi Kozak, risana serija Rc^ocop oddelek Alta Osem prij^eljev, nan. Ameriška gimnazija Fonnula 1, trenira TV dober dan Pobegla srca, amer, film Moćno zdravi (o Pravniški orli. amer, tilm 24 ur
Lepo je brb milijonar Orangutan v hotelu, amer, film
Prave poteze, amer, film 24 ur, ponovitev
Hmnmíí ar
82
Naj spot dneva Miš maš. oddaja za otroke, ponovitev VabirrK) k ogledu Spomini mame Manke. komedija, ponovitev Videostrani Naj spol dneva Aerobika. 7. oddaja Obvestila
Vabimo k ogledu/Oglasi 993. VÎV magazin, rag. informativni pn^gram Festíval polk in valčkov na Koroškem-Prevalje 2001
Na obisku.., pri Ani Pusar Jerič
Madeira • otok sonca, dokumentarni zapis VTV magazin, ponovitev Naj spol dneva Videostrani
NEDEUA, 27. maja
SLOVENIJA 1
08.00 Zivtav
09.55 Prvo mednarodnotekmo-vanje pihalnih orttestrov Sloveniia 2000 10.30 Pomagajmo si 11.00 Svet divjih živali. 6/9 11.30 Ozare 11.35 Obzoriadutia 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Res le! 14.40 V dobrem in slabem,
2/n
15.30 Parada plesa 16.00 Umetnost bivanja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Alpski večer 2001.3. del 18.15 Po dolgem in počez 18.45 Risanka 18.50 Žrebanielota 19.00 Danes
19.05	Zrcalotedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20 .(S 2own
21.40 Jaz nisem Kekec, jaz sem
Mabja (portret} 22.40 Poročila, šport, vreme 23.00 Zgodbe o knjigi 23.10 Brez reza 00.10 Mats Ek, portret
SLOVENIJA 2
08.30 Videospotnice 09.05 V Afriko, 2/6 10.00 Ndšemalomesto,7/13 10,50 Policija na naši stran) 11.20 Folk Area, folklora 11.50 TV prodaja 14.50 Košarka nba action 15.25 DP v košarici 2. tekma, finala končnice (M) 17.25 Rnalni tumir za slov. pokal v rokometu (Mj 19.00 ÛP v nogometu zadnie kolo Olimpila;Maribor Pivovarna Lažko, posnetek 20.05 Naše 20. stoletje, 2/12 20.55 Cikcak 21.30 Homo turisttcus 22.05 Končnica 23.20 Dežela gluhih, mslofilm 01.10 Videospotnice
08.30 Zajec Dolgouhec in prija*
telji
10.00 Princesa Sissi. nan. 10.30 Oliver Tvir'ist, ris. seriia 11.00 Čmi Kozak, ns. serija 11.30 RobocopoddelekAlfa,
ris, serija 12.00 Osem prijateljev, nan. 12.30 Ameriška gimnazija, nan. 13.00 Brata, nan. 13.30 Fomiulal.MonteCario. prenos
16.00 Sam z dojenčkom, nan. 16.35 Moćno zdravilo, nan 17.35 Édina priča, nemški film 19.15 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Tat za vedno, nan. 22.10 Športna scena 22.55 Zaljubljeni slepar, amer film
00.^ 24 ur. ponovitev
Umnmn
<53>
B8
PONOVITEV ODDAJ: 09.00 Miš Maš, odd. za otroke 10.00 Iz ponedeljkove oddaje
Dobro jutro 10.50 992. VTV magazin, reg.
informativni pro{^am 11.10 Športni torek, športna info rmahvna odd^a 11.30 Športni9ost,pogovorv
studiu 11.50 Vabimo k ogledu 11.55 Festival polk in valčkov na Koro^m - Prevale 2001
13.10 Iz sredine oddaje Dobro jutro
14.00 993. VTV magazin, reg.
informatvni program 14.20 Iz petkove oddaje Dobro julm
15.10 Videostrani
17.00 Problematika minjjočega
prometa v Velenju 18.15 Spomini mame Manke,
komedija 19.55 Naj spol, glasb, oddaja 20.55 Na obisku... pri Ani Pusar
Jerič 21.40 Videostrani
PONEDEUEK, 28. maja
SLOVENIJA 1
08.00	um p
08.20	Zrcalotedna
08.40	Pod piramido
09.10	Sanjskadežela
09.35	Zares divje živali, 2&2G
10.00	Naočnikinoćalnik, 8710
10.35	Zenit
11.05	Dosevki
11.30	Na vrtu
11.55	Svet čudes, 10/13
12,20	Parada plesa
13.00	Poročila, šporl, vreme
13.30	Ljudje in zemlja
14.20	Polnočni klub
15,30	Gibliive slike
16.00	Dober dan. Koroška
16.30	Poročila, Sport, vreme
16.45	Mikin Makin črkopis
16.50	Telebajski
17.15	Radovedni Taček
17.45	Dober večer
18.35	Žrebanje 3x3 plus 6
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik. Iport, vreme
20.05	Julija, 7/13
21.00	Dol^mentarna oddaja
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Stebri sk)venskega gledališča
23.40	Dober večer
SLOVENIJA 2
09.00 Videospotnce 09.35 Rad imam Lucy. 39. del 10.00 Angel, varuh moj, 28/30 10.50 TVpnpdaja 11.20 Cousteau ponovno odkriva svet, 4/4 12.10 Cikcak 12.40 Sobotna noč 14.40 Policija na naêi Strani 15.15 Kolesarska diriQ po Italiji,
prenos 17.25 Rad (mam Lucy 17.55 Angel, vamh moj, 29/30 18.45 Štafeta mladosti 19.40 Videospotnice 20.05 Vesoljska postaja, 1/2 21.00 Studiocity 22.00 Moška liga, 5 del 22.30 Metn:^polis 23.00 Brane Roncel izza odra 00.25 Svet bo driitel, fíanc. film 02.05 Videospotnce
