Savinjski vestnik CELJE, 19. aprila 1952] GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA LETO V., STEV. 16. — CENA 6 DIN Ureja iiredniSki odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: CelJ«, Titor trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki PLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce- lju. Četrtletna naročnina 75, polletna 160, celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Zahtevamo, DA KONFERENCA V LONDONU TAKOJ PRENEHA Z DELOM, TER DA SE UPOŠTEVA BESE- DA JUGOSLAVIJE IN NJENA MOC, KI SE JE ŽE POKAZALA V BLIŽNJI PRETEKLOSTI (Iz resolucij na protestnem zbo- rovanju v Ljubljani 16. aprila.) Z našo prelito krvjo, z našo zemljo in ljudstvom ne bo nihče trgoval! V Londonu naj vedo, da bodo naši narodi svoje pravice vedno branili in jih tudi ubranili! Val protestov po vsej državi Po mestih in vaseh naše države se nadaljujejo demonstracije proti london- ski konferenci. Naši narodi so enotni v zahtevi, da se vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja ne sme rešiti brez Jugoslavije. Hkrati odločno obsojajo gonjo, ki jo vodijo v Italiji fašistični, iredentistični in informbirojski elemen- ti ter poudarjajo, da ne bodo nikdar dopustili, da bi naši bratje, ki živijo v coni A, ostali pod Italijo. V Bazovici pri Trstu se je mogočnega tabora udeležilo 15.000 Slovencev. Tabor 30 priredili združeni tržaški Slovenci. Ob klicih: »Nikoli več pod Italijo!« so zborovalci izrazili zahvalo jugoslovan- skim narodom z maršalom Titom na čelu za mogočno podporo tržaškemu ljudstvu v dneh, ko je bilo najbolj ogroženo. V Beogradu je 250.000 Beo- grajčanov ponovno protestiralo in od- ločno povedalo Londonu, da bodo naši narodi svoje pravice vedno branili in jih tudi ubranili. V Nišu je demonstri- ralo 40.000 meščanov, v Titovem Užicu je proti imperialističnim zahtevam ita- lijanske vlade demonstriralo nad 5000 meščanov. V Pirotu trajajo demonstra- cije že peti dan. Na protestnem mitingu na Reki, katerega se je udeležilo nad 40.000 demonstrantov, so ostro obsodili londonsko konferenco in De Gasperijevo profašistično politiko. Tudi še iz raznih drugih krajev države, tako iz Sarajeva, Nove Gorice in drugod, prihajajo poro- čila o mogočnih protestnih zborovanjih. V Mariboru se dnevno ponavljajo demonstracije in obhodi, katerih se udeležuje večtisočglava množica Mari- borčanov. V svojih protestih Maribor- čani odločno kličejo imperialistom, da nihče nima pravice, da bi reševal usodo naših ljudi brez nas! Jugoslavija za- hteva, da svet posluša njen glas in njen protest. Jugoslavija odločno, bolj kot kdaj koli, zahteva spoštovanje svojih pravic. Tudi Ljubljana je vsak dan na nogah. Višek je dosegla protestna manifesta- cija v sredo zvečer, ko se je na protest- nem zborovanju zbralo nad 110.000 ma- nifestantov. Na zborovanju je govoril predsednik vlade LRS tov. Miha Marin- ko. V svojem govoru je izjavil, da je vsa Jugoslavija trdno odločena, zasta- viti vse svoje sile za ta smoter, za smoter, ki ga je že leta 1945 prav s tega mesta postavil tovariš Tito, ki je izja- vil, da ne dovolimo, da bi Trst postal sredstvo za podkupovanje v medseboj-| nih računih velesil. Govorila sta tudii prof. dr. Lavo Cermelj in predsednik; MLO Ljubljana, Jaka Avšič. Vladi FLRJ je bila poslana resolu- cija, v kateri izraža prebivalstvo mesta Ljubljane, da enodušno podpira stališče vlade FLRJ v vprašanju naših odnosov do Italije in tržaškega vprašanja ter z gnevom in gnusom obsoja mešetarsko politiko zahodnih velesil, katere izraz je londonska konferenca. Resolucija navaja dalje opozorilo, za- hteve in vprašanja tistim, ki se žele igrati z usodo našega življa in ki v korist prebujajočega se fašizma gazijo naše pravice. Druga resolucija je bila poslana lon- donski konferenci. V tej resoluciji pro- testirajo Ljubljančani proti konferenci v Londonu, ki se vrši brez Jugoslavije in to o vprašanjih, na katerih smo življenjsko in neposredno zainteresi- rani. Londonska konferenca daje po- tuho Italiji, ki kljub določbam mirovne pogodbe jugoslovansko narodno manj- šino zapostavlja. Zahteva med drugim, da preneha konferenca v Londonu z delom, enakopravnost Slovencev v Trstu, odpravo fašističnih zakonov v Trstu. Resolucija izjavlja, da stojimo trdno na strani enotnih tržaških Slo- vencev in pravic demokratičnega trža- škega ljudstva ter jih bomo v njiho- vem boju, ki ga vodijo pod geslom: Nikoli več pod Italijo, podpirali toliko časa, dokler ne bo njihovim upraviče- nim zahtevam ugodeno. Celjani zopet na ulicah Kakor po drugih mestih je tudi v Celju v teku tedna zajel prebivalce val ogorčenja zoper krivično in zahrbtno reševanje tržaškega vprašanja v Lon- donu. Demonstracije so se pričele že v sredo okoli 6. ure popoldne in so kljub dežju trajale do mraka. Ljudje so spontano prihajali iz hiš ter se pridruževali glav- nim skupinam demonstrantov, ki so prihajale iz predmestja po Ljubljanski in Mariborski cesti. Številna množica je dajala duška svojemu ogorčenju in med vzklikanjem Titu, Partiji in Arma- di skandirala: Življenje damo — Trsta ne damo; Trst je naš; ni rešitve brez naše privolitve; smrt fašizmu in dol z italijanskimi fašisti itd. Takoj po 6. uri so se dolge vrste de- lavcev iz celjskih kolektivov, mladine, dijakov in. članov množičnih organiza- cij zlile v živo reko. Demonstrantom so se v mestu pridružile nove gruče. Nepregledna vrsta demonstrantov, ki so nosili številne zastave in transpa- rente, je ob godbi udarnih koračnic in petju borbenih pesmi ter z neprestani- mi vzkliki proti krivici, ki se izza ze- lenih miz zgrinja okoli Trsta, dala od- ločen odgovor vsem tistim, ki bi radi barantali za našim hrbtom o vprašanjih, na katerih smo življenjsko in neposred- no zainteresirani. Za svobodo Trsta je tekla naša kri! Tudi v šoštanjskem okraju je bilo več protestnih zborovanj v zvezi z eno- stranskim reševanjem tržaškega vpra- šanja. Prebivalstvo Šoštanja je odločno pro- testiralo proti oživljanju fašizma. Zbo- rovanja so se udeležili številni delovni kolektivi, mladina in žene, ki so no- sili transparente, državne in delavske zastave. Številne govornike je nad 2000 glava množica prekinjala z vzkli- ki: Trst je naš! Za svobodo Trsta je tekla naša kri! itd. S protestnega zborovanja so poslali resolucijo tov. Edvardu Kardelju, v ka- teri odobravajo stališče naše vlade do; tržaškega vprašanja in zatrjujejo enot-j nost in pripravljenost braniti naše pri-i morske brate do dokončne osvoboditve.: Tudi v Velenju so se zbrali na pro-- testnem zborovanju številni mladinci,! žene in rudarji. Z zborovanja je 2500] glava množica poslala resolucijo, v ka-l teri pravijo, da tržaškega vprašanja ni^ mogoče rešiti brez sodelovanja Jugo-' slavije. i Protestno zborovanje je pred dnevi; priredil tudi delovni kolektiv Tovarnej usnja v Šoštanju. v j Celishi železničarji so svoj praznik dostojno proslavili Postajno poslopje je bilo lepo okra- šeno. V nizu proslave je bilo več športnih prireditev. Na predvečer dne- va je bila pred spominsko ploščo žrtev, ki so padle iz vrst železničarjev celj- ske postaje med okupacijo za našo svobodo, komemoracija. Pri komemo- raciji je pevsko društvo SKUD »Fran- ce Prešeren« zapelo dve pesmi. Tov. Bogomir Retinger je v svojem govoru ©risal zgodovino Dneva železničarjev, se spomnil 13 žrtev, ki so padle ob priliki železničarske stavke na Zaloški cesti v Ljubljani ter žrtev iz vrst celj- skih železničarjev, ki so darovale med okupacijo svoja življenja za svobodo. Ob spominski plošči so bili položeni venci. Po komemoraciji je bil pred postajnim poslopjem koncert godbe SKUD »France Prešeren«, po koncertu je bila rokometna tekma, nato pa dru- žabna prireditev v mali dvorani Doma OF. Novoizvoljeni delavski svet rudnika Velenje Je imel prvo zasedanje ■ Na prvem zasedanju novoizvoljenega delavskega sveta rudnika Velenje so fiani izvolili za predsednika tov. Jakoba Grčarja. Poslovno poročilo za leto 1951 ie podal dosedanji predsednik upravne- ga odbora tov. Jože Vrabič. Iz poročila je posneti, da je bil osnovni letni plan Planiran na 600.000 ton premoga, stvar- no pa je bil dosežen s 517.300 ton ali 86,21%. Osnovni plan ni bil dosežen Zato, ker novi jašek še ni pričel obrato- vati. Operativni plan, ki je znašal za lansko leto 507.360 ton, je bil presežen za 9940 ton ali s 101,91%. Povprečna dnevna produkcija je lani znašala 1650 ton, stvarna vrednost prodaje premoga pa je bila v letu 1951 135,586.000 din. Povprečno število v jami zaposlenih je bilo 705 delavcev, izven jame na zu- nanjih obratih pa 530 delavcev. V diskusiji so se delavci med drugim Zanimali, kje so ovire, da novi jašek ^e ne obratuje. Primanjkovalo je de- lavcev, ker družinskih stanovanj ni bilo «ovolj, v ostalem so pa ovire največ '^hničnega značaja. Poudarjali so po- men štednje materiala. Izvrši naj se revizija norm, oziroma delovnih mest. Komisija za sistemizacijo bo izvršila razporeditev po kvalifikaciji. Glede po- manjkanja delovne sile bo delavski svet poiskal notranje rezerve. Ob za- ključku zasedanja je delavski svet rud- nika Velenje poslal zunanjemu ministru vlade FLRJ tov. Edvardu Kardelju re- solucijo, v kateri obsoja izzivalno po- litiko Italije v zadevi Trsta. F. L. NAGRAJENI DELOVNI KOLEKTIVI V CELJU IN OKOLICI j Izmed 52 delovnih kolektivov, ki so prejeli prehodne zastave in denarne nagrade zvezne vlade, sta v Celju de-< lovni kolektiv Cinkarne in delovni ko- lektiv Kemične tovarne v Celju. — V Celju-okolici pa je med 53 delovnimi kolektivi, ki so prejeli prehodne zastave in denarne nagrade Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, nagrajen kolektiv rudnika Zabukovca. Obletnica ustanovitve Kozjanskega odreda 21. aprila bo minilo 8 let, odkar je bil ustanovljen Kozjanski odred. Z ustanovitvijo Kozjanskega odreda, lahko smatramo, se je pričel splošen upor prebivalstva širokega celjskega zaledja. Kozjansko je postalo uporno gnezdo. Bilo je zatočišče preganjanih in izhodišče junaških podvigov in ak- cij vseh enot Kozjanskega odreda. Iz dneva v dan je rastla moč te borbene enote. Borci so s pomočjo zavednega prebivalstva kozjanskega predela za vselej zagrenili sovražnikom pomisleke, da bi zopet iztrgali Kozjansko iz rok junaških branilcev. Med osvobojenimi ozemlji Zgornje Savinjske doline in Kozjanskim se sovražnik poslej ni več varnega počutil. Deležen je bil pre- mnogih porazov in končno tudi uničen. Pri vseh teh borbah za osvoboditev Spodnje Štajerske je imel Kozjanski odred svoj levji delež. Dan ustanovit- ve Kozjanskega odreda, 27. april, je za okolico in mesto Celje, kakor tudi za sosednji krški okraj zelo pomembna obletnica. Obletnico ustanovitve Kozjanskega odreda bomo letos praznovali na licu medvojnih dogajanj. Bivši borci Koz- janskega odreda se bodo zbrali na Kozjanskem že 26. aprila. Sestali se bodo v Tisovcu pri Pišecah (krški okraj), kamor bo prišel bivši namest- nik politkomisarja odreda. V isti vasi bodo borci 27. aprila ob štirih zjutraj obnovili ustanovitev Kozjanskega od- reda. Od tod bodo krenili v Zabukovje, kjer bo približno ob 10. uri manjša proslava. Iz Zabukovja bo odred odšel na Marof, kjer bo glavna proslava. Proslava na Marofu se bo pričela pri- bližno okoli 13.