Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.$ za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani v sredo 7. junia 1854. List 4 5 Od zložbe iarondiranja) zemljiš Kmetijska družba je za potrebno spoznala ome niti tega, da naj bi se prevelike zemljiša ne ter-jale v zaméno z majhnim, čeravno bi se, se vé da 1 V V « m À m m m ^ ^ . . / Na d ru go vprasanje, ki ga je vis. minister- doplačalo toliko, kar je večje zemljiše več vredno i • 1 j • • I ï v 1 1 •li I • «jl t i ! t y ^ (Dalje.) y stvo postavilo, je kmetijska družba odgovorila ta- zakaj pri takem ravnanju bi se manjši posestva se kole: bolj zmanjšale, majhni kmet bo prejel sicer pla Ker zložba zemljiš ima le v prid biti njih čilo "" ■ iviiiv» MU ^ii/jvi oivi/i laka r je njegovo zemljiše več vredno, pa dnar .. i/iuuua /il IIIIJIO iule* it v jjiiu Min iijui vuu , iv«x ju uji ^uvu ^niiijioc vet V1CUIIU . pčt Uučtl posestnikom, je ne smé nikdar cesarska gosposka se kmalo potroši, zemljica pa je šla rakom žvižgat! naravnost ukazati, ampak sam gospodar ali več go- Tudi na lego zemlje na ravno tistem polju se se imajo oglasitizatega voljo mora gledati, ker med poljem in poljem je velik spodarjev 9 ki želé 5 pri cesarski gosposki, ki jih bo zaslišala in po do- razloček, da se nikomur krivica ne godi. tičnih postavah ravnala. î (Dalje sledí.) a) Pravico za zložbo zemljiš se oglasiti naj ima vsaki samostojni zemljišni gospodar; tedaj za morejo taki oglasi do gosposke priti, ali: . le od enega gospodarja, ki v dosego zložbe želí zaméno z zemljišem druzega gospodarja, ali : 2. od več deležnikov kakega skupej vživanega zemljiša zoper druge deželnike tište zemlje, ali Od gojzđnih požarov Iz vsih krajev našega velicega cesarstva in tudi bližnjih deržav se je letos slišalo od pogostnih gojzđnih požarov, ki so vstajali ali iz hudob nega požiga, ali iz nečimernosti delavcov ali dru zih ljudi, ali pa iz celo neznanih vzrokov. y 3. od enega a li več gospodarjev samostojnih zem Jjiš proti druge gospodarje ravno tište soseske ki želé, da bi se grunti vsih soseščanov po novi osnovi tako zamenjali, da bi potem vsak svoje zemljiše tako imel, kakor mu je naj bolj pri roki in lepo vkupej. Res je da letošnja silna suša spomladi je do stikrat tega kriva bila, da so gojzdi (šumej se radi vnemali. — pa je tudi res, da većina teh nesreč Zaména zemljiš se pa more želeti proti bi se ne bila pripetiia , ako bi ljudjé v gojzdih z ognjem tako nečimerno ne ravnaii. Pervo opravilo delavcov je večidel, kadar pridejo vgojzd, kjer imajo delj časa ondi opraviti, da si zanetijo ogenj, pri kterem si kuhajo kosilo, ali se, kadar je mraz i/j #jaiuvua /ii niijto o\j jpa uii'it 11/ j^iv/n jpit niti tin oi nuuaju nuonu ^ au ot^ nauai ju uua^^ temu, da so zemljiša, ki se zamenjati imajo, edi- grejejo; na večer grejo domii, pa ne, da bi ogenj nega obdelka, to je, njiva z njivo, senožet s seno- pogasili. Dostikrat si pa napravijo ogenj tudi na m žetjoitd. Tak svet pa, kterega prostor je za kako zi- tacih mestih, kjer je ze samo po sebi nevarno, danje namenjen, ali hišni verti, vinogradi, in sploh če le količkaj kak veterček popiha, se lahko vname take zemljiša, na kterih je gospodar zavolj boljšega vnetljiva bližnja suhljad, daje po takem požaru obdelovanja