PoStnina plaEana r gotovinL
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE
Letnik l/II
V Ljubljani dne 18. julija 1945
Številka 18.
VSEBINA:
147.	Odlok Predsedstva Slovenskega narodno osvobodilnega sveta o izplačevanju akontacij na račun proračuna za dobo julij—december 1945.
148.	Odredba o razrešitvi upravnih organov Zbornico za trgovino in industrijo (Pokrajinskega gospodarskega svetu) v Ljubljani.
149.	Razglas o volitvah v okrožno mestno skupščino v Ljubljani in v narodno osvobodilne odbor© vseh 10 mestnih četrti v Ljubljani.
150.	Sklep o izbrisu iz imenika odvetnikov pri Odvetniški zbornici v Ljubljani.
Zakoni in drugi razglasi SNOS-a in Predsedstva SNOS-a
147.
. Odlok
Prpdsptlsfva Slovenskoga narodno osvobodilnega sveta o izplačevanju akontacij na račun proračuna za dobo julij—december 1945
Dokler ne bo sprejet in uveljavljen proračun za dobo julij—december 1945, se minister za finance Narodne vlade Slovenije pooblašča, da za stroške javne uprave otvarja ministrstvom Narodne vlade kredite kot akontacijo na račun tega proračuna do skupnega Zneska 115,000.000.— dinarjev.
Ljubljana dne 13. julija 19-15.
Štev. 140.
Za Predsedstvo
Slovenskega narodno osvobodilnega sveta; Sekretar:	Predsednik;
France Lubej s. r.	Josip Vidmar s. r.
Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi
ministrstev Narodne vlade Slovenije
148.
Odredba
o razrešitvi upravnih organov Zbornice za trgovino iu industrijo (Pokrajinskega gospodarskega sveta) v Ljubljani	i
Glede na to, da je bila s čl. 2. odloka Predsedstva 'AVNOJ-a z dne 3. februarja 1945, Uradni list DFJ št. 51/4 razveljavljena naredba .Visokega komisarja ljubljanske
pokrajine z dno 2. maja 1942, 5t. 128, SL list št. 213,^ o ustanovitvi Pokrajinskega korporacijskega sveta, v ka-; terega je po čl. 13. omenjene uredbe prešla Zbornica za trgovino in Industrijo v Ljubljani, in da se omogoči nemoteno poslovanje ustanove,
. odrejata
minister za industrijo in rudarstvo ter minister za trgovino in oskrbo na osnovi § 36. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. VIII, 1932, SL list št. 581/69:
1.
Upravni organi Zbornice za trgovino in industrijo (Polc raj inskega gospodarskega svela) v Ljubljani so z današnjim dnem razrešeni službene dolžnosti, ne da bi bili s tem razrešeni morebitne odškodninske in kazenske odgovornosti za poslovanje v času okupacije.
Nameščenci zaveda so postavljeni na razpolago,
2.
Vse posle razrešenih upravnih organov prevzame . začasno do nadaljnje odredbe odbor delegatov, ki ga sestavljajo:
kot predsednik: Novak Franjo, veletrgovec,
kot člani: Golob Roman, trgovec,
Karnenšek Franc, trgovec,
Lovšin Evgen, ravnatelj,
Puc Danilo, tapetnik,
ing. Tuma Branko, industrialec,
Žlender Anton, trgovec.
vsi v Ljubljani.
.Ljubljana dne 12. julija 19-15.
II.	št. 134/1 min. za trg. in oskrba
Minister za industrijo	Minister za trgovino
in rudarstvo:	in oskrbo:
Fran Leskovšek , s. r.	Dr. Lado Vavpetič s. r.
Stran KG. '
Stev. 18.
. Oh-čeveijavne odredbe in razglasi raznih oblastcv. ^ovoflov in ustanov
St. 18.340/45.
14«.
Razglas
Mestni odbor Cl1, okrožnega mesta Ljubljane In okrožna volivim komisija za mesto Ljubljano sta sporazumno določilo, dn bodo
volitve
v okrožno mestno skupščino v Ljubljani in
v narodno osvobodilne odbore vseh 10 mostnih Četrti
v nedeljo dne 89. julija 1945.
Mestni odbor X3F okrožnega mesta Ljubljane: o	Predsednik:
Dr. Lunaček Igor s. r.
Okrožna volivna komisija za mesto Ljubljano: Predsednik:
Zupet Gustav s. r.
150.
Sklep
Zaradi protinnrodnega in proti državnega udejstvovn. nju v ensu okupacijo in ludi še pozneje bodisi neposrednega bodisi posrednega sodelovanja z okupatorji — ee izbričejo iz imenika odvetnikov pri Odvetniški zbornici v Ljubljani z vsemi pravnimi posledicami spodaj navedeni odvetniki, ki so vsi pred prodirajočo Jugoslovansko ennado-osvoboditeljico pobegnili v inozemstvo ozirojila so , že prej lam živeli in sc po osvoboditvi niso vrnili v Slovenijo.
Ti odvetniki so:
1.	dr. Cesnik Ivo e sedežem v Ljubljani,
2.	dr. Jelenc Celestin s sedežem v Ljubljani,
3.	Kornhnuser Drago a aedežem v Ljubljani,
4.	dr. Krek Miha a sedežem v. Ljubljani,
6.	Staro Miloš s sedežem v Ljubljani,
6.	dr, Voršič Alojzij s aedežom v Ljubljani,
7.	dr. Vauhnik Miloš s sedežem v Ljubljani,
8.	dr. Zajec Marijan a sedežem v Ljubljani,
9.	Zort' ttudclt s sedežem v Ljubljani,
10.	dr. Žitko Stanislav s sedežem v Ljubljani,
11.	Marolt Marijan s sedežem na Vrhniki,
12.	dr. Zupan Stanko s sedežem na Vrhniki,
13.	dr. Megušar Anton a sedežem v Kranju,
14.	dr. Smajd Albin a sede.žem v Radovljici,
16.	Lenček Niko s sedežem v Škofji Loki,
16.	,Wcblc Demetrij e sedežem v Novem mestu,
17.	Bajdoc Franc a aedežem v Murski Soboti,
18.	dr. Godnič Josip s aedežem v Šmarju pri Jelšah,
19.	dr. Salbcrgor Adolf a sedežem v Ljutomeru,
20; dr. Blanke Oton a sedežem v Mariboru,
21.	dr. Brandstcttcr Franc s sedežem v Mariboru,
22.	dr. Bučar Edvard 8 sedežem v Mariboru,
23.	dr. Goznni Leon s aedežem v Mariboru,
24.	dr. Kieaor Karol s sedežem v Mariboru,
25.	dr. Mtihlcisen Lotar a sedežem v Mariboru,
26.	dr. Schncdltz Ivan e aedežom v Ptuju,
27.	dr. Ficktcuau Sikst a aedežem v Ptuju,
28.	Petrovič Ignac a aedežem v Marenbergu,
29.	dr. Ficek Friderik a sedežem v Murski Soboti,
30.	dr. Brumen Tono a sedežem v Muraki Soboti,
31.	dr, Plnter Nikolaj a sedežem v Murski Soboti,
32.	dr. Valyi Aleksander a sedežem v Mundu SoboiL
Ljubljana dne 18. julija 1945.
Delegat ministrstva zn pravosodje v Odvetniški zbornici v Ljubljani: ■Dr. Janko Lavrič s, r.
