GLAS NAHODA list slovenskih deiaYcev y Ameriki Hm largest Slortukn Mr b> United Ststoi^ Itsoed eray day except Sunday« and legel HoWay«. 75,000 TXL1T0N: OHdm 8-1242 Intend u Second Obn Matter September 21, 1908, at the Poet Offloe at Hew York, H. Y. Act of OoDgim of March 3, 1879. TELEFON: OHdMa I—1241 No. 149. — Stev. 149. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 26, l<> 37-SOBOTA, 26. JUNIJA 1937 Volume XLV.~Letnik XLV. STAVKAM SO PONOVNO APELIRALI NA ROOSEVELTA Baski so ustavili prodiranje f asistov NARODNI GARDISTI, ŠERIFI IN POLICISTI NAMERAVAJO Z OROŽJEM ZLOMITI STRAJK Voditelji Lewieovega odbora svare pred krvopreli-t jem. — Vr«te piketov bodo ojačene. — Cambria jeklarno v Johnstownu bodo kmalu odprli. — Straži jo dveeto državnih policistov. — Napovedan pohod 30,000 majnerjev se ni za vršil. CHAUTEMPS ANGL. ŠKOF YOUNGSTOWN, Ohio, 25. junija. — Tri velike jeklarske družbe skušajo s pomočjo narodne garde in držav, policije zlomiti štrajk 100,000 jeklarjev. Z ozirom na to so voditelji Lewisovega odbora za industrijalno organizacijo ponovno pozvali predsednika Roosevelta, naj prepreči krvoprelitje. Delavski voditelji so poslali predsedniku Roose-veltu sledečo brzojavko: — V težkih dneh, ki jih preživljamo, se ponovno obračamo do vas. Pet tisoč narodnih gardistov, tisoč pomnožnih šerifov ter petsto državnih in posebnih policistov je bilo mobiliziranh, da zlomijo naš štrajk. — V teku prihodnjih dvanajstih ur bo vsa ta sila nastopila proti štrajkarjem. Poveljniki te oborožene sile se posveujejo s kompanijskimi, okraj -nimi in mestnimi uradniki, kako naj se izvrši napad, pri katerem bo tekla kri v potokih. — Z ozirom na vse to Vas ponovno rotimo, da poeežete vmes. Priporočila posredovalne komisije morajo biti vpoštevana, med delavci in delodajalci mora biti sklenjena pogodba. Inland Steel Corporation miruje, docim so Republic Steel, Youngstown Sheet and Tube ter Bethlehem Steel pozvale na I 50 milj dolgi stavkovni fronti, raztezajoči se od Johnstowna, Pa., do Warren, OHio, 51,000 delavcev nazaj na delo. Ker se je to zgodilo takoj, ko so se prizadevanja posredovalne komisije izjalovila, in ker bodo družbe nedvomno vztrajale na svojem stališču, so odredili delavski voditelji takojšnje ojačenje delavskih vrst. Dva tisoč unijskih uradnikov je odpotovalo v j Columbus, kjer bodo pri governerju Martinu L., Daveyu protestirali proti uporabi vojaštva za zaščito stavkokazov. V Johnstown, Pa., kjer je governer Earle odr pravil vojno stanje, ki ga je prejšnjo nedeljo pre glasil,, bo skušala družba čimprej otvariti Cambria jeklarno. Jeklarno straži nad dvesto državnih policistov. Napovedan pohod 30,000 organiziranih premo-garjev se ni za vršil, v mesto je pa prišlo iz okoliških naselbin šest tisoč majnerjev, ki so vprizorili po ulicah mirno demonstracijo. V Warren, Ohio, je izdalo vodstvo CIO sledečo izjavo: — — Stavka ee nadaljuje. Niti enega moža nismo izgubili. Piketske vrste so uzorne. CIO ni doživel še nobenega poraza in smo trdno prepričani, da svojega prvega poraza ne bo doživel v Warren, O. Dopoldne je bil pognan z dinamitom v zrak železni most v bližini Republic jeklarne v Warren. V Canton, Ohio, je šerif Joseph Nist konferiral z brigadnim generalom Williamom Malinom ter prosil, naj da na razpolago vojaštvo, ki bo omo-ociol delavcem povratek v štiri Republic jeklarne, ki so vsled štrajka morale nehati obratovati. V severnem delu Cantona sta eksplodirali dve bombi ter razdejali progo Wheeling and Lake Erie železnice. Bomba je poškodovala tudi hišo Wm. .Wssbsterja, preddelavc^ v Republic tovarni. PRIČEL Z DELOM Zlati sklad 10 miljard frankov je bil porabljen. — Finančna odločitev čaka na prihod finančnega ministra Bonneta. PARIZ, Francija, 24. junija — Nova vlada ljudske fronte je nastopila svoj urad v znamenju istih finančnih težkoč, ki so postale usodne za Bla-mov kabinet. Kako kritičen je finančni položaj, je razvidno iz tega, da je zlati sklad 10 miljard frankov za 'kritje franka skoro že porabljen. Navzlic temu pa bo ministrski predsednik Cliautemps, ki ima v svojem kabinetu tudi svojega predhodnika Bi uma, od -parlamenta zahteval sanio omejeno oblast, mesto prave finančne diktature, katero je zahteval Blum, pa v senatu s svojo zahtevo ni mogel pro-dreti. Novo ministrstvo, ki ima 23 članov odstopi vše vlade, bo i-melo danes svojo prvo sejo, n t kateri se bo posvetovalo, »kaj je treba vkreniti, da reši težki finančni problem. Do konečne odločitve pa bo Šele prišlo, kadar pride finančni minister Georges Bonnet, ki je na potu iz Wasliingtona v Pariz. Finančno ministrstvo je naznanilo, da 'bo Bonnet na krovu paru i ka Queen