štev. 5 — Letnik Ш. PTUJ, 2. februarja 1951 Cena Hin 3.--
Poštnina plačana v gotovfnl
VSEBINA: Kandidati za poslance v skupščino LRS. —
Vinogradniška zadruga Dravinjski vrh, — Zadružniki iz
Destemika. — Ustanovitev ■ slovenske kmetijske šole na
Koroškem. — Pet let naše ustave — Sklepi II. kongresa
ZB NOV — PredvoLvne priprave OF — Železničarji
gradijo. — VoHvne enote, — AFŽ pri »Gradisu« v Sfcr-
nišču. — Predlogi MO AFŽ Ptuj. — Protileta-lska za-
ščita, — Sindikailna skupščina OKMA. — Špekulacijo
mKtnarjev. — Iz zgodovine mesta Ptuja, — Nekaj v
dialektu. — Gospodnjski tečaji. — Preskrba, — Radio.
— Kino, — Gledaliiče. Dogodki izven domovine. — Razno
PRIPRAVE NA VOLITVE POSLANCEV
Okrajni zbor OF
je sprejel predlog o kandidatih za poslance
v skupščino LRS
Na zboru OF v Ptuju je v torek, dne
30. januarja t. 1. v Titovem domu nad
130 delegatov in predsednikov OF po
daljšem referatu predsednika okrajnega
odbora OF tov. Leskov ca o svetov-
no-poUtičnem položaju, o izpolnitvi go-
spodarskega plana LRS in v ptujskem
okraju ter po diskusiji potrdilo predlog
okrajnega odbora OF za potrditev kan-
didatov za poslance v skupščino LRS,
katerih volitev bo 18. marca t. 1. Ob-
enem je zbor potrdil dopolnitve pred-
loga za tekmovanje za 10. obletnico ob-
stoja OF.
V zanimivem referatu je tov. Lesko-
vec razložil udeležencem zbora škodlji-
vost eedanje politike vodstva ZSSR
glede na razvoj dogodkov na Daljnem
vzhodu in napram Jugoslaviji ter ko-
risti trgovinskih odnosov Jugoslavije
s tehnično razvitimi državami Evrope
in Amerike, za utrditev miru v svetu 4n
za gospodarski razvoj Jugoslavije v so-
cialistično državo. V zvezi s tem je
predočil napore naših narodov za utrdi-
tev obrambne moči in za gospodarski
dvig Jugoslavije. Številčno je prikazal
odstotke plan. obveznosti iz kmetijstva
v ptujskem okraju, ki so bile Izpoln-
njene v preteklem letu in po zaslugi
katerih je zavzel ptujski okraj drugo
mesto v Slovenji.
Glede demokratičnosti na vaseh je
poudaril tov. Leskovec, da odbori OF in
KLO premalo mislijo na to, da je treba
demokratičnost vnašati v vsakdanje
življenje, ne pa samo razpravljati o na-
čelih demokracije. Zbori volilcev, sveti
državljanov, novi potrošniški svetiima-
jo nešteto prilik za koristno uveliavlja-
nje demokracije. Navedel je primer iz
Starš, kjer je hotel KLO prjkazati, da
ni volja ljudstva, če se plan obvezne
oddaje jnesa in masti spremeni v plan
obvezne oddaje mršavih in pitanih pra-
šičev.
Priprave na volitve in volitve same
Je postavil tov. Leskovec v luč svetov-
nih dogodkov in je pozval vse funk-
cionarje OF, da ha volitve dobro poli-
tično pripravijo teren, da ne bo volil-
nega upravičenca, ki se ne bi udeležil
volitev in ki bi dajal s tem moralno
oporo kontrarevolucionarnim poedin-
cem, vojnim hujskačem In izdajalcem
lastnega ljudstva.
Po referatu tov. Leskovca je prečltal
sekretar OO OF tov. Vi čar predlog
okrajnega odbora OF z imeni članov
OF, ki jih predlaga OF za kandidate
za poslance v Ljudsko skupščino LRS.