—14. ure. Govoril bo bivši komandant Kozjanskega odreda Marjan Jerin in predstavniki mno- žičnih organizacij. Pri proslavi bodo sodelovali člani celjskih kulturno umet- niških društev z godbo, petjem in re-i citacijami. ; V teh dveh dneh bodo bivši borcij obiskali domačije, kjer so med borbo, našli streho, gostoljubje in pomoč in! na ta način po tolikih letih obnovili- spomine na skupno borbo in težave. ■ Ni dvoma, da se bodo iz vseh naših^ krajev udeležili te proslave ne samo] bivši borci Kozjanskega odreda, tem-i več tudi ostali borci in člani množič- nih organizacij. Za vsa ostala vprašanja glede pre- voza in drugih .podrobnosti bo orga- nizacija ZB v Celju obvestila širšo jav- nost preko zvočnikov in ustmenega ali pismenega obvestila. Udeležite se 27. aprila proslate obletnice Kozjanskega odreda na Marolu! Tretji avgust bo zgodovinski dan SoStanjskega okraja Dejavnost družbenih organizacij je v prvem mesecu tekmovanja v počasti- tev 8. obletnice osvoboditve Zg. Sa- vinjske doline v šoštanjskem okraju močno oživela. Okrajna gasilska zveza bo priredila v času tekmovanja okraj- ni gasilski festival, pridno pa se pri- pravljajo tudi za republiški nastop ga- silcev. Telovadno društvo Pšrtizan pripravlja telovadni nastop, pionirji bodo nastopili za Titov rojstni dan. Mladinska organizacija bo ob sodelo- vanju organizacije ZB NOV izvedla več partizanskih pohodov v znane par- tizanske kraje. Da priprave dobro po- tekajo, je vzrok v tem, da so družbene, organizacije in Fronta na sestankih, dobro pripravili načrt dela. Na zaključni dan tekmovanja dne 3. avgusta pa bo v Gornjem gradu velik miting, kjer bodo ta dan proglasili zat zgodovinski dan šoštanjskega okraja. Katoliški duhovniki, člani Ciril- Metodilskega društva protestiralo proti italilanskim izzivanjem v sredo dopoldne je bila v Celju kon-, ferenca katoliških duhovnikov, članov Ciril-Metodijskega društva iz okrajev Celje-okolica, Šoštanj in Trbovlje. Kon- ferenca je bila združena s proslavo 11, obletnice ustanovitve OF. i V začetku zborovanja so zapeli pesem »Hej brigade«. Sledila je recitacija KaH juhove pesmi »Ko človek bo človekaj pripoznal«, ki jo je recitiral duhovnik] Križan iz Belih vod. Predsednik pokra-; jinskega odbora Martin Uranjek je nato^ v svojem govoru omenil, da se vrši proslava 11. obletnice ustanovitve OF; v času, ko je stopilo v ospredje tržaško^ vprašanje. Podal je sliko predaprilske Jugoslavije ter orisal politiko, ki so jo' vodili v Jugoslaviji klerofašisti in ki? jo še danes v Italiji vodijo klerofašisti-j Leta 1941. so ljudske množice krenile^ na novo pot, ki je pripeljala do osvo-i boditve naših narodov. i V svojem govoru je dalje omenil ve- liko naklonjenost ljudske oblasti do, katoliških duhovnikov, kateri z ljud-; sko oblastjo sodelujejo. Izvedeno je so-j cialno zavarovanje duhovnikov, za kar; so ti ljudski oblasti iskreno hvaležni.] Svoj govor je končal z vzklikom: 2A-1 vela OF in živel maršal Tito. ■ Duhovnik Šmirmauel iz Teharja jej recitiral Tone Seliškarjevo »S pesmijo; na delo«. \ Župnik Šmon je k proslavi čestitali v imenu glavnega odbora OF. Društvo' naj gre naprej po dosedanjih smerni-] cah, pritegne naj še nove člane in čuva; pridobitve NOB. Duhovniki CMD so se, enodušno priključili izjavi maršala Titaj v zadevi tržaškega vprašanja, kakor; tudi izjavi v skupščini LRS. j V imenu glavnega odbora CMD je skupščino pozdravil organizacijski taj-: nik glav. odbora CMD tov. Šavora iz' Ljubljane in poročal o delu glavnega, odbora. Skupščino sta pozdravila tudi sekre-. tarja okrajnih odborov OF Celje-oko-; lica in Trbovlje. Izrečena je bila zahvala glavnemu^ odboru CMD in verski komisiji za iz-1 vedbo socialnega zavarovanja duhov-i nikov CMD. Obenem izražajo popolno zaupanje. Predsednik Glavnega odbora, župnik Matija Medvešček, je v svojem nagovo- ru omenil, naj bodo duhovniki iskreni do današnje stvarnosti. Storijo naj vse, da bodo delavni člani društva; poma- gajo naj ljudski oblasti, da bo izgra- dila boljše življenje, kakor je bilo. Med duhovščino CMD je bilo nabra- nih 200.000 dinarjev za po snežnih raz- merah prizadete Tolmince in 200.000 dinarjev za Kulturni dom v Trstu. Končno so sprejeli resolucijo, katero so poslali zunanjemu ministru FLRJ, tov. Edvardu Kardelju. Iz resolucije posnemamo glavno vsebino. Petdeset katoliških slovenskih duhov- nikov, članov Ciril-Metodijskega dru- štva celjske pokrajine, zbranih v Celju 16. aprila na proslavi enajste obletnice ustanovitve OF, se spominjamo slavnih dogodkov, ki jih je dosegla OF v NOB od 1941 dalje. Ena izmed temeljnih točk OF je bila združitev vseh Slovencev v naši demokratični FLRJ. Danes z ogor- čenjem ugotavljamo, da italijanski fa- šizem zopet dviga svojo glavo in hoče znova podjarmiti naše brate v STO! Z žalostjo moramo mi kot duhovniki ugo- toviti, da se od italijanskih šovinistov najmanj ne razlikujejo tržaški škof Santin, videmski Nogara in drugi, ki z lažjo »o verskem preganjanju« v FLRJ podpihujejo fašistično gonjo proti Slo- vencem in Hrvatom v STO. Obsojamo Santinovo pismo ameriškemu kardinalu Spellmanu, v katerem kaže svoj hinav- ski odnos do slovenskih duhovnikov v coni B. Pod italijansko okupacijo so 20 let preganjali slovenske duhovnike, pregnali iz škofijskih stolic Mahniča, Karlina, Sedeja, Fogarja. Se danes žive pri nas mnogi duhovniki, ki so žive priče temu protinarodnemu početju. Zato se ob priliki zahrbtnih londonskih razgovorov z vso dušo priključujemo zahtevam našega državnega vodstva in vseh naših narodov: Tujega nočemo, svojega ne damo! Ob tej priliki poudarjamo, da uživa v FLRJ katoliška duhovščina popolno svobodo svojega poklica. Tudi gmotno vprašanje je najugodnejše rešeno. Da- jejo se plače in podpore duhovnikom in cerkvam, socialno zavarovanje pa je urejeno. ■.' Združeni bomo z našo ljudsko oblast- jo v delu za dokončno osvobojenje na- ših primorskih bratov. Zborovanje so zaključili s pesmijo »Hej Slovani!« Na zasedanju ljud- ske skupščine LRS so sprejeli predlog zakona o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na okra- je, mesta in občine ter predlog zako- na o reorganizaciji ljudskih odborov. Ljudskim poslancem je bila predlo- žena resolucija o tržaškem vprašanju. V resoluciji poslanci z navdušenjem odobravajo odločne in jasne besede tov. Tita v Zvezni skupščini in enoten nastop vseh jugoslovanskih nai'odov, ki jasno kaže vsemu svetu, da se na škodo nacionalnih interesov Jugosla- vije ne da mešetariti in poravnati ra-' čune, ki s stvarnimi interesi tržaške- ga prebivalstva nimajo nič skupnega. Na odprtem partijskem sestanku v Mozirju je bilo navzočiii 80 nepartijcev Pred kratkim so imeli v Mozirju odprt partijski sestanek, na katerem je govoril sekretar občinskega partijske- ga komiteja tov. Vočko o vlogi Partije. V diskusiji so posamezni člani osnovne partijske organizacije nakazovali pro- blematiko množičnih organizacij, kra- jevnih ljudskih odborov ter Ijudsko- prosvetno dejavnost. Na tem sestanku je bilo navzočih tudi okrog 80 nepar- tijcev. Zanimivo je, da so navzoči ne- partijci razpravljali o vprašanju, zakaj ljudske množice večkrat stoje ob stra- " ni. Ta diskusija je pokazala, da so imeli nekateri prejšnji funkcionarji vse premalo povezave z ljudstvom. Ob za- ključku tega odprtega partijskega se- stanka, so sprejeli sklep, da bodo na prihodnjem partijskem sestanku obrav- navali o prosvetnih in vzgojnih pro- blemih v Mozirju. stran 2. »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 19. aprila 1952 Stev. 16 Tudi mi živimo! Poslednji čas so v časnikih mnogo pisarili o mladinskem tisku in ustvar- janju na ljubljanskih šolah, pa tudi drugje niso zaostajali z obveščanjem o svojem delovanju, da nas je postalo skoraj sram, ko nihče ne izve ničesar o nas, kot da bi bili zaprti in izločeni od celote, skratka: počutili smo se za- postavljene. Takšno živahno vrvenje, kot je na I. drž. gimnaziji v Celju, da ga občuti vse mesto, pa da ne bi ro- dilo ničesar? Prideš v čitalnico in tež- ko jo najdeš brez dijaka, če jih je pa več, nastane običajno vihar. Besede le- tijo vsevprek o literaturi, filmu, glasbi, politiki, ukorih in slednjič tudi o uče- nju, ki je v takih razpravah navadno zapostavljeno, a se izkaže kot važno in neobhodno potrebno sredstvo za do- kazovanje. Toda to so le priložnostni pogovori, ki jih pa ne smemo zapo- stavljati, ker prav v njih se izkaže, kaj večino najbolj zanima in tako je z lahkoto