Mary vsak dan v telefonski zvezi s kabinetom, dokler v pondeljek ne pride v Pariz. Bonnet bo najbrže ostal pri angleško - francosko - ameriškem finančnem sporazumu in se bo izognil takojšnji stabiU-aaeiji franka. Njegova naloga pa bo zelo težavna, kajti stabilizacijski sklati 10 miljard frankov, ki je bdi na razpolago Blumu, je skoro popolnoma izčrpan. KRITIZIRAL A. HITLERJA Na cerkvenem zborovanju so razpravljali o vnanjih zadevah. — Dva škofa različnega mišljenja glede Hitlerja. LONDON, Anglija, 24. ju-nijnja. — Na cerkvenem zborovanju o vnanjih zadevah je prišlo do nasprotnih mišljenj med voditelji anglikanske cerkve glede cerkvenega položaja v Nemčiji. Chichesterski škof je rekel, da je poziv gloucesterskega škofa na zborovaaije 44skrajno krivičen," ker je priporočal zboroivanju, da naj prizna, 44da večina nemškega naroda, ki je sprejel n&cjoiialui soci-Jalizem, dela to v veri, da predstavlja v e I i k duševni vpliv, da je deželo rešil obupa Ln da je to v resnici krščansko gibanje." 4'Dvomim, da bi mogel glou-cesterski škof zapreti oči pred dejstvom, da,1 v sedan jean trenutku papež in kardinali s skrbjo gledajo na ogrožanje katoliške vere v Nemčiji,'' je rekel chichesterski škof, 4 4 kakor tudi ne pred dejstvom, da mnogi z veliko (nestrpnostjo, drugi pa s strahom čakajo na objavo papeževe bele knjige o nemško - rimsko - katoliški kn-zi. "Ako bi se ma Hitlerja obrnil s kakim pozivom," je nadaljeval škof, "tddaj bi mu rekel, da moremo zopet popraviti, kar je morala Nemčija trpeti pod versa ill sko mirovno pogodbo. 4 4 Toda vi (kancler Hitler) ste napravili naše stališče ne-vzdržljdvt> s svojim .postcxpa-mjem iproti 'Hdotn in nearij-skiin kristjanom. Poživljamo vas, da svoje velike1 moči ne poijabite za to, da bi zatirali in p regain j ali one, ki so mnogo slabši kot vi." VAN ZEELAND VBEUHlSl Belgijski ministr. predsednik je imel dolg raz« govor z državnim tajnikom. — Hull ni hotel povedati vsebine razgovora. WASHINGTON, D. C., 25. junija. «— Belgijski ministrski predsednik Paul van Zeeland je bil včeraj že drugič povabljen v Belo hišo: prej pa je i-mel dve uri raagovor z državnim tajnikom Oordellom Hull om. Van Zoelajml je ostal pri predsedniku BoosoveLtu, dokler ni .bil poklican na kosilo k državnemu tajniku. O njego vem razgovoru v Beli hiši ni bilo ničesar oznanjenega. Državni tajnik Hull je rekel, da je bil sinoči navzoč pri razgovoru v Beli hiši, toda o tem ni hotel ničesar povedati. O današnjem razgovoru z beflgij-skim diplomatom je rekel Hull, da sta razpravljala o svetovnem gospodarstvu z ozirom na poglavitne trgovske in industrijske dežele. Hull je re kol, da je Van Zeelandu pove dal, da želijo Združene države 'oživiti svetovno trgovino in sicer s trgovskimi pogodbami z raznimi državami. Pdleg tega je Hull tudi Van Zeelandu razložil, kake uspehe so Združene države dosegle glede gospodarske stabilnosti in razorožitve. Van ZeeLapid je časnikarskim poročevalcem povedal, da bo v torek zopet imel konferenco s tajnikom Hulloin. NAPAD NA ARTUELL0 ODBIT; NEMŠKE LADJE PRIHAJAJO so BAYONNE, Francija, 25. junija. — Baski _ se zbrali na novih obrambnih postojankah, ki se raztezajo od Ortuelle do Gordejeuele, okoli 10 milj zapadno od padlega Bilbaa. Vladno poročilo naznanja, da je bil fašistični napad pri Ortuelli, ob resti med Bilbaom in Santanderjem, odbit s težkimi izgubami za fašiste. BASKIŠKI OTROCI V LJENINGRADU Njim na čast je bilo prirejenih več svečanosti. Med izkrcavanjem so peli internacijonalo. SEMINOLCI IŠČEJO LOVIŠČA WEWOKA, Okla., 25. junija. — Bogati petrolejki vrelci so prinesli veliko bogastvo Indijancem iz rodu Osage, toda so prinedd samo veliko iLe-do Seminole Indijancem. Zato so odšli njihovi poglavarji, da poiščejo srečna lovišča v «tari Mehiki Štirje seminolski poglavarji so šli v mehiško glavno mesto, da prosijo predsednika Lazar o Cairdenasa za zemljo, ki je bila nekdaj latst njihovih prade-dov, predno jih je ameriška državljanska vojna spravila v Oklahoma Poglavarji 'so imeli kosilo 3 predsednikom Cardenasom v Chat&pultec palači in so mu povedali, da je 4000 Indijancev njihovega rodu pripravljenih za vedpio zapustiti Okla-homo in se vrniti v divje po-krajne države CoahuiHa. Ti poglavarji so: Peter Tiger, Edward Hargo, Pete Miller in John Morgan. Stare pripovedke jim pripovedujejo, da je država Coa-huila po vseh dednih pravicah njihova lastnima. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA SPOR V GRŠKI KRALJEVI DRUŽINI ATENE, Grška, 25. junija-— Grška vlada uradno priznava, da je pred nekaj cfcnevi bratranec kralja Jurija iprinc Peter izstopil iz grške armade in da je odpotoval v Pariz. Peter je sm primoa Jnrija in prince.