Kandidat!
za kraje na levem bregu
Drave:
217.	volilna enota
Središče, Obrež, Saiovci, Loperšice,
Hum, Ormož, Pavlovci
Kandidat: Kojc Miha, elektro-
monter, Ormož;
Namestnik: KoiaričCiril. pover-
jenik za kmetijstvo, Ptuj.
218.	volilna enota
Velika Nedelja. Sodinci. Cvetkovci.
Podgorci, Lešnica
Kandidat: GoršičMilko, minister
za elektroenergetiko, Ljubljana;
Namestnik: Zadravec Jurica,
predsednik sveta za lokalno industrijo,
Ptuj.
219.	volilna enota
Gorišnica, Zamušani, Formin, Gajevci,
Moškanjci, Domava, Mezgovci, Subetinci
Kandidat: Krmelj Maks. pred-
sednik RZKZ, Ljubljana;
Namestnik: Majerič Alojz,pred-
sednik KDZ Moškanjci.
220.	volilna enota
Markovci, Bukovci, Stojnci, Zabovci.
Borovci. Spuhlja. Podvinci
Kandidat: Leskovec Franc, se-
kretar OK KPS. Ptuj;
Namestnik: Kafol Ciril, šolski
upravitelj, MarkovcL
221.	volilna enota
Janežovci, Jiršovci, Rogoznica. Kicar,
Vurberg, Grajena, Mestni vrb
Kandidat: Potrč dr. Jože. mini-
ster za ljudsko zdravstvo, Ljubljana;
Namestnik: Rubin Ljudmila,
tajnik KLO Grajena.
222. volilna enota
Destemik. Levanjci, Trnovska vas. Bi-
šečki vrh. Viiomarci. Slavšina
Kandidat: Simonie Franc, mini-
ster za kmetijstvo, Ljubljana;
Namestnik: Vidio Jože, srednji
kmet.	.ri-h
223.	volilna enota
Juršinci, Sakušak, Polenšak, Brezove!,
Pacinje
Kandidat: Bratko Ivan, direktor
»Triglav-filma«, Ljubljana;
224.	volilna enota
Ptuj, levi breg
Kandidat:: Tominiek dr. Teo-
dor, predsednik Vrhovnega sodišča,
Ljubljana:
Namestnik: Vogrinec Janko,
predsednik MLO Ptuj.
★
Kandidati
za kraje na desnem bregu
Drave:
225.	volilna enota
Ptuj-desni breg. Hajdina, Slovenja vas
Kandidat: Stopar Viktor, direk-
tor tovarne giinice in alumin., Strnišče;
Namestnik: Vo b i 5 Ivan, poverjenik
za državne nabave, Ptuj.
226.	volilna enota
Starše, Marjeta na Dr. p., Sikole,
Cirkovci
Kandidat: Kmeteo Anton, pred-
sednik KLO, Sikole;
Namestnik: Lorger Anton, sred.
kmet, OirkovcL
227.	volilna enota
Strnišče, Pleterje, Lovrenc, Sestrže.
Sela, Lancova vas, Tržec-Jnrovci
Kandidat: Markoč Jože, delavec
»Gradisa«, Strnišče;
Namestnik: K oko I j Anton, dela-
vec tovarne aluminija. Strnišče.
228.	volilna enota
Ptujska gora, Majšperk, Dolepa,
Stoperce, Naraplje
Kandidat: Krivec Angela, de-
lavka tovarne volnenih izdelkov, Majš-
perk;
Namestnik: Kolarič Miha, po-
verjenik za finance. Ptuj.
229.	volilna enota
2etale, Sedlašek, Rodni vrh. Nova
cerkev, Podlehnik
f
Kandidat: Belšak Frano, direktor
drž. posestva, Turnišče;
Namestnik: Furlan Dušan, se-
kretar OK LMS, Ptuj.
230.	volilna enota
Leskovec, Vid, Vareja, Majski vrh,
Skorošnjak, Velika Varnica, Gruškovje
Kandidat: Petrovič Janez,pred-
sednik IO OLO Ptuj;
Namestnik: Koželj Feliks, pred-
sednik KLO Leskovec.