že posebno veliko stroskov imel y naj bojo izvzetitako, da jih drug gospodar v zameno poželeti ne more. Marsiktero zemljiše ima kakšno osebno dobro lego ali ima takošno zemljo, da se dostikrat škoda silo velika. Ravno taka je s tištim ognjem, ki si ga pa tirji narejajo po gojzdih, ali s tištim, ki ga go i • • V • • « ako drugo, čeravno bližnje zemljiše, ž njim pri merjati ne more. Če kak gospodar v zložbo svojega zemljiša spodarji gorskih senožet napravljajo za razsirjenje gojzdne kosnj ali epošteno pridobitev gojzdnega sveta Ce suša velika, gojzdni požari večidel kmalo zaméne z drugim želi, naj se razsodi naj poprej: vgasnejo in škoda ni velika, in ker je to ljudém ali je z zaželjeno zložbo obéma gospodarjema znano, jim ni veliko mar, ako slišijo, da v gojzdu ali vsim gospodarjem vstreženo. gori, - tli3 , U U £J\s Iltliaiv JL fii . iiiiv JV «MWI velika, jih o taki nečimernosti zadene škoda velika Nekdaj je bila lepa navada, ko je velika ces veliko mar, ako slisij bo že nehalo goreti ! Ako pa je B kega druzega pogoja naj se uslisijo oglasi za zložbo zemlj Če kak gospodar tacega zemlj • V ki ne pada zugala, da so se po tnih glas ih ljudjé pod izjeme, ki so bile ravno pred pod čerko popisane, želi zaméne z manjšim ali ravno tako velikim ali zemljišem i večem za 15 odstotkov vecjim takega obdelovanj ktere zadenejo tište, ki se po ravno tistem polju, in ako je očitno, dase s to vzajemno zaméno obéma gospodarjema Ako liko nima po deželi opominovali: naj varno ravnajo z ognjem po gojzdih, in so se po oklicih ponavljale kazni; nemarnosti pregreše zoper tako prepoved. Gotovo se je s tem dosto škode odvernilo. Potrebno bi bilo. da bi se ta koristnanavada 5 zemljiša bolj vkup spravijo ali arondiraj • * v 1 • 1 • • V pa je v zameno vecje, au ce lezi na drugem polju, se nima pametni župani raai 10 siorin, anu jm vi-aumjc, ^ uslišati oglas za zložbo, ako ni uni gospodar se z gojzdnarstvom pečajo, ob pravém času za tak sam pri volji da se ta zaména zgodi". oklic, naprosijo. ali elj emlj leži na drugem polj ob hudi suši svariti ljudstvo po očitnih oklicih, so pet vpeljala; prepričani smo, da bojo gosposke in pametni župani radi to storili, ako jih vradnij ki da se ta zamena zgodi oklic naprosijo 178 Ker je pri gojzdnem oskerbovanj veliko več versti stoji tobakarstvo. Vém ) da v steno bob me na tem ležece, ua se saoua uuvcmc, ua wuj, v» ««j *vvv.« .u u« se že storjena kaznuje, ktera se v nekterih gojzdih karjev na glavo nakopal, tedaj tudi tebe morebiti raz da se škoda odverne, kakor da čem ce kaj tacega rečem in da si bom sovražtvo toba celo več popraviti ne dá, bi bilo gotovo dobro in potrebno, irpiaviu liv/ uuj MI ' v —~ — da bi se ta navada, ktera je že pred več zalil leti zaspala, o potrebi spet ponavljal 1 j u dj gojzdih »paia, o poireui spci puiiavijai«*, po deželi svaré pred nečimerno kurj da se bi ki ne moreš biti brez lule v ustih. Pa naj bo! B. Mene ne bos razžalil, ker ti ne verjamem , in te poznam se mogel tobak med davke šteti » * da da v (Mitth. d. Forst. d. ost. Alp.) Premišjjevanje narave in previdnosti božje v nji Poslovenil Mihael Verne. Semensko zerno. si pošten člověk. A. Te bom skusil prepričati. Koliko si že star ia od kterega leta že piješ tobak? B. Pet križev že imam