j, - „ ■ f'Utf. s*yi . JS' jg. *& JKcy^t, številka stane ie RTUUJk Naročnina listu: Celo leto 35 din-, pot leta $1 din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : Celo leto 65 din. Inserati ali oznanila se »računajo po dogovoru; pri večkratnem àueriranju primeren popust Upravništvo «prejema naročnino, inserate in reklamacije^ Telefon interurban štev. 113. ME00VI5EM POLITIČEN UST ZA SLOVENSKO UUDSTVO Poštnina v državi SHS pavšalirana „Straža* izhaja v pondeljek, sredo In petak. Uredništvo In upravništvo je v Mariboru Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom sa more govoriti vsak dan samo od 11. d« 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo Nezaprte reklamacije so poštnine prosit. Telefon interurban štev. 113. 92. štev. Manlboi»» dna 29. februarja 1929, Letnik XIV. Strun v lavnem življenju. Način političnega boja, ki se izvaja v Beogradu, Je za kulturnega človeka nekaj nepojinljivegaj in neznosnega. Z brezobzirnostjo in su-' rovo st,, o se druži pravi satanski cinizem j:n človek pri nagromadenih psovkah, aferah in raznih „apelih“ v beograjskih listih nehote misli na zakrinkane zarotnike s strupom in bodalom., Politični protivnik! se oblivajo z najhujšimi psovkami in strašne ob' tožbe padajo od ene in druge strani. Nikjer na, svetu se še ni čulo o stvareh, ki bi bile vsaj podobne zadevi minister P ribičevih in zarotnik Her-©igonja, še manj pa bi bilo kje drugje mogoče, da obtoženi iii'nisier zavzame lako stališče, kot pri nas Pri biče vič. .Tako 'daleč smo že, da se nekateri ljudje postavljajo visoko nad vsemi' zakoni ter se javno in odprto predstavljalo kot država. Glejlije P ribičevih ai Obdolžen je, da je v zvezi s človekom, ki je zasnoval uboj ministra Draškovica, Radič javno izjavlja, da Se tudi proti njemu snoval zaroto, da Je hotel ljudi njega ubiti in pri tem ponavlja besede, izgovorjene pred pribami: hulja, š'uft“ — Pribičevič pa ignorira sodnijo, zakone ter, samo v, klubu svojih pajdašev s frazami pobija vse obtožbe. Najbolj žalostno pri čeli stvari je pa to, da so beograjski poliifki, takih stvari že vajeni, da jih obnašanje tega ministra prav nič ne iznenadi. — Edi se nam, da se v vseh klubih kujejo razna „razkritja“. Spomnimo se samo na slučaj Hst Mi bega ffrasnice. Imel bi postati minister lin kar čez noč so razkrili demokratski listi njegovo preteklosti za časa avstrijske okupacije v Srbiji. — Trdih so, da je b',1 vojaški sodnik iti prvi rabelj, da je naravnost klal in obešal ljudi po Srbiji, Mož se je bra- j nil, kakor je znal in mogel, zatekal se je k sodniji in javnosti, pa vse zastonj, mir je bil še lo tedaj, ko je odstopal kot ministrski kandidat. Pokojni minfeter Draškovičl dojk' ler je bil v vladi, tudi ni imel miru, napadal ga je celo .„B. Dnevnik“, ko pa je padel po atentatorjevi krogli, je bila pa njegova smrt politikom prav dobro došla:. Krivdo so pripisovali vsem voditeljem opozicije, zdaj Radiču, zdaj dr. Korošcu in celo Stojanu Frotìèn. Zdaj je javno obtožen Svetozar Pribičevič in po beograjskih listih se manj govori o vsebini in tehtnosti ob tožbe kot pa o spretnosti, s katero se vsa razkritja iznaišajd na svetlo. Globoko je padla morala da je o fjaki s vari mogoče govoriti kakor o kakem vsakdanjem političnem manevru. Eden se divi Pribičeviču, ki se v svojih izjavah spretno ogiblje kočljivih točk drugi pa uredniku „Radikala“, ki mu tako premišljeno zadaje udarec za udarcem, ni, pa niti govora o tem, da bi se Vsi zjedinfji v, klicu po sodniji m zakonu, „Nedeljni Glasnik“ na primer »piše: „Dvoboj Protič—Pribičevič je zavzel vse liste in pazljivost vseh ljudi, Gladijatorski boj dveh visokih gospodov j’e še vedno zanimal nezado voljnega davkoplačevalca. Država b' mu bila brez tega zelo pusfp. stvar. Tudi Hereigonja je vjelika atrakcija. Slučaj, da učestvuje v tem boju tako tajnos na. oseba, spominja na Črno masko romantičnih filmov, Veseli državljan kraljevine SHS čita vse z u-žitfeom, prezeba v vlaku, ki ima že iz Zemuna do Beograda po 4 ure za’ mudo, posluša poročila o prenapolnjo nih bolnišnicah, kjer umirajo izmučeni f|u premraženi rekruti, čudi se pad ©n dinarja in visoki draginji,. — čita pa vendar z naslado. V starem Rimu so zahtevali državljani kruh in cirkus, naši so pa s samim — cirkusom zadovoljni To je ironija in sicer prav bridka'ironija, zahtevali' se pa mora tudi moralni odpor proti strupu y javi;o:n -življenju. Kal bo v viničarji! «(Dopis iz Ljutomera), V zadnjem času se oglašajo • po časopisih razliòpi vijvijogradoiki,, ki opisujejo svoj težavni položaj jn draginjo, ki jih ta reta. A na eno, kar- je glavno pri celi stvari, na ubogega delavca 'še nobeden ne spomni. Pač računa, kakor n. pr. g. Košar v ,„Slov. Gospodarju“ amortizacijo in obresti trsja, zavarovalnino itd., kar je popolnoma pravilno, a ubogi delavec pa je odpravljen s svojimi) 10 kronami dnevno, ako je v delu, pa potem pri tem živi ali pogine,- to je gospodarju pač vseeno. Da se širši javnosti pokaže vsa beda viničarja v popolni nagoti, je zbrala Zveza viničarjev v Ljutomeru po svojih odbornikih statistične podatke o stanju posameznih viničarskih rodbin. Podatke, ki so bolj zanesli]ivi, kot poročila bivših avstrijskih rekvizitor-jev, smo dobili dosedaj od' 201 vhničar ske rodbine. Te 201 rodbine imajo 670 delavcev; in 358 otrok, od teh 167 šoloobveznih. Od teh 201 rodbin ima še samo kakih 40 rodbin potrebno hrano za 2 meseca in nlič več. Ostali imajo živež samo še za kratko dobo in kaj potem? Stalnega zaslužka ni že od novembra lanskega leta. Živež, pri’ delan na slabih, viničarjem odkaza-nih zemljiščih, vsled lanske suše itak slab, je večinoma porabljen. Zaslužek pa Še, kolikor ga je, je tako slab da ne zadošča niti za sol in petrolej, kaj še le za moko in druga živila. In kaj potem? Krušna moka je že zdaj po 20 K in