Borba za mif. i^ogiiianja v iicestu-Litovskem se nadaljujiej«. Pogajanja za poseben mir z Rusijo se v Bre- stu-Litovskem nadaljujejo. Poleg avstrijskih, !;emških, iiolgarskih, turških in ruskili zastopnikov se sedaj udeležujejo pogajanj tudi zastopniki ruske Ukrajine, a noben odposlanec ostalih fietverosporazumovih dr- žav. Zadnjifi smo porofiali v ,,Slov. Gospodarju", da so ruski cdposlanci zahtevali, naj se mirovna poga- j;jnja premestijo v švedsko glavno mesto Stokholm. Ker pa so naši odlposlanci odlcčno odklonili to zah- tovo. so se koiiečno Rusi udali in so izjavili, da se liočejo še dalje udeleževati pogajanj v Brostu-Litov- skem. Tako je v Rusiji zopet zmagala struja, ki ho- če, če se ne da skleniti splošni sporazuinni mir, da sa sklene vsaj poseben mir med Rusijo in našimi dr- žavami. Naš zunanji minister grof Cernin in zasto- cnik Rusije Trockij sta izjavila, da priznavata u- l>rajinske pooblašfience kot prave zastopnike samo- sfojne rusko-ukrajinske države. V sredo, dne 9. januarja, so se mirovna pogaj inja v Brestu-Litovskem zopet zafiela. Dne 10. jan. je predsednik ukrajinskih odposlancev označil miro\ n« pogoje ukrajinske l.udovlade. Mir se mora sklei-Jti med vsemi državarai, ki se vojskujejo med seboj. >lir mora zagotoviti tudi najmanjšemu narodu v vsaki državi popolno in neomejono pravico do samoodločbe. Ruski komisar za zunanje zadeve, Trockij, je nbrazložil v daljšem govoru, zakaj je Rusija predla?;ala kako drugo mesto za pogajanja. Nazadnje se je (»dločila zopet za Brest-Litovski, da se tako ne raz!>)jeio zapoi^eta pogajanja za mir. Turčija zahteva, kakor poroča list ,,Journal", da naj ostanejo meje turške države take kot so bile pred vojsko. Poravnati se mora zasebna vojna gkoHa Rusiji hoče dlati Turčija pravico za prost prehod njenih ladij skozi morski ožini Bospor in Dar(ianele. Med tem, ko se nadaljujejo pogajanja v Brestu-Litovskem, pa se oglašajo četverosporazumovi \odilni državniki drug za dlrugim in govorijo 0 njih vojnih ciljih. Poleg lojda Zorža in francoskega rninistrskega predsednika sta se zadnji teden oglasila i predsednik ameriških Zedinjenih držav: Wilson in angleški zunanji minister Balfour. Glavne tofike Wilsonovega govora so: Mirovne pogodbe morajo biti jasne, tajne pogodbe se ne sme;o ve5 sklepati.. Poinorski promet mora biti prost. Odstraniti se morajo vse trgovsko-gospodarske zapreke med! narodi. Oborože- vanje se mora oinejiti. Vprašanje tujili naselbiu- se aiora pravičrio rešiti; narodi v liaselbinah morajo dobiti svoje pravice. Zasedene ruske pokrajine se morajo izprazniti. Izprazuiti se mora tudi I3elgi]a, Rumunija, Srbija in Craagora ter vse francosko ozemIje. ki so si ga prilnstili Nemci leta 1870—71 io v sodanji vojni. K Italiji se naj prideli ozemlje, ki ima italijansko prebivalstvo. Narodom A v s t r 0 - O* g r s k e s e n a j z n: g 0 t 0 v i inzavaruje p r 0 s t 0 r m e (! s v 0 b 0 d 11 i m i 11 a r 0 d i, zago¦oviti se jirn morn prilika za-samoodlo6evanje 0 svoji usodi. Turčija naj sicer uživa svojo sfmostojnost, a iiarodoni, ki trpijo pod turškim gospodstvom, se mo* id