/
-•o—
I

tor--------------------------------------------------------------------------------------------------------i M	u il i rr. ■ ■» ■ i j > ■■ '■ t ■ *»*»i»»fc4mhr..'iir'i -*nr
Ezd".j;itu ■ PredsorMvo 'NOS In Nnrodnn vladn Slovenijo v Ljubljani. Urednik: Robert Pohar v LJtlbllnnf. — Tilk In ititdžba Bi eku ra c Aicrkur d. d. v Ljubljani. Predelavuik • Otmar Mllmtnl: v Ljuhljaiil, «- U radništvo 16 UpravalštvOi Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Telolon Štev. 26-62,


URADNI LIST
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE
Letnik I/II.
Priloga k 18. kosu z dne 18. julija 1945.
Številka 7.
Razna oblastva
407—7—1
Natečaj.
Državna babiška šola v Ljubljani BPrejme
25 babiških učenk
v enoletni bab iški tečaj, ki ..začne redni Pouk dne 1. septembra 1945. Prošnje za ^Prejem je treba vložiti do 15. avgusta *• L pri upravi babiške šole v Ljubljani, Šlajmer jeva ul. št. 3.
Pogoji za sprejem v babiško šolo:
. 1. Prosilka ne sme biti mlajša od 18 Jp ne starejša od 30 let, kar dokaže s Prstnim listom.
,. 2. Biti mora dobrega vedenja in poulično neoporečna, kar dokaže s potrdijo- KNOO.
> 3. Ako je omožena, mora imeti mo-‘®vo dovolilo. Ako pa je ločena, mora j dokazati s potrdilom duhovnih in ci--vdnih sodišč.
4- Dovršiti je morala najmanj štiri J^-rede osnovne šole, kar dokaže z zad-upni šolskim spričevalom.
Priložiti mora zdravniško spriče-T’l*°> da je telesno in duševno zdrava, ,.a ni noseča in da je sposobna oprav-lali babiški poklic.
mora potrdilo krajevnih v doličnem kraju potreba
e ^s<s kandidatinje, ki bodo pozvane, j® ttiorajo zglasiti na dan 30. avgusta 'j ziutrai v bolnici za ženske bolezni kjer bodo zdravniško pre-kjer bo sprejemni izpit. Iz-
Ljubljani,
Medano.;. ’
Priložiti
^asti, da jo
Olbf
brane kandidatinje ostanejo takoj v šoli. Šolanje je brezplačno.
Ljubljana 12. julija 1945.
Uprava drž. babiške šole
Razno
41
Vabilo
na
VI. glavno skupščino Učiteljske tiskarne d. d. v Ljubljani, ki bo v prostorih Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. C.
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1944. in predložitev bilance ter računa izgube in dobička.
2.	Poročilo nadzornega odbora.
3.	Odobritev bilance ter računa Izgube
in dobička in sklepanje o predlogu upravnega odbora glede porabe čistega- dobička.
4.	Volitve upravnega odbora.
5.	Volitve nadzornega odbora.
6.	Slučajnosti.
Ako ta skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo ponovna skupščina dne 9. septembra 1945 ob 10. uri na istem kraju in z istim dnevnim rodom, ki bo v smislu § 12., odstavek 5. pravil veljavno sklepala ne glede na zastopano delniško glavnico.
Izvleček iz pravil: (§ 11.) Vsak delničar ima na skupščini za vse delnice le eu glas; sme pa zastopati druge delničarje s pooblastilom z glasovalno pravico, a ne več ko štiri.
V Ljubljani dno 14. julija 1045.
Upravni odbor
408
Objava.
Izgubila sem nakaznico za kurivo serija C št. 9452, izdano od mestnega gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Berdajs Roza iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Berdajs Roza
*
409
Objava.
Izgubila sem izpričevalo II. letnika drž. trgovske akademije v Ljubljani na ime Kolesa Otilija iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Kolesa Otilija
*
413
Objava.
Izgubili sla se novi osebni izkaznici št. 055024 in 050105 na ime Vrhovec Ela in Vrhovec Jernej, oba iz Ljubljane, izdani od komande narodne milice v Ljub. Ijani. Proglašava jih za neveljavni.
Vrhovec Ela Vrhovec Jernej
*
410
Objava.
izgubil sem osebno izkaznico, izdano od komande narodne milice v Ljubljani, glasečo se na ime Žagar Karel iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Žagar Karel
V
Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. — Tisk in založba tiskarne Merkur v Ljubljani. PredUuvuik: Mlkalck Otmar v Ljubljmii.
: . >
r>
9
f


!
POSEBNA PRILOGA
k 'itev. IR Jii’n^np>T,'i lista Lfovciialcega n,v.rodno otivoliodilnepa sveta <n Narodne vlade flloveniie11
k dne 18. julija 1045
P O lil! P. f 1 s
iz osrednjega „Uradnega lista BemoLi-ulivue iederativne Jugoslavije4* SL 40.
£5^vr-:!7:rF3i /V3 r:j fT 1123.	.P,ST<1>"i-c*
857.
Anliiašištični svet narodne osvoboditve J u »o.-, lavi jv “a predlo« Predsednika ministrskega sveta demokra-tivne federativne Jugoslavije in na poiMavj vlena t. odtoka Antifašistionega sveta narodne onob.Jitve Jugo. slnvije z dne *-(i. novembra Iflifl o vrluivueni zakono-uiijncm in izvršilnem predstavni;kem zboru Jr; 'Jevije izdaju in progla.-u tale
zn!: cn
«	o prijak-Ijsfvu. VEKjova*	in
puvojjiiCM s($:!«i!i)va?:i'.t meti	i» Hvvzo
sovjetslrih sorinlisl-f i.Pi repu dil*. s'Ivrj uti v ,	.iioši.-vi dne 11. v.pi'iin IDda.
ki se glasi:
čU'si 1.	I
Odobruje se in zakon:.ko niuo debiva j.'g. J-'a o pri-jatelj-ivu, vzajeinni pomuši in povoinem sodelovanji! n,pd Jtiftoslavijo in Zvezo sovjetskih soeiali .li aili repu. l)lik, sklenjena v Moskvi dne 11. aprila iP-ib. I.o je tudi stopila v veljavo in ki se v obeli izvimikili gia.-.d:
Pc5'e:u;2	j
« prijatelj';!vn, vzajciani |5 3!«»ai in p :-,:i	I
lovanju mod Jugoslaviju ia 2vvr> sovjt'is:.:ii :	I
sfičiiih id-pnDik
NamestuišlVo Jngii.-hivije in Prc l.Tdnifivo vrhov- | llega sveta Zveze ttovjetskili socialisiitinih republik.
trdno odloftcna, da se vojna zoper nemške zavaje-value dovode do konca,
prešiti jena z željo, da še bolj utrdila obstojijo prijateljstvo med narodi Jugoslavije in Sev jot., k e zvvze. ki ?e skupno borijo zoper splošnega sovražnika -- Hille'r-jovo Nemčijo,
izražajoč svojo neomajno stremljenja, da se zagotovi tesno sodelovanje narodov obelv držav in vseli Združenih ••»rodov v vojni in v miru in da prifi-'-vrda v.:tj š k.