najti pravo struno tudi na krožkih in sestankih družin. Tako imamo poleg poljudno znan- stvenih krožkov (kemijskega, fizikal- nega, ki se deli na aeronavtičnega, modelarskega, radio amaterskega in delno fotoamaterskega) tudi močno uveljavljene kulturnoprosvetne krožke. Najprej je potrebno omeniti pevski zbor, ki je mladinski republiški prvak. Pevci bi želeli koncertirati letos s svo- jim programom v Beogradu, da pred- stavijo svojim bratom našo pesem in seveda tudi naše glavno mesto, bi si radi ogledali, ko jim ne bi finančne težave delale preglavic. Vsekakor bo- do pa na predvečer 1. maja za Praznik dela imeli dostojen koncert v doma- čem mestu, kjer jih je doslej sleherno leto poslušalstvo v natrpani dvorani prisrčno pozdravilo. Temu sledi dramatska družina, ki ravnokar študira vedro komedijo, ki je pa še ne smem izdati, da bo prese- nečenje tem večje. Še več veselja in zabave pa smemo pričakovati ob Di- jaškem veselem večeru, ki bo 14. apri- la v Domu ljudske prosvete. Pri vsem dramatičnem delu pomaga Mestno gle- dališče z rekviziti, z režiserji ali sve- tovalci, ki pa letos niso mogoči, saj je gledališče samo v stiski za osebe. To- da mladi artisti si tudi sami upajo zlesti na zeleno vejo tradicije, ki za- poveduje, da vsako leto da gimnazija svojo zaključno predstavo, posebno pa še letos, ko slavi stoletnico obstoja popolne gimnazije. Nekakšno osredje vsega je pa lite- rarna družina »Srečka Kosovela«, ki je sicer ni čutiti toliko na gimnaziji, kot bi bilo mogoče, ker razne tehnič- ne zapreke ne dovoljujejo, da bi z gim- nazijskim glasilom povezovala in pri- kazovala življenje na zavodu tako, kot ga sprejema in spoznava. Kljub temu pa sestanki njenih rednih članov vsa-^ kih štirinajst dni rodijo mnogo zado- voljivega. Tu berejo svoja lastna dela in razpravljajo o kulturnih in special- no literarnih problemih. Toda na teh sestankih pride do izraza le resume literarnega delovanja po posameznih paralelkah. Pride pa tudi do reševanja načelnih opažanj kot n. pr. ob Kocbe- kovi knjigi, ki je razburila vso našo kulturno javnost. Bleščeče Kocbekovo rokodelstvo je sicer sprva razdvojilo literate, da so nekateri zmajevali, a motila jih je njegova metafizična mrač- nost, ki je tuja mladim ljudem in so- dobnemu gledanju na svet. Toda po nekolikih razpravah, posebno pa še po predavanju slušatelja komparativne književnosti (J. Mušiča) o eksistencia- lizmu, so se pojmi razčistili in Kocbe- ka obdolžili nekakega hipnotičnega stanja, v katerem z eksistenčno filozof- skimi diametralno nasprotnimi stavki bombardira bralce in pripoveduje o ha- lucinacijah mračnjakov. Dalje so cesti tudi pogovori o Besedi, ki je zaprta vsem novincem in že zato vzbuja ne- zadovoljstvo, poleg tega pa je razen nekaterih izjem solzavo glasilo »fami- liarnih« težav propadajočih literatov. In prav ob tem problemu se je vedno pojavil tudi problem: kam objavljati svoje spise. V obstoječe revije je pot zaprta, svoje pa zaradi finančnih te- žav ne moremo izdajati. Toda reševati ne mislim, pač pa bi razjasnil le posle- dice, ki iz tega neobhodno sledijo. V gimnazijcih vre življenje, posebno pe- te šole so vedno živahne. Tu večina piscev proniknel Gimnazijskega lista ni, samo branje na krožku jih ne za- dosti, kaj sedaj? Svoje glasilo! In tako so na gimnaziji sedaj kar štirje raz- redni listi, ki jih dijaki tipkajo sami, okusno opremljajo in v pričakovanju boljše prihodnosti z veseljem izdajajo. Največjo tradicijo imata glasili »Ocvir- ki« in »Mi vstajamo!«, ki sta sedaj v rokah sedmošolcev in že tretje leto, ko! sta pričeli kot glasili petošolcev z na-j slovi »Naš glas v ta čas« in »Iveri«,i pridno izhajata. Najmočnejše glasilo i so »Brstiči«, ki jih izdaja peta b ie[ drugo leto in bodo kmalu prerasli vsej ostalo. Njihova paralelka c je pričela] vprav sedaj z »Drobci«, ki so še neko- liko neokretni, a se bodo že znašli. Sajj so mladi! Vsa ta glasila so polna ve-j selja in postajajo vedno vedrejša, čim' starejša so. Tako so se »Ocvirki« pre- levili iz petošolske sentimentalnosti, preko šestošolske resnosti v pravcati humoristični list. Tudi »Mi vstajamo« je dobil svoj humoristični del. Peta šola je pač šola prebujenja, a tudi tu ni vse samo petošolsko, ampak se je iz srede brstičev dvignila cvetoča ve- ja, ki bo kmalu lahko rodila sad, če ne bo toče in viharja nad njo. V »Drob- cih« še take ni, lahko pa še najdejo kje koga, ki se skriva. Toda z vsem tem se zadovoljujejo le čisti lokalni patrioti. Večina pa želi, da bi mogla imeti svoje močno glasilo, ki bi našlo pot tudi v ostali svet in vsi, ki poznajo vse to, kar je danes nastalo na gimnaziji, so prepričani, da bi tak- šen list uspel in bi ne bil eden naj- slabših. Toda za to do sedaj še ni bilo ničesar storjenega, razen nekaj sestan- kov srednješolskega odbora, ki je po nekaterih brezplodnih ugibanjih o na- slovu novega lista, ki ga pa niso mogli najti, sklenil, da je nemogoče celjsko mladinsko glasilo. Mladina pa ne misli tako in ker ji drugače ni mogoče, bo za sedaj pošiljala svoje spise ljubljan- skim mladim literatom, ki so stopili z nami v zvezo in nas povabili tudi k sodelovanju. Upanje po celjskem gla- silu pa vsem celjskim mladim književ- nikom ne bo nikdar splahnelo. B.Z. Delo smučarskega odseka PD v Celju Smučarstvo je bilo v Celju pred voj- no na precej visoki stopnji. Člani smu- čarske sekcije podružnice SPD so tudi za Gorenjce pomenili resno konkurenco. Po vojni smo imeli v Celju sicer nekaj dobrih smučarjev, ki so jih vodili pre- izkušeni strokovnjaki, vendar ni prišlo do pravega, širokega razvoja te športne panoge. Značilno je bilo tudi to, da Celjani niso znali, niso mogli ali pa niso hoteli oživeti tistih smučarskih terenov, na katerih so se pred vojno preizkušali njihovi najboljši smučarji. Tu mislim na Golte, ki jih Celjani naj- bolj poznamo pod imenom Mozirske planine. Tam je bil pred vojno vsako leto veleslalom z Medvedjaka in smuk v Zaloko za Meštrov pokal. Sele 1. 1950, ko se je smučarski odsek začel organi- zirati pri PD Celje, je prišlo bolj v ospredje tudi vprašanje, kako premak- niti smučanje s Celjske koče tudi na celjske klasične terene: na Mozirske, na Savinjsko sedlo, na Škarje, na Ko- rošico. Bili so sicer tudi že prej po- skusi, toda niso se obnesli. Ni bilo prave udeležbe. Prva večja tekma je bila Herletov memorial 1. 1950 s Skarij. Od PD Celje uvedeni memorial XIV. divizije 1. 1951 ni uspel, ker skoraj ni bilo udeležbe od drugod. Dvoboj Za- greb—Celje na Raduhi 1. 1951 je pome- nil korak naprej. Vendar je treba reči, da je smučarski odsek PD Celje začel s polnim elanom šele v letošnji zimi. Posebno je razveseljivo to, da je pri- tegnil v svoje vrste mladino s prire- ditvijo cele vrste mladinskih in pionir- skih tekem. Memorial XIV. divizije je bil vreden velikega imena. Udeležba tekmovalcev in organizacija je bila po- polnoma v redu, lahko rečemo odlična. Mozirske planine so bile letos kljub visokim cenam na vlakih priča celi vrsti smučarskih tekem, ki so bile vse dobro obiskane in dobro vodene. Smuk; v Zaloko sicer še ni oživljen, pač pa jel splošno mnenje, da je smuk z Medved-| jaka idealna proga za veleslalom, —i 1. maja bo PD. Celje priredilo Herletov memorial, ki je lani brez potrebe izH ostal. Herle je bil renomiran smučar in ekstremen alpinist, na katerega je. Savinjska dolina lahko ponosna. Letos bo po dolgem času v njegov spomin prirejen smuk s Savinjskega sedla, ki je zdaj vsem pristopno, če imajo le planinsko legitimacijo, žigosano od pri, stojnega notranjega odseka. To je go- tovo ena najlepših alF>skih prog v ob- močju najlepšega gorskega sveta, ki s« lahko kosa z najlepšimi predeli evrop- skih gora. Udeležba tekmovalcev je za^ gotovljena. Vodstvu in članom smučar-j skega odsek? lahko ob teh uspehil^ iskreno čestitamo. ; l.maja pa lahko prisostvujemo go^ tovo najlepši in najzanimivejši zimsko-; športni prireditvi. Treba je le organi- zirati izlet v ta po vojni premalo upo- števani dragoceni pokrajinski biser naše domovine. Koča na Okrešlju bo oskr- bovana, prenočišča pa so tudi v Logar- ski dolini, od koder na Okrešelj ni daleč. Snega je letos po višjih legah izredno malo, tako da tudi pristop na Okrešelj za neizurjene planince ne bo težak. Tudi pot čez Jermanova vrata (Kamniško sedlo) bo prehodna za dobro opremljenega gornika. Skupščina Okrajne gasilske zveze za okraj Celje • okolica v Celju so pred dnevi zborovali delegati gasilskih društev iz okraja Celje-okolica. Zveza šteje po priključitvi dela poljčanske- ga okraija 85 prostovoljnih gasilskih dru- štev in 10 gasilskih društev v industriji. Na področju okraja Celje-okolica je bilo t letu 1951 37 požarov, pri katerih so večino- ma uspešno posegli gasilci in rešili več- milijonsko ljudsko premoženje. S prosto- voljnim delom, pri gradnji gasilskih domov, so se posebno izkazala gasilska društva Sv. Jedert, Škofja vas, Lijubečna in Žalec. v teh krajih so bili deloma s prostovoljnim delom članstva postavljeni novi gasilski do- movi. Na skupščini so bile 14 društvom iz- dane pohvale v obliki diplom. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvideti zelo aktivno delovanje Gasilske zveze, zlasti t strokovno vzigojnem pravcu svojega člafi- stva, katerega šteje Zveza sedaj skupno 4222. V načrtu dela so si zadali gasilci, med drugim, prirediti tečaj za podčastnike, stroj- nike in tajnike, izvesti obširne predpripra- ve za nastop gasilcev celjskega okoliškega okraja, na gasilskem festivalu v Ljubljani, najožje sodelovati pri izvedbi dopolnilnega programa za izvenarmijsko vzgojo ter pro- tiletalsko zaščitno službo. Pri volitvah t upravni odbor so bili izvoljeni tudi člaini | iz priključenega dela poljčanskega okraja, i Gasilsko zvezo LKS je na skupščini zasto-| pal sekretar Zveze tov. Zaletel. Pred koncertom gimnazijskega pevskega zbora JAKSIM GORKI" Mladinski pevski zbor I. gimnazije priredi proti koncu vsakega šolskega leta svoj koncert v Celju ter si izbira za to večinoma pomembnejše dneve. Medtem ko je lani koncertiral na predvečer ustanovitve OF, bo letos proslavil s koncertom 1. maj. Na spo- redu ima skoro le slovenske narodne pesmi, le 4 pesmi so iz drugih naših republik. Zbor jih je naštudiral zaradi svojih predvidenih gostovanj v Beo- gradu in v Pulju. Tako bomo slišali v drugem delu pi'Ograma poleg sloven- skih še po eno istrsko narodno, 1 hr- vatsko in 2 srbski pesmi. Zbor, ki je lani z uspehom nadalje- val začrtano pot in tretjič zmagal na tekmovanju mladinskih pevskih zbo- rov, si je letos zastavil nalogo, da po- tuje v Beograd, kjer bi imel 3—4 kon- certe. Nedvomno bi bil v naši presto- lici dostojno reprezentiral našo pevsko kulturo, obenem pa bi imeli pevci pri- ložnost videti lepote in napredek glav- nega mesta. Za potovanje v Beograd bi bila potrebna precejšnja vsota de- narja, saj je že sam prevoz z železnico za 100-članski zbor zelo di-ag. Prošnji za podporo so se odzvala mnoga pod- jetja in ustanove iz Celja in okolice ter so podprla zbor z lepimi vsotami. Naj bo ob tej priliki izrečena vsem topla zahvala za njihovo razumevanje. Zbrana vsota pa le ne zadostuje za to potovanje, zato se je zbor odločil po- tovati v drugo smer, v Pulj, na Reko in v Postojno. V Pulju in Postojni bo imel koncerte, na Reki pa bo pel v radio oddajni postaji. S precizno na- študiranim programom bo zbor ne- dvomno dobro uspel, prelepo potovanje pa jim bo gotovo dalo tudi novih sil in veselja za nadaljnje plodno delo v zborovskem petju. Po koncertu v Celju, ki bo 30. t. m.s v Narodnem domu, ima zbor v načrtuj še gostovanje v Šentjurju in v Rog.'' Slatini. j Zbor obstoja sedem let. kar pomeni] sedem let trdega, vztrajnega dela si stotinami dijakov I. gimnazije, saj vsa-i ko leto prihajajo v zbor novi pevci inj odhajajo iz njega maturanti. V lučij tega dejstva je toliko bol] treba po- udariti pedagoške in strokovne odlike dirigenta prof. Kuneja, ki z izredno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo vodi zbor vsa leta na zgledni višini, prizna- nje pa je treba izreči tudi mladini, ki tedensko po več ur žrtvuje za svojo pevsko izobrazbo. Tak zbor nedvomno mnogo pomeni za ljudsko prosveto, za ljudsko prosvetni nivo mesta Celja, igra pa tudi pomembno vlogo v vzgoji naše mladine, saj jo leto za letom uči, da le neutrudno delo rodi kvaliteto in uspeh. V BimsMh Toplicah so igrali „CaTikarjeve Hlapce" Dramski odsek IZUD »A. Aškerca« v Rimskih Toplicah se je že dalj časa boril s težavami, ker je bil dosedanji oder na »Novi pošti« vkljub vsemu krpanju in popravljanju vendarle pre- majhen in pretesen, na gradnjo novega doma pa zaradi pomanjkanja denarja ni bilo misliti. Društvu je priskočila na pomoč uprava Voj. okrevališča in mu ponudila v uporabo oder v kino dvorani zdravilišča. Za adaptacijo odra in izdelavo novih kulis je porabilo društvo poleg mnogih ur prostovolj- nega dela tudi 60.000 din. Preteklo nedeljo je društvo prvič na- stopilo na novem odru. Za otvoritev odra je pripravil dramski odsek Can- karjeve »Hlapce«. Društvo se je zave- dalo zahtev, ki jih stavi to delo, kar je dokazalo, tudi s temeljito pripravo, saj je samo v skupne vaje vloženih okrog 1.000 ur. Uspeh pa ni izostal. Vkljub posameznim pomanjkljivostim nismo pričakovali, da bo tako zahtevno delo izvedeno v Rimskih Toplicah tako dobro. Vsi igralci so svoje vloge rešili zelo dobro in tudi sceneriji ni bilo mnogo očitati. Tudi ljudstvo je poka- zalo za predstavo veliko zanimanje, saj je bila velika dvorana čisto zasedena in je mnogo ljudi moralo oditi, ker ni bilo več vstopnic. IZUD »A. Aškerca«, ki je med naj- boljšimi v okraju, želimo še več uspe- hov in plodnega sodelovanja z Voj. upravo. Na prošnjo društva objavljamo toplo zahvalo Upravi Voj. okrevališča, zlasti tov. komisarju majorju Cerinu in upravniku majorju dr. Dolancu, ter delovnemu kolektivu Tovarne lesne ga- lanterije s tov. direktorjem Ponebše- kom na čelu, za pomoč pri ureditvi odra in izdelavi kulis. S. „Šola za žene" v Mestnem gledališču Mestno gledališče je v svoji drugi po-1 lovici sezone spremenilo svoj repertoar.: S precejšnjo igralsko izdelanostjo ini režisersko dognanostjo je dajalo v marcu< in aprilu vrsto predstav Cankarjevih? Hlapcev, takoj za njimi pa je začelo; študirati Molierovo Šolo za žene. Na: repertoarju je za mesec maj sodobna^ komedija »Za stanovanje gre«, ki jo zl velikim uspehom igrajo v Ljubljani,^ Zagrebu in po drugih mestih Jugosla-; vije, ki enako kakor Celje okušajo po-' vojno stanovanjsko stisko. i Molierova »Šola za žene« je prvoj veledelo francoskega komediografa Mo-^ liera, enega največjih umetnikov vseh' časov in narodov. Napisal ga je v svo-' jem štiridesetem letu, ko se je v dvomih; in skrbeh ženil z dvajsetletno Armando: Bejartovo. igralko v igralski skupini,- katere šef je bil on sam. Zakon sevej ni bil srečen. Molierovi nasprotniki,; med drugimi predvsem pariška inkvi-^: zicija, so Armando v tisku razglašali: kot javno kurtizano. V Šoli za žene na-.! stopa tudi tak starejši možak Arnolf, ki se ženi z mladico Agnezo. Vzgaja jo^ v nevednosti zato, da bi mu nikdar nel ušla in da mu za nobeno ceno ne bi na-| sadila rogov na sivečo glavo. Toda živ- ljenje, mladost, ljubezen se ne menijo: za okove in parole take vzgoje. Agnezoj odpelje mladokljuni Horac. — Zgodba^ je kaj preprosta, stara in vedno nova,i saj je treba le pogledati okoli sebe, pa že vidimo, da so Arnolfi še na svetu. —A Vrednost Molierove komedije je v res- ničnosti njegovih značajev. Nobene be-: sede ni zapisal zaradi gole duhovitosti, marveč da bi čimbolje določil osebe in njihovo dejanje in nehanje. Te njegove osebe so družbenozgodovinsko določene, obenem pa psihološko žive, skoraj nad- časovne. Moliere je živ izraz napredu- jočega meščanstva: posmehuje se ple- mičem in ošiba njihove napake, ne pri- zanaša pa tudi meščanom, ki nimajo | svoje družbene zavesti, ki oo lakomni in nečimrni kakor propadajoči plemiči; Moliere je glasnik odpora zoper ozko- srčno cerkveno moralo in svetohlinstvo, ki je njega posledica.' Tudi do dvora ima Moliere kritičen odnos vsaj v svo- jih najbolj zrelih delih, čeprav je dvor iz notranje političnih razlogov včasih meščanstvo podpiral. Prepričani smo, da bo prvi Molierov komad na našem odru celjska publika z razumevanjem sprejela. Naloga igral- cev ni lahka, je pa hvaležna. Dobro igrati Moliera ni dosti manj častno kot dobro igrati Shakespeara. Uprava gle- dališča se je tega zavedala in pridobila kot gosta-režiserja Žižka iz Maribora. Prav je, da se je odločila za Moliera, ki je obenem naraven in teatraličen — oboje s pravo mero — ki je zanimiv, prijeten in privlačen in ki mu je vse drugo, razen resnice, globoke človeške resnice, postranska stvar. T. O. SMUČARSKI TERENI OB GORNJI SAVINJI Kdo ne pozna lepih gor ob gornji Savinji? V podolžnem vencu se vrstijo po- gorja ob gornji Savinji od Mozirja do Gornjega grada in Ljubnega, kjer se sklanjajo s strmimi stenami ozke so- teske mlade Savinje. V ozadju nad te- mi tesnicami pa se širi alpski svet okrog Korošice, ki z glavnih grebenov Savinjskih alp, z Ojstrice in Planjave, pada v Logarsko dolino in na Okrešelj. Vsa ta pogorja tvorijo obširna, lahko dostopna in krasna smučišča. Med vse- mi so najbolj obiskane in za delovne ljudi domačih lesno-industrijskih in gozdarskih podjetij najlažje dosegljive takoimenovane Golti (Mozirska plani- na), s smučarsko Mozirsko kočo. Nji- hova smučišča valove morju podobno preko Boskovca 1590 m, Medvedjaka in Tera med Mozirjem, Radmirjem in Ljubnom. To je kraški svet zadnjih od- rastkov Karavank s prijetno izmenja- vo zasneženih vrtač, globeli, vrhov in planot. In na teh valovitih črtah, lo- kah, vrtačah in oblih vrheh, v nepo- sredni bližini koče, se je strnila enotna in skladna kopica prekrasnih smuških terenov. Smučarja pričakuje tudi sosedni Smrekovec 1575 m. Smrekovec je ko- pasta, pragorska in lepo zalita gora, podobna pohorskim vzpetinam, ki jo veže z Goltmi rahla zareza Kala. Lahki dostopi na Smrekovec so iz Šoštanja mimo Sv. Križa nad Belimi vodami skoz domači kraj partizanskega pesni- ka Kajuha, ki je tu izdihnil ob pogle- du na ta lepi planinski raj. Prostrana smučišča na visoko ležečih pobočjih in travnikih, lepe zimske ture in do- bra oskrba so enako kakor na Mozirski povzdignili. Smrekovec v prvorazredno zimsko postojanko. Kar morda najbolj odlikuje Smrekovec, so čudovite zim- ske ture v bližnji in daljnji okolici, ob- širni smuški tereni in sijajni razgledi. Skladna celota podolžnega hrbta se vije od Smrekovca preko kopastega Krnesa 1611 m. Kamna 1695 m in planega Trav- nika 1637 m, k mogočni in svojski Ra- duhi. Raduha 2062 m ima s svojo jugo- vzhodno, za smučanje izbrano planjo izrazit visokoalpski značaj. Dnevi v sončni pomladi, ko se v bližnjem bo- rovju prebujajo ruševci, dolgi smuki in spusti z njenih grebenov k planinam Loki in Arti in dalje v Luče, so uži- tek, ki ga morejo nuditi le visoke go- re. Preko strmih Vratic in planine Ja- vorja ob razvodju Savinjske in Meži- ške doline, lahko pohiti smučar v Sol- čavo ali v koroško Koprivno. Kakor na levi strani Savinje, se vle- če tudi ob njenem desnem bregu vrsta gorskih grebenov z vsemi pogoji sred- njegorskega in visokogorskega smuča- nja. Tu je treba najprej omeniti Mrz- lico 1119 m, ki predstavlja glavno to- rišče smučarjev iz naših premogovni- kov. Preko strmih pobočij pada v ro- dovitno Savinjsko dolino. Na njej se razvija in raste mladi rod zasavskih zimskih športnikov. Smučarjem in iz- letnikom nudi srednjevisoko in raz- sežno pogorje, znano iz partizanskih borb, namreč Eraslovško, Mozirsko in Nazarsko Dobrovlje mnogo lepih tere- nov in zanimivih izletnih točk. Nad