X^éSek c.

Naročnkva Ms tu: Celo leto 80 dfn., poi leia <¥ì di«, òiirt lei» 20 din., ra es ciano 7 disi, taceri Jugoslavije: Celo leto 140 dia. l*se-®k5 eli oznanila *e zaračunajo po dogovo*«j »4 večkratna» tesedranju primeren popasi. fi^©vaiitee sprejema naročnino, incerai® in reklamacije,
^€cc\
U-'&c+i
lisi ti sIqqessIìb Ijndstig
Poštnina plačana v gotovini,
SILAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnišivo je v Maribor«» Koroška cesta st. 5 Z uredništvom se m govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. i Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacij® so poštnin©
Telefon interurban ŠL113.
**£3$- *p*t*s'v
tt>cwv cima 1Ü4L* olito!»***»
I .etnik: X^1
Pri nas in drugsd.
Drugod se sestavljajo vlade iz strank parlamentarne večine. Lahko je pa tudi ena sama stranka na vladi, če ima sama parlamentarno večino ali pa če so še katere druge stranke pristale na njen vladni program ter jo podpirajo. Pri tem se ostro razločuje program stranke in po program za vladno delo.
Pri nas so pa cela leta vladali Pašičevi radikali ali sami ali pa z raznimi priveski brez prave parlamentarne večine. Parlament je bil dolga leta — kakor pravijo v Beogradu — »okrnjen«, ker je manjkala v njem vedno po ena močna skupina narodnih zastopnikov. Radikali so imeli »večino« od ostanka in če še ta ni bila več sigurna, so se pa pripravljali, da še kako drugo skupino izrinejo ven, ali so pa poslance poslali domov ter vladali brez parlamenta. Radikali smatrajo svoj strankin program za državni program ter hočejo vedno vladati radi svoje stranke In ne radi naroda in države.
Drugod se vlade razširjajo na ta način, da na vladni program vladajoče skupine pristanejo še druge skupine, M potem brez vsakih pogajanj in pogojev zasedejo na vladi svoji moči odgovarjajoča mesta. Stare vladne skupine novim ne vsiljujejo nobenih točk svojih strankarskih programov in tako se z ozirom na razne državne potrebe znajdejo tudi zelo različne stranke na vladah. Pri tem ni nobenega hujskanja in zavijanja, da bi ta ali ona stranka izdajala svoj program.
Pri nas pa Pašičevi radikali vsem skupinam, pa naj nastopajo samostojno s svojim vladnim programom, ali pa želijo koncentracijo, vsiljujejo svoje sfrankarsko-pro-gramatične točke ter stavijo »pogoje« čisto strankarskega značaja.	•
Takih zahtev in pogojev pa zapadno-evropske države ne poznajo. Angleški kralj Jurij ni zahteval nobenih pogojev od socialista Macdonalda in ko je delavske stranka prevzela vlado, ni nihče vpil o nevarnosti za angleško državo in britansko kraljestvo. Danski kralj ni dolžil Stau-ninga »defetizma«, ker je predložil zakon o popolni razorožitvi Danske in danski socialisti pred vstopom v vlado še nikdar niso izpolnjevali posebnih pogojev in še nikdar niso s kakimi izjavami -omiljevali ali zmanjševali svojega strankinega programa, ,ki naglasa republikanstvo in nov družabni red. Istotako je brez vseh pogojev in jamstev zasedel švedsko kraljevsko vlado socialist Branting s samimi člani svoje stranke' in svojega parlamentarnega kluba, ki je pri volitvah dobil večino.
Zapadni kulturni svet ne dopusti, da bi si kaka politična družba lastila naslove, do katerih nima pravice.
Pri nas si je pa PašičiPribičevičeva družba prilastila naziv »narodni blok« — merida za to, ker vodi nasilno politiko proti hrvatskemu in proti slovenskemu narodu ter služi samo srbskim hegemonistom, ki pa med srbskim narodom nimajo večine. »Narodni blok« bi se smel imenovati samo blok parlamentarne večine z Davidovičem na čelu, ker zastopa Srbe, Hrvate in Slovence.
Drugod se največ važnosti in časa posveti delu v parlamentu in parlamentarnih odborih. Parlament in njegovi odbori imajo popolno kontrolo nad delom vlade. V Angliji n. pr. odpade prav malo časa od enega leta na parlamentarne počitnice in na vladne krize in če ena vlada pade, so nove volitve v najkrajšem času in takoj na to začne zopet z delom nova vlada iz novoizvoljenega parlamenta .	«
Pri nas-je pa doba parlamentarnega dela silno kratka ali čisto neznatna naprarn dolgi, brezkrajni dobi kriz, pogajanj, rekonstrukcij in vladanja brez parlamenta.
Drugod padejo vlade v parlamentu, če izgubijo njegovo večino, pri nas je pa najhitrejše padla vlada, ki je prva razpolagala s pravo parlamentarno večino. Da je padla ta vlada povrh še izven parlamenta, je posebno poglavje, ki ni v navadi v zapadno-evropskih državah. Nemška vlada je sedaj sicer odstopila izven parlamenta, a to zato, ker za svojo notranjo in zunanjo politiko ni imela več večine, nacijonalistom pa ni hotela dajati koncesij na škodo nove nemške republikanske ustave in dolžnosti, sprejete na londonski konferenci. Z odstopom vlade je bil razpuščen državni zbor in nove volitve bodo že • začetkom decembra. Taka ostavka je razumljiva, ni pa razumljiva ostavka vlade, ki ima za svojo dobro in državi ter narodu silno potrebna politiko tudi trdno /parlamentarno večino na razpolago.
V zapadno-evropskih državah se odločno odklanjajo izvenparlamentarne sile in nedopustno in nepoklicano-vmešavanje v državno politiko je popolnoma onemogočeno. Pri nas pa po poročilu srbskega lista general Živkovič postavlja in odstavlja vlade. Nekdanja Pašič-Pribičevičeva koalicija je bila njegovo delo. O njegpvi ulogi proti parlamentarni Davidovičevi vladi pa pravi list sledeče: »Neki ugledni demokrat je izjavil /piscu te beležke, da- simpatizira general Ži-vkovič z demokrati. §é v tisti noči pa so posedli generala Ž-ivkoviča trije ugledni radikalni poslanci ter so se z njim dolgo časa zaupno razgovarjali. Sedaj se je zgodil za las isti manever. Pred padcem vlade g. Davi-dovica se je razgovarjal komandant kraljeve garde z ne-
kimi vplivnimi prvaki radikalne stranke. Rezultat teh razgovorov je znan. Toda račun je plačal g. Davidovič. Isto vlogo, toda pismenim potom, je igral general Uzun-Mirkovič, znan vsled svojih lažnjivih poročil. Tudi general Josif Kostič je imel v zadevi svoje prste, da ne pozabimo generala Mirka Milosavljeviča, pomagača Laziče Markoviča. Ti ljudje so skovali načrt za zrušenje vlade g. Davidovi-ča. To”je bilo letos v Vrnjački Banji. Glavno besedo je imel, kakor vedno, Petar Živkovič, ki ga solunski proces intimno veže na osebnost 'Nikole Pašiča in Ljube Jovanoviča. Razven te usluge se morajo oddolžiti še za čast armadnih in divizijskih generalov. In tako se v našem političnem življenju zopet pojavljajo bele roke in bela brada, -oškropljena s staro 'krvjo : . .«
Se -od drugih srbskih strani se naglasa, da se izvenparlamentarne in neustavne sile igrajo z vsako vlado, ki ni »njihova«, da vlade postavljajo ter zopet odstavljajo in le za kratek čas dovoljujejo stanje in vlade, ki izgie-dajo parlamentarno. Upajmo, da nismo-, ali vsaj da ne bomo dolgo- več tako daleč -od vsega, kar tvori temelje državnega življenja v zapadni Evropi.
