r
OGLAŠAJTE V
najstarejšemu
slovenskemu
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
^XXIX.—LETO XXIX.
ENAKOPRAVNOST
EQUAL:T Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 27, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 41
Pauley bo morda ^^aknil nominacijo
g^miNGTON, 26. feb. -
%ar"n	magnat,
ninrn	za podtajnika
ZZr'	je
tajniki	notranje-
niti	utegne umak-
Prišpfl°^° nominacijo, ker je
g nebo °	da ga senat
Py "O potrdil.
sugestijo je podal senator
potem, t . ^ Massachusettsa,
^ Wvaf	"^P®-
bgy	se senator To-
^ ^ New
da jg opraviči radi izjave,
Pm	pred napa-
^ Harborja prodajal
%
Japoncem.
pri Oster po-
\J
A
'1 pj.


,e.r
i
)0
ji/ v
vesti 2
■5? Co n ^	Manufactur-
klargL ^ .Pisala kontrakt z je-?	^j^r je bilo
deseta n delavcev. To je ki »C je
^	unijo, medtem ko
"^liuio- podjetjih stavke
S prt o
%a g. 181/2 centov V-^uro.
^'^šlo na stavko 70
'Von	International
Hve.	na 2401 Superi-
L j®čih'	j® število stav-
H .,"^^®inistov v Cleve-
l^vki '^^tlo na 1,300. Na
"^^l&vci v tovamp,h
% Vah	Tool Co. in
, ^ ^alve Co.
je	delavcev
®lanH rf^ P^Gdložila vodstvu I"' ^ Sf» ®-rden Center zahte-Uslužbencem prizna *w*gapovKka.
proti
CitTx ^^NKINGU
k7%
^ feb.-Danes
•o h
-ov """ nacionalističnih ^^°fe8orjev vprizori-te krado proti Ru,iji v
V. d«e.*l v Mandžuriji
Električni veščak Krug imenovan za naslednika tajniku Haroldu Ickesu
WASHINGTON, 26. feb.—Predsednik Truman je danes naznanil, da je imenoval Juliusa Alberta Kruga, 38-letnega inženirja in bivšega predsednika vojno-produkcij-skega odbora za tajnika notranjega departments.
► Krug zavzame mesto tajnika iHarolda Ickesa, ki je odstopil po ostri debati s predsednikom radi imenovanja oljnega mag-nata Pauley-a za podtajnika mornaričnega departmenta.
Krugovo imenovanje je presenetilo politične kroge, kajti v zadnjih dneh se njegovo ime v tej zadevi sploh ni omenjalo.
Krug je bil prvotno ravnatelj električnih naprav Tennessee Valley Authority in je na glasu kot človek liberalnega kova. Imenovanje, ki je podrejeno odobritvi senata, ima postati polnomočno 15. marca.
Plemenski izgredi v državi Tennessee
COLUMBIA, Tenn., 26. feb.— Tepež, ki je nastal včeraj v neki popravljalnici radio aparatov, se je razvil v splošno plemensko vojno med črnci in belci, ki je divjal skozi vso noč.
Ranjenih je bilo sedem oseb in sicer štirje policaji, dva bela moška in en zamorec.
Zgodaj zjutraj je dospela v mesto državna cestna policija, ki jie izvedla hišno preiskavo v slehernem poslopju zamorskega okrožja in streljala skozi okna, ko zamorci niso hoteli odpreti zabarikadiranih vrat. Oblasti so aretirale 62 zamorcev pod obtožbo poskušenega umora.
Prebivalstvo tega mesta šteje 3,000 zamorcev in 8,000 belcev.
PRVA POROČILA SO NEUGODNA ZA PERONA
BUENOS AIRES, 26. feb.— V nedeljo so se v Argenitini vodile splošne volitve, pri kateri}) je glasom prvih poročil, ki so bila danes na razpolago, kandidat demokratske zveze dr. Jose Tamborini dobil v dveh provincah 1,793 glasov, polkovnik Peron, fašistični kandidat tako zvane delavske stranke, pa 938 glasov.
Volitve so bile mirne in brez nasilja. Demokratski elementi so uverjeni v svojo zmago, pod pogojem, da bo štetje glasov pošteno.
Nov razmah mesta Garfield Heights
župan Raymond Ring poroča, da ob tem času šteje mesto Garfield Heights okrog 21,000 prebivalcev. Tam je sedaj okrog 7,000 domov, od katerih je bilo 800 zgrajenih v zadnjih petih letih.
Pričakuje se, da se bo v kratkem pričelo graditi nove hiše na Oak Park in Shady Oak Blvd., kjer ena firma namerava postaviti 275 hiš in dve drugi družbi nameravata postaviti vsaka po 100 hiš; vsega skupaj 475 novih enostanovanjskih hiš.
V načrtu imajo tudi gradnjo nove bolnišnice, kjer bo prostora za 200 postelj in sicer na McCracken Rd. Poleg tega je na vidiku grajenje enega gledališča, pet trgovin in kegljišče.
židovski nacijonalisti vprizorili napade na 3 britska letalska polja
JERUZALEM, 26. feb. — ži- pred Hiestno hišo
dovski nacijonalisti so danes
40,000 unionistov vprizorilo pohod
so
okrog polnoči v okrožju Lydda vprizorili napade na tri britska zrakoplovska polja, kjer so po krvavem spopadu uničili letala in zbežali. Židovski viri pravijo, da so omenjena letalska polja služila za zračno patrolo proti židovskim naseljencem.
Uradno se naznanja, da je bilo v napadih uničenih najmanj 12 vojaških letal. V bitkah sta obe strani rabili avtomatične puške. Na enem izmed zrako-plovišč je bil po bitki najden ubit en židovski bojevnik.
Ta novi izbruh nasilja je bil signal za enega največjih pogonov proti židovskemu podtalnemu gibanju od strani britskih oblasti, ki so v teku nekaj ur aretirale 5,000 Židov.
HOUSTON, Tex., 26. feb.— Danes je 40,000 članov AFL napravilo načrt za protesten pohod pred mestno hišo, kjer se bo vprizorila masna demonstracija proti odslovitvi 700 stavkajočih mestnih delavcev.
Praznik in demonstracijo je odredil tajnik centralnega delavskega sveta George A. Wilson, ko je mesto včeraj izplačalo stavkajoče delavce, ker se niso odzvali »Itimatumu mestne zbornice, ki jim je ukazala vrniti se na delo.
Masnega pohoda se udeleži 65 lokalnih unij, vključivši taksi vozniki, peki, mornarji, godbeniki, železniški klerki in pisarniški delavci.
Francija bo zaprla špansko mejo; poziva Zed. države in Anglijo k prelomu s Francom
Ljudske množice ogorčene nad eksekucija-mi španskih republikancev v Madridu
PARIZ, 26. februarja—Francoski kabinet je danes napravil sklep za zaprtje francosko-španske meje v petek opolnoči, obenem pa je sklenil apelirati na Zed. države in Anglijo, da pretrgata diplomatske stike s Francovim režimom, nakar naj bi se špansko vprašanje predložilo varnostnemu sklepu Združenih narodov.	_
Soglasni vladni sklep je bil*
napravljen na dolgi in burni se- j Amerika in Anglija nista pripravljeni na vzajemno akcijo.
V	nosili velike
"ilt?!.
V ]r'i. .	VCllKC
j j®kem, angleškem
z vprašanjem: sovraž-
Jeziku
Prtjatelj ali
t * • •
izdajal
los ' obsojen
26. feb. -
M I	obsojen 17-
kiaj je iz.
«6 i y	poročnika,
^ v	častnike,
2 "blimpom" nekega majorja.
program v Good-yi	House
1 k i, *^^rkiii Council in ".	Hga prireja-
ŽALOSTNA VEST
Mr. Frank Polantz, 6824 Edna Ave., je prejel pismo od svojega svaka Johna Martinčiča iz Kamenškega, pošta Št. Janž na Dolenjskem, kateri mu sporoča, da je umrla žena oziroma sestra Tončka Martinčič, rojena Polantz, doma iz Malkovca pošta Tržišče na Dolenjskem. Po-kojnica je umrla 16. marca leta 1942 radi hudega pomanjkanja hrane v Neresheimins Wirth v Nemčiji, kamor je bila po Nemcih internirana. Kot piše svak, so bili iz okraja Brežice in Krškega izseljeni v Nemčijo, iz Malkovca pa ni bil nihče izseljen, ker ta kraj je bil pod Italijo. Martinčič je bil z drugimi ujetniki osvobojen po Ame-rikancih 21. aprila 1945, domov' pa so bili poslani proti avgustu tistega leta. Zdaj živi doma s svojo 80-letno materjo.

^ GooH ^^^'^^^evalni pro-
CnoCf";""""
Se i« 1420 E. 31 St. W ^ Pričel včeraj, ka-
Si	plesa,
atletičnih aktiv-
S b .
V ^0. P^^išel iz Scran-obisk k svo-H 43 Joseph Widmar,
SL^<iUe®!
Ua ■W.n- . -A^nierican v	i" je se-
^ Sfeže . ^ Mars, Fla.
zabave!
Kaslelic zahteva obravnavo pred poroto
Obravnava proti Antonu J. Kastelici, zastopniku CIO Mine, Mili and Smelter Workers, ki je obtožen zoperstavljanja policiji tekom piketiranja mestnega avditorija 8. februarja, kjer se je dotični veČer vršil shod ameriškega fašista Geralda Smitha, je bila včeraj odložena do 11. marca. Policijski sodnik David C. Meck je obravnavo preložil, ko je Kastelicev odvetnik zahteval porotno obravnavo. Kastelic stanuje na 10301 Prince Ave.
Sovjetska Rusija in atomska bomba
WASHINGTON, 22. feb. (O. N.A.) — Edward U. Condon, predsednik .društva American Physical Society, je ravnokar prejel brzojavko od dr. J. E. Frenkel-a, člana Leningradske-ga fizično-tehničnega instituta, v kateri je jasno izraženo rusko stališče v zadevi uporabe in razvoja atomske energije.