zagotoviti varnost življenja in dati prilika za samoupravo. Dardanele se morajo odpreti za prosti »./•evoz za ladje vseh narodov. Ustanoviti se mora oeodvisna Poljska. h kateri morajo pripadati Poljaki sseh dežol. Ustanoviti se mora siilofin.a zveza narod;ov, ki bo varovala pravice narodov in držav. Wils<on jo s povdarkom. naglašal. da fietverosporazum ne mara, da bi se oškodovala Nemfiija, a zaliteva, da I-JomCija prizno. načelo pravifinosti za vse narode. Narodom, velikira in malim, se mora zagotoviti pravica, da bodo živeli pod enakimi pogoji v svobodl in v varnosti. Ce pa Nemčija noče takega prari6nega in sporazumnega miru, pa je Amerika pripravljena k& brambo tega rairovnega načela žrtvovaU žitljenjo, ftast in vse, kar poseduje. Zelo odločno je govoril 0 mirovnih oiljit tudl angleški zunanji minister Balfour, ki je med drugim povdarjal tudi zahtevo, da se mora priznati Tsem na1'odom Avstro-OgrsiVe, Nemfiije, Bolgarije in Turčije nravioa samosto.inosti. Nemčiji je ofiital, da hofie iz svojih sebifinih težonj potopiti ves svet v krvi. Med Nemci sta nastali dve močni struji: ena jo za sporazumni mir brez pridobitev, 'druga, katera iraa tudi med zagrizenimi Nemci v Avstriji mnogo pristašev, ,pa je za zmagovalni mir, t. j. za mir, ki M se naj dosegel z brezobzirnim nadaljevanjem vnine do konfine zmage Nem^.ijo nad vsemi njenimi sovražniki. VsenemŠki vojni hujskaži prireja;o burna zborovanja proti miru in proti odstopu zasedenega 0zemlja. Ti ljudje tudi jasno zahtevajo, da se slovanskim narodom ne sme dati pravica samoodloCevanja, arapak bi morali še nadalje ostati tlaSani Neincev in Madžarov. Tudi pri nas v- Avstriji se je prifiela vsenemSka hujskarija proti nameravanemu miru. V Gradcu so prijatelji mirovnega gibanja razbili tak shod, v Mariboru pa so zadnjo sobofo vsenemški vnjni hujskaCi sicer zborovali, a so našli za nadaljevanje vojr,e Ie malo pritrjevanja. V Bresta-Litovskem se je položaj nenadoma spremenil in obrnil »a slabo. Ruski zastopnik Trockij je v seji mirovnih pogajalcev dne 11. t. m. izjaTil, da je Rusija pripravljena izprazniti razen Perzije vse zasedene avstro-ogrske ia turške pokrajine, Ce tudi NemCija in njene zavezaice izpraznijo pokrajine, ki so jih v vojski zasedle. Trockij zahteva, da se mora narodom v zasedenih pokrajinah dati pravica, da z neovirano svobodnim ljudskim glasovanjem določijo, h kateri državi hočejo pripadati. Zastopnik Nemčije državni tajnik pl. Kvihlman je izjavil, da ljudskega glasovanja ni treba, ker so si pokrajine Poijska, Litevska in Kuronska 4e izvolile svoja ustavna zastopstva, ki so se že aH pa se Se bodo odločila kam hočejo spadati. V seji dne 12. januarja so ruski zastopniki svoje predloge glede na samoodločitev narodov v sedaj od Nemčije in Avstrije zasedenih ruskih* pokrajinah, glede na ljndsko glascvanje in druga vprašanja predložili spisane. Zastopnik nemškega armadnega rodstva general Hoffmann je odloCno povdaril, da Nemčija ne mara izprazniti zasedenega ozemlja in tadi ne bo dovolila ljudskega glasovanja v zasedenih pokrajinah kakor si ga želi Rusija. Ku ronsko in