Formalna skupščinska šejk. Ker je bila za sredo dopoldne seja narodne skupščine sklicana, se je kljub predpisom poslovnika vršila, dasiravno vlada še ni sestavljena. Za sejo ni bilo nobenega posebnega zanimanja, ker se je vedelo, da je samo formalnega značaja,- vendar so ji prisostvovali vsi poslanci. Čeprav je bila čisto - kratka, se vendar ni mogla končati brez običajnega nemira in prepira. Poslanec Toma Popovič (radikal) je- naprarn svojemu tovarišu iz džemijetskega kluba poslancu Ahmetoviču u-•oorabil nekaj pristno balkanskih parlamentarnih izrazov. Nazva! ga je »svinjo.« Seveda je nastal radi tega velik prepir. Nato je Jovanovič otvoril sejo. Tajnik Alič je prečita! zapisnik poslednje seje. Zapisnik je -bil sprejet. Nato je Jovanovič obvestil skupščino, da vsled tega, ker je ■vlada v ostavki, ne more parlament začeti s svojim delovanjem. Prihodnja seja bo sklicana z istim dnevnim redom, čim bo sestavljena nova vlada.
Nasilne spletke in nakane. »Novosti« v Beogradu poročajo: V zvezi s pripravami, s katerimi se skušajo radikali •in neodgovorni faktorji dokopati do oblasti, se je vršila v stanovanju Srskiča važna seja, na kateri so sklenili o u-kr ep ih te radikalne skupine. Poleg neodgovornih oseb so temu sestanku prisostvovali od politikov: Spalajkovič, Kojič, Janič, Krsta Miletič in še nelkateri- -drugi. Na tem sestanku sc sklenili, poskusiti še z enim naporom, da se na dvoru izvrši pritisk na rešitev krize. Spalajkoviču so postavili nalogo, da sugerira kroni, da ji preti od boljševizma in Radiča, ki da je boljševiški agent, velika nevarnost. Spalajkovič bo svetoval, da so volitve edini izhod. Aktivnost te skupine, podprta od neodgovornih faktorjev, se manifestira v raznih oblikah. Zdi se, da ima vlada zanesljive podatke, da je dobila v svoje roke tudi listo ministrov, politikov in časnikarjev, ki bi morali biti aretirani v slučaju nasilnega prevrata. Ravno ta skupina se pripravlja, da bo, če se sestane narodna skupščina, motila volitve finančnega odbora in delo narodne skupščine. V tej zvezi je vredno zabeležiti, da je proti dr. Milanu Srskiču končana obtožnica radi velikih zlorab v ministrstvu za šume in rude. Ta moment meče jasno luč na aktivnost te skupine, med katero se nahajajo nositelji korupcije. Dolžnost vlade je, da vzame parlamentarizem odločno v bram-bo in aretira glavne kolovodje.
Demokratska stranka. Beograjski demokratski listi na-, (glašajo, da je glavna zaslomba sporazuma parlament in da je treba na vsak način obdržati njegovo moč in ve-ljvo. Radič se je na nekem shodu o demokratski stranki takole izjavil: Demokratska stranka se dobro drži, samo da bi bil Davidovič tudi tako hraber kot je pošten. On ni znal povedati: Ne m-ore se zahtevati, da odstopi vlada., ki ima zaupanje parlamenta. Če parlament odstopi, kadar to hoče drugi ustavni faktor, je pravi državni udar, revolucija'od zgoraj. To bi bil moral razložiti in ne vprašati: Ali se resno želi, da odstopimo? Ko se je odgovorilo, da se to resno želi, se je- pa poklonil in dal ostavko.
Pravo lice radikalskega »sporazuma« zopet enkrat izdaja radikalski in velesrbski »Balkan«, ko piše: »Ta država je nastala proti volji in želji enega dela njenega prebivalstva. Ustanovitelji te države, osvoboditelji, so osvobodili del prebivalstva, ki ni želelo te osvoboditve in ki je v njem zrlo zasužnjenje. Mi nismo bili državniki in praktični politiki, ko smo osvobojevali -robove, ki ne žele svobode, niti osvoboditve iz naših rok. Pravijo, da se zopet dela za nekako koncentracijo. Kakšna koncentracija: Izbite si že vendar enkrat iz svojih glav samoprevaro, -da je mogoča koncentracija med krvnikom in žrtvo, med avstrijanščino in Srbijo, med onimi, ki hočejo to državo, in onimi, ki zametujejo to državo. Tu je mogoča samo borba za zmago ene ali druge strani, ali pa miren razhod.«
Zmaga zakona — ali sile! Nikdo ne ve, kako bo sedanja kriza končala in kedaj. V očigled tej sedanji pristno
balkanski 'krizi piše muslimanska »Pravda«: Ta naša sedanja kriza je neobičajna glede vsega. Neobičajna je ta 'kriza že v svojem nastanku. Pojavila se je brez razloga. Po zakonu, kakor je ustava, in po parlamentarnih običajih kriza ni mogla nastati. V parlamentu je bila večina kot stalno zanesljiva podpora vlade. Iz ravnokar omenjenega vidika ni bilo nobenega razloga za krizo. V slučajih, kakor sedanja kriza, lahko nastane kriza samo tedaj, ako pride , do večjega nesoglasja med vladarjem in vlado. Tega tudf ni bilo. Vlada ni namreč prav nič zakrivila, s čimur bi bila izzvala nevoljo krone. Še več, vlada je izvajala program, ki je izražen v njeni deklaraciji in nato je vendar pristal vladar sam. V razmerju med vladarjem in vlado ni razloga za krizo. Nek razlog pa vendar le mora biti. Javnost zahteva pravi vzrok in ga je tudi našla. Glavni razlog za krizo tiči pač v tem, ker so se višji oficirji umešavali v to, v kar bi se nikakor ne smeli in so oni kot predstavite!]* sile izzvali proti vsem zakonom ter običajem današnjo krizo. Kakor hitro smo enkrat na čistem, kako je nastala kriza, potem smo si na čistem tudi v vsem ostalem in, predvsem tudi glede narave krize. Pravo lice naše krize je podoba sile proti zakonu. Zakon je, da je ta naša država — država Srbov, Hrvatov in Slovencev; sila pa hoče, da je samo država Srbov. Zakon pravi, da je ta naša država parlamentarna, oblast v tej državi pripada narodu in narod izvršuje to oblast potom parlamenta; sila pa hoče, da je ta naša država — država vojaške oligarhije. Če je bil kedaj zakon v boju s silo, je to v naši sedanji krizi. Sedaj je še samo vprašanje: Kako se zamore ta kriza rešiti? Drugega odgovora na to vprašanje ni, kakor ta: ali z zmago zakona, ali pa z zmago sile. Kompromisa med silo in zakonom ni, ker vsak kompromis bi ne bil nič drugega, nego zmaga sile. Ako bo zmagala v tej krizi sila, potem bo zašla cela SHS država v abnormalni položaj. Ako se namreč povspne sila v državi iz svojega položaja in hoče pomagati zakonu, potem se zakon umiče pred silo. Zakon se ne sme boriti s silo. Interes države je pač gotovo ta, da mora biti zakon močneji od sile!