"Veselilo nas bo", je brzojavil dr. Frenkel, "izmenjavati misli z ameriškimi znanstveniki." Izjava pravi, da je ruska znanost utrpela velike izgube v teku vojne, ker je mnogo mladih učenjakov padlo na bojnih poljih, a da se je kljub temu delo na tem polju zopet začelo z velikim poudarkom. Skupina dr. Frenkela se bo bavila s teoretičnimi problemi atomske sile in njenimi odnosi napram zemlji. "Upajmo", dalje pravi izjava, "da bo duh, sovražne neza-upnosti, ki je privedel do tega, da je bila ta sila uporabljena v svrhe uničevanja, polagoma odmrl, ter da bodo mogli ameriški in ruski učenjaki delati skupaj v dobro vsega človeštva."
Dr. Condon je odgovoril na brzojavko in poudaril, da ne bomo nikdar pozabili junaštva in žrtve ruskega naroda v teku borbe proti fašizmu. "Naša največja želja je, da vzpostavimo sodelovanje med našimi in vašimi znanstveniki . . . Priznavamo, da je prikrivanje, ki je bilo
Novi grobovi
anton rusjan
Po dolgi bolezni je preminil Anton Rusjan, star 58 let, stanujoč na 13701 Ben wood Ave. Doma je bil iz vasi Hunjace pri Gorici na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 33 leti. Bil je član društva Danica št. 34 SDZ in društva Tabor št. 139 SNPJ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Marijo, rojeno Klun, hčer Mrs. Antoinette Jan-dercak, sinova Stanley in Rudolph ter vnuke, v Braziliji zapušča brata Josepjfe in sestro Josephine, v starem ki-aju pa mater in enega brata. Pogreb se bo vršil v soboto ob 8:30 uri zjutraj iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na
Calvary pokopališče.
* « «
john delffiuk
Včeraj zjutraj je po daljši bolezni preminil John Delibuk, star 52 let, stanujoč na 384 E. 160 St. Doma je bil iz sela Delibuk, fara Grabor, kjer zapušča sestro Anno Raje in več sorodnikov. Tukaj je bival 33 let in je bil član društva Hrvatska Sloboda št. 235 HBZ. Zapušča žalujočo soprogo Helen, rojeno Gosdanovich, brata Tomaža, sestro Mrs. Martho Kordish in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek ob 1. uri popoldne iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave.,
na Highland Park pokopališče. * « *
anton kocina
Po dolgi bolezni je preminil včeraj popoldne Anton Kocina, star 68 let, stanujoč na 10603 Way Ave. Doma je bil iz fare Medana pri Gorici na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Bil je član društva Na Jutro vem št. 477 SNPJ. Poleg žalujoče soproge Terezije, rojena Cebokli, zapušča sinove: Antona, Carla in Franka ter vnuke, v starem kraju pa zapušča brata. Pogreb se bo vršil v petek ob 1. uri popoldne iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče.
Poljske fašistične vojne sile
WASHINGTON, 22. feb. (O. N.A.) — Socialistična tiskovna agencija v Varšavi se je pritožila proti temu, da je nastanjena brigada takozvanih nacionalnih oboroženih sil v ameriški okupacijski zoni v bližini Nuerenberga. Brigada je sestavljena iz več tisoč mož, ki so oblečeni v ameriške uniforme, nosijo ameriško opremo in orožje in so plačani od ameriške armade.
Obtožba pravi, da je to ona poljska brigada, ki je v januarju leta 1945 pred Rdečo armado pobegnila iz Poljske v Ce-hoslovaško ramo ob rami z nemškimi silami. V maju lanskega leta je 22. ameriška armada odkrila to poljsko brigado in ji dovolila, da se nastani v bližini Pilsena. Cehoslovaška vlada je baje proti temu protestirala, nakar je bila brigada umaknjena nekoliko bolj na zahod in nastanjena v bližini Co-burga.
Poljska socialistična tiskovna agencija pravi nato naslednje:
"Kako je mogoče razložiti ohranitev te vojaške enote, katere ideologija in cilji so brez vsakega dvoma fašistični, ki se čisto odkrito pripravlja na to, da izpodkoplje temelje zavezniške poljske vlade, katero sta Amerika in Velika Britanija uradno priznali?"
ji, ki je predstavljala vrhunec rastočega pritiska francoske javijosti za odprt prelom odnosa jev z režimom gen. Franca.
Kompromisni sklep pod pritiskom levičarskih skupin
Sklepi, katere je vlada končno sprejela, so bili napravljeni v znamenju kompromisa, da se prepreči kabinetna kriza, kate-
14 republikancev postalo žrtev fašističnega terorja
Ogorčenje med ljudskimi množicami v Franciji je tekom zadnjih dni prikipelo na višek, ko se je zvedelo, da je bilo v Španiji prošli teden usmrčenih deset španskih republikancev, medtem ko je sedaj dospela
ra bi bila neizogibno sledila, j vest o eksekuciji štirih nadalj-ako bi se ne bil dosegel spora- ] nih republikancev. Med žrtvami
španskega fašizma je več mož, ki so se med vojno borili s fran-
zum.
Zunanji minister Georges Bi dault, vodja krščanskih social-1 coskimi partizani, potem pa se
cev, je poprej podal kabinetu podrobno poročilo o mednarodnem položaju.
Levičarske skupine, to je komunisti, levo krilo socialistične stranke, strokovne delavske unije in levičarski časopisi so tekom zadnjih dni odločno zahtevali, da se prelom s Francom izvede takoj, in da PVan-cija korak podvzame sama, ako
vrnili v svojo domovino.
S podvzetimi sklepi se je vlada izognila zadregi, v kateri bi se znašla, ako bi transportni delavci odklonili imeti opravka s pošiljatvami v Španijo in iz Španije, kar bi se najbrže zgodilo, tako pa se je zadostilo vsaj eni izmed zahtev, katere je naslovila na vlado vplivna Generalna konferenca dela.
Roparska dvojica odnesla $4,000 iz gostilne; zločinski napadi v mestu se množijo
Epidemija žoltenice med mornarji
Med mornaričnim osobjem, ki se nahaja v širšem Clevelandu, je izbruhnila žoltenica, ki pa je bolj milega značaja. Do sedaj je zbolelo za to boleznijo 20 mornarjev, ki se zdravijo v Crile bolnišnici. Bolezen je redkokdaj
Nezadostna razsvetljava na mostu Main Ave.
Koncilman Wilber C. Walker je na seji mestne zbornice priporočil, da se podvzamejo koraki za premenitev sistema razsvetljave na Main Ave. mostu iz sodium vrste svetilk na standard vrste luči. Sedanja razsvetljava na jnostu je zelo slaba in draga.
Okrajni inženir John O. Mc-Wiliams je sporočil, da so luči zadeva mesta in jih lahko premeni, kadar hoče. Načelnik clevelandskega lučnega sistema William T. Sojeba pa je dejal, da bi sprememba luči stala mesto približno $40,000.
Dva roparja sta včeraj zgodaj zjutraj vdrla v Green's Cafe, 2460 W. Superior Ave., zvezala porterja Johna Busha in mu zamašila usta, nato do dobra preobrnila prostore in našla preko $4,000, s katerimi sta pobegnila.
Pripravila sta si tudi 20 za-Dojev žganja, da ga odpeljeta, toda sta ga iz neznanega vzroka pustila. Denar je bil namenjen za izmenjavo čekov. Lastnica dotičnega prostora je Marie Estrate, 41, stanujoča na 5414 Vandalia Ave.
V ponedeljek zvečer je neki slabo oblečen moški naročil taksi pri Terminal postaji, ukazal peljati do Metropolitan gledališča na 5012 Euclid Ave., kjer je nameraval izvršiti rop, toda se
uvedeno tekom vojne, nesklad- smrtna, toda vzame od 6 do 8
no s pravimi stremljenji znanosti.
tednov časa, da se bolnik pozdravi.
Danes je...!
Na drugi strani ]e v današnji "Enakopravnosti" priobčena razprava "Naše žene in matere o naši ustavi." Ne prezrite važnosti, ki je stvarno opisana!
mu ni posrečilo. Od tam je ukazal peljati k lekarni na 8137 Wade Park Ave., kjer je oropal Sidney Hollanderja za $100, nato se je vrnil v taxi, ki ga je kmalu potem odslovil.
Roparji so vdrli na dom George Demchaka, 1095 E. 171 St., in odnesli namizni srebrni pribor 50 kosov.
Drugi ropar je vstopil v trgovino Sisters Shoppe, 2057 E. 4 St., kjer je pobral $56.
Trije roparji so vstopili v Record Rendezvous, 300 Prospect Ave. in pobrali iz predala $210.
Neki moški je napadel Mrs. Elizabeth Malovac, 688 E. 118 St., pri E. 93 St. in St. Clair Ave., in ji odnesel ročno torbico s $4.
Skrivnost pogrešanega zdravnika pojasnjena; padel je z avtom v reko in utonil
Dr. Phillip C. Leavenworth, star 27 let, hišni zdravnik v Lakeside bolnišnici, je bil v ponedeljek zvečer poklican v hišo na 2350 W. 5th St., kjer je z dvema medicinskima študentoma vred prisostvoval porodu hčerke, katero je rodila žena Johna Davisa. Toda mladi zdravnik se ni nikdar vrnil v bolnišnico. Izginil je brez sledu.
Včeraj zjutraj je bila alarmirana policija, ki je sodila, da je bil zdravnik morda ugrabljen, da nudi pomoč kakemu obstreljenemu roparju. O njegovem izginjenju so bile obveščene policijske oblasti po vseh velikih mestih v deželi.
izginjenje dr. Leavenwortha pojasnjeno. Njegovo truplo je bilo najdeno v razbitem Ford avtomobilu v reki Cuyahoga blizu Eagle Ave. Mladi zdravnik je v snežnem viharju, ki smo ga imeli v Clevelandu v ponedeljek zvečer, očividno zgrešil ovinek na W. 3 St. in z avtom treščil v vodo.