čez, pa je ni dobiti. In dim ge potrebščine imajo take cene, da bi človeka kar kap zadela, ako vpraša po njih. Govoril sem z nekim odličnim gospodom vinogradnikom o viničarskem vprašanju. Res je položaj zelo tježa-ven, a kako pomagati? Bi boljše plačali, a viničarji bi zapravili in zapili. Tako, tora) tukaj je kljuka, Ker se gospodarji bojijo, da ne bi viničar ii zapik, in zapravili, jim pa raje ma 10 plačajo. .. ' V. resnici, svoj čas se je med vili niča rji- mnogo pilo. Bila je tu ptujska ..bela“, to je prekuhana Drava, s katero so Hutter in tovariši kar poplavi- 11 naše pokrajine. Sedaj tega ni več. Gostilne so zaspale in viničar gre redko v gostilno. Sicer pa, kdo bi zameril ubogemu de lavcu? Večkrat pridejo v vinograde gospodje s svojimi prijatelji iu prija’ teljicami in uganjajo tam orgije, da je še delavca sram. j Gospodje z akademsko Izobrazbo se valjajo onesnaženi po blatnih jarkih, v njih družbi lepši spol v pohujšanje drugih ljudi. A za nje to ni . sramota, so le Židane volje; a če u-; bogi delavec, zdelan in sestradan spi je na prazen želodec kozarec vina, pa je že pijanec ali zapravljivec, i - Pridemo toraj do tega, kako pomagati viničarju. Najprej moramo vil-j ničarja moralno in gmotno vzdigniti, širiti med neukim ljudstvom (izobrazbo in zavednost potom organizacij. ; Od vlade zahtevamo odločno, da viničarski red nemudoma reši, da se tako enkrat uredi' razmerje med gospodarjem in delavcem, Delavski prejemki se morajo urediti v razmerju obstoječih rodbinskih razmer. Laž je, da vinogradniki, niso v stanu delavstva pošteno plačati. Gospod Košar (glej „;Slov. Gospo-var“ z dne 12. jan.) je računal za leto 1921 delavca po 85 K. Ako odštejemo 'dnevno 1 liter jabolčnika po 10 K, ostane 25 K. Delavcu je plačal 10 mo rebEti 15 K, kdo ima pa ostalo? Na enem oralu vinograda priraste povprečno 9 polovnjakov, to je 27. lil vina, kar znaša po recimo 30 kron, lifer skupaj 81.000 kron. Stroški za en orai znašajo po g, Košarju okroglo 20.000 K, kjer so všteti vsi izdatki za vinograd, davki itd. Ostane tedaj od enega orala kosmatih 60.000 kron. a vendar vinogradnik ni v s anu sv o- ' jega delavca plačati da M se lahko ’ preživel in oblekel. Dr. Fr. Toplak, Porodnišnica v Mariboru. v 'avni bolnici v Mariboru obstojajo tačas štirje oddelki, namreč oddelek za notranje boleznil kirurgični oddelek, oddelek za kožne in spolne bolezni ter oddelek za očesne, nosne, ušesne in vratne bolezni, Eden glav -nih sestavnih oddelkov bolnice, nam -reč oddelek za ženske bolezni in porodništvo, pa kol tak sploh ne obsto-ia, temveč nekako gostuje na kirurgi-čnem oddelku, kjer’ je v porodniške na mene določenih 10 postelj. Temu nevz- I držnemu stanju je skušal Zdravstve - ; ni odsek za Slovenijo odpomoči s tem, ! da je tekom zadnjih treh let izza prevrata iskal v najem oziroma nakup — „.ako primerno hišo v mestu samem . j ktor bi še ta tolikanj potrebni novi od delek rnogeü za silo nastaniti- Vsi ti poizkusi pa so se žalibog izjalovili — zlasti radi perečega stanovanjskega vprašanja. Àko bi se ta oddelek hotel nastaniti v kaki privatni hiši, Id v svr ho nameščenja potrebnega števila po; stel; (najmanj 80—100) moral izriniti celo vrsto strank iz njihovih stano -vanj. Spričo obstoječih stanovanjskih razmer je umevno, da to s, lob ne- bi šlo, oziroma le z največjo težavo in tekom daljše dobe. Obenem pa je Zdravstveni odsek za Slovenijo stalno pomišljal na novo stavbo pred vsem za ta oddelek, pozneje pa tudi za dva druga oddelka, ki sta sedaj nameščena ah bol e rečeno, Mh-s ijena v že obstoječih bolniških do-slopjilt. Ker so načrti za nakup kake privatne hiše ostali brez uspeha, je preostala samo še rešitev tega važnega vprašanja potom nove stavbe na zemljišču ki je last sedanje bolnice. Tu naj bi se postavil pred vsem paviljon za ženske bolezni in porodništvo, ob -enem z internatom za babiško šolo, — Oba oddelka bji morala šteti vsaj 150 postelj, ako naj zadoščata potrebam — bližnje bodočnosti, to pa vsaj za dobo 20 do 30 lét. Koliko pa bi takšna stavba danes stala denaria? Da smo odkritosrčni: ob današnji brezvneđnosti našega denarja približno 15—20 milijonov kron. Vse obstoječe bolnice pa se morajo že danes boriti s pomanjkanjem zadostnih gmotnih sredstev,, ker država štedi na vseh poljih. V skromnih današnjih prostorih morejo svo'emu namenu ustrezati komaj v nujnih slučajih. In vendar smo na polju zdravst va fuđi v napredujoči Sloveniji tako daleč vzadi za drugimi kulturnimi državami, da bo treba še velikih naporov in izredno visokih kreditov, ako hočemo bolnice dvigniti na višino, ki bi bila primerna zahtevam današnjega' Časa. Država ua danes še nikakor ni voljna za velike investicije na tem polju. ozirowa bo to storila še le pod — pritiskom javnosti. Gradilo pa se bo samo najnujnejše. In tu sem spada tudi vprašanje nove stavbe za ženski m porodniški oddelek v Mariboru. Kakor smo že uvodoma ugotovili, skuša Zdravstveni Odsek za Slovenijo, ki je sam organ vlade, rešiti to v-prašanje cimprej ko mogoče, ako ne drugače pa potom nove stavbe. Vsa a kršna pomoč od zunaj, od strani prebivalstva samega, mu more biti samo dobrodošla. Posrečilo se je obrniti pozornost vodilnih mož naših strank nà to zadevo. In tako se bodo te dni v občinskem svetu mesta Maribora združile vse politične stranke, da v obliki peticije izposlujejo pri vladi skorajšnjo rešitev tega vprašanja in sicer to v, smislu nove stavbe. Istočasno pa se bo poseben odbor, ki se sestavi iz najodličnejših mož Baših političnih struj, obrnil s pozivom na javnost, da pijispeva za to stavbo* ki naj v odlični meri doprinese k pov-zdigi iavne blaginje vsega Spodnjega Stajerja in Prekmurja. Obrnil se bo s svojim pozivom na razne 'denarne za vode, pa fudi na vse večje občine m zlasti tudi na okrajne zastope. Ne pozabimo, da gre za milijonsko