^ delo povojne organizacije mira in varit '- .i,
prbprlFana. da ttdrvza ckreitilev prijal' 'id- . iv: 'Jugoslavijo in f’ovietsko zvezo življenjskim kor ::n eh -n ••uvodov in da bo na najboljši način slii'ila rlulu n.a od ••Jcga gos|MMlarskega razvoja obeli držav,
. sta sc odtočila, da skleneta v ta namen U> pogodbo 1,1 sla imenovala zn svoje pooblaš'enre;
Nameslništvo Jugoslavije — Maršala Josipa Prusa 'J*ta, predsednika ministrskega sveto Jugo-lnvije.
Predsedništvo vrhovnega sveta Zveze sevj"l. k‘li sa Rinlisličnih republik — Venceslava Milrilovii'a "'' tove ••»rodnega komisarja za zunanje posle Zveze Stili,
ki sla se sporazumela po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v pravilni obliki, o naslednjem:
Člen 1.
Vsaka visoka stranka pohodnica bo skupno z drugo si ranko pogodu ivo in z vsemi Združenimi narodi nadaljevala borbo zoper Nemčijo do končne zmage. Visoki stranki pogoduici se zavezujeta, da si bosta v tej borbi dajal: J ruga drugi vojaško in drugo pomoč z vsemi sredstvi, Id so jima na razpolago.
Člen 2.
Cv bi se katera visoka stranka pogodnim v povojni dob- /nplelh v vojaške akcije zoper Nemčijo, ako bi ta (!>;: ,i!:t svojo napadalno politiko, ali s katero koli irn • ti, .‘uivo. ki hi se .v takšni vojni pridružila Nemčiji ii; r	: ali v kateri koli drugi obliki, bodala druga
vis;:!::: si nudm pog" klicu lej stranki pogodu ki, zaple. • pni v v ;. ke ai sije. vojaško in drugo pomoč in podporo z v:;vtai sredstvi, ki so ji na razpolago.
Cimi 3.
Visoki sl vnuki negodnici izjavljata, da se bosta udu le?.evali v dahu nejiskrenejžega sodelovanja vseh med-nart.Jliiii akcij, k a tv rim je namen zavarovati mir in var. nosi iiari.viov in dri bosta pri.-pevalj svoj popolni delež ut tlelo ostvari!ve teh visokih namenov.
Visoki .-'Iranki pngndmri izjavljata, da se bo ta po-godba ur-onibljida v sc.bsju z mednarodnimi načeli, pri kabrih usvajanju sla tudi sami sodelovali.
vicu 4.
Vsaka visoka stranka pogodnica se zavezuje, da ne bo skle pala nikakršne zveze-in da se ne bo udeleževala nikakršne koalicijo, ki bi bila namerjena zoper drugo visoko stranko pcgodnico.
Člen 5.
Vi ki .-o-.-ki j	j ••.javljala., da hn-sia tudi n0
s	l-.i! i” ' ■. • j! i - š-'-invrli v duhu pri jato! istva in
n.-. .:i,:jv'--:i. r.izv-.ji in ntrlitve gušpodarsLli!
1 u. kukui niii v,, vj n; ' naiv.ll cb-h držav.
C1 en C.
Ta pc-o-Vi-j !: d v vvij ".vo takoj, ko se podpiše in so m r- < im; n-i i ii-'icir; 'i. Ikdiiiluudj: l;i 11: lini se'izme. njala v i- -r 1 -in i'ii:- j,
Ta p • 'hi •'n	let od trcmilka ke se pr 1-
j | ' e. Ce bj I •' ;-i v: •: Vh strank pr.; d n ir na konci’ te .:vri elto!n- <’ !ie Ido kii ned prv!v-l<om 'roka ne !/.jn-l viia žs:jo, udpvvfcd-ali.ij j,-vgvdbo, o»laue pogodba v ve-
i javi zn naslednjih pet let in tako vsakikrat, dokler bi cna visokih slrank pogodu i c leto dni pied pretekom tekoče petletne dobe pismeno ne izjavila svojo namero, prekiniti njeno veljavnost.
V potrditev toga sta pooblaščenca podpisala to pogodbo in pritisnila nanjo svoj pečat,
Seslavljeno v Moskvi dne 11. aprila 1045 v dveh primerkih, oba v srhsko-ltrvalsknm in ruskem jeziku, s tem da sla obe besedili enako veljavni.
Po pooblastilu	Po pooblastilu Predscdnlštva
Namestništva Jugoslavije:	vrhovnega sveta SKSli:
J. 1$. Tito s. r.	V. Molotov s. r.
(M. p.j	(M- p.)
Člen 'A.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se objavi v ?Uradnem listu demokratične federativno Jugoslavijo*.
Beograd dne t(). junija ItMfi.
PredsvdiiiSIvo
Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije
Tajnik:	Predsednik:
M. Pmmieić s. r.	Ur. 1. llibar s, r.
3511.
Xu podstavi člena 4. odloka o vrhovnimi zakonodaj-nem in iv.vršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu narodne oblasti v Jugoslaviji med naredno osvobodilno vojno izdaje Prcdsod-nišlvo Antifašističnega sveta narodno osvoboditve Jugoslavije tnin
zakon
o redih in medaljah demokratične federativne Jugoslavije
Člen 1,
Rod demokratične federativne Jugoslavije je znak priznanja in nagrado za posebno zasluge, storjene narodom Jugoslavije v vojni in v mini, in za izgradnjo demo-kralitne federativne Jugoslavije,
člen 2.
Rede in medalje podeljuje Pmlsodnislvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije iz laslnc pobude ali pa na predlog posameznih ministrov zvezne vlade.
Med vojno podeljuje rede za vojaške zaslugo tudi minister za narodno hrambo. Po pooblastilu Predsedni-šlva Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugo-sVivijo smejo podeljevali rede in medaljo zn vojaške zasluge ludi komandanti arnuul in korpusov Jugoslovansko armade.
Cimi 3.*
Rerli in medalje, ki jih AntifiUisličnl svet narodne osvoboditve Jugoslavije potrjuje ali ustanavlja, so Ule:
I.	rod narodnega heroja;
2 red svobode;
II.	red partizanske zvezale 1. vrste;
4. rod naroilne osvoboditve;
* V livsvdlhi temi (Imin je •/.« upoštevan popra vok, objav liou v tlrruliitiiii listu IžFJ št. 41 z <lne H. jouiju 1040, — Op. ur,
5.	red za zasluge za narod I. vrste;
G. red bratstva in edinstva I. vrste;
7.	red partizanske zvezde II. vrste;
8.	red za zasluge za narod II. vrste:
9.	red bratstva in edinstva H. vrste;
1.0. red partizanske zvezde III. vrste;
1:1. red zn hrabrost;
12.	red delu I. stopnje;
151. red za zasluge za narod III. vrste:
1-4. red dela II. stopnjo;
15.	red dela lil. stopnjo;
Ki. medalja za hrabrost;
17.	medalja za zasluge zn narodi
18.	partizanska spominska svetinja 1041
Člen 4.
7.	redi demokratične federativne Jugoslavije se lahko nagrajajo posamezniki, pa tudi vojaške enote, ustanove, podjetja in organizacije.
Člen f>.
Kdor je fce odlikovan z redom demokratične federativne Jugoslavije, se lahko iznova odlikuje z istim ali z drugim redom.
Člen (i.
Vsak red in vsaka medalja demokratične federa-livne Jugoslavijo ima svoja pravila, ki jih predpiše Pred-seilništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije.