Ponesrečeni zdravnik je bil oženjen in oče dveh hčerk. Njegova družina živi na naslovu 1508 Genesee v South Euclidu.
nove plošče
V trgovini Melody Mart, 12323 St. Clair Ave., so pravkar prejeli zalogo novih plošč, za katere so igrali Emie Benedict's Snoči pa je bilo skrivnostno Polkateers.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
27. februarja, 13^
^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
For One Year—(Za celo leto) ____________________________________
For Half Year—(Za pol leta)___________________________________
For 3 Months—(Za 3 mesece)_______________________________
,$7.00 . 4.00 _ 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)________
For Half Year—(Za pol leta) ____j_____________
For 3 Months—(Za 3 mesece) -----------
_$8.00 .. 4.50 - 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropcx Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Ytar—(Za celo leto)______
For Half Year—(Za pol leta)______
_$9.00 _ 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
Loj Z Kraigher:
OB SEDEMINDVAJSETLETNICI CANKARJEVE SMRTI ENAJSTI DECEMBER
u.
V letih 1910-11, ko je bil Ivan Cankar pri meni v Slovenskih goricah, sva največ premlevala vprašanje Slovencev in vseh drugih južnih Slovanov. Po klavrni tivolski resoluciji socialnih demokratov iz leta 1909 in spričo ofi-cielnega novo-ilirizma, ki je besnel in divjal po vsem slovenskem časopisju in je hotel žrtvovati celo slovenski jezik na ljubo neki nemogoči, spakedrani jugoslovanščini— je vstal pred nama jasen cilj: Zveza svobodnih jugoslovanskih republik od Gospe Sveie in Mure do Varne in Soluna! Ne kullurno, samo politično je naše gibanje!
Za ta cilj se je Ivan Cankar dosledno boril do svoje smrti in še preko nje s svojo grmečo pesniško besedo, ki nam je ohranjena v njegovih delih.
Po prevratu—-v novembru leta 1918—je zasedal v Ljubljani slovenski narodni odbor in poleg njega kulturni odsek odbora. V srebrni unionski dvorani smo se shajali! člani kulturnega odseka in sestavljali spomenico, ki je zahtevala kulturno avtonomijo za slovenski narod. V treh
vseh grozot in zverst#v nasilniških fašistov in nacistov. Največ so pretrpeli—slovanski narodi, med njimi naš slovenski narod. Naš človek se je vzdignil iz močvirja. A to ni bil več oni človek, ki je po potresih vedno spraševal: "Kdo nam bo pa zdaj zagospodaril?" To je bil novi človek, ki se je zanesel na svojo lastno moč. Vzel je meč v roke in je še svoj narod vzdignil iz močvirja. Bratsko se je povezal s jugoslovanskimi narodi, nakar so si ustvarili mogočno in zmagoslavno partizansko vojsko in si s krvjo iz-vojevali—očiščenje in pomlajenje.
Trdno je bil prepričan Ivan Cankar, da "si bodo zgradili sinovi in vnuki svetlejši, lepši dom, ki si ga bodo uredili po svoji iz trpljenja vzkipeli volji, po svojem, v novih spoznanjih dozorelem razumu."
Pa ni bilo treba čakati na vnuke, tovariš Ivan Cankar. 2e sinovi, tovariš, že sinovi so nam "zgradili v novih spoznanjih svetlejši, lepši dom—na tem ogromnem pokopališču, na teh od solz in krvi bogato pognojenih tleh"—kakor si pisal in govoril—ta j no videč! prerok!—spomladi leta ti-sočdevetstoosemnajstega, v zadnji pomladi svojega življenja.
Nič ni škoda, tovariš Ivan Cankar, da si prespal to zadnje četrtstoletje. Kdo bi bil smel tiskati, kar bi bil napisal? Kdo bi ti bil dovolil govoriti—prerokovati?—V glav-njači bi bil sedel na mokrih, mrzlih, ponesnaženih cementnih tleh. V Sremslfi Mitrovici bi bil žulil trde skorje, V podmornici na ljubljanski policiji bi ti bili trgali nohtove s prstov. S škornji bi te bili obrcali do nezavesti. S pestmi bi te pobili—in bi te pokopali—pri Svetem Urhu.
Nič ni škoda, tovariš, da si spal pri Sv. Križu. A to pomlad—sedemindvajseto pomlad po svoji smrti—si se gotovo uprl na levico in pogledal iz groba. Z desnico si po-mahnil na vse strani. Z brnečim smehom si pozdravil svoj domači, osvobojeni svet in si zaklical z gromkim glasom:
"Pozdravljena! Domovina, ti si kakor zdravje! Zdaj šele si v resnici kakor zdravje! Pozdravljena!"
In si zopet legel—in šele zdaj dosegel svoj pokoj.
Po "Ljudski pravici" od 11. decembra 1945.
SLOVENSKE ŽENE IN MATERE O NOVI JUGOSLOVANSKI USTAVI
v razlagi o poglavitnih zna-; njihovem krogu tolmači vsebino čilnostih naše nove ustave je de- ■ nove ustave."
.jal tovariš Kardelj, da se je via- Žene na neštetih sestankih Žida odločila, da da ustavo v raz- vo pripominjajo svoje misli po-tednih je bila spomenica dovršena. Po 20. novembru sem! pravo pred vsem zato, "ker je sameznim členom nove ustave, jo nesel Ivanu Cankarju, ki se je bil izboljšan vrnil iz bol-j ustava bolj kar koli drugega za- Poročila dajejo jasno sliko o nišnice k Rohrmanovim. Ivan Cankar je podpisal spomeni-, (^^va ljudstva."	I tem, da so pri razpravljanju o
CO za kulturno avtohomijo Slovencev—in to je bilo njegovo zadnje politično dejanje. A tudi to je bilo—zanj in vse nas druge, ki smo sanjali o republiki—pljusk v vodo—brezmejno razočaranje,
Vsi naši narodi, vsi sloji na- j ustavi zelo razgibane naše zene
jj^ tudi v tistih predelih, kjer so se v času volitev v Ustavodajno skupščino slabo pokazale.
Človek bi skoraj dejal, da so
ših narodov, vse naše zene matere, tudi naša mladina so vsebino in smisel tega poziva dobro razumeli," je dodal tova-
Slovenski narodni odbor s kulturnim odsekom vred je j riš Kardelj. "Saj je po vsej naši	začutile in poznale, kako napak
bil nenadoma razpuščen. O spomenici ni bilo več govora in ! domovini na tisoče in tisoče	ravnale ob volitvah, in iz nji-
ni bila objavljena. Z nekakim državnim udarom Sveto-, množičnih sestankov, kjer se	° r.h
v 'ni.ri«i-vr. cp^nnnin 7	sklepal, ' da SO prav sedaj ob
zarja Pribičevica in Fašiča so lopnile nasilniske monarhi-; U^astvo se ]	nst-avi same začutile kai oome-
Tr-- u 10.. I ustave, kjer izraža svoje zador	^^tavi same zacutue. Kaj pome
ske roke tudi po Narodnem Vijecu v Zagrebu, zaprle Ste-j vsebino ustave,	ljudska republika Jugoslav!-
pana Radiča—prvega decembra 1918 pa je bila razglašena! iznaša svoje predloge za	pi&v za nekdaj imenovanega
-kraljevina SHS.
Sanj je bilo konec. Začelo se je dolgoletno, mučno čakanje na neizbežno revolucijo. Vendar je bi] že isto leto (v aprilu 1918) Ivan Cankar pisal in predaval:
"Jaz verujem v to družino svobodnih narodov. Jaz verujem, da bo iz te brezprimerne preizkušnje izšlo prerojeno človeštvo! Bil bi hinavec in lažnjivec, če bi se imenoval socialista, pa bi v globočini svoje duše ne veroval v svoje ideale! Nič se ne bojimo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa—pogunino jim glejmo v lice! Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno! V to verujmo. v to zaupajmo—in laže nam bo trpljenje. Kristus je zmagal, ko je bil na križ razpet; človeštvo je moralo brezmejno trpeti, da si je zaslužilo prerojenje in vstajenje!"
V resnici je človeštvo šele v drugi svetovni vojni mo-
izboljšanje osnutka ustave. "Kako brezprimerna
malega človeka in kaj še pose-Ibej pomeni za nekdaj brezprav-razlika no in tako zapostavljano ženo, je med našo sedanjo ustavo in za nezaščiteno mater in njene-med ustavo, ki je veljala v časih ga. otroka.
stare Jugoslavije, kjer se zače- Tako so se na primer 12. deli ja besedilo ustave takole: 'Mi, cembra 1945 zbrale v Ptuju že-Aleksander I., j)o milosti božji ne iz mesta in okolice; z ne-m volji naroda Kralj Jugoslavi- navadno pozornostjo so sledile jc, predpisujemo in proglašamo ' poročilu o osnovnih značilnostih listavo Kraljevine Jugoslavije!'	ustave. Dan pozneje so se
"Vai naši narodi so pe	okraja Ljutomer zbrale,
vedali velike pravice, ki so si bodo govorile o novi ustavi.
jo v letih boja pridobili, pravice, Okrog 150 žena se je zb^lo
da smejo in morajo oni sami od- kljub slabemu vremenu m olgi ločati o svojem življenju. Zato	prav so mora e nekatere
ni kraja, mirno lahko zapišemo,: hoditi- po tri ali s in ure, a so ia ni človeka, skoraj ne še tako	^ Ljutomer, jer je bi o
stare mamice in še tako zaposle- zborovanje.