-« Marije Bonaparte. DUNAJ, Avstrija, 25. junija. — Poročili a o sporu v gr ški kraljevi družini so bila potrjena z uradnim naznanilom, da je iprinc Peter odpotoval iz Grške. Petrov oče, princ Jurij je imel resen političen spor s kraljem Jurijem: Zanesljivi viri tudi poročajo, dia kraljev brat princ Paul nasprotuje diktatorstvu ministrskega predsednika Metax-asa- Princ Paul je šel na kra-{Ijevo kronanje v London, od koder pa se še ni vrnil. Todia spor v kraljevi družini ne bo imel nikakega vpliva na grško politiko, ker je znano, da kralja ni tako lahko odvrniti od kake namere in da se le mallo zmeni za nasvete svojih sorodnikov. LJENIXGRAD, Rusija, 25. junija. — S parnikom "Sau-t&i" je v Ljeningrad dospelo 1500 bas ki Ski h otrok, ki so pri izkrcavanju 'peli internacijonalo in klicali "živela Rusija", "živel Stalili". iMInožica, ki se je zbraia v pristanišču, .je z velikim navdušenjem pozdravljala she in hčere junaških Baskov. Za sprejem otrok so obla-siti vse preskrbele: zdravniško postrežbo, stanovanje in vse drugo, da ubogi mladi begunci ne bodlo trpeli pomanjkanj a. V palači "Pijonirji" ,jc bila otrokom prirejena velika svečanost in nudili tso jim raznovrstno zabavo, da ©o pozabili na svoje trpljenje in ločitev od starišev. Na dolgi 'vtožnji so nekaiteri otroci pi Silil i pisma na sovjetske oblasti. Rusko časopisje je objavilo nekatera pisma, med katerimi je posebno značilno naslednje: "Mi, otroci španskih bojevnikov, smo bali užaloščeni, ko smo bili prisiljeni ločiM se od svoje domovine, v kiatero so vpadle tolipe getnerala Franca in Mussoliittija. "Naši stariši so umrli v strašni usodi za obrambo svobode in (neodvisnosti španskega naroda. "Med vas mogočni narod smo prišli mirnega duha, ker 6mo prepričani, da bo ruski narod hotel prevzeti mesta, ki so jih pustili prazpa naši sta-riši, ki so junaško umrli." Baski poročajo, da so fašisti bombardirali (begunski vasi Carrairza in El Mercadillo in so ubili 50 žena in otrok. Pod edinstvenim poveljstvom bodo Baski in Asturci povečali svoj odpor in u/pajo preprečiti generalu Francu, da bi za-gospodaril severnemu delu Španske. Angleške in francoske ladje še vedno ščitijo ladje, ki vozijo begunce iz Santandra. Francoski parrtik Vauquois je pripeljal 200 beguncev iz Santandra, med njimi je tudi župan Bilbaa Ecorena. or o. jn- M ADR ID, Španska, nija. — Tekom artilerijskega dvoboja so fašisti zopet obstreljevali Madrid. Vladine čete so pričele Čistiti kraje okoli Ba-raabanchela, južno od glavnega mesta ter so utrdile svoje postojanke za^padno od mesta, kjer so bili fašisti vrženi čez reko Manaamares. LIZBONA, Portugalska, 25. junija. — Neuradna poročila pravijo, da pričakujejo v La-goi na južnem Portugalskem priliod 26 nemških bojnih ladij- Včeraj je priplula v pristanišče nemška križarka Leipzig ter je "raela na krov admirala Boehma, bivšega poveljni ■ ka nemških bojnih ladij v mednarodni pa/trodi. Kri žarka Leip zig je poaneje v spremstvu dveh rušileev odpluda proti jugu. PARIZ, Francija, 25. junija. — Po &rivmh manevri n ste pripluli dve francoski kri-žarki v Bone v Alžiru, jwžro od Sardinije. Francija bo i mela sorazmerno števiHo svojih ladij v španskih vodah z nemškimi ladjami. NASI KRAJI (Umetniške fotografije /naših naijldpših krajev) Cena knjigi $1 KNJIGAlRNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York Citv HUDA VROČINA NA OSREDNJEM ZAPADU CHICAGO, mi., 25. junija. — Vroči val, ki se razteza 0<1 planjav Texas*a pa do Velikih jezer in se sedaj pomika proti vzhodu, je zahteval naj-nwinj 13 človeških življenj ter je na mnogih kragih postavil rekord za vročino v juniju. Šest »ljudi je za vročino u-mrlo v Chicagu, kjer je kazal toplomer 97 stopinj. V Shenandoah, Iowa, je bilo oelo 107 stopinj, v Dea Moiirtes pa 99. naroČite se na "glas naroda" najstarejši slovenski dnevnik v, ameriki ■Mil D3BO09" "Gl*s Naroda" U Corporate. Owned ud PnbUriMd If SLOYENIC PUBLISHING COUPANI kMtat New York, Saturday, June 26, 1937 THE L2B0E8T HffiVTHtF DAILY TN VJS3. . Pl*t» nt Iwiolntai of tba corpora ti on and addrt ■M oC aboro otfloara: HI Woot latb Btnot, •orongb ot 1 Nor M CttF, H. X. "GLAS NARODA (Toke of tba People), m Imed trn? Day Except Boadajt ud BoUdayt ■a eslo leto vaUa aa Aaortko la Kanado ••••*•>••*•••••«••«•« ffl.00 Ba pol leta tt.00 Ko frttt leta ILS0 Za New lork aa eolo leto ... 97j00 Ka pol leta................... W.60 £a lnosemstro aa oelo lato m... |7.0q Z« pol leta |Ut A<1 v h tlseaieat 00 Aimmt Sabocrlptfoa Yearly 90.00 ^lu Naroda" Uhaja trnki dan laricnil nedelj In pranlkov "GLAS NARODA". 