231.	volilna enota
Cirkulane, Slatina, Gradišča, Paradiž,
Gruškovec, Zavrč, Gorenjski vrh in
Turški vrh
Kandidat: Seme Jože, podpolkov-
nik JA, Ljubljana;
Namestnik: Furman Slavko,
vinogradnik, Paradiž.
★
Obrazloženi predlog je bil soglasno
sprejet. Paedini delegati so se v dis-
kusiji o predlogu zanimali za obseg
volilnih enot in za podrobnosti o kan-
didatih.
V sološni diskusiji so delegati iz-
razili, da se zanimajo za postopek
pri odmeri dohodnine, za možnosti
elektrifikacije vasi na Dravskem polju,
za razvoj zadružništva ter razna dru-
ga gospodarska vprašanja. Na vpra-
šanja sta odgovarjala tov. Leskovec
Franc in tov. Vičar Stane.
Po diskusiji in pojasnilih je zbor
sprejel še sledeče sklepe:
1 Odbori osnovnih frontnih orga-
nizacij bodo takoi pričeli s široko vo-
lilno agitacijo. Potom množičnih se-
stankov ter individualnega stika bodo
spoznali slehernega volivca z doma-
čim in mednarodnim značajem'repu-
bliških volitev. Sleherni volivec mora
poznati vloeo lugoslavije v medna-
rodnem političnem dogajanju in borbi
za mir v svetu. Ravno zaradi tega
mora bit vsak volivec postavljen
pred dejstvo, da bo volil poslance za
nadalievanje načete poti, za utrditev
naše neodvisnosti, za ljudsko demo-
kracijo, za mir, ali pa bo ostal na-
sprotnik graditve socializma, izdaja-
lec lastne domovine in pristaš vojne.
2.	Frontne organizacije začnejo ta-
koj po zasedanju Okrajnega zbora OF
z množičnimi sestanki, na katerih
bodo prediskutirane in sprejète kan-
didatne liste, obenem pa bodo pričeli
s široko popularizacijo kandidatov.
Kandidati naj se udeleže po svojih vo-
liščih predvolilnih sestankov.
3.	člani okrajnega zbora OP bodo
skrbeli in pomagali vaškim odborom
Fronte, da bodo kandidatne liste vlo-
žene pri okrainem odboru OF do 20.
februaria 1951.
4.	Pri aktivizaciji volivcev za ude-
ležbo na volitvah bodo frontne orga-
nizacije posebno skrbele za t'ste vo-
livce, ki pri zadnjih volitvah iz kakrš-
nega koli razloga niso volili, da ne bo
neupravičenih izostankov. Vsakega
člana OF, ki bo neupravičeno izostal
pri volitvah, bodo osnovne organiza-
cije Fronte izključile iz članstva.
5. Člani okrajnega zbora OP bodo
poleg vaških odborov OF še posebej
skrbeli, da bo dana volilnim komisi-
jam vsa potrebna pomoč, da bodo
volišča svečano ureiena, redno poši-
Ijana poročila o rezultatih volitev ter
da bodo volitve dosegle lOO/o udelež-
bo, kandidati pa l^o glasov.
Zaradi izredno slabega vremena in
pot udeležba na zboru ni bila tako
polnoštevilna kot ob ugodnih pri-
likah. Udeleženci zbora so ponovno
dokazali svojo požrtvovalnost napram
ljudstvu in njegovi Osvobodilni fronti,
da so prišli ne glede na oddalienost
in vreme. Nedvomno bodo tudi pri-
prave na volitve v njihovih volilnih
enotah ogledalo njihove požrtvoval-
nosti napram ljudstvu in njegovim
poslancem. Izostali funkcionarji OF
bodo morali biti seznanjeni s pred-
volilnim delom na posvetovanjih
upravnih in političnih funkcionarjev
po volilnih enotah, da bo tako na
vseh področjih ptuiskega okraja OF
izvršila svoje naloge v zvezi s politič-
nim in gospodarskim razvojem naše
domovine.	—^vr.