. I ne žene, kmetice ali delavke ali Ko se je na zborovanju neka ralo tako brezmejno trpeti, da bi si zasluzilo prerojenje m ^ ^^adnice, ki se ne bi udeleževala viničarska žena opogumila in vstajenje. Pa si ga ni zaslužilo. Iz te brezprimerne preiz- j sestankov, kjer govore o osnut-1 vprašala, če bo ?emlja vsem ti-kušnje človeštvo še vedno ni izšlo—očiščeno in prerojeno, ku ustave.	'stim, ki jo imajo preveč, zares
Očitno je bilo trpljenja še premalo. Na milijone Kristusov | "Vseh teh neštetih sestankov ^ odvzeta, je med ženami kar zaje bilo v zadnjih šestih letih na križ razpetih—mučenih, i študijskih krožkov se udele-^ vršalo. Posebrio \iničarske žene
. v .1 J 1 M A !• -1 v v. v. .t i žuie ritiše liudstvo s uosGbniiTi so nckaru zraslG v tistGm nipu in trpinčenih, sestradanih, zastrupi enih, se za ziva seziganih, J®	J	... . ^-i^ hiin mnt»r>no vi
\	^	^	I ponosom, z zanosom državljana, njihove glave je bilo mogoče VI-
pobitih, postreljenih, v najgroznejsih boleznih preminulih.	^azen driavlja- deti' iznad vseh drugih.
kal takšno govorjenje lažnjivih bogataških gospodov iz stare Jugoslavije, ki se bp je za svoja preobilna posestva in za svoje preveliko premoženje. Namenoma, zlonamerno in hudobno širijo lažnjive vesti, kako bodo morali kmetje oddati vso zemljo in je ne bodo imeli sami niti toliko, da bi si vsaj malo solate posejali in nasadili krompirja za domačo uporabo.
Kakor da so se ženam odpirale oči, se je z;delo človeku, ko je gledal njihove obraze. Ko jim je tovariš glasno in odločno prebral člen o pravici zasebne lastnine, so ogorčeno dejale: "Oni nam je lagal!"
Naše žene po Dolenjskem nimajo nič več takih težav, kakor jih še občuti marsikatera žena na Štajerskem. Mnoge so že leta živele na osvobojenem partizanskem ozemlju, zato vedo, kaj je ljudska oblast in kaj daje ljudstvu, predvsem pa delovnemu kmetu in delavcu. Zato so bile žene v teh predelih naše domovine vse drugače odločne, ko so razpravljale o ustavi.
Ko so na sestanku žena v Mirni peči govorili o agrarni reformi, da je prav, da se da zemlja tistemu, ki jo obdeluje, ki jo bo sam obdeloval in bi jo rad obdeloval, pa je nima. Ena izmed žena se je dvignila:
"Župniki so imeli po sedem gruntov in nič otrok, jq.z imam pa sedem otrok ip nobenega grunta, kakšen red je bil to?"
Kjerkoli so govorili o ločitvi cerkve od države, so žene razumele potrebo te ločitve, Celo stare ženice, za katere bi človek mislil, da ne bodo tako hitro razumele, zakaj je potrebno lor čiti cerkev od države, so se oglašale v razgovorih in pritrjevale, kako pametno je to.
V Smolenji vasi se je oglasila priletna ženica:
"Tako je prav! Saj je zapisa-' no, da je svoboda. Kdor bo hotel j v cerkev,, bo lahko šel, koijiur pa ni do tega, pa ga ni treba siliti!"
Žene so ji navdušeno ploskale in že se je oglasila iz množice vseh druga govornica:
"Jaz sem vedno hodila v cer-r kev, ko sem pa slišala, da so v cerkvi govorili proti Osvobodilni fronti in so celo molili za to, da bi Osvobodilna fronta propadla, nisem šla v cerkev."
Tudi ločitev cerkve od šole žene odobravajo. Ko so v Ločni pri Novem mestu govorili o verouku in šoli, se je dvignila ena izmed njih, še vsa polna boleči ne za sinom, ki so ji ga beli obsodili na smrt, in strastno dejala:
"Prav je, da se poAčujejo o verouku le tisti otroci, katerih starši bodo to hoteli. Jaz bom dobro premislila, kakšen duhovnik bo učil verouk mojega otroka, zakaj, mojega sina je duhovnik obsodil na smrt! Mar naj taki duhovniki še naprej uče otrokef"
Ppnatii ii "Slovenskega poročevalca."
In vendar; iz te brezprimerne preizkušnje človeštvo, vse človeštvo še vedno ni izšlo—očiščeno in prerojeno.
Eno pa se je zgodilo:
Če bi danes hodil Kristus po slovenski zemlji, pa bi srečal človeka, ki sedi kraj ceste na kantonu, bi mu ta lepo v oči pogledal in ga pozdravil—in na vprašanje "Kdb si" bi mu ponosno odgovoril; "Slovenec sem!"
nov Jugoslavije samo še držav- j Ko jim je tovariš predavatelj Ijani Sovjetske zveze pravico pojasnil zakon o agrarni refor-pred sprejetjem ustave razprav- j mi, so se razjasnili njihovi obra-ujati o njej in iznašati svoje mi- zi. Vsako je preletel tisti značil-ali, svoje predloge.	i ni drobni nasmeh, ki so pokaže
; "Naše žene in matere se ude- na obrazu človeka, ki je po letih I ležujejo te obravnave v zavesti,' in letih trpljenja preganja-' da odločajo o osnovnih načelih,' nja dobil zadoščenje.
In Jezus bi se ne razjokal in bi ne šel kar dalje po svo-' „ ureditvi države, torej tudi o | Ena izmed zbranih žena je ne-ji poti. Prisrčno bi mu stisnil roko in ga blagoslovil;	i svoji in svojih otrok bodočnosti ^ kam prestrašeno vstala in v akr-
"Pozdravljen, tovariš moj! Mnogo si pretrpel. Svojo in blaginji.. Antilašistična fron- beh,povedala, da je slišala govo-
Golgato imaš že skoraj za seboj. A ti ne stopaš v smrt-v'ta žena pomaga pri organizacijijTiti, da imajo v	,vezi
teh sestankov, opozarja žene na kolhoze m da ne ve prav, kaj je
življenje stopaš. Pogum, tovariš! Ne glej na desno, ne na
važnost udeležbe in kliče k ži- to. Slišala pa je govoriti, da bo-
levo! S svojim ljudstvom stopaj v prerojenje in življenje!	^^j^riti razpravi, pri se- do morali kmetje pn nas oddati
Moj blagoslov s teboj in z njim!"	iatankih, ponekod tudi v krogu j vso svojo aemljo nekakšnim
Vse človeštvo se še zmerom ni—vzdignilo iz moč vir- svoje ženske organizacijo, zbi-' kolhozom.
j a, očiščeno in pomlajeno. V^e človeštvo pač ni pretrpelo lia žene protifaaiatke in Jim v j Tovarič poročcvalcc jc razkriu-
UREDNIKOVA
pq^A
Igra "Stari grehi" je prav dobro uspela
Cleveland, O. — V nedeljo, 17. februarja je bil za ta čas v naravi prav lep sončen dan, čeniur ni nihče protestiral. To nedeljo je dramsko društvo "Anton Ve-rovšek", pod pokroviteljstvom Progresivnih Slovenk krožek št. 1., vprizorilo veseloigro ''Stari grehi". V igri je nastopilo v vlogah 9 oseb, pet moških in štiri ženske.
Pričetek igre je bil nazna-i njen ob 3:30 popoldne. Do te^ daj pa še ni bila polna dvorana 'občinstva v Slovenskem delavskem domu na Water loo Rd. Pozneje pa se je nabralo ljudi, da je bila skoraj polna dvorana. I Nekaj časa po napovedani uri se jc pričelo s programom, j Mrs. Kalin, predsednica krož-\ ka štev. 1. Progresivnih Slo-
venk je pozdravila navzpče v imenu organizacije in se zahvalila za poset. Nato se je pričela igra.
Prvi, ki se nam je pokazal na odru, je bil malo postaran človek a lepe postave. Mož, ki je že na prvi pogled izgledal kot dober diplomat, z majhno diplomatsko bradico a 1 i kocinami. Njegov nastpp in govorjenje je bilo sicer počasno, ampak prav diplomatsko. Toda pri njegovem razburjenju radi brezbrižnosti in nerednosti svoje, bolj postarane služkinje, stare device Katre, se ni ravno izkazal za diplomata. Star diplomat in peč-larski pustolovec si je zaželel mlade, inteligentne in živahne služkinje. Ta diplomat je bil Za-potocky, častni konzul, v osebi Franka Kokala. Imel je veliko in tudi bolj težko vlogo, ker videli smo ga v vseh treh dejanjih. Za njegov nastop, govorjenje in kretnje zasluži najlepše priznanje. Njega smo že večkrat videli na odru v raznih vlogah, v operetah pri pevskem zboru ■'Zarjg,". Ako bo šlo vse po sreči, ga bomo videli tudi pri prihodnjem Zarjifiem spomladanskem koncertu, ki se bo vršil v aprilu.
Kdaj bo imela "Zarja" svoj koncert, bo pravočasno še sporočeno" in udeležili se bomo.
Druga oseba v igri se nam je prikazala stara igralska moč, Katra, služkinja pri častnemu konzulu Zapotockemu, v osebi Mrs. Marion Bashel. Po pravi-r ci povedano, ona je kar ustvar jena za take vloge. Ravno nji pristoja tako navihano govorjenje. Ona je zadosti navihana in tudi zadosti glasna; ima lepe primerpe kretnje in razločno izgovorjavo. Pri tej igri je imela zelo veliko vlogo v vseh treh dejanjih. Najbolj pa se mi je dopadla v tretjem dejanju, ko le je kot stara devica končno zaljubila v tudi Ž3 starega Kru-pičko, slugo pri Kučeri. Kako strašno je zavijala od same sramežljivosti oči proti nebu, ko jo je stari ljubimec pričel objemati in kako je iskala skrito bančno knjižico v nedrijah.
Videti je bilo, da se Krupička ne zanima toliko za nevesto, pač pa mu je bilo veliko na tem, kolikšna je bančna vloga, ki je bila kar osem tisočakov. To pa niso mačkine solze. Vidfeli smo tudi, kako sta si preje eden drugemu nagajala, posebno on nji. Pozneje pa, ko je Krupička zvedel, koliko ima Katra prihrankov, kako se je začel muzati okoli nje! Krupičko, slugo pri Kučeri, je predstavljal Joseph Godec. Bil je močna in postarana oseba, pa zelo dobra igralska moč. Ker je on naraven humorist, mu take vlpge iz-vrstop pristojajo,
Mrs. Basel in Godca smo že dostikrat videli na odru v raznih vlogah, pa vaju želimo videti še mnogokrat v podobnih vlogah, kot pri "Starih grehih". V vajinem novem zakonskem jarmu pa kar vztrajno še naprej vozita, čeprav močno smrčita v spanju, vsaj toliko časa, dokler ne poide tistih osem tir sočakov, ki so bili na banki.