Pravila vsakega reda obsegajo:
n) popki reda ali medalje;
h) natančno navedbo posebnih zaslug, za katere so la red ali medalja podeljuje;
c) ugodnosti, do katerih daje red pravico nosilcu ali njegovi rodbini;
e) vsa ostala določila v zvezi s podelitvijo iu noše-njem reda.
Člen 7.
Sočasno z redom ali medaljo se izdnsta odlikovancu poseben odlok o odlikovanju in redovna knjižica,
Člen 8.
Z redom nagrajena osoba, ustanova, podjetje ali vo-jaška enota mora biti za zgled prj izpolnjevanju dolžnosti, kalere nalagajo zakoni državljanom Jugoslavije.
Člen 9.
Red se odlikovancu lahko odvzame samo z odlokom PrcdsedniiUva Antifašističnega svola narodne osvoboditve Jugoslavije. Razlog za odvzem odlikovanja jo lahko samo sodna razsodba ali pa odlikovančevo ouečnščujočo ravnanje.
Člen 10.
Ce nosi kdo red ali medaljo, ki do tega nima pra-vice, odgovarja za lo kazensko.
Člen 11.
Tujim državljanom podeljujejo rede in medalju Namestniki na predlog posameznih ministrov zvezno vlade, Po pooblastilu Namestništva lahko podeljuje rede tujim državljanom tudi vrhovni komandnul Jugoslovansko urmade.
Člen 12.
Ta zakon alopi v veljavo, ko se objavi v »Uradnem fistu demokratične federativne Jugoslavije«. S tem pre-oebajo veljati prejšnji predpisi.
Beograd dne 0. junija 1945.
Vrcdseclnigtvo
AntilašisfiFnegn sveta narodne osvoboditve Jugoslavije
,uinik:	Predsednik:
P' runielć s. r.	Ur. I. Ribar s. r.
359.
N'a podstavi člena 4. odloka o vrhovnem zakonodaj-‘1C|ri *n izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Ju-K osi a vije kot zaca.iieni organu vrhovne narodne oblasti ^ Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno izdaje HHUeriništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve "dgoslavije tale
zakon
o zaplembi imovine in o opravljanju zaplembe Člen 1.
1.	Zaplemba imovine je prisilni odvzem celokupne imovine (popolna zaplemba) ali natančno določenega
imovine (delna zaplemba), ki je osebna In sl ali °':f‘imi delež pri skupni imovini z drugimi osebami, in to v korist države brez plačila odškodnine.
2.	Zaplemba se nanaša na vse imovinske pravice.
Člen 2.
Zaplemba imovine se sme izreči zgolj v primerih, Cl so določeni z zakonom in zgolj po tistih oblastvih, ki 80 za to po zakonu upravičena.
Člen 3.
1.	Oblastvo, ki uvede postopek za dejanja, za katera olova jo zakoni kazen zaplembe, mora priskrbeti po-a^ke o celokupni imovini osebe, zoper katero se uvaja
Otopele.
2.	Pri izrekanju kazni zaplembe upošteva sodišče °z'|'Oma za to upravičeno upravno oblastvo vse podatke 0 ’oiovini obdolžene osebe.
Člen 4.
Zapleniti se sme samo imovina osebe, ki se obsodi j’1 kazen zaplembe, najsi je kakršna koli. Če je ta imo-, lna delež take osebe pri skupni imovini z drugimi ose-. ttii (solastništvo, rodbinska zadruga, trgovinska družba ^•), se sme zapleniti ta delež v popolnem obsegu.
Člen 5.
. Pod zaplembo spadajo vse stvari obsojene osebe ne « ede na to, ali jih ima sama v posesti ali pa so odnesene Prvotnega mesta v nameri, da bi se zaplemba obrez-'8PešiIa ali ovirala. Imovina, ki spada pod zaplembo, ® oiore preiti z dedovanjem niti po kakšni drugi pravni lovi v last drugih oseb.
Člen 6.

Od zaplembe se Izvzemajo: i. predmeti gospod in j-(obloka, perilo, obutev, oprava, posoda ipd.j, ki so
neogibni za življenje obsojenca in njegove ožje rodbine; 2. orodje vsake vrste, ki je neogibno /a o?ebno obrtniška delo ali za izvrševanja osebaeoa ssaiosloinei-a ali na pj samostojnega poklica, če ni sodišče obsojetscu vzelo pravice, izvrševati svoj poklic; 3. oblije, t. j. minimum zem. Ijiške posesti in živega ter mrtvega inventarja z zgradbami za stanovanje in gospodarstvo, neogibnimi za vzdrževanje malega kmetijskega gospodarstva brez uporabe tuje delovne moči; 4. hrana iti kurjava zn osebno uporabo obsojenca in njegove ožje rodbine- za si tri mesece; 5. denarni znesek, ki ne smo pre.t-pni po*, prečne trune ■ ua mezde delavca zadevnega kraja, za vsa kr z a vimta riubine.
2. Ob določanju imovine, la naj [hi ii ožji rod. bini, mora sodišče jemati v poštev konkretne okolno-,ti vsakega posameznega primera in pri lem tudi upošlo-vati krajevne pogoje pridobivanja. !inoviint, !:i se pusti ožji rodbini, se mora sorazmerna prenc. ;ti na vre njene člane.
Člen 7.
1.	Zaplenjena imovina preide v državno last s svojimi aktivi iti pasivi,	,
2.	Pri zaplembi imovine odgovarja država za ob o, jenčevc dolgove in obveznosti, če so nasitili pred dejanjem, in samo do višine v tv liter ti odvzele imovine ob omejitvi iz člena G. odlok i Antifrd-UiUčncga sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 21. novembra 13M.
3.	Če se je izrekla delna zaplenil n, odgovarja države za obveznosti sorazmerno z vrednostjo 'vlvrz-lc imovina
4.	Če bi se ne mogli poplačali iz aktiv zaplenjene imovine vsi upniki celotno, se poplačajo sorazmerno.
Člen 8.
Če bi se razsodba o zaplembi razveljavila, se mora zaplenjena imovina vrniti. Če bi vrnitev imovine v naravi ne bila možna, se nadomesti bivšemu i m; liriku vrednost imovine v denarju.
Čie.n D.
Sodišče, ki izreče kazen delne zaplembe, mora v razsodbi natančno označiti, Liinu imovina naj se zapleni, ne pa samo navesti velikost dela (pc-l-uvica,. tretjina itd.) ali samo vrednost brez označbe trlvnri.
Člen 10.
S pravnomočnostjo razsodbe, katero jo bila izrečena zaplemba, pridobi država lastninsko pravico na naplenjeni imovini.
Člen 11.
Vsa obsojenčeva pravna dejanja, storjena pred uvedbo saplembenega postopka ati med tem pa iopkrim z namenom, obrezuupcšiti ali otežili ztiplmubo ali r. namenom prikriti, poškodovati, zmanjšati ali uničiti imovino, ki spada pod zaplembo, so ni mu.
Člen 12.
1.	Sekvestrncija po tem zakonu je začasni odvzem in postavitev pod nadzorstvo državno uprav a ti ue imovine, ki bi mogla biti zaplenjena, in to vadi zavarovanja id' imovine in zaščite javnih koristi.