07.00 Dobro jutro. Sk)veni|a 10,00 Moja usoda si ti. nad. 11.00 Črnit^ser.nad. 11,50 Obala ljubezni, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 Športnascena 14.05 Umor, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show 16.25 Obala ljubezni, nad. 17.20 Cmi biser. nad. 18.15 Moja usoda si ti, nad. 19.15 24 ur 20.00 TV dobar dan 20.55 Sedma nebesa, nan. 21.50 Možievbelem, nan. 22.40 JAG. nad. 23.30 M.A.8.H., nan, 00.00 24 ur. ponovitev
^ M ^
TOREK, 29. maja
SLOVENIJA 1
08,30	Mostom
09,00	Otroška oddaja
09.20	Radovedni Taček
09.35	Lahkih nog naokrog
10.30	Dobervećer
11.30	Pomagaimosi
12,05	Julija. 7/13
!3.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Življenje v Pireneiih
14,10	IDokumentarna oddaja
15.00	Stebri slovenskega gledališča; Boris Krali
16,00	Pod Pekrsko Gořco,tv
Maribor
1630	Poročila,sport.vreme
16.45	Oddaja za otroke
17,00	Skrivni dnevnik Jadrana
Krta, 7/13
17.45	Cesar, dokum. oddaja
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20,05	Dvojne počitnice. 1/3
20,40	Steklena dtungla. 4/6
21.10	Pogovor s predsednikom države
22.00	Odmevi, špctft, vreme
22.50	Dance. ang. drama
00.10	Cesar, dokum. oddaja
SLOVENIJA 2
09,00 Videospotnice 09.35 Rad imam Lucy
10,00	i^gel. varuh moj, 29/30 10.50 Vesoljska postaja, 1/2 11.40 Naše 20. stoletje, 2/12
12.30	TV prodaja
13,00	Sludiocíty 14.00 Metropolis 14,30 Kc^esar^ dirka po liliji
v Sloveniji 17 50 Rad imam Lucy, 41. del 18.20 AngeL varuh moj, 30/30 19.10 Koprski vinorodni okoliš.
dokum. oddaja
19,30	Videospotnice 20.05 Glasbeni festivali 21.00 Domoljubi, amer lilm
22.20	h)auniver2i
2^50	Svet poroča 23.20 Katka. amer. 5b (ilm 00,55 Videospotnice
07.00	IDobro jutro. Slovenija tO.OO Moja usoda si ti, nad. 11.00 Crni biser, nad. 11,50 Dbala ljubezni, nad 12.40 TV prodaja 13.10 TVdoberdan
14.05	Umor. nan. 15.00 TV prodaja Î5.30 Oprah shov^ 16,25 Obala ljubezni, nad. 17.20 Č7ni biser, nad.
18.15	Moja usoda si ti. nad.
19.15	24 ur
20.00 Ukraden iz srca, amer, film
21.40 l^ša sodnica, nan. 22.40 JAG, nan. 23.30 MA.S.H.,nan. 00.00 24 ur. ponovitev
<53>
Hmnmit 27
S2
09.00 09.05
^^ ss	\ 10,05 i to.io
09.00 Dobro jutro, informativno	i 10,15
• razvedrilna oddaja	i 10.45
10.00 993, VTV magazin, pon.	\ 18.55
10.20 Vabimokogledu	i 19,00
10.25 Najspotdneva	i 19.30
10.30 Glasbeni labirint, pon.	i 19.55
11.30 Videostrani	i 20.00
18.55 Nai spot dneva	j 20.20
19.00 Regionalne novice	
19.05 Aerobika, ponovitev 7.	1 20.40
oddaje	
19.35 Obvestila	i 21.30
19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi	
20.00 Poslanska pisama, kon-	i 21,55
taktna oddaja, gosta:	
Jožef Kavtičnik in Irma	j 22.20
Krebs Pavitnčjč	
21.00 Regionalne novice	i 22.50
21.05 Skrbimo za male živali	i 23.10
21.35 IzoddajeDobrojutro	
22.30 Nai spot dneva	! 23.30
22.35 Videostrani	i 23.35
Maj spol dneva Poslanska pisama, ponovitev oddaje, gosta; Jožef Kavtičnik in Irma Krebs Pavlinčič Vabimo k ogledu Na] spot dneva Skrbimo za male živali Videostrani r^aj spot dneva Rock Otočec 2000 Obvestila
Vabimo k ogledu / Oglasi 994. VTV magazin, reg. infomiativni program Športni torek, športna Iíh brmativna oddaja Športni gost. pogovor v studiu
Evropski turnirji v golfu (3, TV mreža) Zgodovina avtomobilizma (3. TV mreža) Iz produkcije 2LTV; Vaš kanal Novo mesto VTV magazin, ponovitev Šponni torek, športna in-tormalivna oddaja, pon. Naj spot dneva Videostrani
SREDA, 30. maja
SLOVENIJA 1
06.00 Odmevi 08.30 Doberdan, Koroška 09.00 Babar. 72/78 09i0 Carski sel. 3/26 09.45 Oddaja za otroke 10,00 SkrtvnidnevnikJadrana
Krta. 7/13 10.30 Lingo, tv igrica 11,00 Cesar, dokum. oddaja 12.00 Dvojne počitnice. 1/3 12.30 Stekjena džungla, 4/6 13.00 Poročila, šport, vreme 13,20 Obzorja duha 13,50 MamaPefitra,slovaško-
nemški film 15.20 Pogovor s predsednikom
države 16.00 fVtostovi 16.30 Poročila, sport, vreme 16,45 Male sive celice, kviz 17.45 î^attonal geographic. 1/7 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19,30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Emma, amer. ang. film 22.15 Odmevi, šport, vreme 23.10 Svetovni izzivi 23.40 ivtozart in simfoniki RTV Slovenija
SLOVENIJA 2
09.00 Videospotnice 09,35 Rad imam Lucy, 41, del 10.00 Angel, varuh moj, 30/30 10.50 TV prodaja 12.20 Homo turisticus 12.50 tJauniveni 13,20 Štafeta mladosti 14.15 Mats ik. portret koreografa
15,15 Kolesarska dirka po Italiii
v Sloveniji 18,00 Nered v trgovini, ang. film 19.30 Videospotnice 20,05 DP v košarki, 3. tekma finala končnice (M) 22.00 Umori. 7/23 22.40 V temačnem gozdu,
amer, film 00.15 Videospotnice
07.00	Dobro jutro, Stovenija
10,00	Mojausodasiti.nan,
11.00	Črni biser. nad.