Albanska vlada pred krizo. Vladi Fan Nolija se v Albaniji čimdalje bolj majejo tla pod nogami. Nezadovoljstvo med narodom je vedno večje in Noliju ne pomagaj» vse proklamacije na ljudstvo, v katerih vlada napada pristaše Ahmet bega, o katerem pravi, da je eksponent Srbije. Albancev ne more pomiriti niti novo posojilo v znesku 25 milijonov zlatih lir, 'katerega je sklenil Fan Noli v Italiji. Nemiri bodo izbruhnili sigurno. Vladne ljudi pod pira Italija, ki jih oborožuje. V razna mesta je dospelo več tisoč pušk in mnogo municije, katera se deli vladnim pristašem. Ker je Fen Nolijeva vlada pravzaprav samo eksponent Italije, bi tej njen padec sigurno ne bi bil po godu, na drugi strani pa bi Italijani zopet radi imeli v Albaniji nemire, radi katerih bi se aktivno vmešali v albanske notranje razmere ter dobili slednjič toliko zaželjeni protektorat nad to deželo.
Rumunska vlada v krizi. Rumunska vlada j® prišla v
krizo, ker je moral odstopiti prometni minister radi umazane afere izdajanja potnih listov za inozemstvo na lastno roko. Prometni minister je s potnimi listi trgoval na veliko, pomagal mu je pa brat, ki je general. V to umazano afero je zapleteno še precej vladnih poslancev in opozicija misli, da bo -vsled tega škandala padla cela liberalna vlada.	-y
Notranja kriza v Bolgariji. Meščanski politiki so izvedli zaroto proti zemljoradniški vladi s pomočjo vojaške klike, katero so tvorili domači služeči in bivši oficirji, komiti in Wranglovci. Pod predsedstvom Cankova so se meščanske stranke združile v takozvani »demokratski zagovor« in začel se je boj proti zemljoradnikom in proti komunistom. Oficirji, komiti in tudi Wranglovci so se organizirali v »vojno ligo«, ki počenja sedaj tako strašne zločine, da se mnogo politične osebnosti vedno bolj oddaljujejo od režima, ki je popolnoma v rokah »vojne lige.« Ta liga ubija in ropa brez konca in kraja. Začetkoma jè l'ilo meščanskim strankam prav po volji, da padajo zem-Ijor-adniški voditelji eden za drugim, sedaj se pa same ne čutijo več varne pred podivjano in krvoločno soldatesko. Člani lige, sami bivši oficirji, so dobili po deželi mesta okrožnih načelnikov in ti ljudje, ki so že vse izrazite nasprotnike sedanjega režima pobili, se ne dajo več ustavit? v klanju in ropanju. V krvoločnem besu polnijo zapore z ljudmi brez izbire, ponoči pa jetnike odvedejo na pokopališče in tam pomorijo. Za žrtvami pa drugi dan izdajajo tiralice, češ, da so pobegnile v Jugoslavijo in Grčijo.
Makedonski morilec pred češkim sodiščem. Morilec bolgarskega zemljoradniškega voditelja Rajka Daskal-ova v Pragi, član makedonske komitske in teroristične organizacije Čičankov stoji vnovič pred sodiščem in sicer ne pred poroto, ki ga je prvič oprostila, ampak pred sodnim senatom okrožnega sodišča v Taboru. Čičankov je bi! prvič sojen pod napačnim imenom Nikolov in bi ga bili že pustili domov, če se ne bi bilo dognalo, da nosi krivo ime
in ne bi bila razveljavljena prva oprostilna razsodba. Morilec trdi pred sodiščem, da mu je bil umor zaukazan od samega Todora Aleksandrova; in da ga je moral izvršiti. Nastopa zelo predrzno. O prijatelju umorjenega Daska-lova, bivšemu bolgarskemu ministru Obovu, pravi, da je tat in da prejema podkupnino, »kar je pri vas (na Češkem) že čisto v navadi.« — Predsednik sodišča je ostro zavrnil tako predrznost.
Proračun Avstrije. Avstrijski finančni minister dr. Kienböck je na seji parlamenta poročal o stanju budgets za leto 1925. Predvideno je 9.8 bilijonov avstrijskih kron izdatkov in 8.6 bilijonov K dohodkov. Deficit iznaša 1.2 bilijon K. Vlada namerava deficit izenačiti z izdanjem novih bankovcev v višini 1.4 bilijona K, tako da bi še preostalo nekaj prebitka.
Armade Male antante. Glasilo češke vlade »Tribuna« prinaša poročilo o mirovnem in vojnem stanju armad Male antante. Čehoslovaška ima v miru 150.000 mož pod orožjem, v vojni postavi 1 milijon, Jugoslavija ima sedaj
435.000 mož, v vojni 1 milijon in Rumunska ima sedaj
125.000	mož, v vojni pa 2,400.000 mož. K efektivnemu stanju arma Male antante je treba računati tudi Poljsko, ki ima v miru 230.000 mož, v vojni 2 milijona. Mala antanta s Poljsko razpolaga v slučaju vojne najmanj s 6
milijoni močno armado in je torej činitelj, s katerim se mora računati v mednarodnem političnem svetu.
Pred volitvami v Nemčiji. Berlinski listi razpravljajo o mogočnosti združenega nastopa desničarskih strank pri volitvah. Da se združijo nacijonalisti z nacionalističnimi levičarji »Völkische«, je prav verjetno, računa se pa tudi s tem, da lahko v ta blok vstopi ljudska stranka, ki je samo na videz republikanska ter se vedno bolj nagiblje na desno. Koliko lahko posamezne skupine in stranke pričakujejo od volitev, se sedaj še ne da reči. Najbolj gotovo je, da katoliški centrum in socialisti pri volitvah ne bodo imeli izgube. Da voditelj centruma, državni kancler dr. Marx, ni popustil pred nacijonalisti, je stranko zelo priporočilo vsem republikanskim elementom. Socialisti bodo pri volitvah gotovo pridobili na škodo komunistov, ker se bodo volitve vršile v znamenju boja za republiko in bo delavstvo najbrž še enkrat poskusilo s socialisti, da preprečijo navale nacijonalistov in monarhistov.
Francozi evakuirajo Ruhr. Evakuacijo Rubra izvršujejo francoske oblasti še nadalje. Francoske čete so te dni zapustile važno rensko pristanišče Mannheim, katerega so okupirale v začetku leta 1923. Francozi so isto-tako že izpraznili Karlsruhe. V vseh izpraznjenih mestih ob Renu so ostale samo male posadke od 15 mož, ki imajo nalogo kontrolirati rečni promet.
Svečana ekshumacija Sienkiewiczevih smrtnih ostankov. Minuli torek se je vršilo v Veveyu v Švici svečano ekshumiranje trupla slavnega poljskega pisatelja Sienkie-wicza, katerega bodo prepeljali na Poljsko in pokopali v Varšavi. Truplo so položili v krsto ter ga blagoslovili pred katoliško cerkvijo. Po blagoslovljenj.u je imel duhovnik nagovor, v katerem je slavil pokojnika kot velikega katoličana in iskrenega domoljuba. Truplo je bilo nato ob o-gromni udeležbi ljudstva odpravljeno na kolodvor. V spre vodu se je nahajal sin Sienikiewicza, potem bivši predsednik poljske republike Paderevsky, ravnatelj poljskega zunanjega urada Pablikiewicz, poljski poslanik Motelecki, senator Lebriczki, varšavski načelnik Belinski in druge znamenite osebnosti.