litevsko ljudstvo, prebivalstvo mesta Rige in otokov Oesel, Dago in Moon se je baje že izjavilo za ločitev od Rusije. Med tem se vršijo v Berolinu posvetovanja pri nemškem (cesarju. Teh posvetovanj se udeležujejo generala Hindenburg in Ludendorf, prestolonaslednik, kancelar grof Hertling in drugi odlični nemški držaTniki Cesar sprejema zastopnike nemških strank. Vsenemci in druge stranke, ki so proti sporazamnema miru in za osvajanje toje zemlje, skušajo pridobiti apliv pri cesarju. Sploh pridobiva t Nemčiji 3truja, ki je za aneksije (pridobitve ozem lja) in tcrej tudi za nadaljevanje vojske, vsak dan ˇ•* tal. Posebni mir z Rusijo je torej v veliki nevarjsosti. Lm 1STEK . Januft Goiec.) U'»lje.'. Tudi eua vrsta žičnih ovir je bila ju.bita z e- t lektriCnim tokom, ki bi bil ubil s svojo silo vsaiiega sovražnika, ako bi se drznil dotakniti se s škarjarai *ice. Venflar ti miboji žičuih ovir se niso obnesli, ker jih je redno razdejala pred napadom pehote artilerija. S temi zakopi ob nimunski meji je imel največje veselje naš oberst. Prav vsak da.11 jili je obiskoval na veliko nevoljo moštva. Na teh posetih seru ga vsikdar spremlial jaz. Stari je korecal s preko rom cprtann karabino molče pred menoj, jaz pa prisiljeno ; za n.nm. Nisem si mogel razlagati. zakaj se pnč o1'- j crožu.ie gos^od s puško, ka so vendlar Rusi tako da- ; Ie6 proft. Tozadevna radovednost me je proveft v ži- i vo ugrizavala, lotil sem se vprašanja 0 cilju in na- i niPTiu to karabine. Mož mi je razložil r:a dobTo, da \ ie izboren stre'ec, ki 'šče aamo ugodne nril ke, da ¦ l)i dokazal tudi enkrat mniim ofem, kako se zadcne , snvražnika kar naravnost v čelo. Pri tej razpravi; sem pafi le neverietno skomizaval z ramami, kdo bi S9 paft drznil ver:eti, da bi naš stari dobro zadel, ko ifl taVo nazarensko prdn gkilil. Na, pa saj je turli prftstnl strelsko nreizTcuSnio salabolsVo slnho. Jeden od Rusov, ki so Copeli v prvih poljskih stra- žah (Feldwaclien), je bil tako predrzen, da se je vsedel na zakop, prekrižal nbe nogi, si prižgal papiroso in inirno pulial kolobarje dinia. Brž ko ga je 0pazilo nberstovo oko, ie zagrabila njegova desnica rnorilnn orožje, ga pritisnil k licu in krogto. je sik,nila iz cevi. Mislite, da je coknil Rus s preluknjano glavo v jarek? Kaj še! Še ozrl se ni, od katere strani je počilo. Iz oberstove karabine je šo poromalo 12 jeklenk ona za drugo v mirno kadeftega Rusa, ki.i;s vkljub [jOkanju in švistu krogel kolobaril dira prekrižanih nog. Ko bi bil zadel stari vsaj v bližino, bi se bil Ru sozrl, odkod ta sik in pisk krogel; mirno Rusovo obn'aSan.ie je pa svednfeilo. da maha naš polkovni igospodar z morilno koso na kilometersko oddal.ienost od pravego cilja. Od tedaj ga nisem videl nikdar ve6, da bi bil pohajal s puško na ramah po bojnih poljanaK. Druga njepova vrlina, s katero se je odslej po rašal hvalisavo, je bila ježn. Res je jezdlil dobrega ionia. pa se poguncavnl 10 živalskem lirbtu tako nerodno, v ofii zbadl.iivo, kakor bi pritrdil na oslovski lirbet vrečo moko in žhral poanal v trab. Kadar se je kadila ro boMšfiu zhitraj gosta megla. sva