11.50	Obala ljubezni, nad.
12,40	TV prodaja
13.10	î^asa sodnica, nan.
14,05	Umor, nan.
15.00	TV prodaja
15,30	Oprah show
16.25	Obala ljubezni, nad.
17.20	Črni biser, nan
18.15	Mojausodasiti.nan.
19.15	24 ur
20.00	Obris. amer, rilm
21,40	Newyorská poleija, nan,
22.40	JAG. nan.
23.30	M.A.S,H., nan.
00.00	24 ur. ponovitev
©
Hmnmn ST
02
09.00 Dobro jutro, infomiativno
- razvedrilna oddaja 10.00 994. VTV magazin, pon, 10,20 Športni lorek. ponovitev 10.40 Vabimo k ogledu 10.45 Najspotdneva 1050 Športni gost, ponovitev 11.35 Videosirani 18,20 Najspotdneva 18.25 Regionalne novice 18.30 Mladinski program: Čas
za nas 19.25 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Video top, oddaja z glasbenimi videospoti 21.00 Viva turistica 21.30 Regionalne novice 21,35 Iz oddaje Oobro iutro 22,25 Najspotdneva 22,30 Videosirani
18
OBJAVA

24. maja 2001
Na podlagi 29. ctena Zakona o lokalni sa* moupravi ( Uradni list RS. št 72/93, 57/94, 14/95r 20/95, 9/96, 44/96, 70/97,10/98, $8/98, 74/98, 12/99, 18/99, 59/99 in 70/2000), 32. člena Zakona o gospodar^ skih javnih službah (Ur. 1. RS, št. 32/93), 26. clena Zakona o varstvu okolja (Ur. 1. RS, št. 32/93) in 1. člena Zakona o dimnikarski službi (Ur. 1. SRS, št. 16/74 in Ur. 1 RS 14/90) Pravilnik o rokih in načinu čiščenja in pregledovanje kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč (Uradni list $RS, št 1/76, Uradni list RS. št.70/96) ter 24.člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vest nik Mestne občine Velenje, s t. 4/99, je občinski svet Mestne občine Velenje na 19. seji dne 8.5.2001 sprejel
ODLOK
O načinu opravljanja go-spodarske javne službe nadzorovanja^ pregledovanja In čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov In zračnikov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
UlSQ
Ta odiok ureja pogoje in način opravljanja gospodarska lavne službe pregledovanja, nadzorovanja, čiščenja kuni-nih naprav, dimnih vodov In zračnikov (v nadaljevanju dimnikarske siuS^e) v Mestni občini Velenje, zaradi varstva zraka In varstva pred požarom.
2JM
Dimnikarska služba v MO Velenje je obvezna gospodarska javna slu&a.
Dimnikarska služba iz 1. člena tega odloka zajema pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje naslednjih kuninih naprav;
-	malih in srednjiti kurilnih n^rav na vse vrsle goriv, kot jih določa Uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih na* prav (Url. RS, SI. 73/94), kot so kurifna naprava, od-vodnik dimnih plinov (dimnik, dimniški priključek - di-movod ali nadllačni odvodnik),
•	pomožne naprave, ki so povezane z obratovanjem kurilnih n^rav kot so: naprave za pripravo goriva, naprave za čiščenie odpadnih plinov, naprave za dovod ostankov zgorevanja (pepela in ostankov goriva) iz kurilne naprave ali iz pn}stora s kun In o napravo na deponijo,
-	naprave za prezračevanje prostorov, v katerih so kurilne narave in naprave za dovod zgorevalnega zraka v prostor s kurilno napravo ter naprave za ^eračevanje vseh drugih prostorov, ki poteka na osnovi naravnega obtoka zraka,
Dimnikarska služba obsega opravljanje naslednjih storitev na vseh napravah iz 2. čiena tega odloka:
-	opravlja prve strokovne preglede vseti naprav o skladnosti izvedbe s projë<tom in predpisi, izdeluje strokovna poročila, ki so sestavni del soglasja Inšpektorata RS za okoiie in prostor, Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi In drugimi nesrečami (Požari in^ektorat), ZdravsNenega inšpektorata RS, Republiškega energetskega inšpektorata za uporabo novih in rekonstruiranih naprav,
*	opravlja prve meritve emisij snovi v zrak in določa to-
plotne izgube z dimnimi plini ter po potrebi tudi ostale toplotno-tehnične parametre kuninih naprav, kolto zahtevajo državni predpisi, izdeluje strokovna poročila, ki so sestavni del soglasja Inšpektorata RS za okolje in prostor za uporatjo novih in rekonstruiranih naprav,
•	opravlja občasne • letne strokovne preglede vseh naprav o skladnosti Izvedbe s projektom in predpisi, izdeluje strokovna poročila in Izdaja ustrezna potrdila o stanju naprav za nadaljnjo uporabo, po potrebi opozarja uporabnika naprav o ugotovljenih pomanjkljivostih in dolo^ roke za odpravo le-teh, 1er o rezultatih strokovnega preseda obvešča pristojni Inšpektorat,
-	opravlja občasne meritve emisij v zrak in določa toplotne izgube z dimnimi plini ter po poťebi tudi ostale to-plotno-lehnične parametre kurilnih naprav, kot to zahtevajo predpisi RS, izdeluje strokovna poročila za upo-rat)nlke, inšpekcijske službe in Ministrstvo za okol|e in prostor, oziroma za letna poročila o emisijah snovi v zrak iz kurilnih naprav,