Zadrečko dolino in Vranskim prehaja Dobrovlje v podolgovato Creto in od tod preko gozdnatih pobočij Tolstega vrha in Krašice k mogočnemu hrbtu Menine planine. Menina planina je še malo odkrit smuški teren. Vendar se ' število njenih ljubiteljev veča. Presmu- čati visoki gorski hrbet, svet kraških jam in planot, samotnih redkih gozdov, razsežnih jas in lok, preko Kurjega vrha 1466 m in Petelinjeka 1449 m, v tihih neznanih kotičkih poslušati pe- sem zimske samote, pomeni višek užit- kov ob belem športu. Kdo ne pozna Logarske doline in znamenitega Okrešlja ali Korošice? Mogočne sence leže na beli odeji, plezajo v trudna pobočja in brezkraj- ne strmine. Sv. Duh nad Solčavo pa se koplje v soncu in snežni grebeni ob- mejne Olševe mičejo drzne smučarje. Pri Logarskih sestrah in pri Plesniku vlada tiha domačnost zimskih večerov. Na pomlad, ko je dolina že v cvetju, je severna stran Savinjskih Alp izbra- no torišče za smučarje. Takrat je tre- ba pohiteti pod strme stene Mrzle go- re in Rink. Takrat smučar občuduje prebujenje molčečega slapa Savinje in izletnik se čudi pogumnim in spretnim vozačem, ki drve v divjih spustih z meglene beline Savinjskega sedla na belo ravnico Okrešlja. Ko pa ob suhih parobkih zacveto prve vijolice, zvonč- ki, trobentice, ko jasna belina snega na Golteh, na Dobrovlju in na Menini planini že ugaša, takrat se budijo viso- ki gorski vrhovi in bele poljane v na- ročju alpskih strmin. Takrat se pre- buja Korošica 1808 m, ob vznožju po- nosne Ojstrice. Korošica, majhna in prijetno zaokrožena gorska dolinica, nudi takrat dvojno mero zimskih ra- dosti smučarju: sneg in sonce. Dedec, Dleskovec in Deska, Škarje, Vodole in Molička planina žare v novih rožnatih zarjah in ugašajo v novih plamenih toplih večerov. Neštete vijuge in ele- gantni loki, geometrično ravne smu- čine in škarjaste proge rišejo v jasnO modrino neba rahle modrikaste sence in skrivnostne silhuete. In ko oživlja na sončnih obronkih zelenih gora ob spodnji Savinji snež- na belina cvetočih črešenj vso pokra- jino, ko v strmih pobočjih Ojstrice od- meva pomladanska pesem divjega pe- telina, še vedno brze vitke smučine po belih poljanah Korošice in Okrešlja- Tedaj se smučar s tihim zadovoljstvoro poslavlja od zimskih krasot Savinjskih Alp. Dr. Fr. Mišit. Stev. m »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 19. aprila 1952 Stran 3. Iz Celja... LJUDSKA UNIVERZA V CELJU vas vabi na predavanje: Vplivi zobovja na j^lovekovo zdravje. Vršilo se bo v četrtek 24. aprila 1952 ob 19.30 v dvorani Narod- nega doma,. Predaval bo zobozdravnik tov. i novi omari bosta svojemu najmenu l^tovo bolje služili, kakor stare police, i^njižničarka tov. Kregarjeva zasluži vse P''iznanje za svoj trud, saj že nekaj let sem žrtvuje vse nedeljske dopoldneve, da "streže številnim izposojevalcem. Igralska družina' ie v režiji tov. Frica ^Pnzorila igro »Na Trški gori«. Dvorana je ^'la obakrat do zadnjega kotička polna, j^'" je po eni strani dokaz, kako si naše ^čdnstvo želi dobrih gledaliških predstav, ^ drugi strani pa kaže, kako zelo so naši eraJci in pevci skromni, da se pri vseh ^ 5^Jih lepih sposobnostih pokažejo samo f^o redkokdaj ... če ni tudi kaj komod- "Osti zraven . . . nph^* tragični smrti v enem tednu. V po- ^r^.^ljek 7. aprila je v Dolenji vasi v sta- 37 let nenadoma umrla Helena Valen- čak, mati treh otrok, v soboto pa se je pri delu s cirkularjem smrtno ponesrečil isto- tsiko 37-letni posestnik I. žličar iz šent- lovrenca, ki zapušča šest nedoraslih otrok. Z obema tako težko prizadetima družinama vsa okolica iskreno sočustvuje. IZ VRANSKEGA Te dni je lovsko društvo na Vranskem dobilo za svoja lovišča 6 fazank in 2 fa- zana. Ko se bo ta lepa divjačina razplodila, bodo imeli lovci v nekaj letih že lov na fazaine. Skrbeti bodo morali tudi, da fa- zane zavarujejo pred roparicami. * V Zahomcah sta vdrla pri Podbregarju, po domače Bezelaku, dva cigana in mu odnesla večjo vsoto denarja. Ljudska mi- lica jih je hitro izsledila ter jih spravila na varno. * Pretekli teden je lovska družina na Vran- skem s pripadniki predvojaške vzgoje or- ganizirala lov na divje prašiče. Lovec Kon- rad Pirnat je -ustrelil lepega divjega pra- šiča, katerega so veseli lovci »slavnostno« pripeljali v trg. V torek se je začel protiletalski tečaj, ka- terega poseča 126 tečajnikov. Tečajniki so, razdeljeni v 4 skupine, v tehnično, zdrav- stveno, kemično in veterinarsko. Tečaj bo trajal približno tri mesece. Temu tečaju bo sledil še eden, ker v tem tečaju niso mogli biti zajeti vsi, kateri so po uredbi o proti- letalski zaščiti obvezni obiskovati takšne tečaje. IZ BRASLOVČ Telovadna akademija telovadnega društva Partizan je dosegla zelo lep uspeh. Pionirji so nastopili s prostimi vajami, katerih strumno in skladno izvajanje je vzbudilo med občinstvom živahno odobravanje in priznanje. Mladinke so z nežnim občutkom in prožnimi gibi izvajale vaje s kiji. Po- sebno navdušenje gledalcev sta vzbujali mladinki Krefelj Rija in Hindl Silva, čla- ni so po lepem izvajanju prostih vaj na- stopili se na orodju. Njihova spretnost na bradlji in na drogu kaže vztrajnost in siste- matično vzgojo v telovadnici. Odličnega telovadca Ivana Rojnika, smo občudovali z veliko pozornostjo. Društvu k uspehu iskre- no čestitamo. Šoferski tečaj Ljudske tehnike lepo na- preduje. Udeleženci so si pridobili že toliko teoretičnega znanja, da se bodo v krat- kem lahko pričele praktične vaje z vožnja- mi. Od pridobljenega znanja ne bodo imeli- koristi le tečajniki sami, marveč tudi naša skupnost, kajti motorna vozila čimdalje bolj izpodrivajo živalsko vprego. Geslo »Teh- niko ljudstvu« se s tEikimi tečaji pri nas tudi resnično izvaja. Svinjska bolezen paterioloza se je začela širiti po našem živinorejskem okolišu. Ker je bolezen zelo nevarna, pričakujemo hitrih in učinkovitih ukrepov za njeno uspešno za- tiranje. IZ ŠT. JURIJA OB TABORU V družini Greglovih, po domače Kovačk, so bili prepiri med očetom in sinom na dnevnem redu. V soboto 12. t. m. sta se oče in sin zopet sprla. V prepiru je oče zabo- del sina z nožem in ga nevarno poškodoval. Sina so prepeljali v bolnico v Celje, očeta pa v zapor. IZ GOMILSKEGA Te dni se je zaključilo desetdnevno ta- borenje mladine predvojaške vzgoje, čeprav so imeli nekateri mladinci več kakor 2 uri daleč, so vseeno redno obiskovali preda- vanja in praktično delo. Bilo pa je tudi ne- kaj nediscipliniranih, kar je graje vredno za mladega človeka. * Že dalj časa naša poslovalnica Okrajnega magazina nima table z napisom. Odgovornij naj poskrbe, da bo čimprej na prodajalni j napis, da bodo tudi tujci vedeli za to; trgovino. IZ DOBRNE Dne 13. aprila ob 17.30 je nastal požar pri< posestniku Francu Gril na Dobrni. Zgorelo je vse kmečko orodje, vozovi in 1 prašič. Škoda je ocenjena na 600.000 din, dočim za- varovalnina znaša le 140.000 din. Po dose- danjih ugotovitvah je bil požar povzročen: od otrok, ki so v bližini streljali s karbi-i dom. IZ RIMSKIH TOPLIC Dne 13. aprila ob 17.30 je pričela v Pla- zov ju pri Rim. Toplicah goreti hiša Mar- tina Deželaka. Ogenj je nastal zaradi slabe: izpeljave pločevinaste dimne cevi. Hiša je: zgorela, nekaj premičnin so rešili. Škoda'; znaša najmanj 400.000 din, zavarovalnina! pa samo 100.000 din. ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI Dne 10. aprila zvečer je pričelo goreti pri! posestniku • Juriju Šmarčanu na Slatini. Po-; gorela sta gospodarsko poslopje in kozo-! lec. Gasilci so rešili le stanovanjsko hišo.; Zavarovalnina znaša 100.000 din, dočim je^ škoda občutno višja. To je v tem okolišu! že drugi požar. Dne 3. aprila je zgorela vj Zavrhu hiša, last Es Zofije. Vzroke požara, raziskuje oblast. a * Dne 12. apriljv ob 18. uri je nastal požar v stanovanjski hiši Ivana Roter iz Brezove,. KLO Šmartno v Rožni dolini, zaradi slabe izpeljave pločevinaste dimne cevi. Ogenj: se je iz goreče hiše razširil na kozolec. Po- gorelo je vse s premičninami vred. IZ ŠENTRUPERTA \ V predzadn.ii številki našega lista smo' objavili članek tov. Š. Š., v katerem kri- tizira razmere na šoli v Šentrupertu. Na tai članek smo prejeli odgovor tamkajšnjega! učiteljstva, katerega v celoti objavljamo:! Zelo nas je razveselilo, da se ljudje, ozi-i roma posamezniki, tako vneto zanimajo za razmere na naši šoli, za pouk in vzgojo svojih otrok, vendar nekaj bi le še bilo zai pripomniti k tej vnemi. Res je, da šola ni v najboljšem stanju, kar so že mnogi ugotovili — to. Š. ni prvi na žalost — in tudi »Svet za prosveto« je o tem še predobro informiran. Ne bomo naštevali kaj vse je bilo in kaj ni biloi ukrenjenega, da se šola uredi, vendar bi želeli, da odgovarjajoči forum o teh stva- reh le spregovori in objasni, kje je krivdi^ in kje je ni. S tem bi gotovo ustregli tov.j Š. in tistim, ki so mu dali pobudo za čla-, nek v »Savinjskem vestniku«. In o sobotnem pouku! Lahko rečemo le eno za odgovor tov. Š.: Kar se tiče pouka bi bilo bolje, da tov. Š. prepusti kontrolo »Svetu za prosveto« ne pa, da nesramno ob- tožuje ljudi, ki že tako žrtvujejo svojo mla- dost in zdravje na tako težkem mestu kot je Šentrupert. Učiteljstvo osnovne šole Šentrupert IZ VELENJA Dne 10. aprila je bil letni občni zbor Rdečega križa v Velenju. V preteklem letu delovanje RK ni bilo tako plodno, kot bi lahko bilo. Vendar je pokazal mnogo volje. Na zboru so sprejeli mnogo sklepov, med njimi tudi sklep o ču- vanju čistoče v Velenju, posebno pri novih zgradbah rudarskih stanovanj. Nov odbor, ki ga sestavljajo agil;;ii in po- žrtvovalni člani RK v Velenju bo kos po- stavljenim nalogam ter bo ob letu svojim članom potrdil, da so bili vsi sklepi res realizirani. IZ SPODNJE REČICE Z ozirom na razpis tekmovanja v počasti- tev osme obletnice osvoboditve Zgornje Sa- vinjske doline, katerega je razpisal izvršni odbor OF okraja Šoštanj, je