21« W. 18th Street. Telephone: Ofielsea 3— N. T. 1242 i V IMENU NEVTRALNOSTI Ko to pišemo, m« je mogoee že pojavilo na obzorju nemško brcnlovje t«*r začelo Obstreljevati to ali ono špansko me-eto. Nazi ji so kone»*itrirali večino svojih bojnih ladji v španskih vodali. Mussolini izkraije svoje vojaštvo v Malawi. Lažsijiva "neintervencija" se je poka-aala v svoji pra-n hiei. Predvčerajšnjim je rekel senaitor Bonali v senatu: — Neineija in Italija se 'borita proti špaaiski vladi, dasi v«* daoi hinavsko zatrjujeta, da se aavzemata za mir. Topove in vojake, ki so masjdkrirali prebivalstvo Guerniee, sta dali na razjH>kaxo nemška in italijanska vlao pomoč in podporo. STRAH PRED ClSCENJEM "Politika prelivanja krvi je nevarna in nalezljiva; danes odreže glavo temu, jutri onemu in pojutrišnjem tretjemu, — kaj potem ostane od stranke?" To nyienje je povedal generalni tajnik komunistične ttrahfce Josip Stalin. 23. decembra, 1925 na 14. kongresu ko munastičhe stranke. Stalim je rekel, da sta Gregorij Zinovijev in Leo Kameoiev, ki sta bila pozneje sama usmrčejna, zahtevala, da Leon Trocki ni samo izključen iz stranlke, temveč sta zahtevala tudi njegovo kri, kar pa je Stalin odklopil. Glave padajo sedaj, in vsa znamenja kažejo, da bodo še padale. Oblak strahu in zbeganosti visi mad deželo. Napetost v Moskvi je tafko velika, da jo čuti celo turiist in je sam potrt. Dežela gre skozi največjo krizo, odkar .je bil leta 1928 oznanjan načrt petletke in so bile postavljene kolektivne kmetije leta 1929. To je political in (industrijska kriza, kajti pod tem sistemom je industrija politika. (čiščenje komunistične stranke daleč zapostavlja čiščenje, 6 »katerim je Stal m dosegel zmago .nad Trookijem. Tedaj je bilo izključenih iz stranke 1500, pokesalo pa se je 2500 Troc-Jrijev pristašev. Sedaj pa je mogoče vsak dan isMšati, da jih je lilo na tisoče izključanili iz stranke. Koliko tisoč jih je bilo poslanih v jece, ni znano. Časopisje poziva \Tse prebi valstvo, da pasi na sabotaž-nike in izdajalce. Mali ljudje, želeč se prikupiti oblastim, izdajajo svoje prijatelje. Nilkdo ne ve, komu bi še zaupal, zato preibivalstvo govori: "V Rusiji ni prijateljev!" DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneti ji** vo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO ta $ UU ■ Din. IN 9 K M _ Dta. m 9 1M _ Dta. 999 flL»- Dta. 999. ▼ ITALIJO Zi I1N__Ur 199 9 12.25 _ Lir M9 $ 99.99 - Ur 999 9 VIM_____Ur 1099 9U2J9____Ur 2999 $1«7 M___Ur MM III BM CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CWMM P0D7MŠMEE »PEEMEMB1 00BI ALI DOU ~ kol iftnj iniljijMM |t Mjie pifijt. IZPLAČILA f AMtKlftKIH DOLABJO t L- MTIU postala_9 JU MU IUU o9K ▼ atum kraja tgHaflk r dolarji*. PDJNA milini BTBftMMO PO OUU LBtm 1A PBI- 49U- 5LOVENIC PUBLISHING COMPANY fClse Nalrdir^ ^ • MV 16^1 M* l — Študentski procets v Zagrebu. Državno tožilstvo v Zagrebu je pravkar pripravilo obtožnico proti skupini visolkošolcev, ki so bili aretirani zaradi uboja akademika Koste Ljubeiea pred dijaškim domom v Zagre-H)U o»b priliki spopada med franikovci in pristaši tako zva-nf} ljudske fronte. Obtoženih je 8 akademilkov, in sicer Fr. Nevistie, jurist iz Lirna, Slavko Kaštelan, veterinar z Raba, Mirko Mat i je vir, filozof s širokega Brejya, Stanislav Purati<\ jurist 7. Braea, Orga Erw. jurist iz Lju*hue*kega, Dragotin Prelaeec, jurist iz Krapine-Ra-dovoja, Ivan Dovjran, agronom iz Travnika in Josip Piijtler, fi. lootof iz Pož<'ge. Vsi se nahajajo t preiskovalnem zaporu. Ppoees proti njim se bo prirel pred velikim senatom okrožnega sodišea v Zacrebn. Trajal bo ver dni, ker bo znsliša-nifti preko 40 prie. Zinka Kunceva bo pela na Metropolitan operi. Tudi Slovencem dobro znana sopranistka Zinka Kuneeva je sklenila pogodbo z newvor-fško Metropolitan opero. Pr-vwr nastopi na tem slovečem gledališkem odra v novembm. V pojEfodbi se je zavezala za 5 mesecev, tako da se uteprn*1 vrniti v ZagTeib prihodnje leto v aprilu aHi maju, seveda ee bo hotela. ZLnk'a Kuneeva bo druga zagreljska operna pevka, ki bo pela v newyorski Metropolitan operi. Pnva je bila Milka Trn i na. Obup starega profesorja. Na periferiji Zagreba v Kus-tošiji je izvršil Samomor upokojen profesor "Simon Pirodiv, ki je bil star že 80 let. Starček je spadal v vrste tako zvanih staroupoikojencev, na katere je menda va* svet pozabil in ki ne dobivajo za dolgoletno zvesto slu7i)x>vanje ,niti toliko, da bi se mogli enkrat na dan do sitega najesti. Proftisor Pirodir ni mogel dočakati, da bi ga smrt rešila bede in trpljenja in se je I oflbesil. Malarija v okolici Kar-lovca. Ze nokaj let se močno širi v okolici Karlovca malarija. Mestni fiizikat v Karlovem im'a o širjenju bolezni statistične polrlatke. Pred