na herbtu, tobak pa pijem od 20. leta i tedaj 30 let. A. Ali si že kdaj prerajtal, koliko da si že zapil na tobaku? Kaj bom to rajtal? saj tisti krajcar, ki ga dam Vse rastline se rodé iz semena , dasiravuo se ga malo na dan za tobak, ne more dosto ^nesti. malo nalaš vseje, in darisavno ga človeško okó ne vidi. Narava ga sama seje. Zato je marsikakšno seme z lah-kimi nitkami operuteno, da ga veter lahko odnese in bak ? raztrosi. Nektero seme je majhno, pa vendar dovolj tezko da brez vse ptuje skerbi in pomoci naravnost na zemljo pade. Nektero, ki je ložje in vecje, da ga veter lahko A. Ravno tisti krajcar, ki ga vsaki dan das za to-znese že več sto goldinarjev. Pojdi se solit ! A* Poslušaj: Leto ima 365 dni, tedaj das na leto 365 kr. za tobak, 365 kr. pa stori 6 gold, in 5 krajc. raznese i je z nekakšnimi kavlički previđeno, s kterimi se terdno derži, da se od svojega pravega kraja prevec . Dete plentaj! saj vendar le veliko znese. A. Kaj pa še potřebuješ pri tobaku ? B. Koga? pipe in pa klinčikov, da prižigam > pa ne oddaljša. Še drugo seme je v pruživne ali luščine zaperto, ki ga v dostojno daljnost bersknejo, ka kor hitro se jih kakšna živa stvar dotakne, ali kakor hitro se posuši ali namoči. da je narava skerb, drevje saditi, ptićem zročila. V • elastične kdo bo to rajtal: saj jih 200 dobim za krajcar. A. No bo dal, prijatel, kar se kupuje, se mora rajtati le vzemi, da polovico klinčikov ne užgé Kar je pa naj čudovitiše, dobrih pride le sto za krajcar. 9 tedaj je to, Zakaj ptici sejejo peške v zemljo. Krokarje so ljudjé B. Presneto natanko znas rajtati. A Ako užgeš pipo na dan lOkrat, posmodis na dan vidili hraste saditi. S svojim kljunom so luknjo napra vili. želod va-njo zavalili, in jo spet z zemljo in z ma Viti, fiUlUU V »-UJU t-U V U1111 , IU ju opet ti ZlUIHljlF IU IA IJU«— ' ----— hom zagernili. Ne smé se pa misliti, da so ptici pri 18 gojd* tem kakšen poseben namen imeli. Le slep nagon jih k 10 klinčikov, v 10 dnéh za krajcar, v mescu za 3 kr., v letu za 36 kr., v 10 letih za 6 gold., v 30 letih za B. Kaj ta merčes toliko znese! Tega bi ne bil misliL temu napravi. Zelod zakopijejo, da bi se ž njim redili; A. Tedaj če se pipo in druge reči vzameš, je letni želod pa skali in zřaste v veliko drevó. Marsikakšno znesek za tobak 7 gold. Ali pa ne zamudiš kaj pri svo- seme mika ptice s svojim prijetnim duhom in vkusom, jem delu s tim, da pipo trebiš, bašeš, zažigas in več- da ga požrejo, semtertje nosijo in poslednjič iz sebe krat med tim popravljaš? saj vaše lule niso nikoli oprav- veržejo, da skali, cvetč in novo seme donese. Ijene. Ako bi bilo raztrošenje semena po senožetih in goj B. Ako zamudim pri vsaki pipi kake 3 minute, kdo zdih le človeški skerbi zročeno, kako pu*te bi bile se- bo to rajtal! nožeti, kako prazni gojzdi! Glej kako spomladi trava A* Ravno to ni tako malo, kakor si misliš: 10 pip in cvetlice iz zemlje rastejo, dasiravno niso ljudjé s svojo tobaka na dan piješ, pri eni zamudiš 3 minute, celi dau 30 minut ali pol ure. Ako delaš delo, pridnostjo njih rasti pospešili. tedaj ki je Pa to ni še vse, kar pri ogledovanju semena ču- vredno vsako uro 2 kr., znese zamuda pri tobaku 1 kr. dovitega najdemo. Tudi to je naše pazljivosti vredno, na dan, in na leto, ce