Imenitno sta se postavila konzulova tovariša v pustolovski ljubezni, ko so vsi tr ije ime^ li skupne interese v eni hčeri in pozneje v enem dekletu, novi gospodinji. To sta bila tudi sorazmei'no postarana, samska fanta, Kučera, polkovnik v ppkoju, v osebi Frank Cpsen, in Novak, bivši tpvarnar v osebi Frank Žigmana.
Vsi trije tovariši, stari samci, so bili zelo veseli mlade, inteligentne in lepe gospodinje. Zelo so bili ponosni, dokler so bili pod vtisom, da so vsi trije očetje tega dekleta, ki je produkt njih pustolovske ljubezni, njih "starih grehov". Vsi trije so bili zelo domišljavi in sanja-vi potem, ko so zvedeli, da dekle ni njih hči. Domišljali so si, da so še sposobni ljubimci in da morpjo mlado dekle v vsem zadovoljiti. Posebno zadnja dva
2?.f(
sta hotela pokazati svoje:
nosti, in sta začasno oživela,' , dva mlada fanta.
Dobro so se postavile tu ' kandidatinje za službo gospo® nje, Nimertonlpva, vdova, v
SOoc Ooo.
bi Mrs. Jeni^ie Prime, m
goUlD"
Ant »rth
va, vdova, Mrs. Frances Heni'' man. Prva je bila pri vanju zelo ošabna in prevzetP Nazadnje je zavihala nos in F nudeno službo enostavno od'"''' nila.
Druga se je obnašala zelo J beznijivo, zelo zaljubljeno vsiljivo do konzula. SlužW Katra, ki je to opazovala pozorno, je postala močno bosumna. Obe kandidatiUJ' gospodinjo pri konzulu tockem; ste zelo ugajali nav čim in ste res izborno odig ^ svoji vlogi, kljub temu ,
bile kratke vloge.
Nazadnje je prišel na odfif ^ mladi inženir Rudolf HorlinSi osebi Antona Primca, katen ^ bil zaljubljen in že tajno 2®^ čen v lepo, mlado, novo dinjo, Emo Mračkovo, v o® dobro poznane Florence J?
Ivi: i Ko "ton Pi\ Ia Ko
Biiei ki
P
ideč(
'Dr: H 01 'Po A !
OVo
bref
Slaby, ki je prav lepo m hibno igrala vlogo mlade spodinje.
Tone Prime je imel v tej prav kratko vlogo, AnaP®-^,"''
izboren igralec tudi za
velike i
težke vloge. Posebno zaljuW ^ ca zna dobro predstavlja^' tej igri js Prime vseip starim zaljubljencepi ® zmešal, ko so nazadnje kar ^ movali med seboj, kdo zasnubil, pa je ni noben treh dobil.
Ema Mračkova, mlada dinja pri Zapotockem, 3® y Florence Jeraj-Slaby,
resnici dobra igralka, 2 razločno izgovarjavo.
že lepe izkušnje v igranj^' je pričela igrati na odru se ^ mlado dekle. Vedno je važne, glavne vloge.
Do sedaj sem omenil vse rakterje, ki so nastopih ^ "Stari- grehi", razen
Ho ] Aod
bi %
leli,
Cel
[a i, čl( je
feti
hi
M ti,
'V t
'Da,
x»' i;
je bil skrit, in ta je
vsega
znanja vreden igralec	v
ferle. V tej igri je bil s ^ škatli kot šepetalec. On menda pokoril v tisti Kot ža rečeno, bila je v ležba. Posebno pa šs obeh dvoranah je bilo polno mladih in starej^^ ^jgo
teti teli •Bi
'i i
salcev. Škoda je bila,
ggve-
bile odprte obe točilnic®- jg. ^
da bi bilo treba nekaj lavcev, oziroma točajev, j. se tudi težko dobi, toda ni uspeh bi bil soraz*^'^'^^
^	vršila
Progre^ ^
pol)
Ker se je igra zavi'^'^^.ygili
pokroviteljstvom -Slovek, krožek št- 1» ^ jjet^ stitam, pridne žene i» , rta tako lepo uspeli	jff
Po moji sodbi je bila ditev najlepši uspeh.
Po pravici moram dati, da kar ae te glovenke, žene in dekleta vse vedno z največjimi gto' dovršijo. Koliko so že rile in nabrale in odpo®^^^ po" jugoslovanski relif, za ^ i' moč našim tako poti"® izčrpanim revežem kraju. Koliko lepih nabrale in darovale za ^ yjl®
jflj'O*
itd. Koliko stotakov so
tudi iz svoje blagajne
u@t
,11"'
narodne in kulturne tukaj.	vjtal
Kot tajnik Slovenske
ce S. D. Doma na \Vatei se še posebno iskreno gK
,of
krožku št. 1. ProgresiV ^ ^g, ven k za plemeniti dar ^go-$25.00, in še za vse te, ki so bile ob drugih P darovane.	c®'','
Člani čitalnice visok^.^cij" mo vašo plemenito Progresivnih Slovenk. Žc"' še tako naprej, nap
B
"iai Iv
ii
I
k

red"® ■ jI'
in dekleta. Mi smo z (jf
va'i^'
.».L-UCL. i.+ » O",-	. pfi ,
vam bomo tudi pomaga ^ lu. Igralcem dramsk®^^ tva "Anton Vcrovšek' P® |p ^ tam na izvrstnem i6'^^"''val<^
_ cA f* lA'
priporočamo, da nam
še na

igro kmalu postavite
Anton
J a«

Vi
livarja, 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
<><><><><><><><>00<>00000000000000 I
KMA IZ STAREGA KRAJA
Zqnimrvo pismo iz Maribora
Chi	— lOth St živeli večji del vojnega ča-
sledn'	pošilja' ""j [.od strašnimi razmerami.
■. pismo za priobčitev in To malo mestece je bilo cilj več-
j nega bombardiranja in nepre-
"	pismo od Ni-
^ hčere mojega svaka, ^stanih bojev. Nazadnje so začeli
'Kokalj^
Zagorja
(iml. =i&ti je pol se-(BTeni L. iz Bača.
k It-i;.. ' aneksi je iste-
vau8&	ju-
"rihA,) ^^®znici v Maribo-■ Nemcev. Pismo je
'Dra,
"Marib,
lor.
4. dec., 1945.
Tina
niolčanja se iVo 2n„- S^simo, ker Vas |%i ^^^^J°/azmere v Va-lo in usoda nas, lili, v niste še čisto i je hji ^ '^^igih letih voj-klanJ	neusmi-
JdiU i ? uničenje, smo tmjevo pot.
m kaj smo pre-telesno, bi bil
tel
dui
sevno
. ''%an ki o- u V % žaloBtnJ	straš
^ovegjf.	more spi
^oka. Bilanc
a vse-
bil' . v
.po,
kef k«'
#
bito plc nis«
,e^'^
de-
,tei* več'
dejstvo H tri fajj/	izgubili
tako 1^1 ^ morali življenja.
br to,
D' kri
' kakor zakrivili dru-<^a so bili Slo-
fatkeiy, \r ^ usodo k!!'
;eli ^2' 80 leta 1941 % V ^ Jugaslavijo,
storili 4. °^Gnemu nič IS ničp'tudi nam I Sftio hudega zgodi-mi, neum. %ka	uvideli,
V J,	so začeli
zapirati in I ^ne 1 ^ začeli iz-
.R^^kota	80
f Hoff	V Sr-
^ zabui!° V Pol
h "^0 dv ' !	^'ZGti s
dn,^ ^°včeka in 25
•®- zlatn-	PG-
atnino itd., se ie
I "a vrsf kasneje \o. TnJ° starši in Pepi ^ kasap Slovence so
mojega moža vlačiti po zaporih in gol slučaj je, da si je rešil glavo z begom v Ljubljano.
"Slavko je prišel v Kraljevo v Srbijo. Tam je dobil službo in so bili že čisto zadovoljni, pa je prišla nesreča. V bližini mesta so bili boji, in ker je padlo nekaj Nemcev, so te zverine iz maščevanja dale pobiti za vsakega Nemca 100 civilistov. Dne 16. oktobra 1941 leta so ti najbolj "kulturni ljudje" ustrelili v Kraljevu 4,800 nedolžnih civilistov, talcev, med njimi je bil tudi naš ubogi Slavko. To je bil prvi strašen udarec, ki nas je zadel.
"Starši in Pepi so prišli v Bosansko Gradiško. Devet mesecev so bili v lagerju, spali na tleh in jedli iz kotla. Potem so dobili eno stanovanje in jim je začelo iti malo bolje. Vili je bil v tem času v nemškem vojnem ujetništvu. Ker so tam ujetniki umirali od gladu, se je vsak potrudil, da bi se rešil. Tudi naš Vili je prišel na svobodo in šel, seveda k staršem v Bosno. Tam so živeli skupno in se pretolkli skozi vojno vihro, kakor je pač šlo.
"Pa je prišel drugi udarec. Dne 2. januarja 1944 so prišli zvečer po naše drage fante in so jih takoj ustrelili, brez obtožbe, brez zaslišanja in brez sodbe.
Da niso moji ubogi starši znoreli od groze, žalosti in obupa, je pravi čudež. Njih življenje je uničeno. Nikdar ne bomo mogli preboleti izgubo naših nesrečnih fantov. Tudi čas nam ne bo zacelil naše rane, preveč strašno je bilo vse to.
"Marija je bila cel čas vojne v Ljubljani, kamor je pribežala iz Brežic. Sedaj se je zopet vrnila v Brežice in ji gre precej dobro.