svoto. Stavba sama bo zaposlila ve liko število domačega delavstva -vseh stavbnih strok, nudila pa bo lep za -> služek tudi drugim domačim tvrdkam in obrtnikom. Želeti je samo, da se ta prelepi načrt čimpreje uresniči. Samoobsebi se razume, da bo tudi država prispevala v izdatni meri za stavbo ih da jo bo, ko bo dovršena, prevzela v svrho nadaljnega vzdrževanja, ker so itak vse bolnice državne naprave. Cim več pa bo darò -vala v ta plemeniti namen Slovenija sama, osobito nje Štajerski in prekmur. ski del, tem preje se bo položil temeljni kamen in tem hitreje se bo dvignila stavba iz tal. Požrtvovalnost našega ljudsva bo pač v prvi vrsti zasi-gurala hitro in dostojno izvršitev te -ga načrta, Ze sedaj smo od strani ne katerih zavodov prejeli zagotovilo čim najiz'đatnejše podpore, pa tudi mesto Maribor ne bo zaostalo za drugimi — podporniki, Toda par občin in zavodov ne zmore vsega. Naša misel mora najti odmev v najširši javnosti, «f? vseh, ki morejo nuditi pomoč, od Mure pa doli do Save. Odzovite se torei klicu odbora, ko prispe do vas, po najboljših svojih mo čeh, stopite v vrste braniteljev enega najlepših simbolov èloveèansCvui materinstva! Politični pregled. KRALJEVINA SHS, Po dolgem č a s u se jè zopet enkrat vršila seja narodne skupščine dne 20. t. m. Pri tej priliki so predvsem po imenu pnečitali vsakega po -slanca in predložili prošnje za dopust. Nato so prišle na dnevni red še nekatere interpelacije, nakar so skleni#, ,da se bo bavil parlament na prihodnji sen z dvanajstinami za mesec mare m april- Ministri d o v o 1 j u j e jo same kredite kot n. pr. ministrstvu za javna dela je dovoljen kredit 5Ò0 tisoč dinarjev za most v Veržeju in 1 milijon za zgradbo cest v Dalmaciji, Pro-SV3; emu ministru je dovoljen kredit 150 uOO dinarjev za podporo gledišča v Splitu. Za pripravo za genovsko konferenco fe nakazano zunanjemu mini -st u 00,000 dinarjev. „Jutro“ zna sporočiti, da bo predložila italijanska vlada vrhovnemu svefu v Pariz prošnjo Hnvatske-ga bloka za udeležbo na genovski konferenci. Trgovinska pogajanja, ki ui se imela vršiti med nami in Hajo te dni v Beogradu, so zopet preložena radi itali anske vladne krize. ITALIJA. S e-s t a v a nove vlade jte poverjena predsedniku parlamenta De Nice li. Pravijo, da bo misija De Nicole uspela, ker ga bodo podpirale vse stranke. angleška. Anglija Je priznala neodvisnost Egipta in odposlala egiptovskemu sultanu pismo, v katerem db - ljub!ja, da ukinjajo Angleži protekto rat nad Egiptom in priznavajo Egipt kot neodvisno državo. Egipt lahko takoj sestavi svojo vlado in skliče kon -stituanto Angleži se bodo pogajali^ še le z novo vlado glede vprašanja Sn -eškega prekopa. RUSIJA. Poročila p v i b a j a j o, da se je raztegnila grozna lakota tudi na Krim, k er, je predanih stradanju ISO tisoč otrok in SOI) Tisoč odraslih. Po mesi ih na Krimu je vse polno mrličev. Največ trpijo vsled pomanjkanja mali otroci. Beležke. Prečanom — Hrvatom im Slovencem — se tako rado očita, da so stažih Avstriji, da so avstri.ski hlapci, če se pa malo prelistajo stare kn|'Jge, se najde, da tudi med Srbi ni manjkalo hlapcev, ki so dajali vsakovrstne udanostne izjjave. NovoAuiskii list ,,Dunav“ prinaša zanimivo izjavo, ka-, toro so prvaki srbskih strank koncem avgusta 1914 objavili v „Pester Loy-du“. Ta izjava, kar puhti udanostf. in hlapčevanja do mile ogerske domovine. Podpisani so mnogi srbski veljar ki, ki Še danes igrajo večje politične vloge ter (prav pridno zmerjajo ,,av-strijanščino“, eni kojj predstavniki ra dikalov, drugi pa liberalcev,. V izjavi trdijo, da se odrečejo vsaki pol.tj.č-ni organizaciji nacijonalnega obiležja, da so tudi doslej zasledovali samo ver ske cilje in da hočejo v vseh prilikah z vso toploto iskrenega srca služiti mili madžarski domovini, — To izja vo so dali iz samega hlapčevanja, mo go Če pa tudi iz posebnih simpatij do Madžarov, katere Še danes tako verno posnemajo v političnih nakanah «proti Hrvatom in Slovencem. Lepo spričevalo si daje neki šovinist v „Balkanu“, Najprej govori o narodnem jedinstvu, zmerja Lste, ki so izzvali hrvatsko vprašanje ter zanetil; nesporazum in spor med plemeni, pravi, da mora biti ideja edin-stva tako močna, da lahko žrtvuje ce- , lo Pašiča, če treba, — in končno pride do zaključka, da bi se vse to moralo pokazati na geograi.čni mapi naie države z debelimi ciriličnimi! črka-mi od Triglava do Djievdjelije : kraljevina Srbija, Kdor zna, pa zna. Kakor znano, je bil vred mesci aretiran neki Vili -kovic mesto soudeležbe pri atentatu o-sumlje.ifga Marinkoviča, in ko je prišel iz zapora, je umrl. Gotovo ne iz veselja, temveč zato, ker je bil v ječi mučen in trpinčen. Sedaj, ko se bliža razpiöva vidovdanskega atentata k svojemu koncu, se je tudi večkrat imenovalo ime tega mučenika. Branitelji obtožencev so ga imenovali 'pri pozivih na divjaštvo raznih polici skih organov, ki izsiljuje iz ljudi razne izpovedi, povzročijo pa tudi to, da človek umr e. kakor hitro pride zopet na — s\ eilo! O Velkoviču se ’e govorilo že teda-, ko je v vladnih listih izšlo poročilo, da" e umrl — in govorilo se je sedaj; da pa upliva na javnost in na sodnike, ki sodijo komuniste v Belgra du, je „Poltika“, policaj demokratsko, beogra sko glasilo, naenkrat spravila mrtvega Veljkoviča zopet na svet. Priobčila je članek, v katerem daje Velj-kovič svo.a poročila, kako je bil na Grškem prijet, kako so ga tepli grški policaji, naši pa — sevedajt najlepše z njim ravnali. Torej Vel,kovic je živ in zdrav Kateri Vebkovič le to. Eden pač, saj jih bo dosti, prišel je pa ravno teda;;, ko so ga zagovorniki režima potrebovali. Mesce in mesce se ni nikdo zmenil da bi dementirai vest, da ;e umrl neki Veljkovič vsled policijskih batin, sedaj pa, ko so toliko go vori o mučenju po zaporih, je Veljko-vič naenkrat živ in