Knjiga Slovenska XIX. veku. Joiot vitez Jakomini r. na Vipavskem (pri sv. Danielu) 9. okt. 1755, je v Rimu 1. 1779 prvo, in 1. 1829 pri Novicerkvi na Štajarskem drugo novo mašo pel, *) Jaz te popolne rabljivosti za naše primorske ljudske šole še sedaj ne priznavam iz vzrokov navedenib v oceni, o čimer še pozneje govorim. Ocenj. ter ondi dekan u. 28. marc. 1830. — Spisal je: Keršanskiga nauka razlaganje I. II. bukve. V Ljubljani 1801. Molitev verniga kristjana. V Celji 1820. Razlaganje sv. maše. V Celji 1823. 0 tem razlaganju sv. maše piše Slomšek, ki to naznanja v Novicah 1846 str. 143, v Drobtincah 1. 1855 str. 1—30. Primeri tudi Jezičn. XXII str. 76. Juri Alic r. v Poljanah na gornjem Kranjskem 23. marc. 1779, dekan v Gornjem Gradu, nato viši šolski nadzornik Lavantinske škofije, potem dekan na Vidmu za Savo, naposled čestni kanonik in nadžupnik v Laškem, u. 24. okt, 1845. nPriden in učen Slovenc, ki je na viši povelje šolske bukvice poslovenil, de se po eni strani ncmško, po drugi pa slovensko bere, in tako iz slovenskiga lahko nemško uči, pa tudi nemško, ki se bere, lahko razumi," spričuje Slomšek v Novicah 1. 1846 str. 139. — Njegov utegne poleg drugih biti: Majhini Katekismus z' Prašanjami ino Odgovorini za Otročiče v' cesarskih kralevih Deželab. Prenešen na visoko Zapovd iz nemškiga na slovenski Jezik v' Gradcu 1830. 8 (brez stranic). Kienreih. Der kleine Katechisnius etc.. To je isti Georg Alič, dekan škofije Labodske, čegar dokaj bogato zbirko slovenskih besedi in prislovic je g. Jos. Drobnič s svojimi predragimi pristavki poslal vredništvu nemško-slovenskega slovarja (Gl. Cigale.. Vonvort str. VII). — Andrej Gtutmaii r. 25. nov. 1784 v vasi Žetinci blizo Radgone, šolal se v Mariboru in Gradcu, mašnik 1. 1811, služboval na več krajib, poznej v Soboti, pri sv. Jakobu v Slovenskih Goricab, živel v nadzirovanem pokoju v Gradcu, u. 10. jul. 1850 v župniji Ratten nad Borovo. ,,Imel je ostropikajoč jezik . . piše o njein I. Macun (Knjiž. Zgod. 1883 str. 77—80). . spisoval je v čisti (?) slovenščini troje molitvice: Jezus moje želje (Glej Drobtince 1850 str. 228—9 pesetn: Jezus, mojo poželjenje, — Moj edini ljublenik! — Ti si mojo vso živlenje, — Dobrotliv odrešenik itd. — Po nemško Al. Šlor; poslovenil Gutman); Pobožnost sv. Alojzija; Angelj varuh (?).. Bil je satiričnega duha, ter je napisal več takih pesmi, in poslovenil Lukijana . . Posebno pak je gotovo še ko župnik napisal knjigo: Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom . . . Novi Vedež zagledal je prvi krat beli svet leta 1838, ne pak 1841 .. Tega leta, ako ne 1. 1840. prišel je na svetlo Bdrugi poboljšani in povečani natis" brez dodanega leta, obsegajoči 586 — 1. natis imel jih je 488 — kitic, od kojih gotovo polovica novih, in v jeziku kakor tudi v ukusu nekaj poboljšanih . . . Knjiga je razdeljena na četiri razdele: a) o zadržanju, b) o ženitvi za možke, c) o ženitvi za ženske, d) kaj se komu zgodi. Da se vsaj nekaj vidi Gutmanova pisava, evo nekoliko kitic: I. 1. nat. a. IV. 6. — b. IV. 10. — c. XI. 7. — a. XII. 8" — ki