"Letos poleti smo se vrnili v Maribor, kakor cigani in berači. Pol Maribora je porušenega, tu-i di hiša, kjer sem stanovala in
%
in so potem i cela ulica je samo en kup ^ spprt za transpor- i	Hiša, kjer je stanova-
, v 1,.^___- ila mama. ie še cela in smo do-
da
v lagerje Mi I mama, je še cela in smo do-(določeni za'""'''	stanovanje nazaj in
P. L % h. To nam seve-' "^kaj maminega pohištva
V#
ie-#
litvi' j-ir^'
Po

zato smo še lil
stvari smo se-
V Za-
■ho"' jto-
,v^
»vi' %
/ %
tako^' J Mariboru, ali tako izgu-
^ J ^reh
I,. *^0 S|j ^ nismo mogli Ljubljano ■ kjer
je bilo notri. Drugega nič; kar je bilo kaj vrednega, je ta nemška sodrga vse odnesla.
Poniasali so jim prav pridno domačini, Štajerci, ki so bili velik del neničurji in so oni največ krivi, da smo morali po svetu.
Sedaj stanujemo skupaj s starši. Stanovanj ni in morajo
LAWN
mower service
iravo popravimo in nabrusimo toč-, Se(j ^^'^^sljivo. — Vse delo je jamčeno
It	rabite vaših strojev, je pravi čas,
2	in nabrusiti, da jih imate pri-
^ v spomladi.

jih k
v popravo, ali pa pokličite in iskati in jih nazaj pripeljali.
Matt smith
^ Babbitt road
iv 1348
stanovati pa 2 in 3 družine skupaj. Nekaj pohištva smo si izposodili od narodne imovine. Kdaj bomo imeli zopet kaj svojega, ne vem. Najbrž nikdar več! Sploh je vse izropano od Nemcev. Hrane ni, obleke ni, nič ni!
"Sladkor, komaj da vemo še, kako izgleda. Če dobimo malo mleka, je to narodni praznik za nas! Pa pravijo, da še dolgo ne bo nič. Na karte dobivamo večinoma grah in sojo. Kruha imamo dovolj, maščobe ni. Pa ,3mo še kar zadovoljni, samo da imamo mir, da nam ne brenčijo večno avijoni nad glavami, da nam ni treba po cele dneve sedeti v bunker jih in da gremo lahko brez skrbi spat, da nas ne bo prišel ponoči kdo aretirati. Zelo smo postali skromni, naša sdina želja je, da nas pustijo žiVeti v miru, še teh par ur, ki nam je usojenih.
"kako pa kaj z Vami, dragi? Slišali smo od Toneta, da Ti je umrl mož, draga Micka! Torej tudi Tebi ni bilo prihranjeno gorje. Sprejmi draga naša iskreno sožalje in sočutje. Mi, ki ■smo sami tako prizadeti,- tudi najbolj razumemo, kaj pomeni izguba dragega človeka. Naj Ti bo v tolažbo, da imaš vsaj grob dragega pokojnika, kjer lahko moliš in si olajšaš gorje s solzami. Mi nimamo niti grobov.
"Kako je kaj z Vašimi družinami? Sedaj so že vsi odrasli in upam, da so tudi zdravi in srečni. Bodite srečni, da jih nimate v tej gnili in razcapani Evropi, kjer je tako hudo za nas Slovence. Slovence so vsi pobijali: Hrvati, Madžari, Italijani in Nemci in kar je najbolj žalostno, Slovenci sami med seboj!
"Moja hčerka Perena ima sedaj 14 let in je velika kot jaz, 3amo bolj močna. Jaz sem vedno taka suha treska.
Mamica je že čisto siva. Sedaj 36 je malo popravila, saj je nič ni bilo. Papa se je zelo postaral, saj ima žs 70 let, pa se revež še pokonci drži.
"Sedaj bom zaključila svoje itanije, saj menda imate dovolj. Menda ne boste zamerile, če Vas na koncu še nekaj prosim. Nisem navajena prositi in nikdar lisem prosila. Ampak sedaj so razmere izredne in sila je velika. Nimamo niti oblek, ne perila, ne nogavic, skratka — nič! Posebno Perena, ki je rastla kot goba v dežju, nima nič, niti zimskega plašča. Kupiti se ne da nič. Zato vas prosim, če imate kaj starih oblek ali slično, kar sami ne rabite. Bomo že predelali, prosim, pošljite nam. Prosim za kake nogavice. Saj pošiljajo ameriški Slovenci dosti rabljene obleke, ampak mi nimamo sreče in tudi ne znamo oieveč jamrati. Mama je dobila 3no strgano obleko in ena maj-30, to je vse. Smo takšni berači, da si ne morete misliti. Nikdar ;e nam ni sanjalo, da ifomo prišli čisto na nič. Pa človek nikdar ne ve, kaj ga čaka. Torej, prosim, ne bodite hude in v na-)rej, hvala lepa!
"Da Vam opišem še malo tukajšnje razmere. Tukaj še dolgo ne bc» dobro. Ne morete si misliti, kako je vse porušeno; to-
varne, železnice, mostovi, cela mesta in vasi, kjer ne stoji ena hiša cela. In mrtvih na stoti-soče Slovencev! Povsod so masovni grobi. Skoraj je ni družine, ki ne bi bila prizadeta. Sicer se povsod pridno dela na obnovi. Železnica že skoraj povsod vozi; tovarne že velik del obratujejo ; saj se tukaj dela noč in dan. Pa bo vendar še trajalo dolga leta, predno bodo uničeni sledovi te vojne.
"Sedaj smo imeh volitve, ki so hvalabogu krasno izpadle, tako da nam je kar odleglo. Sedaj pa nestrpno čakamo na mirovno konferenco, da bi nam pripadla naša Primorska in da bi se, če bi bilo mogoče vrnili v svoje kraje. Bodite prisrčno pozdravljeni vsi skupaj, od mame, papana, od Mary in končno od Vaše
"Nine Kokaljeve in družine."
da sami izdelujejo takozvani "costume jewelry."
Za začet ak so si nabavili nekaj bakrene žice in poskusili srečo v kleti pri bratu Karlu na 3694 Washington Blvd. Prostor je bil naenkrat premajhen in najeli so si prostor na 11796 Superior Ave., kjer poslujejo pod imenom Dubonett Charms Co.
V par mesecih so že uposlili nadaljnih 12 veteranov, tako dobro napredujejo.
MESTNE NOVICE
Braije uspeli v novem podjetju
Trije bratje, Kari, Mike in Maurice Dutain so si zamislili, da si morejo ustvariti neodvisno življenje za bodočnost s tem,
Miller mora plačati zvezne davke
Ray T. Miller, načelnik demokratske stranke v Cuyahoga okraju, 15970 South Park Blvd., Shaker Heights, je izgubil tožbo na apelatni sodniji šestega okrožja v Cincinnati, O. Plačati mora zaostale zvezne davke v vsoti $2,217 za leto 1941. Sodišče je podprlo odlok zveznega davčnega sodnika E. H. Van Fossan, ki je bil podan dne 27. junija.
Nova bolnišnica za slaboumne v Clevelandu
V teku so pogajanja med mestnimi in državnimi uradniki, da mesto Cleveland prepusti znani Hoover Pavillion, devet-nadstropno poslopje, kjer je prostora za 520 postelj in je
stalo mesto pred 20 leti tri in pol milijona dolarjev, državi za $1 letne najemnine za nedoločen čas, pod pogojem, da se poslopje izpopolni in porabi za slaboumne bolnike, katerih je več, kot pa je prostora zanje.
Vsa znamenja kažejo, da bo sporazum v kratkem dosežen in da se bo zaželjena ideja ures- | ničila že v teku 30 dni. Taka bolnišnica se nujno potrebuje, samo kako priti do nje, je bilo vprašanje. Sedaj je zadeva skoraj rešena.
BYE-BYE
% Hrbtobol
Tukaj je čisti, moderni način olajšati navaden hrbtobol. Johnson's Back Plaster! Olajša bolečine, otrpje, na-tegnjenost. Vpliva prijetno! V vseh lekarnah. Zahtevajte Johnson & Johnson kakovost.
I • Proda se
i 62 akrov obsežna farma z vsem j poljskim orodjem; 12 glav go-I veje živine, 2 konja in nekaj ko-I koši; ali pa se proda tudi samo I farmo. Obrnite se na lastnika I Filip Kalin, Rock Creek Station, I Ohio.
Mesar ali pomočnik
izkušen, dobi stalno delo z unij-sko plačo. Vpraša se pri ZLATE MARKET, 662 E. 140 St.

, SKI FORNEZI konverzijski grelci
"^AKOJ INŠTALIRAJO! It-	S^rkoJo v teku 24 urah, ko se sprejme
J . naročilo!
pKw	za gretje vam nudijo brezplačen
^	A'T\	proračun.
> Lakes furnace co.

*'• "Guaranteed satisfactory results"
3Q68 EAST 116th STREET

ULOLOCK yOUNGSXKU . . . Cuik-ey Kmch, 2, Toledo, Ohio, who has been taken to Boston to undergo the lanious Blolock operation. Doctors discovered that he had no vein leading from his heart to his lungs.