2.	Če razsodba oziroma odločba o zaplembi še ni izdana, ker postopek še ni uveden ali je se v ti ku, a je nevarnost odsvojitve, obremenitve, poškodbe ali zmanj. a-nja vrednosti imovine, predlaga deželna uprava narodno imovine, deželna komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih, pomagačev ali javni tožilec pri sodi-
šču, ki vodi postopek, prehod imovine v začasno upravljanje pristojne uprave narodne imovine. 0 predlogu ta-* kega organa odloči tisto sodišče, pred katerim je uveden ali naj se uvede postopek zaradi kaznivega dejanjih
Clon 13.
1.	V primerih iz prednjega člena oskrbuje imovino pristojna uprava narodne imovino do končne odločbe sodišča o zaplembi.
2.	Ob oprostilni razsodbi ali ču se kazenski postopek kako drugače ustavi, se imovina vrne laslniku.
3.	Ob obsodilni razsodbi preide imovina v last države tako, kakor je določeno v tem zakonu.
Člen 14.
Med začasno .upravo (sekvestrom) po členih 12, in.
13.	se pravico druge osebo no morejo ostvarjali.
Člen 15.
Izvršno razsodbo o zaplembi imovine vroči sodišče takoj okrajnim narodnim sodiščem, pristojnim za opravo zaplembe, obsojencu oziroma njegovemu nkrlmikn, pri-stojni upravi navodno imovino, krajevnemu narodnemu odboru in pristojnemu javnemu tožilcu.
Člen IG.
Zaplembo opravi tisto okrajno narodno sodišče, v čigar območju jo imovina, ki nuj se zapleni. Če je imovina v območju več okiojnih narodnih sodišč, opravi vsako okrajno narodno sodišče na zaprosilo sodišču, ki je izdalo razsodbo, zaplembo v svojem območju.
Člen 17.
1.	Postopek za opravo zaplembe jo nujen.
2.	Po prejemu izvršne razsodbe o zaplembi odredi okrajno sodišče- svojega odposlanca, ki popiše imovina, katera naj so zapleni. Z isto odločbo določi sodišče tudi dan in kraj, kjer naj sh popis opravi.
3.	0 tein obvesti sodišče obsojenca ali njegovoga skrbnika, pristojno upravo narodne imovinu in krajevni narodni odbor ter objavi odločbo na sodni deski.
Clon 18.
Obsojenec ali člani njegove ožje rodbine lahko odredijo pooblaščenca, ki naj jih v zaplembunein postopku zastopa.
Člen 10.
Od trenutka ko započne sodišče zaplemheni postopek, mora uradoma ali na predlog pristojne uprave narodne imovine ali javnega tožilca ukrenili vse česar treba, da se obvaruje imovina poškodbe ali pogubo.
Cimi 20.
1.	budni odposlanec napravi na kraju snmcni natančen popis vseh sivari /. njihovo poMižjo označbo ob so-delovanju enega 'Inna krajevnega narodnega odbora in pooblaščenega predstavnika pristojne uprave navodne imovine, po potrebi tudi cenilca, o čemer spiše zapisnik.
2.	Ob popisu imovine‘se opravi tudi cenitev po vred-nosli ob času popisa.
3.	Ce pre za nepremičnino, proglasi sodni odposlanec na kraju samem- ali v pisarni Imtjevnetra narodnega odboru ob popisu vsoh nepremičnin, du so zaplenjene, in
sprejme to v zapisnik. Na kraj sam je treba iti, če se ne more z gotovostjo določiti nepremičnina, ki naj se zaidem, oziroma kadar jo to potrebno radi objavo tega postopka narodne oblasti.
4.	Če gre za premičnino, zapevuli sodni odposlanec vso prostore in nabije na vhodna vrata objavo, da se je opravila zaplemba, s sočasno prepovedjo, razpolagati z zaplenjeno imovino. V zapečatenih prostorih se nabije na steno en primerek popisa.
5.	Ce stanujejo z obsojencem v istili prostorih tudi drugi in zato teli prostorov ni mogoče zapreti in zape-valiti, nalepi sodni odposlanec na vsak zaplenjeni predmet lisičk z uradnim pečatom v znamenje opravljene zaplembo, pa tudi na steno en primerek skupnega popisa. V tem primeru preda sodni odposlanec zaplenjene stvari, če jih ni mogoče takoj odpeljati, najstiirej.šcmu sostanovalcu ali drugi prikladni osebi v hrambo.
G. Zapisnik o opravljeni zaplembi podpišejo poleg sodnega odposlanca in pooblaščenega predstavnika U[ rove narodne imovino tudi član krajevnega narodnega orl. bom, ki je prisostvoval popisu in cenitvi, cenilec in en prisotni polnoletni sostanovalec' obsujem; osebe.
Člen 21.
Če sodišče ko hoče izvesti zaplembo ali s c k v e s! er, ugotovi, da ni imovino, ki bi se mogla zapleniti ali po-slavili pod sekvester, obvesti o tem listo sodišče ali narodno oblast, ki se je obrnila do njega za opravo zaplembo ali sekvestru.
Člen 22.
1.	Ob opravljanju zaplembo smejo drugi glede zaplenjene imovine uveljavljali pravne zahtevke. Tv so sprejme v najkrajši obliki v zapisnik.
2.	Sodni odpoJanoc ne more odločati o ulemeljennsli teh zahtevkov.
Člen 23.
1.	O zahtevkih drugih osel) glede zaplenjeno imovine, lii se uveljavljajo med poslopkem ali v roku osmih dni po opravljeni zaplembi, odloči sodišče čimprej z razsodim, ko je zaslišalo st ran ko m sprejelo polrebne dokaze.
2.	Zoper Inko razsodbo je dopustna- pritožba na okrožno narodno sodišče v roku osmih dni od dnziumia le razsodbe. Razsodba okrožnega narodnega sodišča je pravnomočna in izvršna.
3.	Ce kdo, ki ima izločitveno pravico, zaradi nopre. magljivih ovir svojega ,zahtevka ne more uveljavili v določenem roku, ne izgubi pravico do izločitve ali do povračila vrednosti, ako jo uveljavil svoj zahtevek v voku leta dni od dneva pravnomočnosti razsodbe.
Clcn 24.
Ce sc pri opravljanju zaplembe ne uveljavlja po členu 22. lega zakonu noben iziovilvenj zahtevek iz členu 23., prenese prislojno sodišče, ki opravlja zaplembo, po pregledu popisov in zapisnikov svojega odposlanca zaplenjeno imovino v državno last in preda zaplenjene imovino pristojni upravi narodne imovine. Glede nepre-mičnin odredi sodišče takoj vpis pravico države nn te nepremičnine.
Člen 25.
Ce so zaplenjene nepremičnine kmetijska posestva, gospodarska podjetja ipd., odredi sodišče ob začetku za-ptemhcnega postopka tudi prikladno osebo, ki naj to imovino začasno upravlja do končne sodne odločbe in
končne predaje zaplenjene imovine pristojni upravi na-rodno imovine;
'	Člen 26.
Deželna uprava narodne imovine je upravičena upravljati odvzelo imovino, če gre za objekte, ki spadajo v njeno pristojnost. Ce se zaplenijo banke, rudniki, industrijska podjetja, veliki trgovinski m drugi obrati ali veleposestva občnega gospodarskega pomena, odloči o piavici razpolaganja Državna uprava narodne imovine.
Člen 27.