Pred novo ustajo v Tripolisu. V Tripolisu je zadnje čase opažati živahno gibanje arabskih plemen, ki se pripravljajo najbrž na novo ustajo proti Italijanom. Na tripo-litansko-giptovski meji se tihotapi orožje v velikih količinah. Razni egiptovski trgovci dobavljajo ustašem municijo in orožje, italijanska vlada namerava radi tega ostro protestirati v Kairi ter zahtevati, da egiptovske oblasti to tihotapljenje preprečijo.
Izgon Grkov iz Turčije. V Carigradu so turške oblasti aretirale in zaprle nad 1000 Grkov. Nameravajo jih izgnati iz Turčije. Tudi v ostalih delih države je dobilo veliko grških rodbin povelje, da se morajo izseliti. Grški delegat pri Ligi narodov je radi teh mer vložil oster protest
Demonstracija turškega vojnega brodovja pred turško obalo. Angleška sredozemska flota je dobila hitro povelje, da se koncentrira na Malti ter tamkaj čaka na na-dalnja navodila. Angleško sredozemsko brodovje sestoji iz 8 dreadnoughtov, več križark, 108 torpedovk, 6 podmornic in dveh ladij za letala. Baje je dobilo tudi atlantsko brodovje ukaz, da odpluje na Malto. Obe brodovji sku paj bodo potem demonstrirali ob turški obali v Mali Aziji. S temi demonstracijami namerava Anglija vplivati na Turško, če bi ta še nadalje vstrajala na stališču, da se meje Iraka izravnajo v njeno korist in na škodo Anglije.
Napad na poljsko iposlaništvo v Moskvi. V Moskvi sta bila napadena na železniški postaji tajnik poljskega poslaništva v Moskvi Tarnovski in svetnik istega poslaništva Morenovski. Istega dne se je izvršil v nekem drugem delu Moskve še en napad na dva uradnika istega poslaništva. Tarnovski in Morenovski sta bila težje poškodovana. Poljski poslanik je takoj ostro protestiral ter zahteval satisfakcijo in kaznovanje krivcev. Sovjetska vlada je nato izrazila svoje obžalovanje ter dala garancije, da bodo krivci najstrožje kaznovani.
Zračna zveza Pariz—Moskva. V sredo je odplul iz Pariza zrakoplov proti Moskvi. Vzel je smer Praga—Var-šava_Lodz. To je poskusni polet za redno zračno zvezo med Parizom in Moskvo.
Stanovanjske skrbi.
n.
"Zadnjič smo razmotrivali o tem, d!a ne gre, da bi stanovanjski najemniki na splošno vpili proti hišnim posestnikom in narobe. Enaki niso ne vsi hišni gospodarji in
tudi ne vsi najemniki. V eni hiši so gospodar in stranke v najlepšem miru, v druigi pa kakor na fronti. Iz tega eie-i di, da se ne sme vse posestnike in ne vse najemnike me-j riti z istim merilom.
Dosedanji stanovanjski predpisi so na vsak način pre Ì splošni in neokretni. Pa vsaka naredba — popolna ali ne-> popolna — izgleda čisto drugače, če se izvaja z duhom in smislom za raznoterosti poedincev, kakor pa če z njo ! upravlja okoščeneli birokratizem. Ta' je gotovo v mnogih •i ozirih poostril stanovanjsko stisko. Ne mislimo na gotov ! kraj in na gotovi stanovanjski urad, ampak govorimo na j splošno. Proti stanovanjskim naredbam ne bi bilo nobene j spodtike, če bi se pri oddaji stanovanj bolj gledalo na osebo hišnega lastnika in na osebo najemnika ter se po največji možnosti spravljalo skupaj ljudi, ki imajo gotove [ predpogoje za mirno in sporazumno sožitje. Če bi si po-
Isestnik iz kopice prosilcev za izpraznjeno stanovanje v svoji hiši smel enega sam izbrati, bi bilo še najboljše. Ta prosta izbira bi ne prišla navskriž s pobijanjem stano-
1 vanjske bede, ki je itak samo na papirju, dokler se ne zida in to v prvi vrsti od države za državne uslužbence in celo za urade, ki zavzemajo tudi stanovanjske prostore.
: Stanovanja so itak prostorno določena za večje in manj-I še rodbine, potem je določena prvenstvena pravica itd. jn [ če bi si hišni gospodar od treh enakoupravičenih prosil-
Icev lahko enega zbral, bi bilo gotovo boljše, kot pa navadno vseljevanje.
I Stanovanjski uradi bi lahko bolj poznali hišne lastni-I ke z razpoložljivimi stanovanji in. prosilce, da bi take ljudi 1 dajali skupaj, ki kolikor mogoče skupaj spadajo. Če se od-I daja dvoje enakih stanovanj, pač ni potrebno, da pride
1 prosilec z malimi otroci v mirno hišico, kjer bi hišni posestnik rad v miru počakal na smrt, dočim dobi druga stranka samih odraslih ljudi stanovanje v hiši, kjer je že !j dovolj otrok in bi novi nikogar ne motili. Pred leti, ko so se stanovanja toliko pregledovala, je bilo v tem oziru naravnost drastično. Človeka, ki bi sam boljše počutil v preprostem stanovanju nekje v Urbanovi ulici, so spravili v velike sobane na parket, drugega, ki bi za tako stanovanje imel dovolj, pohištva in smisla, seveda poleg pravi-\ ce, so pa stlačili v Splavarsko ulico.
V čudno razdeljena velika stanovanja so pripeljale I stranke podnajemnike že s seboj, ali so jih pa dobile, še ; predno so se začele tudi posamezne sobe uradno obravnavati kot samostojna stanovanja. To je pa kmalu prenehalo kot preveč težavno in zamotano in podnajemniki so postali prosti pred zakonom in pred ljudmi. To prostost pa po veliki večini tudi prav drago plačujejo. Malo jih je, ki ne bi s podnajemnino veliko preplačali cele najemnine svojih stanodajalcev. Med najemniki je po vseh mestih 1 mnogo takih, ki so z oddajanjem sob v podnajem našli vir dobrih zaslužkov. Po naključju, ali kakor koli so dobili velika stanovanja, dočim so velike družine ostale stlačene v malih prostorih, ali pa celo na cesti, in če se lahko podnajemnina prosto določa, kdo bi ne izkoristil prilike, ko se vedno najdejo ljudje, ki radi ali neradi plačajo, kar se zahteva. Od podnajemnine mora najemnik plačati hišnemu gospodarju določene odstotke, pa kako se naj kontrolira, če jih plačuje res od prave velike podnajemnine. Po mestih je v mnogih slučajih razmerje med najemnino celega stanovanja in podnajemnino za eno sobo 100:500 dinarjev in še več. Celo za prazne sobe se zahteva plačilo večkratne cele najemnine. Kaj bodo počeli podna-
I jemniki, če tako razmerje ostane, ko se po novem letu zvišajo najemnine? Za to se nihče ne briga, ker so podnajemniki popolnoma »prosti.« Če Se oglasijo podnajemniki, planejo po njih najemniki, hišni posestniki pa hujskajo, mesto da bi vsi trije vsaj toliko sporazumeli, da bi složno zahtevali, naj se zida, zida in zopet zida in to predvsem od strani države.
1
BISERNI JUBILANT, ČASTNI KANONIK, DEKAN IN DOKTOR LAVOSLAV GREGOREC UMRL.