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
v ČETRTEK - SAMO EN DAN PRI
THE MAY CO.
razprodaja koncem meseca z znižanimi cenami r našemu oddelku z oblačili na tretjemu nadstropju
^ to H
Obleke, suknje, suils, športna oprava za Juniors, dekleta in žene
po
znižanih cenah od
Dekliške suknje z kožuhnimi okraski
40	Sukenj,	preje $58 ------------------------------	----------$50
26	Sukenj,	preje 49.95-$58 . -..............—	........ $40
10	Sukenj,	preje 79.95-S88..............—	.........$66
33	Sukenj,	preje $88-99 .■..........—^—	............$77
35	Sukenj,	preje $99-$113 ....................	-....... $87
24	Sukenj.	preje $128-$139........ -	_________$115
7	Sukenj,	% dolžine, preje $137 .	- .....$66
20	Sukenj,	% dolžine, preje $58 .	............$50
8	Sukenj,	% dolžine, preje $68 _________	........ $60
Dekliške suknje z kožuhnimi okraski
Ženske suknje z kožuhnimi okraski
59 Sukenj, preje $48 _____________________________ — $40
14 Sukenj, preje $58 .........................................$44
29 Sukenj, preje $68 ..................................... $56
-..................$50
...........-..............$60
--------------------------$67
$77
------------------- - $97
7 Sukenj, preje $150 -------------------------------------$127
41 Sukenj, preje $58 —
45 Sukenj, preje $68 ........
67 Sukenj, preje $78 ________
35 Sukenj, preje $88 $99 5 Sukenj, preje $118 .....
Dekliške neokrašene suknje
181 172 5
Sukenj, preje $39.95-$45 Sukenj, preje 49.95-58
Sukenj. preje $78 . ________
14 Sukenj. preje $88 .......
39 Sukenj, preje $35-39.95 . Sukenj, preje $39-$49
11
N
Ženske neokrašene suknje
115 Sukenj, preje 39.95-$45 45 Sukepj, preje 49.95-$55 64 Suket^j, preje 69-95-$75 3 Sukenj, preje $45
Junior suknje
3 Suknie, po ena vsake vrste, preje $45 26 z kožuhovino okrašene, preje $58-71.50 11 z kožuhovino okrašene, preje $118 156 neokrašene, preje 39.95-49.95 49 neokrašene, preje 49.95-$58 6 neokrašene, preje $35 ... 15 neokrašene, preje $39.95-$45 29 z usnjepo podlogo, preje 49.95
Dekliške obleke
29 Demi-Miss volnene, preje 22.95
8 oblek, preje 7.95-$15 20 oblek, 2 komada, prejo 10.95 . 13 volnenih oblek, preje $15
$30 $40 $53 $68 $20 $24
$36 $40 $57 $20
$20 $36 $77 $30 $40 $20 $24 $38
20 volnenih oblek, preje 17.95
1	Crepe obleka, preje 59.95
2	Crepe obleki, preje $98
2 Costume suits, preje $98-$115 6 Ted Stein suknje, preje 79.50
17.85 $5 7.85 11.85 12.85 ,$28 - $58 $58 $58
Budget obleke
135 oblek, preje 8.95 .....—-..............,-------- 4.85
95 oblek, za dekleta, žene, preje 8.95 -........5.85
110 oblek, za dekleta, preje 10.95 .................8.85
32 Maternity Jumpers, preje 14.95 .........-11.85
TRETJE NADSTROPJE ONTARIO
Športna oprava
80 oblek, preje 8.95 ......-...........-............. 6.85
65 oblek, preje 10.95 do 12.95 ------- 8.85 do 10.85
9 Sukenj, Alpaca Pile, preje 38.50 —.......18.85
95 Dežnih plaščev, beli, preje 7.39 ----------- 4.85
10 Dežnih plaščev. Navy, preje 22.95 ------14.85
45 Jopičev, vseh vrst, preje 8.37 do
17.95	- _____________________________5.85 do 7.85
12 Jackets, Shetland, preje 19.95 do
22.95 -..........-..........-.................- 9.85 do 16.85
80 Bluz, nekoliko zaprašene, preje
3.95 do $5 . _______________________2.99 do 3.99
100 Bluz. Volneno Jersey. Preje 6.50 do
$15 ...........................................4.85 do 11.85
Junior športna oprava
17 Jumpers, preje 7.95-8.95 ...................3.85
10 oblek, bluza-krilo seti, preje
7.95 do 16.95	-.....-.......- 3.85 do 11.85
60 bluz, preje $5 .......—	1.99
15 Jackets. Pisani, Loafer, preje 16.25 ........11.95
Mestni in deželni oddelek
83 Oblek, preje 8.95-$15......... 5.85-7.85
29 Oblek, preje 12.95-$15 .......—.....9,85 do 11.85
34 Oblek, preje 16.95-17.95 .•	12.85
21 Dežnih plaščev. Belo plastični. Preje 7.39 4.85
PRITLIČJE, ONTARIO
Kožuhi
5 Sable-Squirrel Scarfs, 5-kožne, preje
$15 vsaka koža, sedaj vsaka --------------$10
1 Stencilled Kidglfin suknja. Preje $198	$138
3 Sable-Muskrat suknje. Preje $225	$168 1 ffatural Ombre Muskrat suknja. Preje
$225 - -.......- -	$168
I Gray Kidskin SMknja. Preje $198 .	$168
1	Natural Red Fox, Preje $198 -----------------------------$168
3 Dyed Blue Foxes. Preje $198 -	$168
2	South American Gray Lambs. Preje $198	$118 9 Mouton Lamb sukenj. Preje $139 ..........$100
Vsi kožuhi so podvrženi 20% fed. davku
Cleveland Orchestra
ERICK LEINSDORF, du-igent SEVERANCE četrtek, 28. feb., 8.30 DVORANA soboto, 2. marca, 8.30 YEHUDI MENUHIN. violin V&lopnice v Severance dvorani CE 7300
Naprodaj je
rumeno zidano stanovanjsko poslopje za 4 družine; 5 sob za vsako stanovanje. Podrobnosti se poizve na 225 E. 156 St., Suite No. 1, ali pokličite IV 3372.
Pozor!
Vse tiste, ki ste imeli svoje ure v popravilu pri pokojnemu Jos. Champa na E. 64 St., se opozarja, da jih dobite nazaj, ako se zglasite v uradu odvetnika JOS. ZORMAN, 6411 St. Clair Ave., v Slov. nar. domu.
George Tomasir
Cement Contractor Izdelujem hodnike, dovoze (driveways), zidam kleti in položim tla v garaži 1423 E. 39 St. — EN 5677 Imamo 39 let izkušnje v temu delu
NAZNANJAMO
da imamo sedaj velike zaboje za čevlje in obleko, ki jo nameravate poslati v staro domovino. Ako hočete pomagati svojim sorodnikom v stari domovini, obiščite
Mihaljevich Bros.
6424 St. Clair Ave.
HE 6152
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel; ENdicott 3113
DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje
ŽENSKE kot
delavke hišnih del
Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno razven ob nedeljah
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali po noči. Delo garantirano in hi tra postrežLa. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
27
. febrflaii"''
TEREZA ETIENNE
JOHN KNITTEL
(Nadaljevanje)
"Sedela bosta na obtožni klopi drug poleg drugega in jaz bom sedel za vama, grešniki, eden kakor drugi!" je dejal von Breitenwyl in jo pogledal z bleščečimi očmi.
Globoko je zadihala in vztre-petala, kakor da se je je lotila nenadna mrzlica.
"Ob dveh!" je mrmrala.
"Pri vas bom, torej pogum!"
"Ali ste prepričani, da bom sedela poleg Gottfrieda?"
"Prav gotovo."
"Če se vam posreči in bo oproščen, vam podarim vse, kar imam na svetu." Težko je uprla svoj pogled vanj.
"Storil bom, kar morem. Bodite prepričani. Sicer pa — jaz jaz — jaz nisem lovec na denar!"
"To vem!" se je opravičevala in mu podala roko. "To ni bil smisel mojih besedi. Krasno ste se vedli, gospod von Breitenwyl. Te zadnje mesece ste mi bili edini prijatelj. Prosim, pozabite, kar sem pravkar rekla."
Prijel jo je za roko in jo za trenutek krepko pridržal.
"Zdaj nekoliko jejte," je dejal laskavo, "spijte nekoliko vina."
Zmajala je z glavo.
"Tudi brez teh sredstev čutim, da sem dovolj močna."
Nenadoma je vstala, se vzravnala in rekla:
"Če bom prenesla prvi dan, je vse v redu. Prosim, pustite me samo, dokler me ne pokličejo."
Pogledal jo je z globokim sočutjem in odšel iz celice.
Ko je naglih korakov hitel po dolgem hodniku do železne pre-graje na drugem koncu, se ga je lotevala skrita, popadljiva jeza. Taka ženska v takem položaju! Kakšna škoda! Kakšna škoda! Na srebrnem krožniku bi jo nesel v svobodo. Bog vedi, česa vsega ne bi zavrgel zaradi nje! Kakšna škoda! Tereza je stopala počasi sem in tja po svoji celici. Nenadoma je zaslišala dobro znano kratko rožljanje ključa, ki so ga potisnili od zunaj v ključavnico.
"Gospa Mullerjeva!" je zakli-cal nek glas.
"Da!" je odgovorila.
"Z menoj pojdite."
Sledila je možu. Stopala je po hodniku, skozi železna vrata, potem po kamenitih zavitih stopnicah, po drugem hodniku, nekaj ptopnic navzdol in končno je vstopila skozi obokana vrata v štirioglato grajsko sobo, v kateri je stalo nekaj policajev. Nenadoma so se odprla pred njo majhna vrata.
"Semkaj!" je dejal glas.
Tereza se je neopazno vzravnala, da bi se obdržala pokon-cu, in nato jq stopila v veliko, štirioglato porotno dvorano.
Na stotine parov oči se je uprlo vanjo. Lotevala se je je omedlevica.
"Sedite tu!" je dejal glas in Tereza je sedla.
Val krvi ji je udaril v glavo. Von Breitenwyl se je sklonil preko ozke mize k njej in jo prikril s svojim širokim telesom občinstvu.
"Pogum! Pogum!" je zamr-mral.
Zaprla je oči in si nervozno z eno roko potegnila pajčolan pred obraz, medtem ko se je z drugo roko oklepala obtožne klopi.
Nenadoma je začutila, kako|snila mu je roko in gledala v jo je nekdo zgrabil za roko in I svoja kolena. Razumeti ni mo-
jo stisnil. Ozrla se je in videla, da sedi poleg nje Gottfried. Komaj ga je spoznala. Sprememba, ki jo je utrpel njegov obraz, jo je presunila.
Njegove oči so se globoko zazrle v njene. Skoraj otročje.
"Terezika," je zašepetal, "ne boj se."