Vinogradniška zadruga Dravinjski vrh
mM tudi polf®
v soboto 27. januarja t. I. so potrdili
radružn kî 'n zadružnlce Vinogradniške
zadruge Dravinjski vrh na 6. rednem
letnem občnem zboru gospodarski obra-
čun za leto 1950 z zneskom din 2,057.850
za Izplačilo trudodn; 117 zadružnikom, ki
so opravili 22.865 trudodnl. Razpravljali
so tudi o razširitvi zadruge s sedežem
prj Vidu, ki bo zajemala zraven vino-
rodnih predelov tudi večje poljedelske
površine, kar bo pripomoglo sedanjim In
novim zadružnikom do lastnega pridelka
žUaric. Za predsednika so Izvolili tov.
èeruga Jožeta. Razen tega so potrdili
še vrsto važnih gospodarskih predlogov
za zadrtóno delo In življenje v letu 1951.
Občnega zbora se Je udeležil v Imenu
10 OLO in OK KPS Ptuj tov. Kolar'ô
Ciril, poverjenik za kmetijstvo pri OLO,
direktor sklada za Aehan'zacijo In za-
družne gradnje tov. Vesel Ovido, pred-
sednik Kmetijske delovne zadruge So-
betine! tov. Prelog Frfnc ter drugI gostje.
Po Izvršitvi vseh formalnosti občnega
zbora so zadružniki In gost}e poslušali
zEnlm'va poroč'la upravnega In nadzor-
nega odbora, k! so analizirala razvoj in
sedanje stsnje zadružnega gospodarstva
ter perspektivo za bodoče zadružno de-
lo In življenje.
PRroELEK
Težišče lanskoletnega dela In uspehov
je bilo na Í87,31 ha skupne zemlje, od
katere odpsde 140,30 ha na obdelovalno
zemljo, vpoštevši 49,69 ha vinogradov,
v zadrugi Dravinjski vrh v vinogradni-
štvu, saj je to dalo zadrugi tudi največji
donos in sicer 4,295.972 din ob proizvod-
nih stroških din 2,376.830,75. Pridelali
so 5.277 kg pšenice, 1.095 kg ovsa,
58.280 kg krompirja, 74.110 kg otave in
sena, 5.950 kg slame, 3.177 1 mleka, 1220
litrov žganja, 10.992 1 jabolčnika in
57.536 I vina. Več'no vinskega pr'delka
t j. nad 40.000 litrov so odstopili po
vezanih cenah Vinsrski zadrugi v Ptuju,
nekaj so razdel'U zadružnikom, lepo ko-
ličino pa še imajo vkleteno.
Ob sedanjih pogojih zadruga ni mogla
razviti govedoreje niti prašičereje, ker
jI manjkajo tozadevni prostor«. H gra-
ditvi kap'tabiih objektov še ni mogla
pr»fitoi>ti zar?di pomanjkanja gradbenega
materiala. MLO Ptuj In Gasilska četa
Zagajiči sta si izposodila od zadruge ce-
ment že leta 1949, ki pa ga še nista vr-
nMa kljub opominom. Pridelek krme In
krm'lnîh rastlin lani ni dosegel količin
prejšnjih let zaradi neu-^odne letine in
suše na hribovitih predel h. Sedaj гзгро-
|3ga zadruga s 33 glavam} govele živine
skupno z 19 voli ter 4 konje In 3 prašiče.
Pridelek krmnTi rastlin ie lani dosegel
vrednost 118.800 din, dočim le stala
pridelava In sklad ščenje 50.685 d'n. Pri-
delek vrtnin le dal vrednost din 268.463,
dočim so pridelovalni stroški in stroški
pospravlianja znašali 173.210 din. Pri-
delek žita le dosegel vrednost 37.876 din.
stroškj pr'del3ve pa so zn-^šali 29.312
dinarjev. Iz gozdarstva je 'mela zadrir
ga le din 51.894 dohodkov. Govedoreja,
konjereja In svlnjereja Je stala zadrugo
268.304 d?n, doč'm Je Imela zadruga od
teh le 193.296 dfn dohodkov. Vprega 'e
doorìnesln le 28.620 din dohodka. Ta
vrednost b? bila nedvomno višla »Je bi,
zadntga vpoštevsia »n zapisovala vse
storitve. Stroški vprege so znašali din
7Л27. Maniših po^^avli dohodkov In Iz-
datkov ne bf navaj?li.