zdrav. Na- čudnih potih so predstavniki in prijatelji režima. Vseh sredstev so se že posluževali. Od ene strani hrumi očitanje, da minister svtoega tovariša s pomočto znanega zarotnika spravlja s poti, od uruge strani pa se zopet brani režim na ta način, da mrtvi kar naenkrat vstajam iz grobov. Pogajanja rrdi. obmejnega prometa z Nemško Avstrijo v Beogradu še niso zaključena. Čudno, da zopet naša vlada dela nepotrebne zapreke in sicer radi osebnega in blagovnega — prelaza. Naše carinske oblasti za vsako malenkost zahtevajo carino, Ce obmejni promet sedaj ne bo olajšan, je tega kriv srbijanski carinski — kon -servatizem. Kako štedi naša država ? Nemčija mora, kakor znano, izročiti naši državi večje število konj kot vojno od -škodnino, Te konje prevzema v Nem -čili cela vrsta za to določenih komisij, čeprav bi zadostovala samo ena taka komisija. Toda vse to še ne zadostuje. Tudi na Jesenicah se nahaja ena taka komisija, koje poveljnik je neki mamr, kateremu je še pridelanih šest Častnikov ter mnogo moštva. Častniki dobivajo razven drugih prejemkov še tudi dnevnice po 50 dinarjev na dan . Koliko dela da imajo te komisije, je naibolj razvidno iz tega: V času od 20 decembra lanskega leta pa do danes sta dospela na Jesenice samo dva transporta konj, zadnji je bil dne 28. januarja t. 1. Za to naporno delo je tore treba toliko stalnih komisij! Kake velike župane imamo v Bački? Novosadski list „.Dunav“ poroča, da bodo te dni zamenjali velikega bačkega župana Lazieo Bug arsite g a. ker se je podpisoval kot doktor a ni! (Kaj pa minister Pucelj?) Na njegovo mesto pa 'pride n'ek Nikola Arsenovič, svečenik tz Gospiča, ki bo zasedel me sip velikega župana brez kvalifikacije in samo radi tega, ker je radikal. * >1 iiflHM—wi 'milimimmw*mrmmttwtwm&ernie ■HBHHBHB Dnevne novice. Slovesnosti zaimke kralja Alek -sandra V spremstvu ministrskega predsednika Pašiča, zunanjega mini stra dr. Ninčiča, prvega pribočnika generala Hadžiča, dvornega maršala generala Jankoviča ter v spremstvu mnogih drugih oseb, se je naš kralj (Aleksander s posebnim dvomim vlakom odnehal v nedeljo predpoldne iz j Beograda v Bukarešto, kjer se zaroči z romunsko kraljičino Mari o. Ves čas, koder se je vozil dvorni vlak, ; je prebivalstvo kralja navdušeno pozdravi mio Na naši obmejni postaji Zom-boli je bil kolodvor okrašen z zelen -jem in z državnimi zastavami. Ko je kralj izstopil, je bil burno pozdravljen, Aleksandra ,ie pričakovalo odposlanstvo rumunske vjtade. Pozdravil ga je ru m T,ski minister saobračaja Vosoiu wer ravnatelj romunskih železnic To umescu. Prebivalstvo je navdušeno po . zdravi.alo našega kralja, — Ponedel-ek, dne '20. februarja, proti 11. uri 'e dvorni vlak dospel v Bukarešto, Me -sto .e v zelenju in v zastavah, povsod vihrajo rumunske in naše zastave. Za slovesnosti jo bil izdelan obširen načrt. V rumunski prestolni cerkvi se vrši zahvalna služba bož a, Slovesna zaroka se vrši v sredo. Zaroki bo prisostvovala rumunska vlada. Pri ru • munskem ministrskem predsedniku je bil slovesen obed, istotako na kraljevem dvoru po končani zaroki. V torek je bila velika vojaška parada, po paradi pa s re lem di, lomatičnega zbora. Na slovesnem obedu se izmenjajo zdravice Za zvečer ie prirejen velik koncert, na katerega je povabljen ves diplomatski zbor. V sredo je pa določena priređ'tev v krogu rum. kraljeve rodbine, zvečer velika predstava v o-peri. Kralj zapusti Bukarešto v četr -tek ob 149. uri zjutraj. Vse rumunsko Časopisje se v laskavih besedah izrazu e o našem junaškem krahu ter želi zaročencema obilo božjega blagoslova. Tudi paš slovensk5 narod se spolnim srcem pridružu,e te, želji ter kliče iz dnu srca: Živel naš junaški kralj ter n egova visoka zaročenka! Kralj Aleksander pošlja vsak dan ; svoji nevesti, kraljčini Marijoli v Si - j nato sveže cvetlice in rože, katere ku- j puje osebno v cvetlični trgovini na Te \ raziji. Cvetlice pošilja po posebnem ku j rirju Kralja spremljajo v Bukarešto: Pašič in zunanji minister Ninčič. Za dobo odsotnosti bo zastopal v ministrskem predsedstvu Pašiča minister Trilkovič, zunanjega ministra Nučiča pa Voja Marinkovič. Zaročni dar naše omladine princesi Mariji. Odposlanci naše dijaške omladine, ki študira v Pragi in potuje v Bukarešto na kraljevo zn roko, ho poklonila naši bodoči kraljici Mariji slike kraha Aleksandra, ki je delo slikarja Bogdanoviča. Promet med Mariborom in Ljuto -morom. Dne 22. t. m. se zopet otvori železniški promet med Mariborom ter Ljutomerom. Na železniški progi Ma -ribor—Spielfeld—Ljutomer in ,v obratni smeri vozita dnevno redno po dva vlaka in sicer: Odhod iz Maribora ob 6.20, prihod v Ljutomer ob 10.19; odhod iz Maribora ob 20, prihod v Ljutomer, ob 23,34; odhod iz Ljutomera ob 9,30, prihod v Maribor ob 14,06 ; odhod iz Ljutomera ob 16,47, prihod v Maribor ob 20.52, Od 22, februarja na dalje na progi Maribor—St, lij ne vozi vlak št, 70a., Vlaki štev. 70, 71, 72, 74, 75 in 77 prevažajo potnike med Ma ri borom in St. Ujem. Predkonferenca male entente, r Ljubljani. Po povratku mjjrtistdskega predsednika Pašiča in zunanjega ministra dr. Ninčiča iz Bukarešte dne 25. februarja odpotujeta še isti dan vLjubljano, kfer se sestanetja s čeho-slovaškim ministrskimi predsednikom dr. Benešem. Dne 26, februarja se pa vrši v Ljubljani predkonlerenca, male entente med dr. Benešem, Pašičem in dr. Ninčičem. Na konferenci ne bo storjenih nobenih posebnih, sklepov m bo na njej poročal dr. Beneš o svojib razgovorih katere je imel v Londonu, Parizu in Rimu, Pašič pa bo poročal o svojem razgovoru z rumunskim ministrskim predsednikom. Pucljev shod v Slov, Bistrici in dr. Kukoveeva „koncentracija naprednih sil.