Lahno je zmajala z glavo. Sti-
gla, kaj se je zgodilo z Gott-friedom, odkar ga je zadnjikrat videla. Bil je bled in nežen, skoraj kakor porcelan prozoren, v potezah pa ni imel več onega preganjanega izraza. Čudno spremembo, nerazumljivo pomirjen je je moral doživeti v svoji duši.
(Dalje prihodnjič)
PISMA IZ STAREGA KRAJA
"PosIusajte klic domovine, ne pa klic tuje reakcije ..
Mrs. Mary Cemilec, 1673 E. partizanih v sektorju Kokrske-
33 St., Lorain, Ohio, je prejela pismo od svojega sina Ivana Ažmana — Puškina iz Strahi-na pri Naklem na Gorenjskem. Pismo je zelo zanimivo in se iz njega zrcali navdušenost, ki prevladuje med našim narodom v domovini, ki si je sam iztiral sovražnika, in sedaj pa z vso vnemo dela za obnovo. Obenem je videti, da borci, ki so tvegali svoje življenje za osvobojenje, ne bodo onehali, dokler jim ni zasiguriran upravičeni obstoj. Značilen je poziv, da Slovani to stran oceana poslušamo klic domovine, ne tuje reakcije.
"Naklo, 23. julija 1945
"Luba mama!
"V začetku mojega pisanja Vas najprvo lepo pozdravljam in Vam naznanjam, da smo še živi. Jaz se nahajam sedaj v Naklem pri milici. Sem namestnik poveljnika. Bil sem eno leto v
ga odreda. Prej sem bil pa en teden v Begunjah. Šli smo vsi v partizane.
"Žena je bila na Primorskem. Tam se je rodila hčerka, po imenu Marjetka. Tja je šla 20. junija 1944 leta in nazaj je prišla 2. junija 1945. Obe ste zdravi. Marjetka je bila rojena 22. januarja 1945 v Cirknem na Primorskem. Adolf je pa še na Primorskem. Bil je v Trstu in v Gorici, sedaj je pa v Vipavi pri ekonomskem oddelku oblasti za kurirja. Zahteval ga bom sedaj domov, da bo šel v šolo naprej. Cvetka je bila v bolanti in tehniki celo leto. Sedaj je pa članica odbora in tajnica O. P. Njeno ime v partizanih je bilo "Olga". Ona je tudi zdrava.
"Pavelca je bila pa v četrtem okraju kot terenka in je bila ves čas dobra organizatorka. Dne 6. maja 1945 je pa padla za narod v Udnem borštu. Bila je zadeta
v glavo od belogardističnega psa iz Gorič. Njeno ime v partizanih je bilo "Jasna". Bila je priljubljena po celem okraju. Padla je na nedeljo. Našli so jo šele naslednji petek in v soboto je bila pokopana v grob Danice. Bil je zelo lep pogreb. Od domačih je bila navzoča pri pogrebu samo Cvetka. Ker ravno v sredo je bila tukaj že svoboda, sem jaz prišel ta dan v Tržič z bolniki in mi je javil eden od naših tovarišev, da je bil pri pokopu tovarišice Jasne. Težko mi je bilo. Toda zavest, da v borbi biti brez žrtev je nemogoče, in da brez žrtev ni zmage, zato sem ponosen, ker je padla kot boriteljica za narod.
"Ko je prišla domov žena in zvedela za to, je bila zelo potrta. Jaz pa sem ji rekel; "Ali se ne zavedaš, da je padla kot borka? Zato moraš biti ponosna, ker je dala življenje za narod."
"Bili so res težki «dnevi in to je trajalo cela štiri leta pod okupatorjem. Na tisoče naših zvestih sinov in hčera je dalo življenje za narod, ker so bili postreljeni kot talci pri koleh. Ma-
SOUTH ELECTS WOMAN . , . Mrs, Helen Douglas Mankin, who was elected as Georgia's first woman representative in a special election to fill tfie unexpired term of Robert Raihs^eck, who resigned. She won over .18 candidates.
I^dar kupujete ali prodajate!
Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas.
Splošna zavarevalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd.
Gradimo tudi nove domove po vašem okusu.
Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Prince KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.
KE 5030
Izborni nakupi
E. 157 St., blizu School Ave. in St. Clair Ave., 6 sob hiša za 1 družino; fornez na premog. Samo $5300.
Za 2 družini, 5-5 sob na Elk Ave. Dve garaži; se lahko kupi po dobri ceni—samo $7500. PORATH REALTY vprašajte za Mr. Pausik RA 5777 10522 Superior	RA 6853
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players
Vse delo jamčeno
24-URNA POSLUGA NA RADIO APARATIH VSEH IZDELKOV. VSE DELO JAMČENO
MALZ ELECTRIC
6902 ST. CLAIR AVE.
NOTTINGHAM WINERY
17721 WATERLOO ROAD
Imamo na razpolago dobro OHIJSKO VINO
5 galonov ali več pripeljemo na dom
Naša vinarna je odprta od desetih zjutraj do desetih zvečer. Se priporočamo za obisk.
MARTIN KOŽAR, lastnik
Pokličite IV2724
Memi


JOS. ŽELE IN SINOVI
FOGKEBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIK AVE.	ENdleott 0583
Avtomobili In bolniški voc redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z yajbolj^o postrežbo. OOLLINWOOD8KI URAI*:
452 Eaat 152nd Street	TeL: KEnmore SllS

PRAVKAR SMO PREJELI PRVO POŠILJKO PLOŠČ
ERNIE BENEDICT'S POLKATEERS
Na eni strani igrajo
"SILK UMBRELLA POLKA"
na drugi pa
"LINDEN TREE VALČEK"
MELODY MART
12323 ST. CLAIR AVE. — GL 1158
Imamo vsakovrstne plošče in električne predmete Popravljamo radio aparate
ti, ko bi Ti vedela, koliko je pretrpel slovenski narod v tej vojni bolečin in gorja! Tega tam v Ameriki niti ne sanjate. Zato apeliram na Vas, draga mati, da tam gledate na stvar tako kakor je v resnici, ne pa tako, kakor jo gledajo buržoazijci. Naš narodni junak, maršal Josip Brož Tito, je izjavil, da "tujega nočemo, a svojega ne damo" in to mora držati. Zato Vas prosim tam na oni strani oceana, da tudi tam delate za Slovanstvo in svobodo vseh slovanskih narodov. Saj smo vsi bratje in sestre ene matere.
"Zavladati mora enkrat za vselej popolni red in mir ter blagostanje za vse ljudi. Mi partizani ne položimo orožja iz rok, ker ne moremo pustiti tega, za kar smo se borili. Tudi ne moremo pljuniti na žrtve, katere so padle za svobodo naroda.
"Veliko ljudi manjka tukaj v našem okraju, ker so padli kot partizani^ nekaj pa v švabski vojski. Imeli smo tudi precej izdajalcev, belogardistov, izvržke slovenskega naroda: To so bili psi, ne pa ljudje. Ta golazen je
obsodil narod sam. To M ^ ker so se izločili \ lugosiovanskih narodo <
Vas pozivam, vse kraj luže, da poslušat« ^ movine, ne l>a klic
je.
"Moj dom je bil izpraznjen. Sedaj sem ' zaj nekaj svojega, ne^J gega od Nemcev. 0^. bilo doma, sem peljal vodo in seffl -vil hišo s tem, da se® J
30' dvei
nil za en meter m imam sedaj zgoraj bi. Zato Vas vabim ^ oba z očetom. Toda z® kot pa leta 1938, ker tukaj lepše, kakor , preje v stari	w
veste, da sedaj ta^ ^ maramo tukaj, ki ^ ^ v borbi na živi j®®j® se pa ženi v tujini-
Kako pa Vi
riki, ali ste še živi # njena
Kako Mary m -j . , k pa Frlek in mali
še vsi zdravi m lepo pozdravljeni. • p, "Ažman
živi: Vaši
TUGMEN VOTE ON COMPROMISE . . . The 10-day tugboat tieup that shut off fuel supplies, in New York City and curtailed nearly all business activity ended when the owners of the 400 tugs and the union agreed to arbitrate before a three-man board. Members of the union are shown outside their headquarters as they voted on compromise measure to return to work.
v tjlag gpomm
OB DRUGI OBLETNICI NENADNE SMRTI
našega preljubljenega In nikdar pozabljenega si"^' brata, vnuka, nečaka in bratranca
iil:
1922
0' ^ f Ensign Walter F. Cerkveuik
Svoje mlado življenje je zgubil dne 27. februarja 1944, ko j®
na
nuvrih treščilo njegovo letalo v Oregonu na zemljo, in je dobil * poškodbe.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, Kjer ni mraku, kjer ni noči;, Tam solnce sreče Ti ne vgasne, Resnice solnce ne stemni.
Gledaje sliko Tvoje sreče, In zroč nebeški Tvoj obraz, Iz duše vzdihnemo koprneče: ^ ^ "Naj gremo, naj gremo s Teboj-
Tone solnce, tone Za večerne gore, 2 njimi le naša tuga Vtoniti ne more.
Prerano si odšel pred nami,
Prej gost, bolj redek naš je broj, V deželo solnčno nad zvezdami Nas vabiš, kličeš za seboj.
Zjutraj solnce vstane Lepše še žareče, Ž njim pa radost nam Vstati nikdar neče.
Toni solnce, toni,
Drugim topi boli.
Njim na srečo vstajaj,
Če za nas nikoli!
ŽALUJOČI OSTALI:
FRANK in THERESA CERKVENIK, oče in mati;
MRS. EMMA ZORC, sestra; PVT. STANLEY J. ZORC, MARY OBED, stara mati; CYRIL OBED, JACK ^ ANTON CERKVENIK, ANTON SALAMANT, strici; ^ ^ SALAMANT, LILLIAN OBED, teti; EDWARD in R^^gg, SALAMANT, DOLORES in RONALD OBED, FRAP' MARY in OLGA CERKVENIK, bratranci in sestri««®'
Cleveland, Ohio, 27. februarja, 1946.