dvema lotoma je imel fizilcat v svoji evidenci samo okrog 100 primerov letos pa jih je še pred nastopom prave sezone registriral že blizu 140, kar pomeni, da bo do konca leto število malaričnih bolnikov še zelo močno naraslo. Vzrok širjenja malarije so moč- vlitnja v Korani in Mostarjn, kjer so oziroma zalege komarjev. Novo razbojniško bJKzu borsldh rudnikov. Zloglasna razbojnika Jorgo-•van Mihajlovič in Pavle Dukir že veČ mesecev vznemirjata o-koliš bonskUi rudnikov in že dvalkrat sta se priklatila v rml-nišiko naselbino. V začetku mania letos sta ubila rndniške->ga našel v gnezdu štiri mlade orle. Starih ni bilo blizu in tako je kmet mlade lahko odnesel. ČV bi ga bila sltara opazila, bi mladičev najbrž ne odnesel. NAT?fVViTE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI i 'GLAS NARODA" \ ^ pošiljamo v staro do- A 4 movino. Kdor ga ho- 4 ^ če naročiti za svoje p p sorodnike ali prijate-4 !je, to lahko stori. — 4 p Naročnina za s t a r i p p kraj stane $7. — V ^ 4 (talijo lista ne poši- 4 ^ ljamo. Angleški ministrski predsednik (.'bamberlaiu je znan v vsej deželi zavoljo svoje naklonjenosti do ptic. Nekega e«nik. * Vojvoda Mariiborough.ški je bil neustrašen vojskovodja. Doma pa po vsej priliki ni imel odločilne besede. To dokazuje pismo, ki ga je pisal 7. bojnega polja svoji ženi: "Sedaj vidim G0,000 vojakov, najpogumnej-»ših vojakov kar jih je. Vseh skupaj se niti na pol toliko ne bojim ikakor tebe, draga žena, kadar si jezna .. * — Da te le sram ni! Se!e proti jutri prihajaš domov pijan i ji povrhu mi privede« še tovariša. Kdo pa je sploh to? — ga je nahrulila. •—To... to je... najboljši advokat. On me bo zagovarjal pred teboj. * Adam in Eva sta srečno živela v raju. Nekega dne je pa Adam tebi nič meni nič odšel. rez štiri ribi se je vrnil v raj. In kavi mislite, kaj je storila prebrisana Eva? Rebra mu je preštela. S parnikKWn "Haibaua" so privedli iz Bilbaa v Anglijo 3800 oitroik ter jih ffcako rešili pr ed fašističnim obstreljevanjem Za otrobe so zgradili pose buo tijbarišce pri Southamp- ton!. Važno za v Kdor J« namenjen v aferi kraj ali ioUU k*fa * Um, Je »etrctM, da Je peofao t vaeb stvareh. V »led naie dolfo-Mm akuinje Vw Muaerane dati naJMJia pojaulla In tudi vae pekebne preriutetl. da Je potovanj« udobno In hltic m «a-a na* u m pojasnila. .. Ml preskiMpo rse, bodisi proinje sa povratna dovoljenja, potni liste, vlxeje ln sploh vse, kar Je ta potnvanjo potrebno v najbltrejfaai tesn, In kar Je (lavno, sa aajMiiJM streHfe. Nedria*IJaai naj ne edlatajo de sadnjeca trenutka, ker pte^ae so debt Is WasUmtOM povratno dovoljenje. RE-ENTBI PERMIT, i»»l MUto torej takoj sa bnnplaina navodila In sacotavljanio Vam, In udobno poUvatL SLOVEN5C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Sfreet New York, Nl. Y. a?..' v * Zdravmik je v t ret.fie pre iskal mekega pacienta in je de-jal: "Res, vaša konstitueija je ooruein delu je potreboval raz-je sklenil po<"a!kati za fronto j mirila. Sedaj v tej jasni uoci toliko časa, da bo ozdravel.1 se viprvie vpraša, kakšno raz-ftana ni bila velika. Oni, ki so1 venlrilo je imela ona. Njeno le^li, in niso nikdar več vstali, j razvedrilo in bil smeli njenili so imeli .strašnejše. Ženo ima'otrok. Toda to je ni moglo ob-don#a in sinčka. Ve, kaj je lo- varovati propada. Nasprotno, čitev in ločitev bi morala priti, smeli j« je silil k nadaljnemu zato pa rajše ne gre. j neumornemu delu. Za fronto! No, za fronto jej Nehote pogleda kvišku in se bilo še precej prijazno. Mala začudi: — Moj Bog, kakšna prijazna poljska vasica. Po 'noč je to! nebno večeri so bili lepi. Daleč: Trije otroci so umrli v enem nekje igra nekdo oa harmoni- j tednu. Niti ta nesreča ju ni ka Pri j« it no j<>, kakor da bi zbližala, prevelik prepad je že vladal mir— mir sredi vojne, zijal med njima. Natančno se Krasna j>oletna noč je, sko- spominja, kako je bil izraču-raj tako je svetlo kakor po dne- nal, da lx>sta zanaprej lažje iz-vi. Nekaj časa hodi ob poto- 'Lajala. Pomiril se pa vseeno tou, potem pa sede in se zagle- ni. Deček j<* rastel in se raz-da v t&jirastveno noč. Njego- vijal. Žena se je nekoliko pove misli bludijo daleč. Pred mirila. Ker j«* imela več časa, st4)oj vidi sobo, pri oknu v na- je skoraj vsak dan sedela |m> slonjaču pa mlado žensko. Ali par ur v naslonjaču. In v tej ji ni rekel neko: "Oe sediš v jasni noči se mu zdi, kakor da tem naslonjaču, si kakor stara bj sedela pred njim. Natančno mati. Kar naenkrat se posta- -razloči brazde na njenem čelu ras." Se sedaj mu zvenijo te in udrte oči. Iz njenih oči se njegove besede po UMfcih. Za- bere rahlo očitanje: — Poglej, smeMjive so bile in prav do !kaj sem