. opravlja izredne strokovne preglede In meritve vseh naprav na podlagi z^tev pristojnega inšpektona,
-	izdeluje letna poročila o emisiiah snovi v zrak iz naprav, ki se nahaiaio na področ|u, za katerega ima podeljeno koncesi|o za izvajanje dimnikarskih storitev,
•	izvaia kontrolne preglede, na osnovi kateriti določi potrebo po čiščenju,
' izdeluje letne programe izvajanja dimnikarskih storitev,
-	izvaja mehansko čišćenje naprav,
-	izvaja kemično čiščenje ler aniikorozijsko zaščito,
-	izvaja Izžiganje katranskih oblog v odvodniku odpadnih plinov in vezanih elementih v soglasju z uporatînlkom,
-	zagotavlja ustrezno ravnanje z odpadki, ki vsebujejo nevame snovi, zbranimi pri opravlianju dimnikarskih storitev,
•	vodi razvid kuňfnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav, podaje o njihovi lokaciji, lastniku in uporabniku, njihovi velikosti, itd., kot to določa zakonodaja,
-	vodi kontrolno knjigo izvedenih In neizvedeniii dimnikarskih storitev
-	vodi kontrolno knjigo o emisiiah snovi v zrak iz posameznih kuninih naprav,
-	vodi tudi druge evidence, če to zahteva koncedenl in se za to posebej dogovorita (kot je vodenje porabe goriva za posameznega uporabnika, aktivne in neaktivne 1er rezervne naprave, itd,),
' izvaja svetovanje in osveščanje uporabnikov in ostalih v zvezi z varstvom okolja, požarno vamostjo, zdravstvenim varstvom ter splošno vamostjo, itd,,
-	in druge storitve, ki |lh določa zakon ali podzakonski akU.
4.	člen
Izvajalec dimnikarske službe (v nadaljevanju: izvajalec) je pravna aH fizična oseba, ki Ima pridobljeno obrtno dovo-ijenje in je vpisana v obrtni register Izvajalec izvaja dimnikarsko službo pod pogoji, predpisanimi z zakonom, drugimi predpisi in tem odlokom,
5.	člen
Uporabnik storitev (v nadaljevanju: uporabnik) )e v smislu tega odloka vsaka fizična aH pravna oseba, ki poseduje naprave Iz 2. člena tega odloka odroma upravnik večstanovanjskega objekta.
6.	člen
Uporabniki imajo v zvezi z izvajanjem dimnikarske slu^e naslednje obveznosti:
-	na lastno pobudo ali pobudo izvajalca prilaviti svoje naprave In nuditi izvajalcu potrebne podatke za vodenje razvida naprav in drugih evidenc v zvezi z Izvajanjem dimnikarske službe,
-	omogočiti izvajalcu neovirano izvajanje dimnikarskih storitev,
•	za nove In rekonstruirane naprave naročiti pri izvajalcu izdelavo strokovnega mnenja, tako imenov^ega prvega pregleda In prve meritve o primernosti le teh,
-	pripraviti izvajalcu ob neposrednem izvajanju storitev neoviran dostop do vseh naprav, oziroma neoviran vstop v vse prostore, v katerih so ali pa potekajo naprave Iz 2. člena tega odloka, ki spadajo pod dln^nikar-sko službo, omogočit mora tudi vpogled v načrte na-
ASTRA Classic od 1.731.000,00 SIT ASTRA Viva od 2.190.000,00 SIT Corsa L. 2000 posebna ugodnost
BREZPLAČNA KLIMA V VOZILIH ASTRA IN VECTRA.*
OPEL CREPIT	modf.lc /. wílocfao vrsto omMt	OPEL
•vtma za m01)f.lc '/. mioctso vrsto ol^lmt
prav in zgradbe, če je to potrebno,
•	sporočiti izvajalcu vsako spremembo na napravah, uporabi vrste goriva, časa obratovanja, ki ima za posledico spremembo v emisi|l snovi v zrak In vrsle ter števila dimnikarskih storitev,
•	redno plačevali dimnikarske storitve,
-	skrbeti za to, da so njegove naprave pregledane, očiščene in v dobrem stanju,
-	v primeru pritožbe na kakovost storitve, |e dolžan o tem najprej obvestiti izvajalca, šele nato koncedent in pristojno inšpekcijsko službo.
Lâfiû
Uporabnik Ima pravico:
-	kadarkoli zahtevati katerokoli dimnikarsko storitev, ki je predmet javne službe.
' zahtevati in dobiti možnost vpogleda v kataster naprav
In ostalih evidenc, ki se nanašajo nanj, ' biti pravočasno obveščen o času Izvajanja dimnikarske storitve.
-	pravico dobii kakovostno dimnikarsko storitev,
-	pravico pritožbe na kakovost storitev in
-	ostale pravice, definirane s tem odlokom in predpisi RS.
II. NAČIN IZVAJANJA DIMNIKARSKE SLUŽBE
8.	člen
Za izvajanje dimnikarske službe se podeli koncesija.
9.	člen
Koncesija se podeli za celotno območje Mestne občine Velenje z odlokom o podelitvi koncesije, ki ga sprejme svet mestne občine.
10.	člen
Izvajalec mora dimnikarske storitve izvajafi po veljavnih vzdrževalnih standardih. Izvaja tudi vsa druga javna opravila, ki jih določa zakon In podzakonski akti.
IIL RAZVID KURILNIH NAPRAV
11.	člen
Obseg in način vodenja razvida kurilnib, dimovodnih in prezračevalnih naprav in vodenja konùDine knjige zbira-nja podatkov določa Pravilnik o rokih in načinu čiščenia in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč..