■
I
Preteklo sredo, dne 22. oktobra 1924, je umrl v Novi cerkvi pri Celju znani jubilant dr. Lavoslav Grego-
rec. Pogreb blagopokojnega biseromašnika bo v soboto, dne 25. t. m., ob 10. uri predpoldne. Rajni je slavil letos 17. julija biserni jubilej mašništva in sta ob tej priliki prinesla »Straža« in »Gospodar« obširen životopis in opis javnega delovanja rajnega jubilanta, ki je dosegel izvanredno starost. Rojen je bil namreč dne 17. decembra leta 1839 v Desterniku, župnija Sv. Urban pri Ptuju. Ob proslavi mašniškega bisernega jubileja je prejel slavljenec bogzna koliko iskrenih čestitk, ki so mu vse želele zdravje in zadovoljnost do skrajnih mej človeškega življenja. Pred kratkim je bilo razglašeno v »Slovencu«, da se g. jubi-

;
i
i
j
i
\
i
lant ne počuti več dobro in da je priklenjen, na postelj. Dosegel je pač v zmiraj precej krepkem zdravju skoraj skrajne meje človeškega življenja in v sredo mu je ugasnila luč življenja na tem svetu. Kot desetletnemu bivšemu uredniku »Slovenskega Gospodarja« mu kliče ob mrtvaškem odru »Gospodarjeva« sestra »Straža«: Počivaj v miru blaga in skozinskoz za duševni in telesni blagor našega naroda delovna slovenska dbšal
Pozor na modri križ in položnice! • Obnovite pravočasno naročnino! »Straža« stane četrtletno 20 din., mesečno 7 din. — Upravništvo.
Zamorci se hvalisajo, da so čisti. Samostojnih demokratov in radikalov ni pičil nobeden korak Davidovičeve vlade tako v živo, kakor zakon proti korupciji. Radi tega zakona so alarmirali sodatesko in sami uprizarjali balkansko ostudne intrige, dokler ni podala Davidovičeva vlada demisijo. Sedaj po padcu vlade pa razglašajo v javnost, da bosta obtožena od strani radikalov in samostojnih demokratov ministra Sušnik in dr. Korošec. »Jutro« poroča z dne 23. t. m. na dolgo o tej obtožnici in pravi: »Danes stoje na sramotnem odru klerikalni ministri in bas samostojni demokrati, ki so jih klerikalci z največjo krvoločnostjo naskakovali, so tudi v najihujšem boju ostali čisti in necmadeževani.« — Znano je namreč, da se je ravno dr. Žerjavovo »Jutro« najbolj balo Davidovičeve vlade in zakona za pobijanje korupcije. Dr. Žerjav je že od tedaj, ko se je začelo v javnosti govoriti o intrigah proti Davi-dovičevi vladi, stalno v Beogradu, kjer pomaga na vse moči spletkariti proti zakonitosti lin obstoju parlamentarizma. In v tem boju, ko je šlo za uzakonitev zakona proti korupciji, se drzne »Jutro« napisati, da so v tej borbi za uzakonitev tega zakona ostali samostojni demokrati čisti in neomadeževani. Ali je »Jutro« pozabilo, da mu je oče na išest mesecev ječe obsojeni in amnestirani gospod dr. Žerjav. Komu se je bolj bati zakona proti korupciji, negO' dr. Žerjavu, ki bi se Sedaj rad pretvoril iz zamorca v beickožneža. Zadnji človetk v Sloveniji zna, da Žerjav •ne spada v Sloveniji nikamor v družbo, ki velja količkaj za pošteno, ampak je zrel samo še za Balkan, kjer né gledajo na lopovsko preteklost, ampak samo na židovsko zmožnost prikrivanja najgrših lopovščin. Iste moralne kvalifikacije, kakor je kranjski Žid dr. Žerjav, je tudi Wilder, Pribiičevič, Križman itd. Naj nam »Jutro« napiše en kratek in vsaj s par stavki verjeten članek, da je njegov oče Žerjav čist in neomadeževan, potem pa bomo proglasili vse poKcajdemokrate za poštenjake. Dokler bo imelo »Jutro« za očeta najbolj umazanega zamorca dr. Žerjava, potem moramo tudi o njegovih sinovih domnevati, da so zamorčki in je bilo baš sedaj za delovanja Davidoričeve vlade celo slovensko zamorsko kolonijo najbolj strah pred zakonom o korupciji.
Zakaj je PP režim premeščal orožnike? V Gorjanih, v okolici Djakova, je bil nameščen za občinskega bilježnika neki Marko Milanovič, goreč Pribičevičijanec, ob enem pa velik korupcijonist. Za svoj žep je skrbel posebno na ta način, da je preskrbljeval potne liste vojaškim obvezan-cem, ki še niso odslužili svoj rok. Odpremljal je t® vojaške obvezance na skrivaj v Brazilijo. Za Milanovičeve mahinacije je izvedel orožniški narednik v Gorjanih Pavle Pernar. Naznanil jie Milanoviča oblastem, toda namesto kaznovanja krivca je prišlo nenadoma povelje, da se mora Pernar premestiti v Vojvodino. Milanovič je imel v stranki vplivne prijatelje, njegov brat je urednik osješkega »Juga«, in posrečilo se mu‘ je izposlovati premeščen]® svojega preganjalca. Cela zadeva je prišla sedaj na dan, ko so sltičajno odkrili pismo urednika Marjanoviča, v katerem ta naznanja nekemu Ivakiču, da se mu je posrečil« izposlovati premeščenje Pernara.
Sadna razstava v Št. liju pri Velenju. Pri nas se je vršil v nedeljo, dne 19. t. m. v šoli lokalni sadni ogled. Razstavilo je 31 posestnikov-domačinov okrog 50 vrst raznega sadja, večina seveda zimskih jabolk. Razstavljeno sadje je pokazalo, da se goji pri nas večina tako sadje, Id ga priporočajo zadnji čas strokovnjaki v gojitev, kakor: bobovec, mašancger, londonski pepinek, cesarjevič Rudolf itd. Obiskovalcev je bilo okrog 300, seveda skoraj samih domačinov, ki se kar niso mogli nagledati okusno razloženega sadja. Prirediteljem je bilo v največje zadoščenje za njih trud to, ko so videli stare očance m osivele mamice, kako očaran utis je napravila na nje ta prva sadna razstava v njihovi domači vasi. Da pa se jè vse tako nepričakovano dobro obneslo, se je zahvaliti v prvi vrsti razstavljalcem, nadalje g. župniku F. Schrei-nerju, g. Milošu Levstik iz Celja in pa tukajšnjemu trgovcu g. Ivanu Tajnšek, ki je vse to krasno, razsavljeno sadje kupil.
Štajersko sadje prvovrstno. V zadnjem času je prišlo vec trgovcev iz Beograda, Bačke in Banata v Slovenske gorice, da nakupijo tukaj sadja, ki je letos prav izvrstno uspelo-, Naš kralj je tuidi odredil, da bo dobival sadje iz Štajerske in sicer mu bo dobavljal sadje veleposestnik g. Srečko Krajnc iz Slov. gor.
Nerazjasnjen umor v Ljubljani. Pred dnevi smo javili © tajinsilvenem umorstvu ljubljanskega trgovaca Pipana. Policija je aretirala precej oseb, osirmnlčenih umora, toda vse je morala izpustiti radii pomanjkanja dokazov. Preiskava je sedaj krenila v popolnoma drugi smeri in policija je mnenja, da je umor izvršen radi trgovskih • vzrokov. Pipan je imel mnogo sovražnikov med trgovci.