se odstejejo prazniki, 5 gold. « M m m V A V . m mm m ar • ____MM • _ f .M 1 « A 1 • 1 1 • * > da rastlina, ce je še tako velika, in če še toliko pro- 7 in 5 je pa 12 gold, stora obseže, vendar že vsa v majhnem obsežju semen- skega žerna skrita leží. Celo hrastovo deblo z vsim svojim perjem, z vsimi vejami in koreninami je že v že- zapuhal 600 gold. Ali bi to ne bila lepa dota za sina tedaj na leto zapravis s to-bakom 12 gold, in v 30 letih 360 gold., in če ga boa še 20 let pil, bos v svojem čelem življenju s tobakera lodu. Se vec ker obstojnost in ohranjenje vsega rast ali za hčer? linstva večidel iz semena izhaja, ga je Stvarnik tudi do volj zavaroval. Kako gotovo je pri tistih rastlinah celo leto v zemlji stojé, 3 ki . Sto medvedovI kaj si mi vse vkup spravil! Nič, kakor resnico in scer po naj manji pre cvetje in seme pozimi zava rajtbi. Kdor ga pa še kaj več spije 3 kot in si dražji rovano in s terdnimi mrenami převlečeno! In kako do- tobak kupuje, morebiti celô smodke (cigare), tak pa se bro so tište rastline, ki zime prenesti ne morejo, s svo- veliko več zapravi na tobaku. Ali ne pije tobaka tudi w avtuiiiuv ) smi lilium piVUUOtl UU III UI VJ U j D D » U -----------1 * wm jimi koreninami in s svojim sadom v zemlji zagernjene, kteri tvojih sinov? dokler jih spomladna toplota spet ne obudi! Nektere se menske zerna so vsred sadu shranjene; nektere tičé v etročju, in nektere so v lesene lupine zapeřte. Vsako B. Dva sta se ga že tuđi navadila, Jurče in Ste fanček. 9 seme je tako zavarovano, kakor mu je potreba seže svoj namen. A. Pomisli, to že druzih 24 gold, znese na leto da do Jez jima nič ne dam tobak . Si pa sama vzameta; iz tvojega vendar le gré, Tako tudi naj manjše delà narave razođevajo Stvar- zastonj jima ga gotovo nihče ne dá; tvoja škoda je. ZdI nikovo modrost in dobrotljivost. Od davkoy 9 jih ljudjé sami nakladajo se mi, da se tuđi vaša mati nekaj pečá s tobakom da ga rada nosljá, pa bolj skrivaj Res 9 ker vé 9 da se gospodinjam in kuharcam nič kaj dobro ne Pogovor med Anxetom in Bla&etom. podá > če jim kapljica od nosa visi; pa bi ji tudi AT» 1 Tobak smel, scer mi precej pípo ocitá. To že spet znese 12 gold. Saj se s tobačnřco V JLJL9 AW «V WJ'VW ^UVUV M. ~ ^ vr » V« • ^»J wv W Cudno je, da si ljudjé verh navadnih davkov dosto manj ne zapravi, kakor s pipo. Tako zapravite 00 sami davke nakladajo, med kterimi precej v pervi tobakarji v vaši hiši na leto 43 gold, s tobakom Ali 179 ni to tedaj velik davk, ki si ga sami nakladate? Ali ne bilo bolje, kamor se tih 48 gold, obernilo, kakor vzdignjeni želé pa da se tako nepotrebno zapravijo? . Po ti tvoji prerajtbi je tobak pri meni res skor 9 kaj druzega perští jim naznanjajo število tište reci, ktere hoće imeti kakošne pijace: žganja ali će Anglež gla v tem je naj vecja barantija) > nagne nazaj, in votlo roko nastavi na usta: tako se do za veći davk, kakor so pa gosposkini davki, pa brez njega bro razumejo. Kramarji imajo vedno dober somenj, ne morem biti, ložej sem brez kruha, kakor brez tobaka. kaj vsak, ki pervokrat na Turško pride, misli, da mora Ce ćlovek še tega nedolžnega veselja ne imel > kaj pa imam druzega na svetu ! A* Od tega se hočeva drugo pot pogovoriti, mislim, (judov) je tam veliko i 1 • i i • t V w Vif i â m « m imeti za svojo pipo lulico iz ambre, rumene papuče (pantofeljne), kakšno svilno rutico itd. Posebno Židov da se tudi o tem motiš. 