Razvid naprav iz 2. člena lega odioka in kontrolna knjiga sta last koncedenta. Kopijo ažuriranih podatkov je izvajalec dolžan posredovati koncedentu v rokih, dogovorjenih s koncesijsko pogodbo in ob prenehanju vsijavnosli koncesijske pogodbe.
Izvajalec je dolžan z razvidom kurilnih naprav in kontrolno knjigo In drugimi evidencami ravnati kot s podatki, za katere velja poslovna tajnost In jih sme dajati na vpogled samo koncedentu in pristojnim Inšpekcijskim službam, oz. uporabniku samo v delu, kl se nanaša nanj.
IV. IZVAJANJE STORITEV
12.	člen
Izvajalec je dolžan uporabnike o terminu izvajanja storitev dimnikarske službe pravočasno obves^. V ta namen izvajalec pripravi razpored rednih storitev, ki ga objavi v sredstvih javnega obveščan|a ali na kak drug krajevno običajen način.
Pred opravljanjem storitev, ki se Izvajajo naključno ali po potrebi, je potrebno posameznega uporabnika obvestiti vsai tri dni pred pričetkom del. Obvestilo je lahko poslano z navadnim pismom, osebno ali po telefonu, v več stanovanjskih stavbah z obvestilom na oglasni deski ali obvestilom upravnika zgradbe.
13.	člen
V primeru, da ima uporabnik, kljub rednemu čiščenju težave z odvodom dimnih plinov ali kurilne naprave, lah-
Velik popust oh plačani naročnini!
ko pisno z^teva storitev od izvajalca Na pisni poziv mora izvajalec izvršiti uslugo najkasneje v 48 urah. Upo-ral^nik latiko zahteva storitev tudi na kak drug način, katero izvajalec izvrši v najkrajšem možnem času v smislu dobrega izvajal ca.
14.	člen
Če izvajalec pri izvajanju posameznih storitev ugotovi pomanjkljivosti na napravah, zaradi katerih le ogrožena varnost pred pož^m, zdravs^ena varnost ail splošna varnost ožinama je ugotovljeno preveliko onesnaževanje, je dolžan o pomanjkljivostiri takoj obvestiti uporabnika in mu določiti rak za odpravo ie-teh. Po poteku tega roka mora preverili ali so pomanjkljivost odpravljene. V kolikor le-te niso odpravljene, mora izvajalec o tem takoj obvestiti koncedenta In pristojno inšpekcijsko službo.
V. CENE STORITVE IN PLAČEVANJE
15.	člen
Dimnikarska služba se tinancira iz veljavne cene storitev, kl jo izvajalec zaračuna uporabniku v svojem Imenu In za svoj račun. 18. člen
Cene storitev se določajo v skladu z zakonom in drugimi predpisi tako, da pokrijejo stroške lzva|alca v zvezi z izvajanjem storitev,
17.	člen
Cene storitev za različne kategorije uporabnikov, način obračunavanja ter plačevanje stroškov podrobneje ureja odlok občinskega sveta (tarifa),
18.	člen
Izvajalec mora opravljati dimnikarsko službo v okviru ob-je^ivnlh možnosti tudi ob nepredvidljivin okoliščinah. 2<^di nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, ima Izvajalec pravico zahtevali povračilo dodatnih stroškov od Mestne občine Velenje.
V[. NADZOR
19.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna občinska Inšpekcija.
VIL KAZENSKE DOLOČBE
20.	člen
2 denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizično osebo, ki l^šl I., 2,, 3., 4. in 5. alineo 6. člena lega odloka.
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo 150.000 tolar|ev pravna oseba ali fizična oseba, kl stori prekršekv zvezi z opravljanjem samostojne dejavnosti.
2 denarno kaznijo 50.000 tolanev se kaznuje za prekršek Iz prvega odstavka tega čiena odgovorna oseba pravne osebe.
21.	člen
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec, če obračuna ceno storitve v neskladju s tem odlokom in odlokom o tarifi ali na pisni poziv ni opravil storitve v predpisanem času.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Ta odiok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku MO Velenje.
Številka: 353-0165/2000-200 Datum: 9,5,2001 Župan Mestne občine Velenje Srečko MEH,s.r
^Rilscas?
Četrtek z Nasim časom
popusta ob plačilu enoletne naročnine. Polna cena; 11.000 SIT, s popustom: 8.030 SIT.
Ime In priimek
m
Kraj (ulica)
popusta ob plačilu dveletne naročnine. Polna cena: 22.000 SIT s popustom: 12.540 SIT.
Pošta
Telefon
Datum naročila
8 Naš čas naročam najmanj za 1 leto Naš Čas naročam najmanj za 2 leti
AVTOHIŠA JAKOPEC» Kosovelova 16, VELENJE, tel.: (03] 5 864 360 « AVTOCEN'TCR CELEIA, Mariborska CdStâ 107. CEUE. tel.: (03) 42 54 600» AH JAKOPEC&PANDEL, Pohorska 12. SLOVENJ GRADEC« tel.: (02) 88 3d 100 • PE ROGATEC. Meftijeva 11. ROGATEC. tel.:(03) 81 07 100
Za naročnike s plačano naročnino v vsaki številki brezplačen nekomercialni mali oglas do 80 znakov!
^Podpis
'e berem Nâi čas, vem več, če v njem oglašujem vedo, drugi več o menil
^immmmmmrmimmmmmmmmmmmi-
24. maja 2001
"ffíÉAS
OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
DVA TRAKTORJA Štore 504 in 404 super prodam. Telefon: 041/786-120.
ŠKROPILNICO, nahrbtno, bakreno, kol nova, poceni prodam. Telefon: 5875-124.