Druge narodne oblasti no morejo ne med zapleni-bonim postopkom ne po prehodu zaplenjene imovine v dižavuo last česar koli od zaplenjene imovine vzeli ne v last ne v rabo brez poprejšnje odobritve državne ali deželne uprave narodne imovine po za to veljajočih zakonskih predpisih.
Člen 28.
1.	Okrajni narodni odbori moralo najdalj v roku' DO dni po izdaji logu zakona vročiti narodnemu okrajne-11111 sodišču natančen popis nepremične imovine tistih vojnih zločincev jn narodnih sovražnikov, ki so bili med vojno ustreljeni, ubiti, so umrli ali zbežali, katerim pa imovina ali sploh ni bila zaplenjena, kor je bila nedo-stopim, ali pa je biki zaplenjena samo premična imovina sli samo dol le imovine, V vseh teh primerih vzame naredno okrajno sodišče razsodbo, s katero je takšna oseba bila obsojena, ne glede na to, ali jo Že ima v rokah ali u<‘, za izvršno v celoti kakor tudi v izreku o zaplembi, izda odločbo o zaplembi celokupne premične in nepremične imovine skladno s tem zakonom in jo opravi do konce ter izvede prehod zaplenjene imovine in vpis pravice države na zaplenjeno nepremično imovino.
2.	Okrajni narodni odbori so zavezani prijaviti 'ake primere ludi tedaj, če se je opravila zaplemba samo tmpremicno imovine, da bi sodišče moglo izvesti pred.
P'"a ni prebod te imovine v državno last
3.	Prav tako so vojaška sodišča in komando v go-rpnjih primerili dolžne vročiti pristojnemu narodnemu okrajnemu sodišču iz svojih arhivov prepis razsodb, da more sodišče zaplembo do konca opraviti in izdati od-loč-bo o zaplembi, če je razsodba ni izrekla.
Člen 29.
1.	Če se je ob opravljanju zaplembe pred izdajo loga zakona ravnalo zoper določbe člena 6. toga zakona In je ostala ožja rodbina brez vsega, odredi narodno okrajno sodišče na prošnjo ožje rodbine, upoštevajoč vse okolnosti, potrebne popravke. Za izvršitev teh popravkov je pristojen okrajni narodni odbor.
2.	Zoper odločbo narodnega okrajnega sodišča po gorehji točki jc dopustna pritožba na narodno okrožno 5odišče v roku 8 dni po prioboitvi odločbe.
lirusodba narodnega okrožnega sodišča je takoj iz. vršna.
11. Zahtevke iz točke 1. tega člena smejo uveljavljati Prizadeti najdalj v roku enoga teta po uveljavitvi tega Zakona.
Člen 30.
1. Povsod kjer je kaj imovine Nemškega rajha in bogovih državljanov ali kaj imovine oseb nemške na-•odnosti iz 1. in 2. točke odloka Antifašističnega sveta Parodnc osvoboditve Jugoslavijo z dne 21. novembra 1941,* ki spada pod zaplembo, izda odločbo o zaplembi
01. str. ti pos. priL	^
okrajna komisija treh oseb, ki jo postavi okrajni narodni odbor, v mestih z veljavo okraja ali okrožja pa enaka komisija, ki jo postavi mestni narodni odbor. V te komisije se morajo sprejeti dva predstavnika pristojne uprave narodne imovine in en predstavnik za notranje posle okrajnega narodnega odbora. Preden začno poslovati, zapriseže člane komisije pristojni narodni odbor.
2.	Te komisije vročijo svojo odločbo takoj obsuje, nema lastniku kakor tudi pristojni upravi narodne imovine in pristojnemu narodnemu okrajnemu sodišču. Zo-per odločbo teh komisij ima nezadovoljna stranka pravico pritožbe v roku 8 dni na prav takšno komisijo pri okrožnem narodnem odboru, če gre za odločbo okrajne komisije, na komisijo pri pokrajinskem narodnem odboru oziroma pri predsedništvu deželnega zakonodajnega or-gana pa, če gre /.a odločbe navedenih mestnih komisij. Odločba druge stopnje je takoj izvršna.
3.	Okrajna oz-iroma filestna komisija priobči svojo odločbo, brž ko jo izda, pristojni deželni kakor tudi Državni upravi narodne imovine hkrati z natančnim popisom zaplenjene premične in nepremične imovine in s poročilom, kako je dosedaj razpolagala z njo in kakšno je njeno sedanje stanje.
4.	Prav tako sporočijo navedene komisije po pravnomočnosti svoje odločbe osnovne podatke o vsaki taki zaplenjeni imovini pristojnemu narodnemu okrajnemu sodišču, ki izvrši prenos imovine na državo in vpis pravice države na zaplenjeno nepremično imovino.
5.	Komisije so dolžne dokončati svoj posel najdalj do 15. septembra 1945.
Člen 31.
Vsako zlonamerno dejanje z namenom, da bi se obrezuspešila zaplemba ali sekvester, zlasti pa vsako namerno poškodovanje, skrivanje ali zmanjšanje vrednosti imovine, kakor tudi vsaka zlonamerna odsvojitev ali obremenitev velja za zločinstvo zoper narodno korist in se kaznuje s prisilnim delom do šestih let in izgubo državljanske časti.
Člen 32.
1.	Zasebniki, ki imajo na nedopusten ali kakršen koli drug način brez zakonite osnove zaplenjeno ali zapuščeno imovino v rokah ali so se neupravičeno naselili na nepremičnini vojnih zločincev, narodnih sovražnikov ali na nemški imovini iz člena 30. tega zakona kakor tudi pod sekvester postavljeni imovini odsotnih oseb, morajo vse brez pravice prilaščeno si premično in ne-premično imovino vrniti celotno državi v nepoškodovanem stanju in zapustiti imovino, ko jim to naloži pri-stojna uprava narodne imovine.
2.	Na kršitve te določbe se uporabljajo glede teh oseb kazenske določbe po zakonu o zaščiti narodne imovine z dne 24. maja 1945.*
Člen 33.
Oblastveni organi, ki se ob zaplembi, imovine ne ravnajo po tem zakonu in kakor koli oškodujejo državne koristi ali storijo kaznivo dejanje iz koristoljubja, se kaznujejo po določbah zakona o zaščiti narodne imovine z dne 24. maja 1945.
Jij. ah'. 10(i pas. pril
Cicu 31.
Ta zakon stopi v veljavi, icc se objavi v »Uradnem listu demokratične federativne Ju«o.davijc>f..
Beograd dne 9. junija 1945.
Pretisci! n iš tv o
Antifašističnega sveta iiavoilnc osvoboditve Jugoslavije Tajnik:	P redse'ln i U:
M. Perini i eie a. r.	Dr, I. Kilinr s. r.
SCO.
Na predlog ministra za trgovino in pre.'kibo izdaje Gospodarski avet tole
ui'edbo o urejanju ceu
Clen 1.
Radi pravilnega določanja cen se ministrstvo zu Irgo-vino in preskrbo deniokriitično federativne Jugoslavije pooblašča, do v oluiKU-ju celoknpneca ozemlja demokratične federativno Jugoslavije ukrene v- e eia-.nr je treba, da se določijo in nadzirajo cene vseli p red metov, pri kale rili se izkaže to za potrebno.
Uen 2.