DELOVNA DISCIPLINA
Tež?ve s nrehri»no In preskrbo znčrvž-
nlkov so Inni vplivale na kvaliteto dela
In ПЧ delovno d'sc'nl'no . 7!'d»-u'n'Vov.
Ob dnev'fi prodr^l^nla îndiJctHlskPi'r» hl'ga
v ptujskih trgovinah Je odšlo v Ptuj na-
mesto v zadrueo n» d«Io večle
7adr"žnfVov In zadružnic pom^nikanje
žIvežT v /pdnfffi pa Je š''» v korist za-
.sohn'h Vrtiptovalcpv v bl'ž'ns z'drnpe.
Z"drnžr'VI «o odhal"!' It ni'm rja delo
celo v б!»?п. ko Je bMo v zadm^î naJvPČ
dela. Zraven tega pa je še pridelek vL
nogrsdov znatno uničila toča. Poznejša
pomoč zadrugi s koruzo je delno izbolj-
šala stanje prehrane In tudi razpolo-
ženje. Lanskoletne izkušnje so potrdile
nujnost razširitve zadruge tudi na rav-
ninske poljedelske predele okrog Vida,
kjer so pogoji za sedež zadruge. .Začeti,
nedovršeni zadružni dom in seda^ pro-
paéajc»5i material na začetih z«dovih
tega doma bi moral že zdavnaj biti go-
spodarski, politični In kulturni center za
v zadrugi združene kmetovalce In kme-
tijske delavce Dravinjskega vrha «n oko-
lice Vida.
OBJEKTIVNE TEŽAVE
Iz prikazanih številk so razvldeli za-
družniki razmerje visokih proizvodnih
stroškov zaradi podedovane primitivne
obdelave, starih vinogradniških nasadov
in sadovnjakov, nerazvUe živinoreje ter
hribovite zemlje napram količinam,
vrst-ш In vrednostim pridelkov. To raz-
merje je bilo na občnem zboru temelj
za obravnavanje predlogov za bodoči
razvoj zadružnega gospodarstva ter
predlogov za zmanjšanje proizvodnih
stroškov In zvišanja življenjskega stan-
di^rda zadružnikov ¡n njihovih družin.
O vseh teh predlogih Je tekom leta
sproti razpravljal Upravni odbor in de-
loma tud" Nadzornj odbor na svojih se-
jah, na zadriršnih zborih pa so o tem
razpravljali in sklepali tudi zadružniki
sam', L?-nckoletnl način deh se v mar-
sičem razlikuje od načina dela prejšnjih
let, saj so zadružniki do dobra spoznali,
da so dejansko pravi lastn ki zadružne
zemlje in da jih od te ne bi mogli odtr-
gati nlkakî protîrevoluclonarji.
Iz Ir.nskoletnih dohodkov Je zadruga
vložila v z?družn! sklad 76.720 dinarjev,
171.506 denarjev v temeljni skîad,
184.521.31 din v socialni sklad ter din
5.000 v sklad za kulturo In nVosveto. V
zadrugi le ve5Je število starejših In one-
moglih članov, ki bodo prej ali slej
uživali starostno skrb zadrug za nje ter
bodo dokazali starm In onemoglim i»žit-
karjem na drobnokmetljskih gospodar-
stvih. da se v zadrug' ni treba bati za
vžitek itd., kakor je to sicer marsikje
še slučaj.
Z^družn'ks so glede nlana za 1951 In
ostalih problemov v dîskus'Jî na ob-
čnem zboru nredl"ga|i. da bi пч prvem
sledečem zadružnem zboru snrejell go-
spodarski nlan za 1951. leto, kar Je zbor
tudi sprejel.