“ Minister Pucel. ae imelvne-deno, dne 19. t. m. v Slov.. Bistrici — sme o. Demokratski listi pišejo sicer o neto moralni zmagi SKS nad „klerikalizmom“, toda mi jim prepuščamo to otroško-naivno veselje prav drage volje. Neovrgljiva resnica je, da so Samostojni zbobnali svoje najzvestejše — pristaše iz vseh okrajev Spodnje-Sia-jerske in da so „klerikalci“ iz bližnje okolice imeli v zborovalni dvorani '1-tret,iirisko večino. Večina zborovalcev je g. ministra sprejela s tako ogorčenimi vzkliki, da Je sam iz.avil: „Zcu se mi, da sem prišel v menažerijo- “ „Klerikalcev je bilo veliko“, tako priznava ata „Narod“; bilo jih je res to- 1 liko, da so si izvolili predsednika in podpredsednika. V senci štirih žandar skih' bajonetov, obdan od slojih salonskih kmetov, verižnikov in mešetarjev, je g. Pucelj v polarnem govoru, ki je bil mestoma viharno -rekirien, ogreva) svo e osebne zasluge za kmetsko korist. O gospodarskem položaju v naši uržavi ni črhnil niti besedice. Večina e ogorčeno zahtevala od g. ministra utemel itve v pogledu visokih dav kov, neznosne draginje, slabe valute itd., toda g. Pucelj ni maral odgovarjat radi takih „malenkosti,“ V „Jutru“ je ar. Kukovec na, ovedal Pucljev odgovor glede „koncentracije naprednih sil.“ Ker „e bila večina zborovatoev tako neposlušna, da ni hotela poslušati niti tistih bajk o Koroščevem fižolu, je moral g. minister na oved vojne --„nm rednjakov“ proti klerikalcem iz previdnosti zamolčali. Tako vročega spre ema, kakor je bil pripravljen ministru Puci u, pač še ni doživel nobeden izmed njegovih slovenskih tovarišev Samostojna kmetijska stranka je izgubila med slovenskim ljudstvom ves kredit, To bodo pokazale prihodnje volitve, • Minister Pucelj zna. Dne 15. februarja se je odpeljal minister Pucelj v elegantnem salonskem vozu na gostijo svoje hčerke. Iz 'Beograda je vozil seboj 16 demokratov i"n slabostojr nežev. Med gostji je bil tudi slavni L, Fe tov ar iz Ivanjkovc. Vožnja je tila čisto samostojno na državno stroške in je stala najmanj 3000 K. Za diplomate Imamo vedno dovolj denarja na razpolago. Zunanji minister se je potegni v fi ančnem od boru za zvišanje »plač našim poslanikom v Parizu in Waschingtonu. Tema revežema so zvišali mesečno piar čo od 4800 frankov na 6000, Pri in’ validin, vdovah in sirotah varčujemo, ' za diplomate pa skrbimo3 kar najbolj moremo. j Jim Je vendarle odklenkalo. Predilo je odpotoval kralj v Bukarešto, ie podp.sal ukaz, s katerim so razrešeni dolžnosti ministrov na razpoloženju sledeči gospodje bivši ministri: Mi- lan Kapepmovič, Jurij Bianklni, Vil-; jem Bukšeg, Albert Kramer, Jurij Surmin, Viipmir Korač in direktor Tone Kristan. Doslef so si ti gospodje vedno lastili naslov: g. Albert Kra mer, minister na razpoloženju, od se- daj zanaprtej bo pa samo g, Albert Kramer, glavni urednik „-Jutm“ ia nič drugega. Prva slovenska šola na Ko raškem Deželni’ odbor Koroške je sklenil u~ stanoviti v St. Jakobu v Rožu štjiri-razredno ljudsko šolo s slovenskim jezikom, ki bò torej (prva slovenska šola na Koroškem. Po začrtani poti ! ; Pred nedavne je v Marenbergu umri tamošnji posestnik, trgovec, svojčas župtaa, Sla®, nemške šparkase, okrajnega zastopa, itd. ter vodja tamošnjih Niemcev .ih nemškutarjev, znani Jožef Sohober. Ker je bil umrli odpadnik od katoliške Cerkve in je postai protestanti, mu je ob odprtem grobu govoril protestai, tovski pastor iz Maribora ter tamošnji, njegov somišljenik Langer, ki jSe v svojem poslovilnem govoru od rajnkega v imenu vseh njegovih somišljenik kov izrekel slovesno zaobljubo, da h©~ česo vsi njegovi someščani korakati po poti, katero jim je rajni začrtal ter še tudi v bodoče delovati v duhu u-mrtoga Sehobra, Celjski listič „Giliier Zeitung“ je priobčila rajnemu obširen slavospev, iz katerega odseva smiselt da naš’ nemškutarji in Nemci v Gor. Dravski dolini se še vedno trgao odklepajo njihovega gesla: „PHornek Ms Steinbruck! “ Rok za vpisovanje na liuMjans-fcem vseučilišču je podaljšan do dne 1. marca t. 1. Ker je bogat in demokrat -pa, gre! Iz Cvena pri Ljutomeru nam poroča jo: Najemnina za cvenski lov je bila leta 1920 podaljšana demokratu in. velikašu Jošku Rajh za dobo 8 let za „celih“ 2000 kron letne najemnine. —» Ta podaljšani zakup lova je pač naj-vočji kozel starega odbora. En odbornik ovenske 'občine je predlagal, naj se zviša najemnina. Na ta pred. log so se takoj, oglasili interesenti i®, ponujali za cvenski lov letnih' 25 do 30.000 letno; a lov je dobil te loško Rajh za 2000 K. Čudno, čudno, — da si le demokrat in velekapitalist pa pro-dreš tudi v kmetski občini z dve tisoč kronami! Shodi invalidov se bodo yrgili 26. t. m. ob 2. uri popoldne pri Sv. FeCru niže Maribora v prostorih tamošnjega Bralnega društva, dne 5. marca ob '10, uri predpoldne v Slivnici v gostilni: Lesjak, popolkne ob 2. uri pa v Gornjih Hočah v Korenovi gostilni» Dne 12. marca ob 10. uri predpoldne » pri Sv Lovrencu nad Mariborom v Novakovi gostilni. Duh. vaje za ude III. reda v baziliki Matere Milosti v Mariboru pod vodstvom patra Salvatorja, uredstka „Cvetja“, se začnejo v nedeljo, dn® 5. marca ob 3. uri popoldne in m km čajo v četrtek 9. marca zjutraj,. Dajte nam dobrih učiteljevi Iz Prekmurja se nam poroča: Pri nas imamo 12 ljudskih šol, ki so bres u-čitel.,ev. Da je naše ljudstvo veled te brezbrižnostt države sili.o razburjeno, je menda upravičeno. Toda merodajni činitelji ne pozabite na naše ponovno zahtevo: Pošljite nam dobrih krščanskih učiteljev, slabih ne maramo, slab©, protikrščansk» aoko-laške učitelje si obdržite tam doli v Ljubljani ! Izžrebani porotniki za celjsko potratno zasedanje. Za celjsko p.orotao za: sedanje so bili izžrebani sledeč poroti niki: Anton Derča, posestnik, Trnava; Alo zij Frece, trgovec, Ce!j'e; Iv« Prekoršek, upravi elj bolnice, Celje ; Anton Cizej, posestnik, Prekopa; Anton Plaskan gostilničar, Braslovče; Franc Jenko, posestnik, Ljubije; Andre1 Cetina, posestnik, Dobertešjavas ; Jožef Lapuh, posestnik, Gornji