sedaj. — Kakšna sem! ibro se spominja, da se je stre-j — Kaj si napravil iz men*? — sla j jo vsem životu, ko jih je Strmi v noč, pn ne vidi noči. i spregovoril. Spominja se, da vidi samo ubogo ženo, njene je zatem le pomikoma sedla v naslonjač. Ni imela easa, šele •pozneje . . . kako se je že zgodilo. Zaljubil se je bil vanjo, za- ločna, snubil jo je, in postala je njegova žena. Pozneje, ko mu je rodila štiri otroke drugega za drugim, ko je začela iti trda za vsakdanji kruli, si je mislil včasih, da je bil neumen, ker se je oženil. Število poljubov se je manjšalo, M>ela življenja je postala bridkoflt. Sedaj v tej ja^ni noči vidi pred seboj trpljenje polna leta, ko ga je ljubezen do otroka silila k delu, ko se mu je v srcu porodilo sovraštvo do lepe žene, katere oči so ga kakor Sirene vabile v dno morja. Očitfal ii je, da jo še preveč ljubi. Spominja se, da mu nikdar odgovarjala na take besede. Ob takih prilikah so se ji ramena povesila in ulstnice so ji zadrgetale. trepetajoče ustnice in povešena ramena. Čimbolj si prizadeva iznebiti se te slike, postaja slika vedno bolj jasna in bolj do-Tn oči žene razodevajo, bazen, o sreča! — Ne, njene oči ee ne varajo: na obeh brzojavka^ je zapisano, da se bo vrnil. Razširi roke, kakor da bi hotela vjeti v svoj objem vso prekrasno spomlad, sree ji prične hitreje utripati. Ustnice se ji komaj vidno zganejo in zacepetajo: — Vrnil se bo k meni! Tudi njene prijateljice so imele svoje može pri vojakih. Toda pri njih je poleg strahu rasla tudi ljubezen, jačila se je in blažila. Pred kratkim je bil prišel mož neke njene prijateljice na dopust. Kako sta se objemala in kako sta se pol jubo vala, — kljub temu, da sta bila že precej postarna, da sta imela že odrasle otroke in skoraj že sive fese. Vojna ju je pomladila. — O, to strašno hrepenenje po ljubezni! — Kako lep je bil njen mož, ko sta se poročila. — No, svoje muhe je res vedno imel.! Nekoč, tedaj še ni-sta bila poročena, se je nekaj razjezil in brez slovesa odšel. Toliko, da ni vtonila v solzah. — Naslednji dan ji je pa prinesel pis-monoša brzojavko. Besede, ki so bile v njej so se ji zdele, kot klic veselja. Glasile so se: — Vrnil se bom k tebi! <), če bj se še enkrat ponovil ta vzklik. Posluša v noč, v bajno, tajinstveno noč, toda vzklika ni od nikoder. Stopi k omari in vzame iz škatljice listek papirja. To je tistfi brzojavka. — Hranila jo ;i«\ kakor največje premoženje. (Ileda v njo In zdi se ji, da jo .je dobila prejšnji dan. Toda Bo^, kakšna prevara! Daleč, Prvikrat na divjem zapadn; Za. Življenje; NSo-a, lepa Indijanka; Proklestvo slata; Za detektiva; Med Komančl ln ApaSl; Ma nevarnih potih; Wlnnetovov roman; SanS Bar; Pri Romanah; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka Oe«--M4 Ž D T I 4 knjige, s slikami, 587 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, ln njegova poslednja pot Cena — 216 West 18fh fi'r ' ' "Glas Naroda" New York, Ni Y. Jfe'V ffini i ilii V. mm***- v";" r* > 1 ------- •mi iriiiii New York, Saturday, June 26, 1937 9B» vxwmr msrmm WHLT vp PH 11^ BJ Mm ga mala Veša. P Obisk na Robinzonovem otoku. MHUI IZ 2IYUEIM 0R0 ZA "«US URO DA" PRIREDIL: I.H. De 342l C Ob lepem toplem večeru je še mnogo življenja ira trglu in zabava se je vlekla od voza do vosa. Jutri zVečer je že bilo treba misliti na nadalnje potovanje. Sanjavo gleda Desa v vrvenje, ne da bi njene oči zajedale kaj rean&nega. Zato se zgane, ko jo nekdo ogovori. "O, tukaj je siva Veža! Dobro, da sem vas našel — Bad bi z vtam i nekaj govoril." Začudeno gleda Deša nekoliko postarnega, zelo lepo oblečenega moža, ki jo ogleduje s prikupljivim nasmehom — "čarobno dekle!" 44Ne vem — kaj pa hočete? Saj vas ne poznam!" 44Kaj hočem? Vašo srečo!" 44Mojo srečo?" Dewa je vedno bolj začudena. Plaho pogleduje v voz. 14 Mati--" Gospa Arabella, ki je tujca že zagledala, pride bfližje. Nezaupno ga gleda. Kaj hoče v tako pozni uri še od De£e? Lahno se prikloni pred gospo Arabello, ter pove svoje ime "TTialheimer", ki ga je poanala kot najbolj poznanega oglaševalnega zastopnika. 44Da, gospa, videl sem vajini hčeri. Slučaj me je nocoj pripeljal v cirkus. Ravno tak prizor bi mogel rabiti: 44Ples virve Vaše okoli luči." Kako bi bilo; ako bi se nrala gospodična z menoj pogodila? Kajti s svojo zunanjostjo in s BVttjo nadarjenostjo vendar ne more večno ostati v tako majhnem potujočem cirkusu — in ddbila bo dobro plačo." Moi pove vsoto in gospa AralMla napne ušesa — to je bilo mnogo več, kar sama in Deša in Carmencita in Rli skupaj zaslužijo. Toda Desa se prav nič ne zmeni. Niti najmanjšega pojma nima o vrednosti denarja. Saj ga ni potrebovala. Kar je potrebovala in si je želela,, ji je kupila mati. Go^pa Arabella pozove gospoda Thalheimera, da vstopi. Prodno pa sede, natančno pregleda čksti prostor in Edi in Oarmencitta ga radovedno gledata. Zastopnik se zop«'t vrne k svoji ponudibi. 