napovedala tu- di strelska družina »Slavko Šlander« v Sp. Rečici vsem strelskim družinam okraja Šo- štanj tekmovanje, ki bo brez dvoma razgi- balo in izboljšalo delo članov teh družin. IZ VOJNIKA O krajevnih podjetjih smo že večkrat razpravljali. Vendar so bile razprave samo razprave, nihče pa se v delo teh podjetij ni poglobil, da bi odstranil napake, ki so se večkrat dogajale. V mizarski delavnici na primer je poslovodja Kos Kari kasiral 41.599 din. Denar si je pridržal in ga zapil. Njegov prednik Novak ni bil nič bol,iši. Tudi ta je bil več v gostilni kakor v de- lavnici. Delovni kolektiv je z obema obra- čunal in ju odpustil. Odslej bodo delavnico v redu vodili. V podjetjih se sedaj vrši te- meljita finančna revizija. Kos Kari in vodja pekarne Gregi Anton se bosta za svoje škodljivo delo zagovarjala pred sodiščem. IZ MOZIRJA Naša gledališka družina je bržkone na daljšem dopustu. Zato pa z vso pridnostjo delujeta igralski družini na Grorici ob Dreti in v šmihelu, čeprav se obe borita z veli- kimi težavami. Gostilna na Celinah stoji blizu gimnazije, je na prometnem kraju in dobro znana da- leč naokrog. Pred kratkim so se v njej hranili profesorji gimnazije, delavci in pre- vozniki lesa. Vsi ti morajo sedaj hoditi na hrano v trg, čeprav bi jo imeli tukaj bliže. Zakaj je postrežba s hrano v tej gostilni ukinjena, tega nihče ne ve. Morda bi nam to pojasnil upravnik krajevnih podjetij. IZ PREVORJA Delo organizacije ZB na Prevorju v pre- teklem letu bi bilo lahko boljše. Vzrok te- mu je bila nedelavnost in nezainteresira- nost odbora ZB, predvsem predsednika in sekretarja ZB. V organizacijo ZB je bilo vključenih le 25 članov, čeprav je znano, da je ta kraj mnogo pomagal, trpel in dal tudi žrtve v času NOB, saj je bilo 80% požganih domov. Z izvolitvijo novega odbora, ki je bil izvoljen v preteklem mesecu, je delavnost prevorske organizacije ZB oživela. V orga- nizacijo so vključili 65 novih članov. Skle- nili so, da bo 14. december, ki je značilen zaradi požiga in žrtev tega kraja, njihov zgodovinski dan. Do tega dne bodo ob- novljeni vsi požgani domovi, k čemur bo tudi pomagala organizacija ZB. Prav tako bodo padlim borcem in žrtvam postavili spominsko ploščo. Da bi vsaj delno krili stroške, bo tov. Albert Olga organizirala kulturno prireditev, ki jo bodo uprizorili za Titov rojstni dan. Iz tega ugotavljamo, da je ljudstvo volj- no sodelovati pri delu v raznih organiza- cijah, potrebni pa so za to pravi, inicia- tivni, sposobni in predani ljudje, ki se za- vedajo svojih dolžnosti. Želimo, da bi se na Prevorju prebudile iz »zimskega spanja« še druge organizacije, predvsem velja to za AFŽ. Ne rečemo, da Osvobodilna fronta v preteklem letu ni de- lala, povedati pa moramo, da je delo le-te v zadnjem času slabše. -in IZ PILŠTANJA Pred kratkim se je v vasi Kozje ponesre- čil Viktor Ceraj iz vasi Košinski llum na Hrvatskem. Do nesreče je prišlo zaradi sla- be izolacije električne žice, katero je tnv. Zakošek napeljal iz svojega stanovanja v hlev, brez vednosti električarja iz Kozjega. * V »Savinjskem vestniku« smo čitali po- ročilo o uprizorjeni igri »Ploha« na Pilšta- nju, katero so uprizorili mladinci pod vod- stvom tov. Cepina. Zanimivo bi bilo ob tej priliki vedeti, zakaj je sodelovanje pri tej igri odklonilo učiteljstvo. Pa ne samo, da učiteljstvo ni hotelo sodelovati, celo ovire je delalo pri vajah. Tako so bila vrata v dvorano pri predzadnji vaji zaJilenjena in so morali mladinci lezti v dvorano skozi okno. Za kulise je mladina prispevala 600 din. G. K. IZ ŠOŠTANJA Pred kratkim se je preselila OZKZ Šo- štanj iz Šoštanja v Šmartno ob Paki. Ob- enem je bila izvršena fuzija z Zadružnim skladom v Mozirju. Do sedaj sta bila oba zadružna foruma ločena. Z združitvijo v Okrajno zadružno zvezo, s sedežem v Šmart- nem ob Paki, bo združevale splošne in de- lovne zadruge celotnega okraja, kar bo omogočalo našim zadrugam boljše delovanje. V začetku meseca je imela Potrošniška zadruga v Šoštanju občni zbor. Dosegla je lepe uspehe, kar gre vsekakor na račun pravilnega vodstva zadruge. Na občnem zboru pa so sklenili, da se likvidira in pre- ide v sklop Mestnega trgovskega podjetja v Šoštanju. Člani zadruge so bili soglasni, da se či- sti dobiček zadruge, ki ga Je ustvarila v preteklem letu, razdeli raznim organizaci- jaim in socialnim ustanovam. Op. ured. — Prav bi bilo, da ob tej pri- liki ne pozabijo na naš list, ki je frontre glasilo tudi šoštanjskega okraja ter da da- rujejo primeren znesek v tiskovni sklad lista. Vsako leto in tudi letos, sta SKUD in AFŽ organizirala izobraže- val;ni in gospodinjski tečaj. Tečaj je obisko- valo 28 deklet iz ob- močja KLO Vransko in Prekopa. Takšni tečaji veliko koristijo, ker se udele- ženke naučijo kuhe in gospodinjstvta, obenem pa si tudi obnovijo ena- nje slovenščine in ma- tematike. Drobne novice iz države Naša vlada je izročila italijanskemu poslaniku v Beogradu noto v zvezi z nedavno obsodbo nad agenti tako ime- novanega odbora nacionalne osvobo- ditve CLN v Kopru. Nota opozarja italijansko vlado na dejstva, ki so jih ugotovili na obravnavi, da organizacija CLN prejema denarno pomoč od itali- janske vlade za organiziranje vohunske mreže in vmešavanja v notranje zadeve jugoslovanske cone STO. — V Beograd je prišla delegacija angleškega mesta Cowentri. V delegaciji so mestni župan in trije člani mestnega občinskega od- bora. — Maršal Tito je sprejel udele- žence prvega kongresa ekonomistov Jugoslavije. !Maršala je v njihovem imenu pozdravil Vlajko Begovič, ki ga je obvestil o delu kongresa. KAJ JE NOVEGA po svetu? v Pan !Mun Jomu je bila na zadnjih tajnih sejah dosežena kompromisna re- š'tev o izmenjavi ujetnikov. Iz tega sklepajo, da bi utegnilo v kratkem priti do premirja. — V Egiptu so odgodili volitve, ki so bile napovedane za maj. V britanskih krogih so mnenja, da je odccditev volitev tiho priznanje, da še ni upania za britansko-egiptovski spo- razum. Sodijo tudi, da je pri pogajanjih glavna ovira Sudan ne pa Sueški pre- kop. — V Tunisu demonstrirajo proti novi vladi. Varnostni svet je na svoji seji zavrnil zahtevo 15 arabskih in azij- skih držav, naj bi prišlo tunizijsko vprašanje na dnevni red. Varnostni svet je tako prvič, kar obstoji, zavrnil zahtevo neke članice oziroma skupine članic Združenih narodov. — V Alba- niji so bili razrešeni štirje ministri in to podpredsednik vlade, minister drž. kontrole, minister za prosveto in mini- ster za zaloge. Prva dva sta dobila »nove važne naloge«, navaja agencija, o razrešitvi ostalih dveh pa ne daje nobenega pojasnila. — Na kongresu svetovne poštne zveze, ki bo v Bruslju od 15. maja do 15. junija, bo sodelovala tudi delegacija poštarjev iz Jugoslavije. Delegacijo bo vodil Nikola Milanovič, direktor Glavne direkcije pošt FLRJ. — Izvršni odbor Zveze partizanov anglo- ameriške cone STO je protestiral proti obsodbi bivših partizanov garibaldincev v Lucci. V protestu pozivajo partizani tržaško delavstvo in vse poštene demo- krate, naj se združijo v dosledni in odločni borbi proti ponovnemu vstaja- nju fašizma in tx)skusom, da bi blatil osvohcdilno borbo. stran 4J »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 19. aprila 1952 Stev. 16 Slika nam prikazu- e Marijo Mrkšo iz Tržiča pri Kogaški Slatini, ženo klju- čavničarja v Ste- klarni Straža s trojčki, dvema fant- ioma in punčko, katere je porodila 3. aprila v celjski porodnišnici. Mati in otroci so zdra- vi. Zanimivo je, da je pred 13 leti, isti dan in isti mesec, 3. aprila 1939 poro- dila v celjski po- rodnišnici trojčke, tudi dva fanta in 9unčko, Zofija Ve- ber, žena čevljarja iz Gaber ja pri Celju. Ob likvidaciji Potrošniške zadruge v Celju v sredo, dne 30. aprila 1952 bo pre- nehalo obstojati v Celju gospodarsko podjetje, ki je vsa leta po vojni igralo važno vlogo pri razdeljevanju blaga v našem mestu; sklenjena je bila likvi- dacija Potrošniške zadruge z o. j. v Celju. Pobuda za ustanovitev zadruge je prišla takoj po osvoboditvi od strokov- nih kovinarskih organizacij v Celju. Dne 26. junija 1945 se je izvolil pri- pravljalni odbor, ki je uredil vse for- malnosti glede organizacije zadruge, pripravil pravila itd., ustanovni občni zbor nove Nabavno-prodajne zadruge (Naproze) z o. j. v Celju pa se je vršil dne 1. julija 1945. Udeležili so se ga poleg ustanoviteljev (275 članov z 320 deleži po 50 dinarjev) najpomembnejši funkcionarji celjskega Okrožnega LO in mesta Celja. Dne 2. julija 1945 je zadruga odprla svoje poslovalnice. Za- jemala je čedalje več članstva in je začela tudi gospodarsko rasti. Dnevno so pristopali novi člani, tako da je dne 31. decembra 1945 štela že 3199 članov z 9777 odjemalci. Članstvo je v nasled- njih letih rastlo takole: 1946. leta 3625 članov, 1947. leta 4530 članov, 1948. le- ta 4760 članov, 1949. leta 5609 članov, 1950. leta 5620 članov, 1951. leta 5642 članov. Številke, v katerih kajpak niso všteti svojci — družinski člani, jasno pričajo, da je bila naša zadruga od vse- ga začetka zares ljudska gosp)odarska organizacija, ki je uspešno vršila v da- nih pogojih naloge preskrbe najširših delovnih množic s potrošnimi predmeti, saj je oskrbovala s svojci vred več kot polovico celjskega prebivalstva. Dne 29. julija 1947 se je »Naproza« v smislu Splošnega zakona o zadrugah z dne 23. julija 1946 preimenovala v Delavsko-nameščensko potrošniško za- drugo z o. j. v Celju. Dne 15. marca 1948 se .je zadruga decentralizirala, bivše poslovalnice so se osamosvojile v sledeče samostojne Delavsko-name- ščenske potrošniške zadruge z o. j.: Tomšičev trg, Prešernova ulica, Sta- netova ulica. Nova vas, Gaberje, Za- vodna in Ostrožno. Navedene zadruge so pričele s sa- mostojnim gospodarskim udejstvova- njem in so vključile v svoje poslova- nje tudi uslužnostne obrate (pekarne, gostilne); bivša skupna zadruga