zlezla h starom oba na svoia konja na obisk v postrranke. Pri hntal;o"skem Stabn sva 'iistila živali in šia od trimkai ppS v jarke. Ob priliki teb roho^ov na koniih mi ie rloz^l o^erst ne^resli^o 0 S'0:ih lavorikab, ki jih ie že notreral na konjskem brMu. Nn poti iz Mnbnie v inrke je reznftria grn^n, il^tere sva se 'n navnrii n^jniln nn dnlofi n'ro'r. NpT:o,rrn. jntra pa so ,ie lo st:?ri oiunn^il, so prihližal ti ^rab'i, kakor bi se hotel pognati prek v skoku. Venr!ar njegov vranec se je puntal, stopic-al nemirno ob grabi dol ter gor, proskočiti pa se je le ustavljal. ¦^tari se ni vidno jezil nad živalsko trmo, ampak ji !;otrpežljivo prigovarjal, naj vendar le pokaže svoio i.reskofino spretnost. Nič in zopet nifi, konju je bil skok nekaj neznanega. KaK6 četrt ure sem gledal in poslušal celo komediio, potem sem pa dregnil svojega krampa z 0strogami v trebuh in hušknil.tik mimo obersta preio grabe. Za menoj je posnel trenutno o^erstov vrar ec mo.i preskoSni zsled ter se pognal za menoj. Ves polet se ie doigral preveč bliskoma za 0• *erstovp škil;ave oCi. Stari se ni utegnil pripravili -'a na fako dolgi skok, se je zaguncal na živalskem hrbtu preveč na levo in razložil svoje dolge ude naT'°,vnost v grabo. Pri tera prizoru s-em kroliotnil ško(ioželjno-vpselo; stari pa se je pobiraje Iz grabo torotno obregnil: ,,Jezik in smeh za zobmi!" Ko je viel posko^rierja vrnnca za uzdo, je po* vabil še mene, na' rnzjezdim, da se bova nekaj pomenila kar sto;e. Veste, da mi je stori kriviftno po"ltaiviiil, da sem dregnil nrav naljašč konia, samo da b; razbrpmenil njp.cra kot oliersta v grabo. Vse mn?p "ntrkavan'n 711 lnsti-n finst in po-Uonjo, da sem nedolžen nn ien orlIrKu raz konja, jo *>i!o 7aston;. Stari mi je tiščal t^od nos, da sem pobalin, ki ro drzno niranioti fnitilinske bnrVe s samim gofpodom o^erstnm. Zakl:n?,ok te dolgotrajne pridige je bila predstojniška grožnja: ^Le pazite! Ta moj smuk v grabo se še bo maNteval nad Vami!" Ni bil strelec stari in ne jezdec, a prerok je tjač bil, ker se je njegovo v prihodnjost segajoče žufanje udejstvilo na meni še istega aopoldne. Nazaj grede iz postojank, sva jezdila po rav* korakoma eden za drugim. Potegnil je močen zimski piš: gosta megla se je razblinila in naju je pozdravil kot ribje oko jasen zimski dan. Ta najino šelanje na konjih po bukovinski ravnini je zasledilo nisko oko. Zažvižgalo je po zraku; prvi Šrapnel je počil daleč za nama. Stari se je prestrašeno stresel na konju ter viknil: ,,Narazen! V galop!" "Sva se zapodila .r>sak \ svojo stran, da odneseva celo kožo. Rus pa ni odnehal. Jeden Srapnel za drugim je frčal pa ne za oberstom, ampak na levo zn menoj. Razpočilo se je pred menoj; konj je klekdV na prvi nogi, omahnil na stran in me podsul F>nd se. K sreči se je prekobicnil v smrtnem boju še i8 'desno, da ine vsaj zadušil ni- Pri zavesti sem o- ''.nl kijub silnemn padcu in pritisku od konja. Oti- ' šem se od pet do glave, a krvi mi ni pušfial ne ' -: in ne konj. ki je pobrcaval zadet v vrat v zad- izdihljajih po snegu. Mene so bolela samo prsa vaiod padoa. ff)aljt prihodnjiž.)