44Ne premišljujte dolgo, mala gospodična, to je vaša sreča. Kot bi prosita pomoči, se Deša ozre. 44Od tukaj naj bi šla? Seveda s Camieneito--" Gospod Thalheimer nekoliko zaktešlja. 44Samo vas potrebujem! Ravno vaša prikazen — že vaiši lasje so za mene prizor — kdo ima sedaj še tako lepe lase! Tudi za film bi prišli v poštev. Kot rečeno, toliko možnosti vam morem nuditi Za v a* napredek--" Govori na dolgro in široko, toda Dt*ša komaj polovico razume; v najbolj vabljivih barvah ji slika življenje, ki ga ji more nuditi. Z utripajočim srcem čaka gospa Arabella na Dešin odgovor. Dovolj je slišala iz besed zastopnika. Hotel je samo Dešo. Carmencita ne pride niti v poštev. Tz tega jc hi'lo jasno, kako visoko je cenil Dwino znanje in zmožnosti. Drugače si zelo premožni in zelo vplivni mož ne bi (tal toliko truda, da bi se sam pogajal z D-šo. Tn boli jo srce, da bi ta Urok, ki ga je ljubila kot svojega, šel od nje, zaslepljen po sijajni ponudbi. Deša pa zmaje z glavo. 44Ako hočete stemo mene imeti, potem ne grem. Plešem farno s Oarmencito in potujem samo z materjo. Od nje ne grem. Samo ako mati želi, grem —" pravi. "Ne, ne, moj zlati otrok! Tega ne želim, ostaneš pri nas, ostali bomo vsi skuj«j." Z veliko gorečnostjo pritisne gospa Aralbetla Dešo rta svoje prsi. 4'Pomislite vendar, draga grtgpodična, vse te sijajne možnosti v bodočnosti, ki vam jih nudim! In plača, ki jo boste imeli--" Gospod Thalheimer ni mogel dovoliti, da bi mu ta mnogo dbetajoča, nenavadno lepa, mlada umetnica vala. V svetlih barvati ji slika njeno bodočnost. 44Meni je vseeno! Poglavitna stvar je, da morem ostati skupaj z materjo in Oarmencito," je bil Dešin odgovor. Ali rcn? Ali je bilo samo to, ali pa je Deša pri tem tudi midtila na Bdita? Carmenciti takoj šine ta misel skozi možgane, četudi za to ni imela nikakih dokazov. Toda Edi — kako pazno je poslušal Dešine besede, kako mu pri njeni odpovedi žare oči. Ali pa vendar ne bi bilo boljše, ko bi Deša šla? Ko bi je Edi več ne videl, bi jo tudi pozabil — kajti Carmencita je hotela imeti Edita sama za selbe — misliti ni smel na nobeno drugo! Samo na njo! Debeli gospod Thalheimer postlane nervozen, da je dekle odklonilo svojo srečo. ' 'iNajbrže v resnici ne veste, kaj v svoji nespameti za-metujete! Ali hočete res svoje življenje prebiti v ozkem vo-7u malega potujočega ciikusa, medtem ko bi, ako bi delali pametno, kmalu mogli stanovati v lepem Stanovanju in bi mogli imeti vse udobnosti, kakor tudi avtomobil in vse, kar si le poielite--" "Želim si samo eno: da ne bom ločena od svojih dragih in od svojih konj in v«A živali!" "'Torej draga gospodična, pa vendar še upam, da še niste rekli Zadnje besede Vaši iagledi so talko sijajni, da morete svoje ljudi poleg tega še zabavati. Dovedel vas bom do filmov — imam toliko zvez! Sijajna priložnost se nudi "sivi Veši" na umetniškem polju, medtem ko v tem majhnem cirkusu, vsak večer ponavlja i »ti prizor, nimate nikake priložnosti dalje se razviti. To pa vendar hočete!" Tedaj pa pravi Carmencita, in njen glas je tid: "Gospod Thalheimer ima prav! 0, ko bi meni kaj takega obljubil--" "Ali mi svetuješ, da bi šla od vas, Žita?" Bolest zveni w Deeinih besed. "Janš pa si nikakor ne bi mogla predstavljati, da tekaj pri vas ne bi hotela, več biti--" ,4Tudi jaz ne," uide nepremišljeno Etfitu. "Divje cforne Carmengtta glavo proti njemu in njene oči * w bi ga hotele prodreti." ~ UN* Ameriški kapitan Joshua Slocum je bil prvi človek, ki je v navadni jadrnici obšel zemljo. Njemu so kmalu j>otem sledili še druigi, tako da ta stvar dandanes ni kaj posebnega ve«. Ta stari in izkušeni mornar je od svoje zgodnje mladosti preživel na morju. Na podlagi svojih velikih mornarskih izkušenj si je nazadnje sam predelal staro jadrnico za pot ]>o redil prav dobro jadrnico, ki je jo je bil kupil, je bila zelo stara ter se je imenovala 'Sprav.