Na predlog ministra za trgovino in pVe:krbo zvezne vlade določi Gospodarski svet tiste predmete, katerih cene se bodo normirate in nadzirale.
Clen 3.
Ceno kmetijskim proizvodom določi Gospodarski cvet na predlog ministru zn trgm no in preskrbo zvezno vlado in po zaslišanju mnenja /.v.v.nep;« ministrstva za liimtijilvo oziroma deželnih miul.-trstov za kmetijstvo.
Clen 1.
Minister za trgovino in preskrbo zvezno vlade določi predmete, za katere se predpise nadziranju zaslužka ali ki so izvzeti tako od normiranja con kakor tudi od nadziranja zaslužka.
Člen 5.
Ta uredba stopi v veljavo z dnom razglasitve v »-Uradnem listu demokratične federativne Jugoslavije«.
Beograd dne 8. junija 1945.
6l. 307.
Minister za trgovino	Predsednik
in preskrbo:	Gospodarskega sveta:
In«. Nikola Petrovič s. r.	Andrija Ilcbrang s. r.
361.
Na predlog ministra za trgovino in preskrbo izdajo' Gospodarski svet lolo
uvedbo
o ureditvi notranjega prometa z blagom
Čl on 1.
1. Notranji promet z vsem blagom, ki po uredbi o na, i Uieiu razdeljevanju in potrošnji blaga z dne 12, maja
1915 (Uradni list DFJ št. 32 z dno 15. maja 1945) ne spada pod načrtno razdeljevanje in potrošnjo, je prost na vsem območju demokratično federativne Jugoslavijo, in to v mejah predpisov tc uredbe. Ta prometna svoboda sc nanaša tako na promet znotraj posameznih federalnih enot, kakor tudi na promet med njimi samimi.
2. Omejevanje tega prometa je dopustno samo po zakonodajni ali uredbodajni poti.
Člen 2.
1.	Blago prošloga prometa smejo prodajati samo tiste
fizične in pravne osebe, ki s^> zn to upravičene, oziroma zadruge in trgovinska podjetja, ki imajo po pooblastitvi ali dovolitvi po zakotni o obrtih pravico, trgovali s tislim blagom.*	•	,
2.	Prodajali se sme tako blago snnid na krajih in v prostorih, ki so običajni ali z zakonom predpisani Izjeme so dopustne samo z odobritvijo krajevnih narodnih odborov.
8.	Prodaja takega blaga na trgih in sejmih se opravlja po predpisih, ki veljajo za tržne d novo in sejme,
4.	Nabavno - potrošniške zadruge 'vnejo blago P rosi roga prometa prodajati samo svojim člrmom. Od tega so dopustno izjeme samo v primerili, ki jih ima v mislih <ilen 1. zakonu o gospodarskih zadrugah.
Člen 3.
1.	Prodajalci blaga prostega prometa ne smejo vezati prodaje na pogoj, da se kupi kako drugo blago. Od lega jo izvzela edinole prodaja tistih predmetov, ki se po svoji naravi ne morejo prodajati zase.
2.	Kupoprodaja lakega biaga z zamenjavo, kakor tudi plačevanje storitev z blagom je prepovedano, izjeme od te prepovedi so mogoče samo v iiosebnili primerih s predhodno odobritvijo deželnega ministra za trgovino in preskrbo, Če gre za kupoprodajo, ki so omejuje na federalno enoto, oziroma zveznega ministra za trgovino In preskrbo, če gre za kupoprodajo, Id se nimaša na voČ federalnih enot.
Člen 4.
1.	Blago prostega prometa orne jo kupovati samo tisto fizično in pravne osebe, katerim je potrebno za domačo uporabo, ali pa za proizvodnjo, predelavo oziroma prodajo. Kmetovalci smejo kupovati tako blago zn potrebe proizvodnje in predelavo, če se bavijo z zadevnim kmetijskim proizvodniškem ali predelovalskiim poslom, industrije! in obrtniki pa, če imajo za zadevno proizvodnjo, predelavo ali delo pooblastitev ali dovolitev na podstavi zakona o obrtih. Radi nadaljnje prodaje smejo tako blago kupovati samo tiste fizično in pravne osebe, ki imajo v smislu pooblastitve ali dovolitve po zakonu o obrtih pravico, trgovati z zadevnim blagom, kakor tudi nabavno-potrošniške zadruge.
2.	Za predmete, za katere so pokaže potreba, določi minister za trgovino in preskrbo zvezne vlade z odločbo količine, ki se smejo kupovati in imeti • v gospodinjstvu . za domačo uporabo.
Clen 5.
1. V prometu blaga od uvoznika ali domačega pro-izvodnika do domačega potrošnika se mora posredništvo zvesti na najpotrebnejšo mero. Za dovoljeno mero ee šteje udeležba največ dveh posrednikov: zadruge, trgovca
* Besedilo je v tej točki okrnjeno, — Up. na;
na debelo in trgovca na drobno. Za blago, ki je v njegovom prometu število posrednikov bilo manjše, se to število ne sme zvišati.
2. Izjeme od predpisov prednjega odstavka so dopustne samo v primerih neogibne potrebe s predhodno odobritvijo ministra zn trgovino in preskrbo zvezne vlade.
Člen G.
Glede cen blaga prostega prometa veljajo predpisi, ki so se izdali ali se še izdajo glede normiranja njiho-vih cen.
Člen 7.
1.	Vsako dejanje, ki ovira, onemogoča ali spravlja v nevarmi.d smoter prostega prometa, se šteje za gospodarsko sabotažo po členu 2. zakonu o pobijanju nedopustno špekulacije in gospodarske sabotaže in se kot tako preganja in kaznuje. Kol dejanje gospodarske sabotaže se preganja in kaznuje tudi vsako omejevanje prostega pro-mela zoper načela člena L, odstavka 2. tc uredbe. Preganjajo in kaznujejo se po lem odstavku tudi oblastveni organi, ki izdajo, predpišejo ali odredijo neutemeljene omejitve prometa.
2.	Kršitve predpisov členov 2., 3., 4. in o. te uredbe se štejejo za dejanje nedopustne Spekulacije po ('lenu 1. 'zakona o pobijanju nedopustne špekulacije in se kot tako kaznujejo.
3.	Za postopanje in sojenje je pristojno okrajno narodno sodišče. V tem pogledu se uporabljajo vse zadevne dolofdie zakona o pobijanju nedopustne špekulacije in gospoda rske sabotaže.
Člen 8.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v ^ Ur ud nem liski demokratične federalivne Jugoslavije^.
Beograd dne 8. junija 1815.
St. ilfifi.
Minister
z-a trgovino in preskrbo:
Uig. Nikola Petrovič s. r.
362.
Na predlog ministra za trgovino in prskrbo demo-kvatiuiie federalivne Jugoslavije izdaje Gospodarski svet hladno s ("lenom 2. uredbe o urejanju cen tole
odločbo,
8 katero se določajo predmeti, katerih cene sc bodo normirale,
I.