pa niso istinito ponatisnjene; — kajti knjižica, ktera je meni na ogled, ima naslov: Novi Vedež za smeh ino časkratenje Slovencom. Drugi pobolšan ino povečani natis. V Gradci natisnjeno z Tancerovimi pisraencami (brez letnice) 12. str. 96. Zapopadek — v štirih delih — vsak po dvanajst oddelkov — in v vsakem oddelku po dvanajst kitic (skupaj 596, ne 586) po štiri vrstice (2304), češ, nekake prislovice, in v ta namen je na drugi strani načelnega lista Opoinin: BZ enega lonca (piskra) potegni velko nuinro, kake so na sredi; potle z drugega lonca potegni nialo numro, kake so na strani, no tisto beri," — Zapopadek: Od zadržanja str. 1—24. Od ženitve za možke peršone 25-48. Od ženitve za ženske peršone 49-72. Kaj se keremi zgodi 73—96. Na knjižici, ki mi je na razpolaganje, je davno vže napisana letnica 1834, in jaz bi nasproti temu, kar piše Macun (str. 78). rajM verjel, da je vsaj prvi natis gotovo iz tega leta — sodeč po obliki njegovi in po osodi pisateljevi. Na primer o besedi in poeziji nektere kitice: 8* A. I. 1. Tebe gdo če prav nakermi, Tak mu hvale skažeš malo, Kak boječi zajec germi, Za počiveš no skrivalo. B. I. 1. Tvoja z&konska zaveza, Hitro bo ti šla narazno; Veš, da lepa tvoja Treza, Glavo ma no mošnjo prazno. C. I. 1. Ženka! ti pretežko čakaš, Kak se vidi, na moža; Zato glasno kokodakaš, Kaki štor Ce hlače ma. d. xn. ie. Skoro padeš dol iz bervi, — Dnevov nanč ne bomo šteli; Te pa v zemli diigi červi, Bodo tvoje laži sneli. II. 2. Ti si prav pobožna duša; Lepo moliš: Oča naš! Daj mi, naj ne pride suša, V giit nikol, no v pintnl glaž. IV. 10. Tvoji ženi vun stojijo, Nohti, kako klun od vran; Če se tisti v te spustijo, Boš ko sveti Šebeštjan. IV. 11. Tvoj se piše Zamudič: Malogda se znajde v mesti; No še te ga tam hudič, Vlači blatnega po cesti. 11. K smerti bo ti omedleval, Tisti, kak za dušoj skače; Zvon pa jasno bo popeval, — Veš, za volo dobre plače. XII. 8. V cirkvi roke vun razpinjaš, No se križas dol po nosi; Tam doma pa tak preklinjaš, Da se lehko zemla trosi. X. 8. Neboš mogel dosti spati, Poleg tvoje ti Margžte: Bass ti bo igrala mati, Prim pa bo se derlo dete. VII. 2. Tebe tam če sveti Duh, Pred ženitvoj ne razsveti, Tak en gerdi klapovuh, Skoro pekel ti zaneti. 12. Srečo zdaj povem ti sledno, No še toto malo vredno: Vogri bodo v Somboteli, Tebi štrik okol' zapleli. Jožef Lipoid r. 1. 1786 v Mozirju, učil se v Mariboru in Gradcu, bogoslovja v Ljubljani, postal 1. 1815 župnik v Rečici (Rečiški), kjer je u. 1. 1855. ,,Bil je pesnik na glasu, ter je že za štajersko črno vojsko, koji je tudi sam pristopil za kapelana, napisal brambovske pesmi, 1. 1810 natisnene v Celju, pravi o njem I. Macun (Kujiž Zgod. str. 86. 87). Napisal je kaj veliko pesmi, ki se v velikih šestih rokopisnih knjigah hranijo v hiši Lipoldovi v Mozirju; dva sta zvezka polna cerkvenih, četirje pak posvetnih pesem, in te pesmi, posebno pak flosarske in mnoge napitnice pojejo še se sedaj daleč okol itd." — Primeri vendar Drobt. 