TOVORNO PRIKOLICO (500 kg), brez atesta, prodam. Telefon; 5874-828, zvečer
IŠČEM
IŠČEMO VARSTVO na domu, od
januarja 2002 naprej, za dva fanta. Telefon: 5866-138.
KUPIM
KARTO ZA PREMOG kupim. Telefon; 5875-244 ali 041/640-714,
ODDAM
BREZPLAČNO oddam košnjo v Šaleku. Telefon: 5875-052. PODARIM TRAVO z enega hektarja travnika. Telefon: 041/467-138.
PARCELE-OBJEKTI-VIKENDI
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščmo i^s, da je tel.: 11Ž rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, fro je zaradi bolezni ali pošl<odbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Četrtek, 24. maja - dopoldan Coiič, dr med., popoldan Puvalič, dr med., nočni Stravnik, dr. med. in Klemene, dr. med. Petek, 25. maja - dopoldan Slavic, dr med., popoldan Čolič, dr med., nočni Puvalič dr med. in Čolič, dr med. Sobota, 26. maja - dežurni Friškovec, dr med. in Blatnik, dr med.
Nedelja, 27. maja - dežurni Friškovec, dr med. In Blatnik, dr.
med.
Ponedeljek, 28. maja - dopoldan Puvalič, dr med., popoldan Vra-bič, dr med., nočni Lazar, dr med. In Grošelj, dr. med. Torek, 29. maja - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Stravnik. dr med., nočni Vrabič, dr. med. in Uftjanc, dr. med. Sreda, 30. maja - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Klemene, dr med., nočni Vldovič, dr med. in Stupar, dr. med.
Zobozdravniki:
26. in 27. maja - Vesna Pupič-Ga-beršek, dr stom., v zasebni dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12, ure)
msmm^^m
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Od 25. maja do 1. junija - Simon Miklavžin, dr vet. med., gsm 041/633-676
ZAZIDLJIVO PARCELO prodam med Zavodnjami in Topolšico. Telefon: 5866-011, NA LJUBLJANSKI C. V STAREM VELENJU prodamo starejši objekt (250 m2). Telefon: 041/708-198, MANJŠI VIKEND v okolici Velenja oziroma Šaleške doline kupim. Telefon: 031/747-603.
V	CELJU prodamo lep gostinski lokal s kuhinjo. Resni interesenti dobijo vse potrebne informacije na telefonu: 031/769-014.
V	NAJEM ODDAM lokal v poslovnem centru v Velenju. Informacije
na tel.: 758-07-01 ali gsm: 031/664-330.
POCENI PRODAM ograjeno parcelo v Šmartnem ob Paki. Telefon: 5866-397,
STANOVANJE
STANOVANJE v stanovanjski hiši oddam; Telefon: 5865-086, NAJAMEVA STANOVANJE v stanovanjski hiši ali vikend v okolici Velenja, Šmartnega ob Paki a!i Mozirja, Telefon; 031/285-815 ali 031/286-403,
STIKI-POZNANSTVA
SIMPATIČNI GOSPOD, 55-letni, S hišo na mofju, vdovec, si žeii prijateljico za resno vezo do 55 let. Kom, tel,: 090/74-72. ELEGANTNI VDOVEC, 49-letni podjetnik, situiran, želi prijateljico za resno vezo do 47 let. Kom. tel,; 090/74-72,
FANT, 28 let, želi spoznati preprosto dekle za resno vezo. Gsm: 041/899-442,
MAMICA, 32 let, želi spoznati preprostega fanta. Pride k njemu. Kom. tel.: 090/54-24. IŠČEM MOŠKEGA za pomoč pri delu. Možnost kasnejše poroke. Telefon: 5888-750,
ŽIVALI
JARKiCE prodamo (Krajne). Telefon: 5472-071.
DVE LETI STARO ŽREBIČKO, breje krave sivke in sedem tednov starega psasamojeda (cepljen), prodam. Telefon: 031/865-552, BURNSKE6A KOZLA (za pleme) prodam. Telefon: 5864-871. KOZLIČKA prodam. Telefon; 5893-469.
TELICO, težko 450 kg, za zakol in 10 dni starega telička, prodam. Telefon: 5893-578.
KRAVO, simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon: 5893-353. ŠEST OVC in jagnje (težko 20 -25 kg) prodam. Telefon: 041/583-576.
BIKCA, simentalca, težkega okoli 200 kg, prodam. Telefon: 041/289-252.
PRODAJA NESNIC v nedeljo, 27, maja od 8. do 8.30 ure v Šaleku. Telefon: 02/8761-202,
GIBANJE PREBIVALSTVA
u
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
OBVESTILO
Ob izgubi svojca vam ne moremo odvzeti bolečine, ki jo občutite, lahl<o pa vam pomagamo s tem, da poskrbimo za pogreb pokojnika. Pokličite nas na telefon 03/891-91-53.
Pokopališka dejavnost
Upravna enota Velenje
Poroke:
Marjeta Lukan, Silova št, 19/a in Valentin Skaza, Silova št. 19/a; Katica Potočnik, Ravne št. 25 in Bogdan Slapernik, Pongrac št. 96; Jolanda Salobir, Velenje, Kidričeva C, št. 5 in Jože Perger, Velenje, Kidričeva c. št. 5; Melita Topler, Velenje, Stantetova ul. št. 10 in Miran Kamenik, Velenje, Stantetova ul. št, 10; Mateja Detlbach, Galicija št, 18/b in Bogomir Koprivec, Galicija št, 18/b; Suzana Sešel, Veliki vrti št. 7 in Boštjan Doler, Prevalje,
Trgšt. 11;Sanela Halilovič, Velenje, Šalek št. 86 in Redžo Hankič, Kardeljev trg št. 4.
Franc Rožanc, roj. 1936, Sv. Štefan št. 70; Rozina Slabe, roj. 1921, Velenje, Kajuhova c, št. 32; Antonija Urbane, roj. 1914, Lepa njiva št. 61; Ivan Meža, roj. 1931, Podkraj pri Velenju št. S/a.