pa se je dne 30. novembra 1948 preimenova- la v Zvezo potrošniških zadrug v Ce- lju in je odslej vodila kot nadrejeni organ delo sedmih Delavsko-nameščen- skih potrošniških zadrug. Potrebe in življenjska praksa sama pa je pokaza- la, da je bila decentralizacija enotne zadruge na sedem samostojnih zadrug prenagljena, zato so delegati teh za- drug na rednem občnem zboru dne 26. avgusta 1949 sklenili likvidacijo za- drug oziroma združitev v enotno Po- trošniško zadrugo z o. j. v Celju, ka- kršna je obstojala do danes. Delokrog Potrošniške zadruge v Ce- lju je bil pomemben. Imela je 7 špe- cerijskih trgovin, 1 manufakturno-ga- lanterijsko trgovino, 3 gostilne (Beli vol, Savinja, Branibor), 6 E>ekarn in 1 medičarno. V vseh teh obratih je bilo zaposlenih 153 nameščencev. Obseg blagovnega prometa je znašal leta 1948 99,551.563 din, leta 1949 130,643.911 din, leta 1950 143,789.544 din, leta 195j 268,512.390 din. j Potrošniška zadruga, zavedajoč se( svojega poslanstva, je vedno stremela^ za tem, da s čim boljšim blagom, pri-i merno ceno in zares kulturno postrežr' bo zadovolji vsakogar, ki je pri nji na-'. bavljal potrošne predmete ali se ka-i korkoli koristil z nje dejavnostjo. V. tem pogledu je bila važen gospodarski: činitelj v našem mestu, kar moramo ob; tej priliki poudariti. A tudi za social~ ne in prosvetno-kulturne namene v- Celju je izdatno posegla v svojo bla-| gajno, saj pomeni skupni znesek pod-i por, ki so bile razdeljene vsa ta leta; med razna humanitarna, športna, pro-i svetna in druga društva in organiza-^ cije oziroma ustanove, res pomembno; vsoto. ; Razvoj našega gospodarstva v smislui novih gospodarskih zakonov in uredb: je zahteval reorganizacijo trgovske: mreže, kar je imelo za posledico tudi i prenehanje potrošniškega zadružništva! v naši državi. Lepa pot naše Potroš-l niške zadruge v Celju je dokaz iskre-j nega sodelovanja njenih nameščencev.^ ki so vlagali dolga leta ves svoj trud! in napor za čim lepši razvoj svojega? podjetja v korist vsega našega delov-j nega ljudstva. A. P.' FIZKULTURA Nepričakovana zmaga Kladivarja Kladivar : Železničar (Mbr) 2:0 (0:0) V nedeljo je bila v Celju odigrana zani- miva nogometna tekma za prvenstvo Slo- venije med vodečimi železničarji iz Mari- bora in Kladivarjevcd. Po izredno borbeni in požrtvovalni igri je enajstorici Kladi- varja uspelo premagati nasprotnika in od- vzeti dve dragoveni točki. V mladinskem prvenstvenem tekmovanju sta si mladini ŽSD Celje in Kladivarja razdelili točki. Obe moštvi sta igrali izredno slabo in pokazali eno najslabših iger.' Železničar (Ljublj.): Kladivar v nedeljo 20. t. m. ob 15. uri bo na Gla- ziji zanimiva prvenstvena tekma med želez- ničarjem iz Ljubljane in domačim Kladivar- jem. Z ozirom na enakovrednost obeh na- sprotnikov bo ta tekma zanimiva, KJadivar- jeva enajstorica bo pa skušala nadaljevati s svojimi zmagami. V predtekmi ob 14.30 se srečata tudi v pr- venstveni tekmi mladina Rudarja iz Velenja in Kladivarja. MALI ROKOMET Celje: Enotnost (Ljubljana) Da bo dajala Enotnost tak odpor doma- činom, pač ni nihče pričakoval, še več. Večji del igre so bili boljši kakor doma- čini. Točno pokrivanje je na trenutke že za- čelo vznemirjati Celjane in slišati je bilo med njimi nezadovoljstvo. Kaj je vzrok te- mu. Domačini so igrali na trenutke prepo- časi, niso tako bliskovito menjavali mest in gostje so jih z lahkoto pokrivali. Vrsta mladincev, ki je čakala slečena, da zamenja svoje tovari.še, ni prišla v igro, ker je izbra-' na šesterica komaj in komaj dosegala vod- stvo, za katerega so se fantje res krepko borili. To dokazuje, da je Enotnost res do- bro pripravljena. KLJUB SLABI IGRI VISOKA ZMAGA! ŽŠD CELJE — BRANIK (Mbr) 17:5 Na igrišču pri Skalni kleti je bila od- igrana v nedeljo povratna prvenstvena tek- ma z mariborskim Branikom. Kljub slabi igri so domači rokometaši premagali goste z visokim rezultatom. Igra sama je bila za- nimiva samo prvih 10 minut, ko so doma- čini pokazali, da so res boljši kakor gostje. Po vodstvu 6:1 so močno popustili, izgleda, da so bili z rezultatom že zadovoljni in se niso preveč trudili. To je seveda dalo slab vtis zat celotno tekmo in marsikateri gle- dalec je odšel po tekmi domov s prepriča- njem, da tekma ni bila na kaj posebni vi- šini. Vidi se, da rokometna publika ni za- dovoljna samo z zmago, temveč zahteva res lepo in poletno igro polno brzine in kombi- nacij. To se pravi, da se morajo rokome- taši v bodoče bolj potruditi. V nedeljo bo v Celju zopet rokometna prvenstvena tekma. Ljubitelje rokometa pa vabimo, da pridejo in podprejo svoje mo- štvo v borbi za točke. Gibanje prebivalstva v Celju Od 6. do 13. IV. 1952 se je rodilo 16 deč- kov in 7 deklic. Poročili so se: Strojni ključavničar Rozman Kristijan in nameščenka Planko Olga; žigosač Jane Av- gust in delavka Zore Cecilija; delavec Mal- gaj Stanislav in delavka Belak Silvestra,; delavec Toman Janez in delavka Žvižej Ve- ra; prikrojevalec Rajšck Rudolf in šivilja Pečnik Pavla; frizer Bahovič Vinko in bla- gajničarka Svetko Matilda; študent tehnike Kogoj Marijan in administratorka Orlčnik Marija; ključavničar Blaznik Ivan in tkal- ka Cijan Marija; strojni ključavničar Vrunč Zvonimir in delavka Mavric Marija. Umrli so: Macnh, roj. Škorjanc Vida, stara 24 let iz SI. Konjic; Turnšek Branko, novorojen- ček iz Loke pri Žusmu; Prah Željko, novo- rojenček iz Nimnega pri Brestovcu; Jur- košek Franc, star 44 let iz Celja; Drobne Matija, star 70 let iz Slivnice pri Celju. V celjski okolici v času od 7. do 12. aprila 1952 je bilo rojenih 9 deklic in 6 dečkov. Poročeni: Štor Jožef, .tov. delavec iz Sv. Lovrenca, KLO Štore in Podklatan Štefanija,, polje- delka, stanujoča istotam. Guzelj Anton, ključavničar iz Sv. Miklavža in Kerš Ur- šula, kmečka hči, stanujoča istotam. Irman Alfonz, kmečki sin iz Lokovice in Sedmi- nek Marija, kmečka hči iz Zg. Grušovelj. Čerenak Mihael, tov. delavec iz Sv. Križa, KLO Liboje in Semernik Marija, tov. de- lavka iz šešč, KLO Sv. Lovrenc. Rozman Janez, zidarski delavec iz Vrbja pri Žalcu in Krt Marija, gospodinja, stanujoča isto- tam. Obreza Franc, opekarski delavec iz Vel. Pirešice in Korošec Jožefa, opekarska delavka, stanujoča istotam. Drobne Mihael, zidar iz Vrha, KLO Sv. Vid pri Planini in Zupan Ivana, gospodinja iz Podvin, KLO Sv. Vid. Kladnik Franc, poljski delavec iz Javorja, KLO Slivnica pri Celju in Lonč.ir Neža, poljska delavka iz Loke pri Planini. Mahkovec Stanko, rudar iz Trbovelj in Žu- raj Ana, polj. delavka iz Planinske vasi, KLO Sv. Vid pri Planini. Brilej Franc, po- ljedelec iz Pilštanja in Toplišek Štefanija, poljedelka iz Gubna, KLO Drensko rebro. Zakonjšek Martin, nameščenec iz Maribora in Kajtna Magdalena, nameščenka iz Grli ši. 17. Pertinač Mihael, poljski delavec it Sv. Rnperta nad Laškim in Mlakar Marija, poljska delavka iz Sv. Ruperta. Sdovc Franc iz Jesenika in Zorko Alojzija, poljska delavka iz št. Ruperta nad Laškim. Klemen Franc, gradb. tehnik iz Rečice in Oblak Olga, bolničarka iz Celja, Tkalska ulica. Umrli: Plahuta Frančiška, gospodinja iz Sv. Pe- tra, KLO Marija Gradec, stara 65 let; Sršen Marija, gospodinja iz Zg. Rečice, stara 62 let; Klinar Adam, sin rudarja iz Gaberna, KLO Marija Gradec, star 5 dni; Kline Ed- vard iz Lemberga, KLO Nova cerkev, star 2 leti; Rančigaj Avgust, kmetovalec iz Kap- le, KLO Sv. Jurij ob Taboru, star 55 Ifet; Jošt Marija, gospodinja iz Žalca, stara 80 let; Valenčak Helena iz Dolenje vasi, KLO Sv. Pavel, stara 37 let; Parfant Marija iz; Sv. Petra, preužitkarica, stara 84 let; Kren-' ker Ignac iz Pake, KLO Vitanje, kmet, stari 64 let; Golež Jožef, kmet iz Kamena, KLO« Sv. Jurij pri Celju, star 68 let; Kos Franci iz Petrovč, upokojenec, star 81 let ter Suša: Marko iz Zvodna, KLO Teharje, sin de^ lavca, star 11 mesecev. - PREPRIČAJTE SE! (EVLJARSTVO CELJE Trg svobode 3 izvršuje vsa popravila hitro in po ugodni nizki ceni. Po želji izvršujemo večja in manjša na- ročila Postrežba solidna ! Za obilen obisfi s« priporočamo f Kaj v^aiti nudi pošta ? Ali se poslužujete pošte z vsemi ugodnostmi, ki vam jih nudi? Najbržej ne vselej, ker jih ne poznate dovolj! Marsikomu bo koristilo, če v neka| stavkih podčrtamo najvažnejše. ] Poštnina za pismo v krajevnem pro- metu znaša samo 10, namesto 15 dinar- jev. Ce bi to vedeli, bi se v krajevnem prometu rajši posluževali pošte name- sto svojih kurirjev. Tudi tega se večkrat ne spomnite, da ima pismonoša. ki vas dnevno obišče na domu ali v pisarni s seboj vse vred- nosti znamk in najpotrebnejših vred- notnic, ki si jih lahko nabavite in s tem prihranite pot na pošto. Zlasti bodo lahko to koristno izrabili prebi- valci bližnje in daljnje okolice mesta Celja. Ce hočete svojemu znancu sporočiti nujno in važno novico, poslužujte se eks^resne pošte. Takoj ob prihodu pi- sma, mu ga pošta dostavi na dom s posebnim pismonošem. Z malenkostno razliko v doplačilu poštnine bo pismo najhitreje prišlo naslovniku v roke. Pri predaji navadnega paketa na po- šti se večkrat jezite, ker ga niste za- pečatili z voskom, če ste ga, ga more- biti niste pravilno. Nepotrebno hudo- vanje bo odpadlo, če boste vedeli, da lahko ovoj navadnega paketa do vred- nosti 2000 din tudi zalepite z gumira- nim trakom namesto da ga zapečatite z voskom. Tudi to je novost, s katero še ver- jetno niste seznanjeni, namreč da lahko predajate brzojavke, ki vsebujejo če- stitke, voščila ali izraze sožalja, za po- lovično pristojbino, če zahtevate pri predaji oznako XLT. Te brzojavke uži- vajo pri odpravi, prenosu in vročitvi naslovniku iste pravice, kot vse ostale brzojavke s polno plačano pristojbino. Morda vam še ni znano, da je me- sečna naročnina za telefonski aparat v poslovnih prostorih znižana od 2.600 na 2.000 din in da jo lahko poravnate v obrokih! V nekaj mesecih se bo v Celju ogla- sila težko