1859 str. 94 ter obliko: Lipold Ročičkil a) Koroške ino Štajarske Pesme . . Na svetlo dal M. Ahacel . . imajo v v 2. in 3. natisu vže nekatere Lipoldove, in te so: Štajersko vino. Kmetija bogatija. Dobrovoljni kosci. Vesele ženjice. Gorski ovčar. Pravičen žold. Mladenčam. Mladim deklicam. Popotnica za sina. 6) Drobtince od 1. 1846 — 1856 na pr. 1846: Terice. Perice. 1849: Pesem za flosarje ali veslarje. 1850: Mati per zibeli. Verli mož. Neveste slovo. Zdravica svetlinau cesarju. Slovo mladenča ki na vojsko gre. Od begunov ino tobakarjev. Sedajni svet. Pjancam žganopivcam. Od komunistov. 1851: Otroci na paši. Možkemu spolu. 1854: Dekliška modrost. 1856: Venčanje. Na razgled bodi: l. Kmetija bogatija. 2. Nar bogatejši mož je kaiet, Naj ravn se čudno zdi; Ker dostkrat nima za odštel, Za silo groše tri; Veselje pa, kdor prav spozna, Katerga kmet ima, Verjemi, da sam spoznal boš: On je prav bogat mož. Kraljevi grad se lisketa, Od srebra in zlata, Kralj žlahtnih kamnov dost im&, Kar hoče, se mu da; Na zlatim sedeži sedf, Krog njega se blešči; Alj misliš, da je kmet sromak, Ker kralju ni enak? 3. Prijatel močno motiš se, Ker ne premisliš prav; Tud kmetič lih tak srečen je, Če priden je in zdrav. On svojo bišco preskerbi Z potrebnimi rečmf, In božjih darov je vesel, Katire je prejel. 5. Kralj godce, pevce si redf, Da mu prepevajo; Za kmeta jih pa Bog živi: Po gojzdih ptičke so. Prav zgodaj njemu pojejo, Budijo ga glasno; In ker na polje delat gre, Ga sprem'jo ptičice. 7. Vsak priden kmet si perdobi Potrebniga blaga; Se lehko tiga veself, Kar njemu Stvarnik da. če glešta le sto belih kron, Že bogat sluje on; Alj kralj če lib miljone ira, Le malo se pozna. Bolj ko zlato mu bliskefa Romeno sončice; Sreberni trak tud luna da Skoz kmetno oknice. Miljonov kapelc se blišči Mu v rosi juterni, Krog hiše v žlabtnim cvetji vse Ledince pisane. 6. Na večer za kraljevi god Sto tavžent lamp berlf; Alj kmetu, če ravn ni gospod, Miljonov zvezd gorf. Prav sladko spanje njemn da Tud terda slamica, Alj kralj pogosto od skerbi Na perji slabo spi. 8. In kedar vmerjeta oba, Se v prah poverneta, Se kralj od kmeta ne poztm, Le čednost tam velja. Oh kako srečen kmetič je, Ki greha varje se; Če služi le Bogu lepo, On kralj v nebesih bo. Zdravioa svetlimu cesarju. 1. 5. Bog ti živi nam cesarja V lepim cveti mladiga, Varha ino gospodarja Naš'ga Franca Jožefa! Franca ljubezniviga objeti Bratje! Kdo iz serca ne želf Toljko serčniga cesarja 'meti Vsaki Avstrijan se veseli. Kdorkolj si ti, zdravico pij, Naj nam cesarja Bog živi! . . Svetli cesar naj živijo! Njim zdravica naj velja, Kjer naš jezik govorijo, Kjer Slovenci so doma: Štajarc, Krajnc, Korošc, Slovaki, čeb, Primorc in Dalmatfn, Horvat, Polc, naj pije vsaki Matere Slovenje sin! Valontin Orožen r. 31. jan. 1808 v Št. Jurju pod Rifnikom, šolal se v Celju, Gradcu, Celovcu, Št. Andražu, postal mašnik 1835, učenec Slomšekov, pevec in pesnik, služil kaplan na mnogih mestih, bil duboven pastir v Sjelah, naposled v Šmartiuu na Dreti, od 1. 1872 v pokoju, u. 4. maj. 1875 v Okonini pri Gornjem Gradu. — Nektere pesmi njegove imajo a) Pesme po Koroškim ino Stajarskein . . M. Ahacel . . 