9 Janez Jazirk. rigradski judje so nasledniki učiteljskih zadévah Učiteljska hranilnica. 9 n 22. lista „šolsk. prij u povzamemo zastran na prave učiteljskih hranilnic (Schullehrer-Sparkasse) sledeci poziv, ki izvira iz blagega serca. Naj bi ne bil glas vpijočega v puščavi! 2 Učitelji napravite si učiteljsko hranilnico! samezne moči so slabe, potegnite vkup žn z zjedinjenimi močmi lahko pojde: „Žerno do zerna pogača Pa po do kamena palaca a kamen Pervo zernice je ze vsejano žlahtni sejavec so znani nar bolji prijatel in oce ljudskih učiteljev, cast, gosp. Sim. Rud maš, c. k. šolski svetovavec na Koroškem. Oni so spisali knjigo: „Beitrâge aus der allgemeinen Unterrichts- und Erziehungs-lehre zu dem in den k. k. ôsterreichischen Schulen vorgeschriebenen Methodenbuche", so jo dali letos pri g. Leonu tiskati na svoje troške in so vès denár, ki se bo za to razprodano knjigo nabral, za to odloeili, da bi se ž njim revni učitelji in njihovi sinovi podpírali. Lejte! lep zaćetek učiteljske hranilnice! Dalje so g. Ru dmaš svoj namen javno razglasili in vse prijatle ljudskih sol in ljube mladine serčno naprosili, da bi jih pri tem svojem početju blagovoljno podpírali. In res! milostlj. knezoškof A d al b. Lidman- g. Liegl sky so hitro podarili 20 10 g. Leon 15 . in še več druzih gospodov je poslalo vsak po svoji moči. Vsaka trohica se z veselim sercom pri g. Leonu v Celovcu sprejema, in se pri priči v tukajšojo hra- nilnico pošilja. Bog daj y da istina skoraj narastla 9 obresti se bojo obraćale na podporo bornih pa pridnih učiteljev ! G. Rudmaš so zraven še tudi obljubili, vsako tistih judov, ki so nekdaj imeli na Spanjskem in Por tugaljskem na gromadah sožgani biti in so tedaj pobeg nili iz teh dezel na Turško 9 njih narod se še današnji dan lahko spozna . na jeziku, ki ga govoré in je me-šanca semiškega jezika in španjskega. Oni prebivajo v posebnem kotu mesta v tesnih ulicah, in so zaničevani, da je joj! Vse tisto psovanja, ki ga mora na Turškem kristjan od Mahomedauca preterpeti, ga mora tukaj tudi jud od kristjana; če je kristjan na Turškem v vicah je jud popolnoma v peklu ; pa vse to prenašajo poter 9 pezljivo. Turkom dopade, če jim kak Anglež pokaže ka košno smešoo podobo od sedanje vojske. Unidan jim je kazal en oficir neko podobo „Punču", na kteri je sul ljenem stol podp i rata e ki je t m 9 A » in F r londonskom na polom- na d toi 9 d t ne pade; če se pa po doba bolj natanko ogleduje , se vidi da t le S se je ÏU It mog in g v jih pestéh imat N .t: dosto nagledati ; pametni Turki so prav do bro zapopadli, kaj pom hovaje po turški rekli: peki » ta podoba, in so si posme- pekil (to je: dobro, dobro!) Ce v sedanji zadregi člověk Turke ogleduje, bi mislil da jim ni nič mar zato, da jim je toliko ptujcov 5 njih besedi „psov") na pomoč prihitelo ali „tíha voda je globoka"; tako je menda tudi s tisto zadovoljnostjo, ki jo na videz kažejo praví Turki. To pa jim posebno ne dopade, da je veliko oíicirjev tudi svoje žene sabo u pripeljalo; pravijo: gotovo mislijo tukaj ostati, ker so svoje harema sabo pripeljali Celi dan je somenj tukaj; vse je