Pod normiranje cen spadajo naslednji predmeti:
1.	kmetijski proizvedi: žila, riž, industrijsko semenje bi rastline, živina (rogala živina, drobnica, prašiči in 'davni konji) in živalski izdelki;
2.	gozdni proizvodi; drva za kurjavo, jamski, tehnični, runiirski les in les- za vezane plošče, žgano in ^tortno oglje, lesni izvlečki in lesna volna:
3.	rudarski proizvodi: izkopi, kovinske rude, premog, 'udninska olja in njihovi'derivati;
4.	električna energija in plui;
5.	industrijski proizvodi: moka, testenine, otrobi, '•'Valuke in rastlinske tolšče, sladkor, sol, rdeča paprika, ^robi, dekstrini, sirupi, škiubila, oljne pogače, odpadki
od sladkorne pese, melasa in proizvodi varilne industrije; preje, tkanine, pleteno in valjano blago, vse vrste vate in konfekcija; predelane kože in gumi, kakor tudi izdelki iz njih; železo in kovine kakor iudi polizdelki in dovršeni izdelki iz njih; elektrotehnični, kanalizacijski, sanitetni in stavbeni material; kemični proizvodi; ravno in votlo steklo in izdelki iz njih; papir bi lepenka; kovinska, lesena, tekstilna in papirna /aonala: odpadki za industrijsko predelavo; tobačni proizvodi in vžigalice; in
G. industrijske, obrtniško in prevozne storitve.
II.
Minister za trgovino in preskrbo zvezne vlado se pooblašča, da imensko razčleni predmete, ki spadajo pod točko I. te odločbe.
III.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem razgiadive v ^Uradnem listu demokratične federativne Jugoslavije:,
Beograd dne 8. junija 19-15.
Št. 308.
Minister
za trgovino in preskrbo: lug. Nikolu Petrovič s. r.
363.
Na podstavi člena 2-1. uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodu riških in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah predpisujem tole
navodilo
o pravici do doklade za otroke pn uredbi o uredilvi niftzd in v.-iu'ć
I.
1.	Doklada iz člena 14. te uredbe gre za ztikondce, pozakonjcne, nezakonske in posvojene otroke.
2.	Ta doklada ne gre:
a)	če dovrši otrok 14. leio starosti;
b)	če ima otrok v javni ali zasebni službi na mesec več ko 250 dinarjev čistega dohodka v denarju ali enako v naravi;
c)	če dobi otrok mesto v javnem civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu, domačem ali injem, in uživa brezplačno vzdrževanje;
č) če dobiva otrok od domačih ali tujih ustanov šolsko ali znanstveno štipendijo, podporo ali ustanovo, ki presega 250 dinarjev na mesec;
d)	če vstopi otrok v trgovino, obrt ali v kako podjetje kot učenec;
e)	če ima otrok cd la.'lne premične ali iv-pcvtnU.ie imovine nad 250 dinarjev čistega dohodka ra m ' 1 .
3.	Ta doklada gre tudi še po dovršenom 1! M v sta. rosti. če no gre za primer iz prednjega od.-iavkn:
a)	za otroka, ki je duševno ali telesno l raj im V'-soben za pridobivanje;
b)	za otroka, ki se šcia v državi ali Inozvvi it. v javnih ali priznanih zasebnih šolali občnega rdi s'
nega pouka, in sicer gamo za iish" čas, l:o m Vi i slojna šolska uprava kot svojega rev-ivga tičom-., ird j pa do dovršenega 18. leta sta ros! k Ohiskovnrde v- 'i občasnih tečajev se glede pravice dv rodbinske <1. - .l ne šle je 'za šolanje.
Predsednik Gospodarskega sveta: Andrija Ilebrang s. r.
Predsednic Gospodar--',, ga sv,M n: Andrija ITr-Lrc.ng s. r.
4,	Ca je samo mati zaposlena, nima pravice do te doklade, razen ako je oče siromašnega stanja in tudi nesposoben zri pridobivanje.
3.	0 vzdrževanju nezakonskega ali posvojenega otroka je treba predložiti potrdilo pristojnega narodnega odbora, glede posvojenega otroka pa tudi dokaz o posvojitvi.
(•. S čistim dohodkom sc tukaj razume dohodek, ki preostane, ko se od bruto dohodka odbijejo bremena iz naslovu javnih davščin.
11.
Posebna doklada iz člena D. te uredbe se glede prispevkov za socialno zavarovanje vračunava v mezdo (plačo), ne vračunavajo se pa premije iz člena 0. in nagrado iz člena t2. le uredbe.
Beograd dne 2. junija 19-15,
IV.'št. KI7G.
Minister za socialno polilikč>: l>r. A. Kržišnik s. r.
304.
Na podstavi člena 2-1. uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih in z.n-ebnili podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah dajem tole
vtizlago
o izračuna vanju mezd po uredbi o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev
1. Določbe člena !•). le uredbe se nanašajo santo aa dtdtivee. kiterih a i o zde se izrttčuitajo po členu 2. uredbe.
"2. l>t:!o--bu drugega slavita člena 10. Iv uredbe sc mora po naliki uporuldjiti tudi na primere iz členov 4., n. in 7. le uredbe.
3.	iV.tijelja ne smejo svclih delavcev plačevati po členu -S., marveč po členu 2 te medile.
•I. Višina. posebnih doklad za opravljanje poslov zunaj lunin podjetja in povračilo za vep dohmske polne in stanovanjske .stroške iz člena 18. te uredbe se določi s kolektivno pogodio. Dokler se taka pogodba ne sklene, določata višino teh doklad in povračil sporazumno uprava podjetja in sindikalna organizacija pri podjetju, oziroma delavski zaupniki pri podjetju, ('e bi se pri podjotju, kjer ni sindikalne organizacije oziroma delavskih zaupnikov, up dosegel sporazum, smejo zaprositi delojemniki posredovanju pri pristojni višji sindikalni organizaciji.
5.	Za normalni delovni čas radi uporabe člena 18. te uredbe se šteje osemurni delovni čas.
ti. Delodajalci ne morejo dajati svojim delojemnikom višjih zneskov, kot so določeni s lo uredbo, ker bi višja plačila imela za posledico zvišanje cen proizvodov, s tem pa podražitev življenja.
Beograd dne 1. junija 1945.
IV. št. 1059.
Minister za socialno politiko: Dr. A, Kržišnik s. r.
8(>5.
Odločba
o evnuh za odkup volne v I. 1945.
Na predlog ministrstva za trgovino in preskrbo pred. pisuje Gospodarski svet naslednje cene za odkup volne glede striže v 1. 10-15.-
1. Hunska volna:
a)	morino, polmoriiio in ovce »cigajnc 1 kg din 40 50;
b)	svrljiSka, sjcniškn, ovčopoljska, ŠarplaninsUa, je-zersko-solčavska In galičanskn f kg din 88.50;
c)	ostala 1 kg din 30.—;
<1) naknadno strižena vrtina 1 kg din 23,50,
Za Hrbtno prano volno se gorenje cene zvišajo z.a 2o0/o: za jnnjčjo volno se plačujejo iste cene kakor za ovčjo
2. Strojarska volna:
Strojarska volna z donosom nad 70"/o 1 kg din 32.—.
Gorenje cene se razumejo zn zdravo, suho, čislo volno, brez bobkuvih in nožnih kodrcev, Ivanko odku-povališče.
Ozemeljsko razsirjenosl posameznih vrst volite Iz točk i n) in b) določijo pristojna federalna ministrstva za kmetijstvo.
Beograd dne 2. junija 1945.
St. 209.
Po pooblastilu
Minister z,n trgovino	predsednika
in preskrbo:	Gospodarskega sveta:
Ing. Nikola Petrovič s. r.	Dr. Alijo Mirkovič s. r.