Obrež; Anton Valant, posestnk, Šmarje; Fr* Brinovec, trgovec, Vransko, Iv. Zor -«:o, kroač, Gorica; Matija Videnšek, posestnik, Loče ; Franc Koleno, irgo ~ vec. Cel e; Ivan Arh, župan, Stari -trg; Ivan Cencel, posestnik, Tremor- * je; Josip Makovec, trgovec, Rete; M Kračun, vele osestnik, Gornje Zreče;’ 1 Mirko Conidenti, trgovec», CeTe; AL Vr.enko, posestnik, Lastnic; Fran Gomilšek, posestnik, Griže: Ivan Zunan čič, trgovec, Celje ; Rudolf Miroslav * upravnik, Cel'e; Ivan Bizjak, krojač* Cele; Franc Zore, trgovec, Konjice;! Ignac Naraks, gostilničar, Družmirje ;] Karel Rade.;, trgo ec, Loke; Jur Rajo kmet Brezova; Franc Stiglio, posestnik, Rečica; Anton Valenčak, trgove© Velenje; Anton Jan, posestnik, Ska -le; Robert Diehl, veletrgoveo, Celje;• Andrei Labohar, posestnik, Sv. Ru -pert: Ferdo Pustek, trgovec, Šmarje; Josifi Matkoviß, vinski trgovec, Celje; Anton Zakošek, posestnik, Drenskore-bro; Ivan Vizovišek, trgovec, Žalec; nadomestni porotniki: Ivan Kožuh, po sestnik, Skofjavas; Josip Pelikan, fotograf, Celje; Franc Koren, pek, Celje; Blaž Pilih, posestnik, Levec; Fr, Rop ani posestnik, Ljubečna; Fran Ce rar, posestnik, Trnovlje; Emerik Kukec, trgovec, Žalec ; Franc Roblek, veleposestnik, Žalec: Karel Samec, po sestnik, Skoijavas. O s&mo&tojnežu, ki je slab mož -beseda. Velik samostojnež, kapetan U-rekovih gardistov, znan preko* mej naše globoške občine, je 'g. Franc Kene ml, Ta možakar je bil'med svetovno vo.,sko o. kr. živinski rekvizitor. Brez obzirno je gonil živino iz naših hlevov. Kmetske koristi so mu bile deveta briga. Po vojski pa je postal naenkrat za govornik teptanega, in brezpravnega kmeta, Ta Kene je dobil l 1918 pred koncem svetovne vojske popolnoma novo kolo od Jožefa Kržana rod pogojem, da oskrbi po vojni Kržanu ena -ko dobro kolo in .da ne vzame n a’lepšega živinčeta iz Kržanovega hleva. Minila je vojska in z njo tudi za Ke-neia dobičkanosna služba živinskega rekvizitorja. Kene je postal iz liberalca samostojnež. A pri tem je hotel pozabiti na svoje pravne obveznosti do Kržana. A Kržan ni pozabil Kenejie vih obljub. Začel je pritiskati na Kenda, da naj mu kupi novo kolo. Ke-ne se je izgovarjal, češ, kmalu dobiš kolo. Ga že imam’ doma. Drugič je rekel Kene: Kolo sem naročil iz Avstrije A leži v carinarnici. A ker tega kolesa ni bilo in ni bito iz Maribora, ,e tolažil Kržana, da mu ga bode kupil v Ljubi’ani. Sedaj je Kržan videl, da ga Kene slepi. Začel je boditi na njegov dom ga tirjat. A Kene so je previdno umikal svojemu upniku. Za Kržana je bila to trnjeva pot, katero o razkošnih cesare- , kih darilih in vsled svoje samovoljne nebrzdanosti so bi ti nevarei državi In i cezar ©m samim. Pri izvolitvi novega j cezarja so vsakokrat igrali važno vlo- j go. " 1 p re v reči otiti našega sedanjega veiičastvenega v b» d ar ja na prestolu . ' Riu. mora biti p-siljen, moj dragi Hipi p’.! Različni brivci in Čevijarji, nosači m • raojaiji morajo biti zastraženi m zvezani da, če treba, moramo porezati nekaterim vratove. — Treba bo morebiti tudi odstraniti oezar.a samega, če bi ga nazadnjaška struja hotela o’držati na prestolu — in če bi mi ; rišli v nevarnost Izbrati je le treba med čašo strupa, vrvjo ali pa koščekom jekla —. Topot moramo zmagati, Hipija, polovičarskega dela tono! no sme biti — !“ „Dobro povedano!“ sta se oglasila Damasip in Oarses v eni sapi, pa sicer bledih lic in z zelo prisiljenim navdušenjem. Hipija je mirno dvignil oči odpra-j nega oklepa, ki ga je držal na kole -nih. . „Igre bodo“, je dejal, „m kri* bo tekäa kakor voda v amiiteatru, naj si " ogrne škrlat kdorkoib Dokler sto,i — I Rim, gladiatorji stradali ne bodo — !a „No —, sedaj: govoriš, kakor mora govoriti mož ! “ mu je prav tako mirno odgovoril tribun. „Kajti končno vsa zadeva denarno vprašanje- Igre so precej dobičkonosne, vsaj za prireditelja, toda nekaj takih prireditev ’e treba, preden gredo sestercije v deset-tisoče, in Hipija ljubi razkošnost in vino in ženske — le nikar mi pe ugovarjaj in se ne razburjaj, moj dobri „unak! — in če b’ družina in njen predstojnik zaslužil lepo svoto, recimo za eno uro dela ali kaT, — eh nikdar več bi jim ne bilo treba stopiti « areno, razun za zabavo. Saj so še — revnejši ludje ko gladiatorji dosegli prostore med rimskimi vitezi — (Dalje prihodnjič.) s ßTKAZÄ. pano blagajno. Lopov jo dobro izrabil Bas, ko Jo preplašeni pek Bakal na policijo. Ogrožen promet na Jugu. Dne 18. t. m. se je nagromadilo na postoji Niš nič manj kot 14 vlakov in med temi še en ekspres. Niti eden od teh via* kov ni mogel naprej, ker ni bilo premoga. Se te okoli polnoči 18. t. m. so nekje iztaknili toliko premoga^ da so odpravili iz postaje eden ekspres in eden brzovlak, Ako ne bo postaja Niš bolje oskrbljena s premogom, bo cisto obtičal naš promet na jugu. Populären policaj. Sarajevski lir sti' poročajo, da je upokojen policist Ilija K. andič, ' katerega celo mesto pozna in imenuje „policija.“ Služi pri po jiCijl v Sarajevu že 43 let in le v tem «asu samo vsega skupaj pet tednov — preiivei na dopustu. Mož spada me-i zaubnivosti mesta in zato ni čuda, ca so javnost protivi njegovi uporomv' , češ,- 'tir ostane v službi, dokler sam bobe, to si je gotovo zaslužil. lajn Mandič je najpopularnejši človek ce -lega mesta, poredni otroci se ga pa—• bojijo not živega ognja. Ko so nekoč neko dete vprašali v šoli : „Kdo pa je vladar Bosne?“, je dete odgovorilo -„Policija ui j a Mandič!