Upravna enota Žalec
Poroka:
Taja Trotovšek, Parižlje 11/b in PeterSteblovnik, Parižlje11/b,

Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE
Oddelek za upravne notranje zadeve pp. 40,3320 Velenje
Na osnovi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list RS, št. 46/92,67/2000 odločba US in 72/2000) objavlja Upravna enota Velenje
O razgrnitvi splošni!) volilnih imenikov za območje Upravne enote Velenje v skladu z Odlokom o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (Ur. list RS, št. 33/2001)
Splošni volilni imeniki bodo razgrnjeni:
1.	za območje Mestne občine Velenje na sedežu Upravne enote Velenje, Rudarska cesta 6/a Velenje, razen za krajevno skupnost Vinska Qora;
2.	za območje občine Šoštanj na sedežu občine, Trg svobode 12, Šoštanj in
3.	za območje občine Šmartno ob Paki na sedežu občine, Šmartno ob Paki 72, Šmartno ob Pakl.
Volilni imenild bodo razgrnjeni od ponedeljka, 28. maja 2001 do vključno sobote, Z. junija 2001. Vsak državljan ima pravico v tem času pregledati volilne imenike in pisno ali ustno zahtevati popravek na Upravni enoti Velenje najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je do 2.6.2001.
Delovni čas upravne enote in občin je: - v ponedeljek, torek in četrtek od 07.00 do 15.00 ure ■ v sredo	od 07.00 do 17.00 ure in
■v petek	od 07.00 do 13.00 ure.
Državljan lahko zahteva popravek:
1.	če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati;
2.	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča;
3.	če je vpisana oseba, ki je umrla;
4.	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, Id se nanaša nanj ali na koga drugega.
Milena PečovniK, univ.dipl.prav.
načelnica
POSLOVODJO-samostojno in sposobno osebo za vodenje prodajalne z modno konfekcijo zaposlimo v Velenju.
Informacije na tel.: OV 5202-642
[


V sredo, 16. maja 2{)()1, smo v Kranju pospremili na zadnjo pol
ANTONA OCEPKA
31.5.1942-13.5. 2001
Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, prijalcijcm in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje in sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
CIRILA MRAZA
Iz Velenja 1922 - 2001
"Gaspud" Ti si pmštal moje stopinj (i
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem 1er sodelavcem, ki sle nam uslno ali pisno izrekli sožaljc, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala velja zdravnikom, reševalni poslaji Zdravstvenega doma Velenje in Memalološkemu oddelku bolnišnice Celje, godbi, pevcem, govornikom in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli.
Žena Erna in sinova Peter ter Marko z družinama
ZAHVALA
Zapustila nas je draga tašča, stara mama in babica
FANIKA RÁMŠAK
iz Florjana pri Šoštanju 22. II. 1922-12. 5. 2001
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki sle nam pomagali, darovali sveče in cvclje 1er jo pospremili k večnemu počilku. Píísebna hvala dni/ini Mežnar, Domu za varstvo odraslih Velenje, g. duhovniku Kvarliču za cerkveni obred, govorniku g. Kompanu in pogrebni službi Usar.
Vsi njeni
Ko je v srcu bolečino ptvvolikn,
sa tudi sol/.a posuHi, Iti dušo jKfmo vpije, Zli ko j IC veř 'I oho ni.
ZAHVALA
Uslavil se je IVoj korak, prenehalo je mnogo prerano bili Tvoje mlado srcc. V nas je nastala praznina, ki boli in skeli, ker Tebe
dragi
v
GREGA ARLIC, med nami več ni.
11.8.1984 - 26.4.2001
Vsem sorodnikom, sosedom, prijalcijcm in znancem, ki sle nam v lako ležkih trenulkih pomagali in slali ob strani, lajšali bolečino, sc iski eno zahvaljujemo. Iskicna hvala sošolcem in vsem, ki sle nam na kakršenkoli način pomagali.
Žalujoči: Ati z Lidijo, bratci Žan, Anej in Timotej, mama Ivanka
z Esovimi ter teta Ivi z družino.
Program vojska - vojski za Slovenijo
Visoki častniki iz ZDA v Velenju
Zdru/ťnje slovenskih častnik«»; generalštab .Slovenske vojske in C'en ter vojaških uresničujejo program '^vojskii—vojski,** ki gii m Slovenijo viidi |>olkovnik Robert K. Dalster. V ta sklop je.schIíI tiKlí četrtkov obisk visokih častnikov nacionalne garde /ve/ne drÁave C(»lora<io i/. Z<iru/enih dr^av Amerike v Velenju, osnovni namen pa je bila predstavitev sistema izobraževanja in usposab-yar\ja častnikov v oboroženih silah ZDA.
24. mednarodni festival otroških in mladinskih zborov v Celju
Šmarčani so posrebrili glasove
CELIE, IK. maja - Z nastopom /dni/enih /iTorov. minulo nedeljo, so v Celju sklenili letošnji. 24. mednarodni festival otroških in mladinskih /horov;
Zřinj se jc prijavilo 48 sestavov, kombija jih jc izbrala 22 in med njimi ludi mladinski zbor osnovne Šole braUw Lctonja iz Šmarinc-ga ob Pakl, Svojega nit^iopa sc bodo mladi pevci in zIh)-n»v<xlkinja Anka JH/J>ec g(v lovo se dolgo spominjali, saj st) v v svoji skupini osvojili srebro. /brali so 91,9 (očke, madžarski zbor, zmagovalci v icj skupini, pa 95,8 točke. Poleg lega je Smarški /bor prejel Sc navado občinstva. Na festivalu so nastopili zbori iz Mad/arskc, Rusije, Portugalske. Li tve, Shwaške, (''eíke, I Ir-va^ke, Makedonije in pel sUv veaskilî zborov. KomL<jja pa je
podelila pel /laiih, eno srebrno in tri bronasta priznanja.