Hrvatski seljački dom v Zagrebu gotova stvar. Ravnateljstvo zadruge Hrvatski seljački dom in predsedništvo HRSS je podpisalo dne 3. oktobra začasno pogodbo, dne
15.	oktobra pa končnoveljavnd kupno pogodbo, po kateri preide Prpičeva palača v Zagrebu na Akademičnem trgu v lasi zadruge Seljački dom. Kupna cena znaša z opremo vred 4Ö milijonov kron lin izplačanih je bilo takoj 6 mili-jnonv. Takoj po podpisani pogodbi je bil odstranjen s palače Vranicanijev plemiški grb in nadomeščen s hrvatskim. Na pristojno mesto je vklesan snop, žitnega klasja s srpom in na najbolj vidnem mestu se blišči napis: »Hrvatski seljački dom.« Sedaj hociijo Radičevi Seljaki od vseh strani gledat ta svoj dom in ga občudujejo. Hrvatski seljački dom ima v celem 136 sob. Ta dom bi naj bil nekako politično, prosvetno in gosipodiarisko središče hrvatske g a seljaštva. V tern domu bodo začeli takoj, urejevati muzej, v katerem bodo predvsem zbrane hrvatske narodne noše. Razven tega še bo v domu posebna seljaška gostilna in ljudska kuhinja. V posebnih prostorih bodo vsak dan Seljakom na razpolago narodni poslanci.
Trasiranje novih prog. Po naredbi železniškega ministrstva se bo pričelo v najkrajšem času trasiranje novih železniških prog: Krapina—Rogatec in Varaždin—Koprivnica. Z graditvijo novih prog se bo pričelo že prihodnje ieto ter bo delo hitro gotovo, ker so proge zelo kratke in teko po ugodnem terenu. Zgraditev obeh projektiranih železniških prog bo zelo velikega pomena zlasti za Maribor, ker se bo znatno skrajšala zveza z Zagrebom, odnosno z Beogradom.
Mamaža s špijonsko afero. Znani beograjski krogi so «znašli pred dolgimi meseci, veliko špijonsko afero, da bi »i skovali orožje proti1 vodilnim osebam hrvatskega pokreta. Neko mlado žensko slabega glasu Danico Androlič, ki je služila kot pisanica v raznih pisarnah tudi v ministrstvih in pa v upravi Radičevega »Slobodne ga doma«, so zaprli kot silno nevarno, špijonko v korist Italije in Bolgarije, a njo vred pa tudi enega Bosanca in enega Hrvata, ki je služil kot kapitan v vojski. Androličevo so vlačili po ječah v Zagrebu in v Beogradu, jo mučili in pretepali, da se je že skušala rešiti s samomorom. Končna je pa le spoznala, da je najboljše, če na vse pritrdi, kar hočejo vedeti od nje. Pustila je fantaziji prosto pot ter je pripovedovala, kako ji je dr. Maček v Zagrebu narekoval neka sumljiva pisma na Dunaj. Ko je o tem govorila tudi na glavni razpravi v Beogradu, so jo vprašali, kako ta dr. Maček izgleda. Na to ni vedela odgovoriti. Branitelj je ■dobro orisal politične nakane s, celo afero špijonov, ki pa ne morejo biti špijoni, ker so premalenkostni, ih sodišče je vse obtožence oprostilo.
Beg kaznjencev iz kaznilnice. Iz kaznilnice v Sremski Mitroviči so pobegnili pri trganju koruze na kaznilmškem polju trije jetniki, dva Rusa in eden Slavonec. Navalili so nenadoma na stražnika ter ga razorožili in zvezali. Nato so pobegnili po koruzi do. železnice, kjer so napadli železniškega čuvaja ter mu odvzeli puško in obleko. Tako oboroženi so spremili Slavonca do njegovega doma, med potjo so .pa še oropali nekega trgovca iz Novega Sada. Do sedaj je bilo še vse zasledovanje ubežnikov zaman. Najbrž nameravajo ustanoviti kako roparsko tolpo, s katere bodo zopet nekaj časa plenili po Slavoniji.
Truplo ležalo devet mesecev v vodnjaku. V Krasici, v hrvatskem Primorju, je pred! kakimi devetimi meseci neznano kam izginila trgovka Tadejevič. Ker ji trgovina ni baš najbolje uspevala, je zabredla v finančne neprilike, ki so na njo tako vplivale, da se ji je omračil um. V napadu blaznosti je izginila od doma in vse iskanje je bilo do sedaj brezuspešno. Mislilo se je, da si je vzela življenje, dasiravno trupla dolgo niso našli. Te dni so odkrili grob samomorilke v vodnjaku njene sosede. Ko je ta črpala vodo iz vodnjaka, je naenkrat privlekla v vedru na svetlo na pol razpadlo človeško roko. Vsa prestrašena je poklicala sosede, ki so. naglo izčrpali ostalo vodo iz plitvega vodnjaka. Na dnu se jim je nudil strašen prizor: našli so truplo že devet mesecev pogrešane trgovke, ki je že popolnoma razpadlo. Zadnji čas SO' vsi sosedje, ki so hodili v ta vodnjak po vodo, opazili, da ima voda čuden o-kus in duh. Seveda nato ni nihče prišel, da ima duh od razpadajočega človeškega trupla, ludi vaški pek je rabil vodo iz tega vodnjaka za mešanje kruha. Čudno, da se voda ni zastrupila.
Ciganske delniške družbe in njihove podružnice. Da so ©igani nepoštenjaki in lopovi, to zna vsakdo, ki je ke-daj slišal ime cigan. Po Sremu in sploh po južnih 'krajih so v zadnjem času osnovali cigani cele delniške družbe in njih (podružnice. Zadnji čais je namreč po Sremu zmanj kovalo konj in nikdo ni znal, kam da izginjajo.. Konečno se je policiji vendarle posrečilo, da je razvozljala to tako skrivnostno zagonetko s konji: Cigani so konje kradli po Sremu. Da b‘i jih pa oblasti ne izsledile, so pošiljali konje svojim bratom Čuburoem v Beograd, ki so jih tamkaj prodajali. Policija še neprestano! preiskuje celo zadevo in vse niti vodijo do Bežanij pri Zemunu. Sremski cigani so Imeli za tatvino konj organizirane cele delniške družbe, tv bližini Beograda in Zemuna pa podružnice teh družb, ki so vkradeno blago vnovčevale.
Samomor poročnika v Sarajevu. V Logoru kralja Aleksandra je izvršil samomor v svoji pisarni poročnik Stjep. Metaja. Iz vojaške karabinke si je izstrelil kroglo v sence. Na strel se ni nihče v kasarni oziral in šele drugo jutro so našli samomorilca ležati s krvjo oblitega in mrtvega.
Po trinajst letih najden zločinec. Ne daleč od Osijeka v Petrijevcih je bil te 'dni aretiran ugleden kmet Jurij Pi-
Pijetlič je tudi predsednik okrajne organizacije demokratske stranke in bivši občinski načelnik v Petrijevcih. 1 a aretacija je vzbudila veliko senzacijo v Petrijevcih in tudi po okolici. Pijetlič je namreč osumljen, da je pred trinajstimi leti na tajnosten način umoril logarja Vrbaniča, katerega so našli nekega jutra mrtvega. Za ubijalcem je tedaj izginila vsaka sled. Radi tega uboja je bil sedaj aretiran Pijetlič in predan sodišču v Osijeku. PS-jetliča je izdala neka ženska, s katero je živel dalje čaSa v intimnih odnošajih.