“ . Poštne pošiljatve v Avstrijo se morajo na vsak način irankirati, ker se drugače ne bodo dostavljate. To 'e odredilo poštno ministrstvo, ker se je v zadnjem času toliko stvari pošiljalo nefrankirano v Avstrijo in sicer radi tega, ker Je naslovnik manj piačeval na porto-taksi ali naknadnih znamkah kot pa odpošiljate!j pri frankiranju . Ker se na ta način oškoduje državna blagajna, je ministrstvo po členu tri mednarodne poštne konvencije odredilo, da se mora vse irankirati in da se nefrankirana pošta vedno zavrača. Vrane kot ljudska hrana. — Na graški in dunajski trg so spravili na stotine vran kot lludsko prehrano. — Komad stane po 300 nemško avstrijskih kron, toda vkljub tej razmeroma nizki deni prebivalstvo ne kaže kake ga. posebnega navdušenja za vrane. Vajenca iz poštene hiše, ki je dovršil nekaj srednih alt meščanskih šol,sprejme tato] tiskarna sv» Cirila v Mariboru; Vrednost denarja. Ameriški dolar stane-315 do 320, francoski frank stane 29,50 'do 29.60 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 4,95—5.2-5, za 100 čehoslovaških'kron 596 do 600, za 100 nemških mark 146 do 150, za 100 laških lir 1580 do 1592 jugoslov, kron. Vrednost naše krone v Curihu znaša 1,55 centima (1 centim = 1 vinar) Od zadnjega poročila je vrednost našega denarja padla za 10 točk. Iz Ormoža. Financar nadzira Orle. Iz Ormoža nam poročajo: Organ financije, nadzornik orlovske telovadbe. Predzadnjo soboto pop. je prišel organ financije g. P. v telovadnico ormoške šole nadzirat telovadbo orlovskega naraščaja. Vaditelj meneč, da gre za kako 'dohodarino, vpraša uljudno organa financije, česa želi. Ta mu ves razburjen odgovori, da je on načelnik ■Sokola in je kot tak 'prišel kontrolirat Orle. Videlo se je, da organ financije govori v „rožoah“. Zato so mu rekli, naj se legitimira, ali pa odide. Mož te na to, pričel kričati, in ozmerjal te vse povprek. V gostilni poprej pa je prigovarjal mladenki, naj takoj odstrani svoj orlovski znak. Da je ipož financije Sokol, tega mu gotovo nikdo né zameri, pač pa se naj on, kot od vseh plačani uslužbencev ne peča s politiko in si iavno dovoli žalitve posameznika in kme skega ljudstva. Mož ja naj ne misli, da mi ne vidimo in ne vemo kaj počenja. (Slučaj Vinski vrh: meso, kruh, vince, izguba pameti itd.) Ce ne bo dal miru, pridemo s fakti ! Zaenkrat pa naj nam odgovo rij, kdo je verižnik, in če je on zares kmetski divjak, ki je doma sam' iz kmetske hiše ?! Demokratsko nasilje. Za časa ge-rentstva v letu 1920 je bil sosveti v Ormožu prisiljen nastaviti novega občinskega tajnika, ker prejšnji je služ bo sam odpovedal, ko so se, izvršile na občini večje tatvine in druge talce stvari, za katere pa tajnik in gerent nista znala, akoravno sta bila vsak dan na občini. Občani brez izjeme so bili z novim gerentom, pa tudi tajnikom zadovoljni, in ni čudno, da je gerent s sosvetom 8 mož, imenoval no von ustavljen ega tajnika po večmesečnem zadovoljivem službovanju definitivnim. Pogodbo Je podpisal gerent in 7 Članov sosveta. Da je ta pogodba za občino veljavna, je jasno, saj je gerent 's sosvetom imel iste 'pravice kot občinski odbor. Deželna vlada je namreč dala sosvetu sklepčno glasovalno pravico. Pri volitvah v občinski zbor so zmagali demokrate (ne napredni gospodarji) z dvema odborni koma večine, ker .40 občanov po zar slugi demokratov ni smelo voliti., zopet drugi pa so volih s tistimi, kateri je dal več, in tako je zmagal denar, ne pa pravica in volja ljudstva. Demokrati to prav dobro znajo in se opravičeno bojijo poraza ob prihodnjih volitvah, ko bodo volili vsi. Tajnik, katerega je nastavil sosvet, nt morda kak Nemec, ki bi med vojsko tožil slovenske kmete, ko so peli „[Kje dom je moj“ da so peli „das bekannte Hetzlied „Hej Slovani“ kaj še, mož je četo rodom Kranjc, samo ena napako ima, on ni „Sokol“, temveč Orel. — In to je vzrok, da so mu demokrati (Zemljič) odpovedali službo. Odborniki: SLS se z odpovedjo ne strinjajo, ker lahko občino spravijo v stroške,, zato so sejo pred glasovanjem zapušili, a demokrati pa so segli po nasilju paragrafa 38 obč, reda kot nekdaj avstrijski minister po par. 14, — sedaj pa gre! Ce ne, pa se uporabi ukor, ipa ne proti tistemu, ki laže, ne proti onemu, ki govori resnico, pa ni demokrat, Grozijo tudi z discipliniranjem, odtegnitvijo dnevnic, pa naj bo, samo z batinami prosimo! še sedaj nikar, saj vam hočemo, ko pridemo do svojih 'pravic, tudi mi) prizanašati. Iz ormoške okolice. V naši okoliški šoli je dolga in dolga leta poduče-vala našo deco učiteljica g, Preskar, s katero smo bili pač vsi 'starši prav zadovoljni, posebno pa naši otroci, ka’ tere je učiteljica g, Preskar tako neizrečeno ljubila in tako lopo poduče-vala. Ko je blaga učiteljica Preskar, nedavno, rekli W, v cvetu svoje mladosti nenadoma preminula, zaplakali so vsi njeni nekdanji in sedanji učenci učenke, pa tudi starši, MV so izgubili ž njo najboljšo vzgojiteljico svojih otrok. Zato nas tembolj boli in žali, da namestnica rajnke Preskar, učiteljica Bratanič nima srca in čuta za vzgojo naših otrok, kot njena blaga prednica! Bog živi! je gotovo lep in krščanski pozdrav* katerega pa g. Bratanič ne more slišati. Namesto, da IT odzdravila z besedo, odzdravlja s pestjo in mi starši naj to mirno trpimo? Ne, po vojaški, maniri, pa že ne pustimo naših otrok biti, naj bije svoje, Če jih ima! Kako zna država Siediti? Prejeli smo: V časopisju čitamo venomer, da namerava država znižati število državnih nameščencev, da tako razbremeni državno blagajno. Toda gltej ! Kako zna država Siediti. Svoj' čas smo imeli in smo tudi prav lahko izhajali, n. pr. finančne straže v Ormožu, Ljutomeru, Radgoni, Ptuju itd. torei le po mestih in trgih. Kako pa sedaj? Sedaj smo pa dobili finančne straže Še tudi po vaseh. Tako n. pr. smo dobili v ljutomerskem in ormoškem okraju kar po fjri nove finančne straže, isto velja prav gotovo še tudi za druge okraje» Ne samo, da so Število finančnih stražnikov na starih po stojah silno pomnožili, so tudi poslali na novoizvoljene finančne postaje kar celo vrsto finančnih stražnikov. 