1. 1833 . . na pr.: Spomlad (Sneg za to leto slovo je že vzel, — Hranil je starček svoj čamar vesel, — Zebca zapela —, Z parne zletela: — »Nis' me še mrazek ti vzel!« itd.). b) Knjižica ,,Troje ljubeznivih otrok" Slomšekova: Očetova roka (Da zvezde na nebu igrajo — In luna se milo smeji — Po stropu nebeškem migljajo — Očetova roka stori — str. 14 — itd.). c)Drobtince 1. 1846—1852 na pr. 1. 1846: Veselje Štajerca. Božična pesem. Jezus Nazarenski. — 1. 1848: Vse mini (Kje so moje rožice — Pisane in bele itd.) — 1. 1851: Prilika. Ubožen premožen. Pesmi: Lavorik. Pesem peta pri žalostni Materi božji na staroj sveti gori v Srenskoj fari. Smilenje. Pesem peta pri novi maši G. Ant. Vereza v Podsredoj v 1. 1846. — f. 1852: Moje želje (Rad bi tamkaj bil itd.). Lastavici za slovo (Merzli veter tebe žene itd.) — d) Novice na pr. 1. 1854 str. 176: Napitnica (To zlato vinsko kaplico — Zdaj hočemo popiti, — Zavezo staro bratovsko — Želimo ponoviti itd.). — 1. 1865: Vojaški oče naš (Oče naš, Bog Gospodine itd.). e) Val. Orožnovi Spisi. Zbral in priredil Mih. Lendovšek, vikar v Ptuji. Založil in izdal Ignacij Orožen, korar v Mariboru. V Celovcu 1879. 12. XVI. str. 237. Nat. tiskarn. družb. sv. Mohora. — Val. Orožen. Crtice. — Del I: Pesni. Glasovi mojega srca. Različne. Cirkvene str. 1 — 90. — Del II: Mala pevka. Igrokaz u 5 dejanjih. Iz nemščine po Krišt. Schraidtovi: nDie kleine Lautenspielerin" poslovenjen str. 91—216.— Del III: Različni spisi. Zlato tele. Ubožen premožen. Kdo hoče šnupati? — Ker so boljše pesraice njegove — večkrat ponatisnjene — sploh znane in se v omenjeni knjigi lehko dobivajo, naj se kažete tu na primer le po Drobt. 1. 1851: Smilenje, in zlasti glede opazke Lendovšekove str. V. VI: ,,Slovan bil je z dušoj, s telom . . Literarno zedinjenje vseh Jugoslovanov, a pred vsem Slovencev in Hrvatov, veljalo mu je kot neobhodna potreba", po Novic. 1. 1865: Vojaški oče naš. 1. Gospod moj Bogl oj kadar moje žile Bo stresil enkrat mi mertvaški mraz; In kadar smert poljubi moj obraz Tačas naj sodbe Tvoje bodo mile! — 3. Tačas bo sleparija vsa nebala Lepota prava večno bo ostala Nedolžna duša se v neb6 dignila. Smilenje. 2. 4. Bo moja duša rešena telesa, Katiro jemle mi notrajni mir Bo duh — pravice Tvoje spoznal vir, Naj milost kaae 'z Tvojiga očesa! Očeta večniga veselje pila. Prokleti greh, in vse ostudne želje! Oh Jezus bodi serca mi veselje! — Oče naš, Bog Gospodine, Ki z nebesne gor višine Pravo vladaš dole sve, Ki na zemljo blagor liješ In za rate šibe viješ, Čigar ime sveto je! Vojaški oče naš. 2. Daj v kraljestvo svoje slave Dojti nam, če boj krvavi Siloma potolče nas; Jaki Bože, Ti nas vodi, Volja Tvoja v vek se zgodi, Jer smo Tvoji svaki čas! 3. Daj nam kruha — ne obilo Samo le za tvrdo silo — Za vojaške lake dni; Zbriši nam zagrešne čine, Tudi dušmanu krivine, Ei če piti uašu kri! 4. Verni dragoj domovini Stati čemo slavski sini, Kadar boja poči dan; Ali zmagane psovati, Drzno mor in rop iskati, To skušnjavo tiraj v stran! 