Znižanje železniške tarife. V železniškem ministrstvu se pripravlja nova železniška tarifa, po kateri bi bile cene za osebni lin blagovni promet znižane za 20 do 30 odst. Baje bo stopila ta nova železniška tarifa v veljavo, koncem tega meseca.
Podporno društvo slepih je založilo koledar in zapisnik ter ga namerava v kratkem izdati. Z izdajo koledarja namerava društvo slepih pomagati slepim trpinom. Trgovci dobe pri naročilvi navaden popust. Naroča, se v založništvu:	Podporno 'društvo slepih v Ljubljani, Wolfova
ulica 12.
Bivši župan g. Grčar je obvestil rodbino pokojnega dr. Rosine, da bo občina Maribor prevzela stroške, ki so nastali za pogreb dr. Rosine.
Radio-predavanje in koncert. V soboto, dne 25. t. m. se ob istem času in na istem mestu ponovi Radio-večer, ki je vzbujal prvič v sredo naravnost velikansko zanimanje. Priporočljivo je, nabaviti si vstopnice v predprodaji.
Zgodovinsko društvo v Mariboru ima v nedeljo, dne
26.	t. m., ob 10. uri dopoldne, v čitalnici Študijske knjižnice (mala kazinska dvorana, 1. nadstropje) svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo odborovo, sprememba društvenih pravil in volitev novega odbora. Udje in neudje so prijazno vabljeni.
Glasbene Matice v Mariboru redni občni zbor bo V pondeljek, dne 27. t. m., zvečer ob pol 8. uri v društveni dvorani. Na to se člani opozarjajo!
Narodno gledališče v Mariboru. Petek, idne 24. okt.: zaprto. Gostovanje v Celju »Narodni poslanec. — Sobota, dne 255. oktobra: »Mamselle Nitouche« Ab B. —• Nedelja, dne 26. oktobra: »ZrinskiJ« Ab E. — Pondeljek, dne 27. ‘oktobra: zaprto. Gostovanje v Ptuju »Narodni poslanec.«
Stolno1 prosvetno društvo v Mariboru vabi k predavanju, ki se vrši v petek zvečer ob pol osmih v društveni sobi na Koroški cesti (poleg cérkve sv. Alojzija).
Cercle francais. V soboto, dne. 25. t. m., ob šestih zvečer, bo v slavnostni' dvoTani moškega učiteljišča francosko predavanje. G. profesor R. Martel bo govoril o klasični dobi francoskega slovstva. Vstop prost.
Bivši posestnik v Studencih Matevž Supančič se preseli koncem meseca oktobra iz Maribora v Rajhenburg. G. Supančič pozdravlja še enkrat vse občane v Studencih in prijatelje pri železnici.
Prvenstvena tekma ISSK Maribor — SK Primorje v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 26. t. m., popoldne ob 3. uri na igrišču »Maribora« v Ljudskem vrtu. Sodnik gosp. Kramaršič iz Ljubljane. Predtekma se vrši ob eni uri popoldne istotam med SK Merkur Maribor, komb. ISSK Ma ribor rezerva. Sodnik g. Nemec.
Decimalna tehtnica. Od sobote, dne 25. t. m., nadalje je na razpolago na mariborskem mestnem magistratu (v tržnem nadzorstvu, Rotovški trg 6) decimalna tehtnica, na kateri ima glasom sklepa mestnega občinskega sveta mariborskega vsakdo pravico tehtati kupljeno blago proti primerni pristojbini. Tehtalo se bode od 7. do 12. ure dopoldne. Pristojbina znaša za enkratno tehtanje na mali tehtnici 50 para, na veliki 1 din., kontrolno tehtanje je pa brezplačno.

Dušica
ftemaa v treh delih. Angleški spisala IB. Orczv.
Prevedel Paulu».
m
»No po!« je pravil Percy brezbrižno. »Vem, kaj hočete reči! Toda povem vam, prav nobene razlike ni mea njima! Eden je kakor drugi! In enega si morate izbrati. Nesli ga bodete domov, vadili se bodete z njim na primer ob kupu sena. Meč je vaša last, dokler ga ne poskusite na mojem telesu, nocoj, v štirih dneh na južnih nasipih Boulogna, ko zazvoni večno luč v stolnici —.
Torej, gospod! Oba sta enako dolga, oba enako ostra, enako močna! Izberite, prosim!«
Pretkani, lisičji Ghauvelin ni vedel, kaj bi storil..
Nasilen človek je bil, pretkan in zvit, sredstev ni izbiral, če je šlo za dosego »patrijotičnih« namenov, 'kraljestvo je zrušil s svojimi tovariši, novo revoluci-jonarno Francijo je postavil na njegovo mesto, kraljevski prestol je prevrgel, kralja umoril, — tukaj pa;, oko v oko z dobrovoljnim, malomarnim in zaspanim gizdalinom, je omahoval in se zaman trudil, da bi uganil, kaj se godi za njegovim nizkim, širokim čelom in za globinami njegovih sinjih, dremavih oči —.
Leta svojega življenja bi bil dal, da bi zvedel, kako past mu v tem trenutku pripravlja drzna, neugnana »Dušica«, ko mu ponuja meč zloglasnega Lorenza Cenci —.
Ali misli na zastrupljenj« —?
Ne, gotovo ne!
Chauvelin je skušal pomiriti svoje strah«. Misel na strup Lorenza Cencija v sobah angleškega gentlemana, ne, taka misel se je zdela nemogoča!
Pa vendar —!
Kaj torej namerava, kake zahrbtne načrte snuje pretkani, vseh zvijač in navihanosti polni Anglež —? Zakaj je tako miren, dobre volje, da, razposajen, — v trenutku, ko gre za njegovo življenje?
Vsekakor je bilo treba, poskusiti, prodreti v njegove misli!
Chauvelin je bil predvsem diplomat, znal se je boriti z besedami in pogledi. To orožje je sklenil da poskusi tudi nocoj.
Brezbrižno se je nasmejal in kazal dobrovoljno veselost, prav po zgledu svojega protivnika. Kakor mimogrede je potipal po enem izmed mečev.
»Ali ste si tistega izbrali?« ga je vprašal Blakeney.
»Hm —! Katerega svetujete, gospod Blakeney? Kateri izmed obeh mečev mislite da je vseh dvesto let najbolje ohranil strup Lorenza Cenci?«
Pa Blakeney ni trenil ni genih Le široko se je nasmejal, pol plaho pol bebasto.
Nato pa je dejal ves začuden.
»Ti predrta reč ti —! Na to pa nisem mislil! Prebrisano, preklicano prebrisano —! Kaj pravite, gospodje ■—? Visočanstvo, kako sodite o tem? Ali nima tale moj podjetni prijatelj zares izvirnih misli? —
Gospod, katerega izberete? Tega ali tega? Pa prosit» kmalu, sicer bo mojim prijateljem tule dolg čas —!
(Dalje prihodnjič).