živo in se raduje prijetnega kraja pod milim nebom, kakoršnega Angleži doma niso vajeni; turški kramarji pa so tudi veseli, ker se jim polně mošnjice ptujcov pridno odperajo. Novičar iz austrianskih krajev 9 leto v ta namen kaj v učiteljsko hranilnico plačevati, ako se z božjo pomočjo na noge spravi Učitelji po nemških deželah imajo več tacih naprav; 1% Ormu&a na Staj ¥ 1 dan junija je tukaj šolska mladež je na številu 140) vesel praznik " ■ - ----~ v » ' fVDUO V fU UUIIIUI1 UWI1UJMIM ^ uu ali bi ne bilo dobro in modro, če bi si tudi učitelji slo- ev;tíj cegar pranc j0žef in mila venskih kronovin vsi vkup napravili eno učiteljsko hranilnico? jjf yTy*^ Ti m i âPteft 1 - Af I I : jp'i"í% - mm * M I Se enkrat toraj: ljubeznjive serca ín zjedinjene močí vesno v ta namen obhajala, da bi novo zaroceni pre- cesarica Elizabeta dolgo so močne, veliko premorejo > člověk sam je posekán hrast. Postave za to učiteljsko hranilnico bi se lahko samo to je treba, da g. učitelji vsih slo- let prav srečno in zdravo vkupej živela in deželane ve-soljnega austrijansbega cesarstva v božjem míru modro vladala. Že zjutrej ob peti uri zadoni nenadoma grom možnarjev. Ob šestih so prečastiti gospod fajmošter Juri Vouk veliko sv. mašo obhajali, pri kteri so otroci pe- osnovale, venskih kronovin po časopisih na znanje dajajo jim za to reč v resnici kej mar. in k Gradualu „ce > da je Ozir po svetu. Tabor v Skutari. sem: „Pred tabo, božja visokost" sarsko pesem" tako lepo péli, da so od veselega glasa pobožne mladeži solze polile vse pričujoče. Po sv. maši smo šli redovno k mestni hiši po narodno zastavo, ktero smo s cesarsko pesmijo sprejeli, in od ondod med godbo in med gromom možnarjev veseli šli na odmenjeni kraj. K temu prazničnomu radovanju naše šolske mladosti so posebno naš miloserčni c. k. notár gosp. Franc Vodopivc V Skutarsko taborišče, kjer se zmiraj več angležkih s svojo dobrotljivo gospo in častiti mestni predstojnik vojakov v rudečih suknjah nabera, zahaja vsaki dan gosp. Matjaš Zajnkovič naj več pripomogli. Vsih druzih dosti Turkov, ki radovedni gledajo rudečosuknježe, kte- dobrotnikov zavoljo pomanjkanja prostora tukaj omeniti . da so iz rih svoje žive dni niso vidili. Izperva so se Turčini en- ne moremo. Vse skupej pa očitno zahvalimo malo bali za svoje žene in so jih za tega voljo spravili ljubavi do cesarskega prestola in šolske mladosti napra preč od kosarn; zdaj pa je ta strah že zlo přešel in vili to hvale vredno slovesnost. Bila je opoldne gostij prav prijazni so si eden drugemu. Ker pa se po go- na Libanji v dvorani gosp. Matjaša Zidariča, marljivega vorjenju med sabo ne razumejo, si pomagajo zznamnji; prijatla šolske mladosti in verlega rodoljuba Popoldno bo nas c. k. okrožni komisar gosp. Štefan Klančič, nas rekruta postaviti; namestnika namesto sebe dati, je d o dobrotljivi predstojnik tukajšne c. k. okrajne sodnije gosp. voljeno, kakor popřed, le z dparjera se od ku pit i Bogomir Šmid, in mnogi drugi gospodje častniki in mest- ni tabart pripuseno, da se število potrebnih vojakov po So ljani ormuski s preprijaznim obiskanjem mocno razvese- tem ne zmanjsa; kar se pa s tem ne zgodi, ako se lili. Vsih napitnic in veselic, ktere smo vzeli iz sloven- namestnik namest sebe dá. To