'Ali še to pravi znižati število uredništva ali državnih nameščencev? Nastane samo vprašanje, ali je toliko število novih figiafnčnfi stražnikov res potrebno? Smo mnenja, dane, kajti v> stari Avs riji smo s številom iiinanč-nih stražnikov prav! lahko izhajali, tudi davki so se redno plačevali, jeli torej v naši novi državi potrebno, (ta dobi. žo skoro vsaka gorska vas stojo, fiiujnčno stražo? In našega kmeta vinogradnika pa strabilo ‘ fida jim jo zìi ano bolj natančno, ko’iko naučni koijjtrolni organi tako strogo, litrov Mna da ima še kak kmet v svoji kleli, kakor je to znano kmetu sh-rnomu ! Ali bi ne kazalo odmeriti davke tako, da se predpiše davko lačevalca enoten davek, ne pa tako, kakor se se daj dogaja, ko kmet, obrtnik in trgo- vec že niti sami ne vedo več, koliko vrst davkov da imamo v naši Slove -nijh Mi davkoplačevalči se obračamo do poslancev Slovenske ljudske stran ke (do slabostojnih poslancev se ne ob racamo, ker so ravno ti največ krivi, da moramo sedaj vzdihovati pod tako neznosnimi davčnimi bremeni), da zastavico vse svoje moči, da že vendar enkrat dobimo enotne davke ter da se davki pravično razdelijo. Umrla je nenadno v soboto dne, 18. k m. Manja Pergler, soproga tovarnarja vozov Franca Pergler v t Mlinski ulici. Rajna je bila blaga tori [j splošno spoštovana gospa, kar je prh J čal njen pogreb, katerega sie je ucte i težila ogromna množica iz vseh. slojev, mariborskega prebivaljstva, Ta uda- 1 __________Is. «Kitali tam ree je za obče priljubljeno^ obitelj tem, ( Iz Maribora. Mouštranca ukradena. V noči od torka na sredo je bil izvršen v mariborski stolni cerkvi drzen cerkven — rop. Neznani cerkveni ropar se je na večer dal zapreti v cerkev, iJo noči je vlomil v tabernakelj, katerega je gr do poškodoval Iz tabernakeijna ie u-kradei monštranco z Najstvetejšim vred Vrednost monstrance se ' ceni na več tisoč kron. Da se je cerkveni ropar da’ zvečer zakleniti v cerkev, je raz vidno iz dejstva, ker je naredil ri glavnih vratih veliko mlako, iz česa1’ sledi, da je bil v cerkvi zaprt — crio noč Ko je danes zjutraj po 5,. uri šel ministrant v stolnico, je videl odhajati iz cerkve neko moško osebo, ki o no-s^a pod suknjo nekaj v papir zaritega. Ministrant umevno da ni slut ! — nič nudega. .0 drznem roparju ni ne du ha hi ne sluha, čeprav je cerkvam; predstojništvo javilo policiji drzen eoo že takoj ziufraj na vse zgodaj, ko so opazdi zločin O usodi v monštranci se nana a'oče hostije se različno so -di, prevladuje pa mnenje, 'da je ropar zavrgel Najsvetejše ter da bo skušal spraviti v denar monštranco, ki je bila sicer iz medenine, le vrednost „lunule“, ki j;e seveda iz zlata, se ceni na več tisoč kron. Upamo in smo trdno prepričani, 'da cerkveni ropar ne j bo ušel roki pravice. Kuharico zadavili in jo .oropali ' Sinoči ponoči je neznan ropar vdrl v; stanovanje finančnega svetnika dr. Brenceta v Cvetlični ulici. Gospoda svetnika ni bilo doma, ker je bil zadržan pri neki seji.. Ropar sc je nato lotil kuharice g. svetnika, katero jo zadavil in nato oropali Navadno se pojavljajo vlomi pri milijonarjih, a v Mariboru pri drž. uradnikih. hujši., ker je tudi Frano Pergler na pljučnici nevarno zbolel. Hudo prizadeti obitelji naše sožalje! Kap je zadela včeraj ob ori dopoldne železniškega vpokojenoa Simona Peršuh iz Cirkovec, stanujočega v Mariboru, Pobrežka cesta št, 42, rav/ no v trenutku, ko si je hotel na glav* nem kolodvoru kupiti vozni listek za na Ptuj. P: V nedeljo, cine 20. t. m., točno ob 3. uri popoldne, se poživi Izobraževal* ; no društvo za Krčevino in Lasters -berg. Spored: pozdravni govor, pre» davanje o izobrazbi, čitanje in sprememba pravil, volitev novega odbora ;in slučajnosti. Društveni prostori s® začasno pri g. Boštjanu Požavko, K** eevina št. 56. K obilni udeležbi se va* bi'o vsi občani! Mestno električno podjetje obveš* ča svoje odjemalce, da radi snažen* ja popravil ukine v nedeljo, 26. febr„ t. 1, tok na celotnem omrežju tn sicer v času od 7. 'do 10. urte dopoMnjo. Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor Un okolico, —t Stolna ulica 4, sporoča, da je iskala v preteklem tednu (od 12, do 18. tebe, dela 89 moških in 46 ženskih delavnik moči Delodajalci so iskali 55 moških in 44 ženskih delavnih moči,, Posred» vanj se je izvršilo 44. Od 1. jan. do 18. febr, 1922 je iskalo dela 832 delavnih moctj, delodajalci pa so iskali 550 delavcev. Posredovanj se je rzvr.’ šilo v tem Času 272, — Vsa posredovanja se vrše brezplačno, Urad prosi zlasti delodajalce, da naročajo te 'prti rijem pogrebne de to vine moči katerih, čaka toliko na zaposelnost. Žal le, dau more urad vsteđ pomanjkanja uradni^' va in vsled preobilih notranjih poslov uradovati začasno za stranke samt od 9.—42. ure dopoldne, kaj naj vsakdo upošteva. Vse prijave sprejema it-rad osebno, pismeno, ali pa na telefonska naročila. (Telet,- M, 211% r £* 8 • VI • S i" JI i «38 “i Spodnještajerska ljudska pc isojisnica v Mariboru, Stolna ulica štev.6, r. z. zn.z. obrestuje od Novega leta naprej navadne m« 49 vloge po J 0 oK Trajne in večje vloge pa po dogovora. 2 O T »s,milj ’ i" i četrt or&ls, IfaVlilK se proda, leži v Bohovi. Naslov v upravi lista. 67 Sadna drevesa HLS na prodaj kot Mašančke. Renski bobovec, Rosmarinke, Kalvil, črešnje, marelice, ringio, hruške vse visoka debla Maribor, Ru- j ška cesta 15, Maribor. 69 iFXjiEszfcTi vzejustčjeis: na pustni torek v NARODNEM DOMU v MARIBORU; Začetek cb 19. uri. Vstopnina 26 K. Dnhietifn priprosto za sobo rOniSltf0 in kuhinjo poceni na prodaj tudi posarne nii komadi Maurič, Maribor, Koroška cesta 90, vrata 8, 70 išče se akordant za krožna peč (Ringofen) rud niške opekarne v Trbovljah. —1 Letna produkcija pribl. 3,000 000 ' zidne opeke. Interesenti naj se v svrho ustmenega dogovora zglase do ' 5. marca 1.1. pri na-š m rudniškem ravnateljstvu v Trbovljah. Začetek kampanje koncem aprila; — Trboveljs> a premogoko na družba. 68 Na drobno TRGOVINA Na debelo enajlove, st