Anka Jazbee nam je povedala, da je srebrno priznanje zelo lep uspeh za /bor. Niso ga pričakovali, saj jim je veliko pomenilo že to, da so jih izbrali /a tekmovanje. Predsiav-niki Madžarske so bili v poprečju slarejisi in program zato tudi glasovno lai^je odpeli. Da sose prijavili na festival, jih je
spodbudila zlaio priznanje, ki ga jc zbor osvojil na reviji v Zagorju in ni jim žal "Na zelo zahtevno preizku.^njo smo se pripravljali v bistvu celo leto, saj je za vzgojo pevcev eno k>i' sko leto premalo. Otroci so bili nad dasei^kom navdii^ni in tega ludi niso .skrivali. Po razglasitvi so karsami odsebezii-peli zambijsko."
Prihodnja sezona bo za zbor
nekoliko ležja kot minula, /bor namrcc zapuščajo osmoj^^lke, njihova mesta bo potrebno zapolnili z novimi pevci. Sicer pa se v tem trenutku ho\i ukvarjajo z izidoni kasete in zgoščenke zbora. Snemanje v studiu v Pamcčah so končali, oba izdelka pa naj bi naála svoj prostor na prodajnih policah pred koncem tega šolske ga leta.
mtp
Med sprejemom pil županu:
Delegacijo visokiii vojaškiii strokovnjakov so najprej sprejeli člani vodstva velenjske častniske organizacije, nato pa so se vsi skupaj udeležili sprejema pri županu velenjske mestne občine SreCku Mehu. Prijetno razpt5lo:^enjc je okrepilo tudi dejstvo» da jc vodja ameriške delcgacije po babici in dedku Slovenec. Ameriški gosu je so si kasneje ogledali muzej premogcwniSfva, vojaški in strokovni del pa je bil na vrs(i popoldne v mali dvorani hotela Paka.
Častniki iz Colorada so gostiteljem predstavili njihovo organÍ7Í-ranost, način delovanja in poveljevanja, izmenjali pa so tudi izkušnje o delovanju njihwc častniške organizacije, ki ima v ZDA zares dolgoletne in bogate izkušnje, pri Čemer so gtwije in gostitelji spregovorili tudi o vlogi in poloi?aju častnikov v obeh drtavah. Ob izkušnjah so izmenjali tudi mnenja o načinu poveljevanja 1er delovanja poveljniškega kadra, Štabov in priàtabnih enoi.
V večernem sklepnem delu so to obliko vojaškega in strokovnega usposabljanja podrobno oceniii, g(»tjc b /DA pa so svoje bivanje v Sloveniji podaljšali /a en dan. saj sose v petek udeležili skv vesnosti v Pekrah pri Mariboru.
U)P
Srečanje nekdanjih športnikov
Velenje, Goriška 46 Tel.: ()3S96()3H2 DehvfiiCas:
730 do 19- 00 oh cMtír/nWi 7J0íluli00ohso/}o!aIi

Cash&Carry
Qlí^več
zû O^ff de'ka/i/
Celje, Laval Tel: 03 5451 231 Dťhvfiuas: JJOífo 19.00 oh ilelmmkih l.'iO (h l±ij() oh sobotah
Kava Barcaffe
1 kg. zrnje
m
VELENJE - Pred tlnm svJevVelenju/hnilo prt»-ko 5<> nekdanjih liporinikov. ki so po dru{^i svetovni vtijni |>i>lH{*flli Icmulje športnemu /Jvljenju v središču Šaleške doline, h) ogledu muzeja premogov» nii^tVH su srceanjv nadalJtvHli s prijetnim druženjem in obujar^iemsp<>min(»vna mlado.st, koso bili aklivni v ra/jičnih športnih pamigah.
Med njimi sla bila tudi nekdanja îelovadcii. danes ^>4-lclni Rudi Iludovernik in njegov brat 92-klni
Edo. kije vsem navA)i(m ptíkaziíl tclcwadn<í prvini^ v slogu ncprckosljivcga olimpionika Leona Š tu kija.
O nekdanjem Špivtnem udejstvovsjnju je vsem spregovoril dr. Matjaž Kmed. pozdravne in zahvalne besede pa so prispevali Se predstavnika Športne zveze Velenje in Rokí>metnegíi kluba Gorenje ter velenjski řupan SreCko Meh.
Šaleška konjenica
Znova po obronkih Šaleške doline
yut>itel)i konjev, narave in prtjetne^ji druženj» so v pn ih <lneh lanskega ni<trca kol |XKlsek* cijo velenjskemu konjeniškej^a klulin ustanovili "šaleško koi^fenico.** prvega pa'dsednika pu i/.-hmli Staneta Tepeja i/ Škiil.
/e prvo leto odji>Cili, da Ix^do skupaj s svojimi §tirim)^nimi prijatelji Oim bolj spo/nali Ic-pole Šaleške doline in se podali na pol po njeniii Dbronkih. Lanski pohod jih je tako navdušil, da so se odločili, da bo poslal vsakoieini.
Prejšnjo soboto zjutraj seje 30konjcnikovzbra-lo na pn>storu kojeniškega kluba v Skalah in od-jep.diUi prek Gabcrk. Skornega. Lepe Njive, Belih Vod in Slemena do Javorja, kjer so prenoêili. Naslednji dan so pot nadaljevali tc7 Graiko Goro in Plcšivec do lovske koče na LubelI in se /veCcr vrnili v Skale, /ad<woljni, da so resniCno preživeli dva lepa dneva in veseli, daje okrog 80 kilometrov dolg pohod minil brez poškodb.
■ vos
Kmoluv Žalcul Najveqi nakupovolni center Savinjske dolînel
ERA, ii. fîeUntùiù 10,3504 Velenje, Jel.: 03 8960 100, WWW.ERA.SI ^50 let prijaznih nakupov