razjašnjenje bo eke popevali prav g oce prav dobro teknile. „Gerlice", „Drobtinc" ždane volje Ahacelnove zbirke itd. in jih tovo potolazilo starise, ki so prestraseni bili slisati, da nam tukej popisati ni mo- nikakor ni mogoče sina oprostiti vojašćine. — Za ci g a ne Samo od gibane tukej še pristavimo, da so vsim na Ogerskem je nek postava dana, da se morajo useliti nastanovitnih staniših in se poprijeti kmetijstva. Iz rusovsko-turške vojske se je zvedilo, da so se Rusi po zgubi veliko vojakov in pokončanem predzidju Si li stre vmaknili od te terdnjave za toliko nazaj, da jih turške kugle zadeti ne morejo; z naskokom to ter- Od Svetinj poleg Lutomera. Imel sem priložnost v kratkem precej sveta okrožiti, in povsod z veseljem zapaziti, kako lepo polja s svojimi nadepolnimi setvami stoj i jo. Okol Maribora, Spilfelda, Mureka, Radgone, Lu tomera in Ormuža. Ako Bog dá, mora nehotoma dra gina zernja se ponižati v veselje milijonov in milijonov ljudi. Toliko žalostnije pa je v vinogradih 9 posebno tam, kjer je prešeštno leto toča tak hudo gospodarila. Cene domaćega vina nikdo ne vé, ker noben za-nj ne bara; k temu so se še judje vrinili in s svojim ogerskim Jabelćnice se dnjavo vzeti, ne bojo vec poskusili, ampak z redovno obsedo. — Pri Karakalu je Skenderbeg (grofIlinski) 30. maja napadel Ruse in vnela se je precej huda bitva^ pri kteri je 400 Rusov, 150 pa Turkov padlo, ranjenih je Rusov 18, Turkov pa 150 bilo.—V Moldavo pride še veliko Rusov, tako, da bo število rusovske armade vinom najete kleti v Radgoni napolnili. dobi polnjak za 10 fl. sreb. Sadja bo le malo, nekaj sliv in na obéh bregovih Donave zneslo 250.000 vojakov. hrušk, ker so gosence veliko poškodovale. Jančar. 1% Ljubljane. Zalostno novico, ki nam je nena-doma došla iz Gradca, imamo danes naznaniti bravcem Novic". Prijatlom domaćega slovstva dobroznane Jo- ni već! Umerla je l.dan 33 sipine Turnogradske tega mesca v Gradcu, kamor se je iz rojstnega grada 27. maja je bil na Poljske m nov ojster ukaz oklicau, po kterem nobeden ne smé nobenega orožja imeti, še lovci za lov ne. — Admiral Lyon je razdjal na Abhasiskem in Cerkeskem primorju vse rusovske terdnjave, ktere so Turki so po odhodu Rusov posedli celo malo Valahijo noter do - v potem Abhasji in Cerkesi v posest vzeli. (Turna) lani, ko se je z gosp. dr. Toman-om omozila z ljubljeno svojo materjo, ki se ni mogla od nje loćiti in dvema bratoma preselila. Zares reke Alute. kov V terdnjavo Sofijo pride 10.000 Tur 9 9 ako 9 pri Belgradčiku se bo vstavil oddelk turške armade 9 kadaj treba bilo 9 JO v Serbijo poslati. mlada Minljivost sladkih zvéz na sveťoznani: Kak kratko je veselih dni število ! K neki potuhnjeni vroćnici so pritisnile ospice Te dni je bilo med serbsko armado tistih 10.000 pušk razdeljenih, ki jih je Jafrem Nenadovič leta 1848 iz rusovskih fabrik v Karagujevac pripeljal ; stare puške » in pa je přejela narodna strsža, ki je dosihmal v se brez ar O ospa še le 20 let stara in obdarovana s toliko orožja bila. Kneza Moldave in Valahije bivata izverstnimi lastnostmi uma in serca, mogla je prezgodaj Ne po zdej v Badenskih toplicah blizo Dunaja. Od Gustav • V zapustiti vse, kar ji je ljubo bilo na tem svetu, pišljiva je žalost, ki topi serca vsih njenih, svem a se