* Predela val jo je celili 13 mesecev ter je nazadnje iz nje na-rdil prav dobro jadrnico, ki je bila 11 metrov dolga ter 4 in pol metra široka. Dne 24. aprila 189« je z njo Odjadral iz Bostona okoli sveta. V teh letih 2 mesecih in dveh dneh je pre jadral zemeljsko ob. lo ter 46,000 morskih milj. Dne 27. junija 1898 se je srečno vrnil v Newport. Svoje doživljaje na tem potovanju je lef>o popisal v posebni knjigi. Med njegovimi popisovanji je morda najbolj zanimiv popis, k'a-kor je obiskal otok, na katerem je nekdaj prebil dolga leta Robinzon Kmzoe, ki je v resnici pisal Aleksander Selkirk. Robinzonov otok pa se dandanes imenuje Juan Fernandez. Mornar Slocum ttako le popisuje svoje doživljaje na tem otoku: "Od rta Pillar sem krmaril na otok Ju an Fernandez ter som se po 15 dnevni vožnji srečno približal staroslavnemu otoku dne 26. aprila 1896. Modre višine tega otoka so kukale iz-Za oblakov ter sem jih videl 30 milj daleč. Veselje me je pretreslo, ko sem zagledal ta otok. Globoko sem se priklonil. Ker je ves dan pihal precejšen veter, sem s svojo jadrnico mogel do otoka se le o mraku. S sve- lovju še vedno preblizu otoka, kar bi ji bilo lahko nevarno. Kmalu potem, ko se je zdanilo, sem zagledal čoln, ki se je bližal moji liadji. Ko mi je bil čoln žh precej blizu, sem slučajno vzel svojo puško, katero sem ponoči imel seboj ira krovu, ter sem jo hotel ponesti nazaj v kabino. Ko pa so ljudje, ki so bili v čolnu v mojih rokah zagledali orožje, so se naglo vrnili ter odveslali nazaj k obali, ki je bila k'ake 4 milje daleč. Bilo jih je šest, ki so veslali in lahko sem opazil, da so bili to izkušeni mornarji. Zato sem vedel, da bom imel opraviti z omikanimi ljudmi. Pač pa so oni o meni najhrže mislili vse kaj drugega, ker so puško v mojih rokah docela rtapačno tolmačili. Ne brez težav sem jim s poipočjo znakov skušal dati razumeti, da nisem hotel streljati, ampak da sem hotel spraviti le svojo puško. Velel sem jim, naj se kar mirno vrnejo. Ko so me nazadnje le razumeli, so se vrnili ter bili kmalu pri meni na krovu. Eden izmed ljudi, katerega so imenovali "kralja" je govoril angleško, vsi drugi pa le špansko. Vsi so že v časopisih ki prihajajo tja iz Valparaisa, brali o potovanju moje jadrnice in bi bili radi kaj novic slišali od mene. Pripovedovali so mi o nekaki vojski med rile Ln Argentino, o kateri nisem še nič slišal. .Taz pa sem jim pripovedoval, da so mi ljudje v C\-le pripovedovali, da se je njihov otok pogreznil v morje. Mož, ki so ga imenovali "kralja" je vzel kočo od krmila v roke ter ga obračal tako čud- no, da je moja ladjica kmalu začela plesati. Mislil sem, da sei96 tonami in 18 topovi,. je postal krmar. Vse to in marsikaj dragega sem izvedel, preden smo pri veslali do obale. Otok Juan Fernandez je prijazen kraj. Hribi so vsi polni gozdov, doline pa sila rodovitne. Skozi številne globeli de-ro potoki čiste vode. Na otoku ni nobenih kač in nobenih drugih divjih živali ,kakor svinje in koze, kateri'h sem precej videl ter nekaj psov. Ljudje izhajajo tamklaj brez ruma in brez piva. Med njimi ni nobenega odvetnika. Vso gospoda t vo na otoku je sama preprostost. Za pariško modo se prebivalci ne menijo nič. Vsakdo se oblači le po svojem Okusu. Copraomenl mesec, druga dan in tretjo pa :eto. Da nam prlbra-nUe nepotrebnega dela ln stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročnl-Du pravočasne poravnati. Pofiljlte naročnino aa ravnost nam aU jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed sastoplkov, kojih Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj nafiih rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN ?RATIK3; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE BB8B ^BBl^BB XT\R0CITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI i CALIFORNJ4: San Francisco, Jacob Lanshin COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Safti« Waiaenburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, Fir. 'LLINOIS: Chicago, J. BevčlC, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, CV in Illloola} JoUet, Mary Bamblcb La Salle, J. SpeUcb Maacoutah, Frank Angnatia North Chicago in Waukegan, Ma-thias Wariek MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chlaholm, Frank Gonia Ely. Jos. J. Pesbel Eveleth, Louis Goufe Gilbert, Louis Vessel Hibblng, Jota Povle Virglna, Frank Hrvatlcb V.ONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Uttk Mis, OHIO: Barberton, Frank Trena Cleveland, Anton Bobek, Ctaa. KaH-linger, Jacob Resnik John Slapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KrvoH Youngs town, Anton Klkelj )REGON: Oregon City, Ore. J. Koblar I PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevniki? Broughton, Anton Ipavee Co nema ugh, J. Breze vee Coverdale in okolica, Mra. Kapnik Export, Leaia Farrd, Jerry Okorn Forest City, Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant Tauielj Lnaerne, Frank Ballocb Midway, John 2ust Pittsburgh In okoUca, Philip Pregar Philip Pregar Steel ton, A. Hren Turtle Greek, F*. Sefclfrer West Newton, Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, Weat Aliia, Fr. 8IA Sheboygan, J WYOMING: Rock Springs, Lents Diamond* Ule, Joe F^lch to, katere je prejet ifiiVi "QUI .....- ■ - - - f