zaželjena in pričakovana av- tomatska centrala. Ce nameravate od- povedati svoj telefon zaradi previsoke naročnine, počakajte do vključitve av- tomatske, ker bo znašala potem samo 200 din. Ponovna instalacijska pristoj- bina vas bo v slučaju odpovecli stala 4.500 din. To so samo drobtinice obsežnega de- la pri posredovanju ptt uslug. Okori- stite se z njimi, saj si brez pošte ne morete misliti življenja in udejstvova- nja človeka današnje družbe. Poštna uprava si v vsakem pogledu prizadeva ugoditi željam in potrebam svojih koristnikov ter skrbi za odgo- varjajočo kvaliteto dela. Pri tem delu ji lahko tudi vsak posameznik pomaga, če jo obvesti o vseh nepravilnostih in pomanjkljivostih, ki jih je doživel pri pošti. OBJAVE IH OGLASI VABILO na redno zasedanje Mestnega ljudskega od- bora Celje, ki bo v torek 22. aprila 1952 ob 8. uri zjutraj v dvorani Okrajnega sin- dikalnega sveta (Šlandrov trg). Dnevni red: Reorganizacija Mestnega ljudskega odbora. Zai odbornike MLO je udeležba obvezna. Predsedstvo MLO Celje REZERVNIM OFICIRJEM JLA MESTA CELJA sporočamo, da se od srede 16. aprila dalje vrši vpisovanje v Združenje rezervnih oficir- jev na Mestnem odboru Zveze borcev NOB v Jurčičevi ulici (stavba Mestnega komiteja KPS) in ne več na Vojnem odseku pri ka- petanu tov. Belamarič Niku. Kdor ni še prejel prijavnice, ali pa jo je izgubil jo lahko naknadno prejme na Mestnem odboru ZB. Vpisovanje bo vsak dan od 16. do 19. ure, razen sobote. Združenje rezervnih oficirjev FLR Jugoslavije Mestni odbor Celje OBVESTILO Prebivalce mesta Celja/ obveščamo, da se bodo v nedeljo, dne 20. 4. 1951 vršila po- pravila na glavnem vodu Celje—Vitanje ter bo zaradi tega ves dan zmanjšan pritisk vode. Plinarna-Vodovod Celje POZIV Pozivamo svojce pokojnikov pokopanih na pokopališču v Čretu in na pokopališču na Golovcu, ki imajo ograjene družinske pro- storo in grobnice z železno ograjo in so iste že v slabem stanju, da jih prenovijo v roku dveh mesecev, to je do 15. junija 1952. Ograje, ki ne bodo v tem času očiščene in prepleskane, bomo odstranili s pokopališča. Obenem pozivamo na redno vzdrževanje grobov, ker lastniki zanemarjenih grobov izgube pravico do podaljšanja najemne dobe v smislu Pokopališkega reda. NAJDENO »Na cesti pri Levcu je bilo najdeno moško dvokolo tov. štev. 1666, brez znaimke, črne barve, še v dobrem stanju. Najdena je bila rjava denarnica z raz- nimi dokumenti na ime Lipnik Ivan, Dobje štev. 30. V Stanetovi ulici pred trafiko »Beli vol« jo bil najden sveženj ključev — 4 kom. Lastniki naj se javijo z dokazilom o last- ništvu na PNZ Celje-mesto, soba štev. 6. UPRAVA DRŽAVNIH ZGRADB CELJE ^ ima v raznih poslopjih oddati smeti in od- padke brezplačno . Reflektanti se naj zglase pri Upravi, Trg svobode lO-I. OBVESTILO Vse prijavljenke za gospodinjski tečaj v Celju vabimo na sestanek v ponedeljek, dne 21. aprila 1952 ob 16. uri na I. osnovni šoli, Drapšinova ulica. Uprava gospodinj, tečaja Celje PREKLIC Podpisani Šander Ludvik, posestnik iz Pristave št. 11 KLO Dobrna preklicujem izjavo, katero sem pismeno dal v svoji pri_ tožbi o davčni odmeri na Ministrstvo fi- nanc LRS v Ljubljani. Ta preklic izrekam iz razloga, ker so bile izjave o delu KLO Dobrna izmišljene. Ludvik Šainder PREKLICUJEM KRST mojih dveh otrok, ki ju je krstil opat dr. Kovačič brez moje vednosti in pristanka. Zagoričnik Stane IZJAVA Preklicujem neresnične govorice, katere sem širil med člani delovnega kolektiva Ke- mične tovarne Celje ter s tem blatil direk- torja tov. Robič Antona) ter tov. Foznič Ivana ter se jima zahvaljujem, da odsto- pata od tožbe. Ljubic Jože. Oskrbnika za planinski dom na Šmo- horju za takoj ali kasneje išče Planinsko društvo Laško. KUPIM polovico (manjše) hiše ali pa eno- družinsko stanovanje. Naslov v upravi. PRODAM gozd v bližini Celja. Informacije na upravi lista. UGODNO PRODAM novo harmoniko, 8 ba- sov, »Mengeš«. (Cena 40.0(K) din.) Naslov v upravi lista. PRODAM nove tarok karte. Naslov v upra- vi lista. PRODAM 600 kg sladkega sena. Naslov v upravi lista. PRODAM nov )^Singer« šivalni stroj. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM kompletno dvo- in polsobno stanovanje v Mariboru za slično v Celju. Naslov v upravi lista. STANOVANJE in hrano nudim delavki za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi. SPREJMEM honorarnega fotoretušerja(ko). Interesenti naj oddajo svoj naslov v upra- vi lista pod »Fotoamater«. POSTREZNICO za štiri ure dnevno iščean. Naslov v upravi lista. IZGUBIL SEM MOŠKO ŽEPNO URO znam-^ ko Laebi s črnim številčnikom s kromove kovine. Najditelja prosim, da jo proti na- gradi odda upravi Mestne klavnice. POZNAM OSEBO, ki je pomotoma zeimenja- la mojo aktovko dne 112. aprila v savinj- skem vlaku (ob pol 5.) s svojo. Da se iz- ogne neprilikam, naj takoj javi svoj na- slov na upravo lista v svrho zamenjave. (Dam nagrado.) GLEDALIŠKEMU OBČINSTVU sporočamo, da smo sklenili podaljšati letoš- nji abonma še za dve premieri (»Šola za žene« in »Za stanovanje gre«), ki jih bomo uprizorili do konca sezone. Abonma je mogoče podaljšati ali pri gle- dališki blagajni pri vsakokratni prodaji vstopnic, ali pa v gledališki pisarni med uradnimi urami, proti vnaprejšnjemu pla- čilu za 10 odst. znižane vstopnine za do- sedanje sedeže, ^jp^ava Mestnega gledališra NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA . Dne 24. aprila 1952 tov. dr. čerin Josip,. Cankarjeva ul. 9. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do- ponedeljka do 8. ure zjutraj. TOV. DR. ČERINU so zahvaljujem za njegovo požrtvovalnost pri zdravljenju odprte rane na nogi. Po več- letnem trpljenju mi je sedaj nogo t šestih; tednih popolnoma ozdravil. Frančiška Terče K IIV O KINO METROPOL Od 18. do 24. 4.: »Varujte se plavolask«^ francoski film Od 24. do 30 4.: »Vse o Evi«, amer. film KINO DOM Od 18. do 21. 4.: »Brata Bouquinquant«. francoski film Od i22. do 24. 4.: »Katica«, nemški film Od 25. do 30. 4.: »Molk je zlato«, franc. fiLm. 18 Živi zid stane Teroak Med poslednjimi se je zagnal iz kritja v gozdičku Martin. V snegu mu je spodrsnilo. Padel je. Hipoma se je pobral, na- pravil še nekaj skokov, zakrilil z rokami po zraku, spustil brzo- strelko in padel zviška v mrzli sneg. Spogledali smo se. Poznali smo take padce. Bolničarka Olga, ki je bila v zadnji skupini, je zaklicala: »Fantje, pomagajte! Martina moramo rešiti iz pekla in če pademo vsi!« Zagnali smo se nazaj na čistino. Plazili smo se po trebuhu, počasi, kakor bi bili prilepljeni na sneg. Toča krogel nas je usta- vila. Nevarnost, da vsak trenutek zaropotajo mitraljezi izza robu gozdička, komaj streljaj oddaljenega od nas, se je večala. Toda V nas je bila trdna, močna volja: Martina moramo rešiti. Tudi mrtvega ne smejo dobiti Svabi v roke. Preveč nam je pomenil. Z vseh strani smo se mu približali drugič. Posrečilo se nam je, da smo ga potegnili za previs, ki je bil obrasel z redkim, niz- kim hrastovjem. Bil je rešen, toda v zadnjih vzdihljajih. Švabski rafal ga je prestrelil. Za previsom je umrl v naročju bolničarke Olge. Naložili smo ga na ramena in ga nesli s seboj. V bližini hiše z velikim kozolcem smo ga zasilno pokopali. Molče smo nadaljevali pot, vsi resni, na obrazih mnogih sta- rih borcev so se lesketale solze. Po dolgem molku se je oglasil Mirko: »To bodo Svabi plačali!« »Da, to morajo plačati s potoki krvi!« ga je popravil mitra- Ijezec Dušan. Da, to so tudi plačali s potoki krvi. Sercerji so se znali ma- ščevati. Šercerji niso tega pozabili ves čas, dokler so bili na Šta- jerskem. Mnogokrat je v smelih juriših ali pa v težkih obrambnih bojih mitraljezec z dobro merjenim rafalom v švabsko kolono vzkliknil: »To je plačilo za Martina, to pa za našega Badovinca!« Mrak je počasi objemal sotesko. Vrhovi hribov so se rdečili v zahajajočem soncu. Črne premikajoče pike na zaledenelem snegu, so se ustavljale, polegale in streljale na pobočja na na- sprotni strani soteske. Od vseh strani so odgovarjali švabski mitraljezi. Njihovi minometalci so sekali in rigali. Rakete so nam razsvetljevale zasneženo pot v temne gozdove Mrzle planine in nas izdajale. Na nebu so se začele prižigati prve zvezde. Na vzhoda se je komaj zaznavno bledožareče svetlikalo. Mesec je vzhajal. Bataljon je bil rešen! V pol ure smo dosegli divizijo. Pod- polkovnik Luka nas je zaskrbljeno gledal, kakor gleda oče svoje otroke, ki se vračajo z nevarne poti. Politkomisar Matevž je trep- ljal po ramah korajžne mitraljezce. Počasi smo nadaljevali pot. Gaz, po kateri se je pomikala divizija s komoro, je bila široka kakor cesta. Oddahnili smo se in začeli brskati po žepih za tobač- nim prahom. Skupini dveh, treh se je nazadnje le posrečilo zviti tanko cigareto, ki smo jo z združenimi močmi pokadili. Na večerjo, ki smo si jo zelo zaslužili, ni bilo niti misliti. Čakala nas je še dolga pot. Ponoči nam je bilo treba priti iz švabskega objema» kajti naslednji dan bi bilo že prepozno... Hrušč v soteski je potihnil. V vsej dobi okupacije je bila v njej samo enkrat borba, ki pa je drago stala Frice in vermane. Sotesko so si dobro zapomnili. Tudi mi se je mnogokrat spomi- njamo, saj smo pustili v njej dva najboljša tovariša, stara borca. Ob spenjeni Gračnici je partizanski grob. V njem spi mirno spanje komandant Ilija Badovinac, narodni heroj. Ne moti krik jurišev. pokanje pušk in ročnih granat. Morda je bilo prav hrepenenje po takih trenutkih tisto, kar ga je gnalo v nevarnost, ki ji je v soteski podlegel. Zuborenje potoka, veliki beli cvetovi teloha in krvavordečc cvetje vresja spomladi, petje ptic do pozne jeseni, pa plazovi snegr. pozimi mu delajo družbo v tihi samoti. Nad sotesko še stoji visoka, lepa stavba. Na njenem pročelj« je že davno zbrisan napis »Volksschule«. Zopet je slišati okol* poslopja veselo čebljanje naših otrok, Titovih pionirjev.