ni me znanega al tudi anglezki vojaki. Tudi Pir ej so obsedli francozki anglezki poročnik lord Slaveni vsi, kterim je znano bilo iskreno domoljubje njeno, in ki so se radovali nad mićnimi povestnicami, ki jih je v domaćem jeziku spisovala nadepolna pisateljca naša 9 Re d cliff e je iz Carigrada domu poklican ; njegov na slednik še ni znan ; vsa oblast je tedaj zdaj izročena francozkemu maršalu St. Arnaud-u, ki je bil unidan bojo serćno milovali veliko zgubo. Lahka ji zem enoglasno za višjega poveljnika zedinjenih armad na Tur ljica bila ! Včeraj popoldne so světli nadvojvoda Joan škem izvoljen. 2. dan t. m. je šlo poslednje pismo s svojo rodovino prišli v Ljubljano, kjer so čez noč ostali; danes grejo ogledovaje delà na železnici v Terst. austrianske vlade iz Dunaja v Petrograd do cara Niko laja 9 v kterem ona zadnjikrat terja, naj rusovska Novičar iz mnogih krajev Iz B P • v ondašnje novice 9 da bila pre armada zapusti Moldavo in Valahijo in vse turške dežele; ravno tako pismo je šlo nek tudi iz Berolina od pruske vlade do cara rusovskega. svitli cesar in cesarica z neizrečenim veseljem sprejeta 9 Po dohodu v Berno so se jima poklonili visji vojaški duhovni in civilni oblastniki, kakor tudi predstojnik! mest 55 in kmečkih srenj: župan iz Dijed je Njih veličastvo Oglašeno djelo : Liek za ženu objestnu" v od J. M. Spor-a govoril v slavjanskem jeziku in cesar so mu odgo neizdaje se putem predplate kao što bi to u „Novícah44 kazano jer je put otaj nevriedniem nastojanjem , i da pra rili tudi V tem jeziku, rekoč, da jih serčno veseli vi- vedni budemo — upravo bezobrazniem postupanjem njekojiehnašieh diti predstojnike srenj, ki so jim vedno vemo vdane bile, hrvatskieh pisac previše ozloglašen. Štono se tiem obznanjuje. in da so prepričani, da kakor oni, bojo tudi potomci njih Stan kursa na Dunaji 3. junia 1854. gdar tako ostali. vvoznjo pšenice t. m. p o da 1 j š i > i » ? rezi C.k. ministerstvo je brezcol 9 koruze O r o žj m ovsa Laško do konca in trel se sme iz našega cesarstva ne na Rusovsko ne na Turško vo ziti. Obligacije deržavnega dolga 5 4'/ 4 3 7 86 K 8 fl. Esterhaz. srećke po40 fl. 87% fl 2 99 99 3'/ 55 Dunajska banka je naznanila, da mesca maja je znesla nje gotovina v srebru 44 milionov in 490.294 fl, bankanotov pa je bilo med ljudstvom za 280 milionov Zajemi od leta 1834 978.441 fl.; potem takem šala za 82.322 mil 689.981 nikov zvé 5 je gotovina v srebru zmanj-, banknoti pa so se pomnožili za 14 Kakor se iz laških in ogerskih casse razpis nove rekrutirenge ni prav razu- namestnik za 757/8 69 56 43 Oblig. 5% od letal851 B 106 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 831 . 227 . 122 2 55 55 55 55 55 1839 1854 91'/ 55 55 55 55 55 2 55 55 55 8 55 Windišgrac. Waldštein. Keglevičeve Cesarski cekini. 55 55 55 55 20„ 55 20 55 55 10 „ 29 '/ 29V 4 55 4 » 10'/8„ . 6fl. 18 Napoleondor (20frankov) 10 fl. 40 Suverendor.......18 fl. 20 Pruski Fridrihsdor . . . Nadavk (agio) srebra: 11 fl. 20 na 100 fl. 34% fl. mel v tem, kakor da bi se ne smel na Dunaju v Gradcu Lotcrijne 3. iunial854: 63. 28. 69. 53. 71. 17. 64. 27. 14. 37. Prihodnje sreckanje bo na Dunaju in v Gradcu 14. junia 1854 Odgovorni vrednik Di Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jozef Blaznik