5. Oče! jači našo snago, Kloni nam slovito zmago, Reši nas od svakog zla! Večni! Tebi se priznava Vekovita čast in slava, Amen, amen, slava sva! •fanez Dragotin iampcrl r. 17. maj. 1815 na Gomili pri sv. Urbanu kraj Ptuja, v šoli bil v Mariboru in v Gradcu, ter je — dovršivši modroslovje — u. 21. avg. 1836. Spisal je: a) Navuk v peldah. Lepe zgodbe in koristne povesti za otroke od P. Ilga Jaisa. Po predelani, popravljeni in poranoženi Bucbfelnarjevi zdači z nemškega poslovenil Janez Dragotin Šamperl. S kipom. V Gradci, v zalogi F. Ferstlnove (J. L. Greiner) knigarnje 1836. 8. XII. 99. b) Slovenija 1. 1849 ima str. 320 — 325 nekaj njegovih pesmi, ktenh je v rokopisu 27 prevzel pesniški prijatelj Stanko Vraz, ki je tudi ondi priobčil na pr. Zdihleji (Neprašaj neprašaj kaj mene mrači, — Kaj rožice z lica mi jemlje; — Neprašaj, zakaj jaz prečuvam noči, — Oko ob polnoči ne dremlje itd.); Luni (Lepa luna kak v tihoti — V nočnih meglah ti igraš itd.); M 0 j e 2 0. 1 e 10 (Že dvajsti je preteklo — Dobe moje zmladlet itd.). — e) Cvetje slovenskiga pesničtva.. I. Macun . . 1850 — ima na pr. pesem: Kreganje (Naj mi para pride le, — Naj mi pride k hrami! — Eajši v kerčmo kvartat gre, — Kak večerjat z nami itd.); V o z n i k (V neznani zdihujern siromak globočini, — V oklopih pretežkih po tleh se valim itd.). — d) Novice priobčile so na pr. 1. 1849: Kazavec ceste; 1. 1850: Žirovnica (Hopsa hola tralajla! — Kak je gora visoka itd.); 1. 1857: Pesem o suši leta 1834 itd. — Kaj več o pesniku glej: Knjiž. Zgod. Macun str. 88—90; Kres 1883 str. 45 itd. — Na primer bodi po Novicah 1. 1849 (cf. v Novic. 1845: Razne pota — Rodoljub Ledinski): Kazavec ceste.1. K polni lajti. Kod je k polni lajti cesta? Sončni kjer bleši se kraj Z Bogam 'z svojga skoči gnjezda, V žitno polje se podaj: Tam z lopato skerben bodi, S plugam sem in tamo hodi! Odtod cesta v gumno pelja, Z gumna pelje v lajto, v klet, če bo zmanjkala ti melja, Imaš v mlini kaj zemlet, — Tod se k polni lajti hodi, Tod z lopato skerben bodi. Ktera pot sromaštvo kažeš? Da zogibat' se ti znam. Ti zogibat? Aj, kak lažeš! Skoz pa te na sebi 'mam. Kjer so kvarte, kjer je vino, Tam živiš ti nad živino. 2. K deuarjem. Ktera pot pa k rajnšku pelje? Očeš ti do rajnška prit', Naj se ti ne vtoži dela, Net ne hodi v kerčmo pit: Če gredoč te žeja najde, Naj pri čisti vodi prajde. Pazi, da se ne sramuješ Plesniviga krajcarja; Krajcar trikrat če poštuješ, Tak za plač ti grošek da: Krajcarje če tak ediniš, V kratkim celi rajnšek gviniš. K siromaštvu. Idi 'z ene kerčme v drugo, Kvartaj ino pij, stepuh! V eni boš, da ne bo dugo, Najšel en kanjer za kruh. Tistiga na ramo vzemi, Očenaš in pal'co premi! 3. K prazniku. Kod pa naj ravnejši pelja Pot k veselim prazniki? V tjednu če se ojstro dela Brez nesreč in žalosti, Tak v soboto na večar Gre giban'ca na lopar. Drugi den nas jarno zvoni V cerkev k meši vabijo, Ino gor k nebeškim troni Svete pesme romajo; Vsi se v praznik veselimo In brez truda ga svetimo. Še en lonček bo v kanjeri; Ko te žeja rada 'ma, Studenec če najdeš, kteri Čisto hladno vodo da, K6 boš žejen, ne pozabi, Ž njim enkrat vode zagrabi.