Sodarske pomočnike sprejme pri dobri plači, prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodarski mojster r Ljubljani, Kolezijska ulica 18.	627 4—I
Proda ss takoj po ugodni ceni v bogatom kraju zrnja v Slavoniji dobroidoči motorni mlin, ki zmelje v 24 th urah t in pol vagona. Z>-aven se proda tudi posestvo z hišo in pripadajočimi skladišči. Natančnejše podatke in ceno se izve pri S, Forstnerič, mlinostavsko podjetje, Maribor, Motherjeva ulica 18.	6S4
Razno zimsko blago za moške in ženske obleke ima na prodaj po znižanih cenah manufakturna trgovina Franjo Majer, Maribor, Glavni trg.	609 6
V Narodnem domu pri novem gostilničarju Osetu je spet
zbirališče vseh Slovanov brez razlike strank. Prvovrstna hrana in pijača. Vsi časopisi. Sprejemajo se vsak dan novi abonenti na hrano.	639 5—I
Slikanje sob, napisov, na zid, steklo in les, Moderna in čista izpeljava Solidne cene. Mnogo priznanj za večja dela. Za vsako delo iamčim. Fraec Ambrožič, Maribor, Grajska ulica 2. (Grad.)	648 2
Odeje, koce, posteljno perilo, posteljno perje, barhenti, platno, hlačevino preproge prodaja po zelo znižanih cenah manufakturna trgovina Franjo Majer, Matibor, Gla ni trg.
Predivo kupuje po najvišjih cenah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ul. 20.	613
Sveža kislo zelje najboljše kakovosti priporoča M. Berdajs, Maribor, Trg svobode.	656 J
Pristna ljutomerska namizna in prvovrstna buteljčna vina letnik 1921 in 1923 nudi za takojšnjo dobavo iz svoje zaloge po ugodnih cenah Gjuro Valjak, Maribor. 657
Znižane cene! Zimsko perilo za moške in ženske, nogavice in vse druge potrebščine ima na prodaj manufakturna trgovina Franjo Majer, Maribor, Glavni trg. Znižane cenej
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji »Vrt«, Džamonja ki drugovi, družba z o. z., Maribor. Največji izbor plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na sme-rikanskih podlogah, kakor tudi čepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje ter drevje imamo ®elo. Zahtevajte cenikel	607 10—I
Odeje, velike 145X200 dibro prešite, iz močnega rožnatega kambrika s fiao paiolo po D 220'—, fini flaiel porhant D 14-— in razne ostanke po skoro polavični ceni razpošilja po pošti: Takstiibazar, Ljubljana, Krekov trg. Zahtevajte novi cenik!	659 4
prepeličar, rudeči in druge vrste kupimo v vsaki množini. Pdnudbe z vzorci na Fr. Gorjanc & Cie. Kranj.
nudi vr mita :
Ivan H .Adamič,
Vet injska : ulica 20
omogočajo eJasticm, tihi hoa, štedio Vaše noge in vaše obutev ter so frnežneišt rego u nte
r
v>-

^ ■" fff/
za cgtarnike, puh -s,#^	- " *a pernice, žimo,
j». afrik in cvilh za 'Jó&t-i.'J žimnice, platno za prtiče in vse drugo posteljno perilo, odeje šivane in flanelaste, preproge, zastore, posteljne in kavne garniture, namizne prte, prodaja v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, št. 334. Ilustrovam .cenik zastonj! Trgovci etgros cene.	481 16
iMUMMMHi«

mmmmuniimm
Zobobola
ne pozna, kdor neguje zobe z
„ITC“
i
Stroju« mizarstvo
HOCHMEGER&WIHER
Koroška c. §3 MAiTBOR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi*. Postrežba točna!	Cene zmerne!

SODE
!	j
j prvovrstne izdeluje in dobavlja hitro, solidno in naj- > I	cenejše mehanična sodarska delavnica
IPICHLER-ja Sli IABIB0B,!
! -
Frančiškanska ulica 11, v meroizkusnem uradu j
j'	i
j Iz seboj prinesenega lesa. se vsakovrstni sodi takoj iz- .
delujejo. — Popravila hitro in po zmernih cenah. j

DOMAČA
ì&mKà
VOVA R« A \
VCITA*«
MAR! BOH
!! la ženska in otroke S!
Velika izbira pletenih jopic, bluz, oprsni-kov, jumperjev, robcev, kostumov, pelerin, kapic, celih oblek, sviterjev, dokolenic i.t, d., vse lastnega izdelka in po zelo nizkih cenah. Vsa naročila po meri se izvršijo točno po želji
lastni pletarnl
MariiettadaKc
feife§rs Vetrinjska ulici 17.
Bluze se vežejo od 50—80 D.

}
tj
!
j 5

LIMENE, BRAVA IŠKE I ŽELJEZNE ROBE, U VEĆEM GRAĐU POKRAJINE. : : PISMENE OPŠIRNE PONUDE SLUTI POD ŠIFROM : „POSLOVODJA ZA- 3429“ MA „PUBUCITAS“ D. 0. OGLASNI ZAVOD, ZAQRES. GUKD9LIĆEVA ULICA 11.
Potrtim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je v sredo, dne 22. oktobra. 1924 opoldne, previden s svetimi zakramenti, v 85. letu izdihnil svojo blago dušo narodni prvoboritelj prečastiti gospod
2Dr. tib-eol- Lavcsl. G-regoiec
biseromašnik,	,
kanonik strassburškega koleg, kapitlja, dekan, 40 let župnik v Novi cerkvi nad Celjem, duhovni svetovalec, hišni profesor bogoslovja, dolgoletni državni poslanec, urednik, odlikovan z redom sv. Save IV. step., itd. itd.
Pogreb velezaslužnega narodnjaka in premilega dušnega pastirja se vrši v soboto, dne 25. oktobra 1924, ob 10. uri dopoldne.
Nova cerkev, dne 22. oktobra 1924.
Dekanijski duhovniki.

Gostilna „Pri zlati kroni“
Maribor. Vetrinjska ulica 12
priporoča izborna prvovrstna vina. — Vedno sveža prvovrstna kuhinja.
96” Sobe zsa tujce. -^B
Za zunanje goste z vozovi na razpolago obsežen hlev za konje.
Cenjenim gostom zagotavljam najboljšo postrežbo ter prosim za obilen obisk.
Roza Holzknacht,
gostilničarka.
cunje POSLOVODJU
aita
trojaške» auknjen* ta platna- ! mi odpadke, staro želez jfc, [ j iovano ka vlito, jjfisževiao, j lakov odpadke vsake vrst« po Mj*m fasmh
A. Arbeiter,
Mssrife®*, ©revake «lies 15.
£mea]ain tudi staro želez}», katero je z« vporafeo, s kovaškimi odpadki ta vllfee.
oooooooooooooc
o Tršo veil	Tra®*«!!
Želite si ohraniti stalno odjemalce, držite v svoji trgovini le najbolje blago, zato prodajajte samo in izključno le
2	CETINA TESTENINE
ka?ere so priznano najboljše!
CETINÄ je največja in najmoderneje po napolitanskem vzoru urejena tovarna testenin v Omišu, Dalmacija. CETINA proizvaja najboljše in radi a najcenejše testenine, GJESVANAL tekmuje z najboljšim domačimi in inozemskimi proizvodi.
CBMEENTÄ si je os rojila brez vsake reklame vsa glasna tržišča v tuzemstvu.
GE’TIISTÄ izdelke pozna ves trgovski svet od Manbora do Bitolja ia od Subotice do Cetinja.
CETINA testenine, zaradi zelo velike hran vosti in najboljše kakovosti, ne smejo manjkati ne na bogati, ne na siromaški mizi!
CETINA testenine se dobijo v vsaki boljši trgovini!
Glim zasfopstiro :
Stanko Palili, Maribor, Koroščeva ul. 5.
00©©S©OO
i#
Pak tiskarne sv, Cirila v Maribora.
Odgovorni urednik; Vlado Pušenjak,
izdaja konzorcij «Straž«.