V diskusij? so tov Kolarič CIr'l, Vesel
Gvidon in Prelog Franc čestitali za-
dn-iìnikom najstarejše zadruge v ptuj-
skem okraju, da so vzdržal' v težkih
naporih In kljub močnemu prizadevanju
kontrarevolucionarnih poedincev v vr-
stah drobnokmefjskih gostwdarjev, kljub
razn'm klevetam In izmišljotinam o sla-
bem gospodarjenju bivših vInV-arjev, ki
so navajeni delati le po direktivah go-
spode ter da so se priborili do praktičnih
in zgovornih dokazov, da je zadružna
oblika gospodarstva ed no pravilna obli-
ka v socialističnem kmetij.stvu In da je
najboljši porok za persnekt^vno ž'vllpnje
kmečkega delovnega ljudstva. Sami so
se prepričali, da je nerazpoloženje po-
edlncev za vstop v zadruge velik zadr-
žek, da zaostaja naša kmetijska pro-
dukcija za produkcijo drugih držav.
Tov. Vesel Gvidon Je še posebej opo-
zor I zadružnike na ogromno škodo v
našem sadjarstvu zaradi kaparja, proti
kateremu se še zadruge premalo odločno
in dosledno bore In še premalo mislijo
na obnovo sadovnjakov,
RAZŠIRITEV NA NIŽINSKE
PREDELE
Tov. Prelog Je še prikazal zadružni-
kom organizacijske oblike zadruge v
Sobetlnclh ter jih vzpodbudil, da vztra-
jajo na razširitvi zadruge na nižinske
prèdele okrog V'da In da spremenijo
razpadajoči zadružni dom pri Vidu v za-
družno gospodarsko, politično in kultur-
noprosvetno središče. Nazorno Je prika-
zal zadružnikom škodo, da v nižinskih
predelih kmetovalci špekulirajo z žita-
rlc?ml, medtem ko socialistični družbi
predani zadružniki iz Dravinjskega vrha
trpijo pomanjkanje kruha. Tov. KoIaHč
Je v Imenu OLO obljubil zboru, da bo
OLO letos nudil zadrugi več pomoči kot
lani v vprašanjih, ki niso odvisna od
zadružnikov.
Рб zboru so zadružniki odigrali pod
vodstvom upravitelja osnovne šole pri
Vidu tov. Šijanca »Županovo Micko « ter
so dali zgled vsem ostaPm zadrugam v
ptujskem okraju, da je mogoče zraven
premagovanja gospodarskih težav med
zadružniki delati tudi na polju kulture in
pro svete.
Zbranim zadružnikom je še ob koncu
govoril predsednik KLO Vid in sekretar
osnovne partijske organizacije tov. Pe-
klar Viktor, k| Je zadružnikom čestital
za uspehe ter pozdravil predlog na raz-
širitev zadruge tudi na vasi ravnlnsk'h
predelov z Vidom v središču. Prikazal
Je težave v zvezi s širitvijo zadružnega
gospodarstva in zadrr.^ne z3vestl med
kmeti v vaseh okrog V'da, ki še mislijo,
da koristijo s tem sebi In svojim otro-
kom, da zavlačuieJo vstop v zadrugo.
Zadružniki so potrdîlî nlegova Izvajanja
z dokotralnim ploskanjem.
Zadružniki In novoizvoljeni .odbor ter
gostje so ostfli skupaj še pozno v noč
v medsehoinem razeovoru o vsakdanjih
žlvlienjsklh problemih, mir-dina pa se Je
veselila ob zvokih domci^e godbe, -bi
ladmm^l fi iesteraîka so oricros^odariii
IG2 din Po Irudodnevu
V ponedeljek 21. jan. t. 1. je polagala
kmetijsko delovna, zadruga Desternik
obračun za leto 1950. Pregledala je svo-
je uspehe pa tudi škodo, kj jih je za-
beležila v preteklem letu v svojem go-
spodarstvu.
Občni zbor je začel tov. Zelenik Jože,
ki je dal tudi izčrpno poročilo o delu v
zadrugi. Potrdil je, da ie večina zadruž-
nikov sprejela obveznost, da bo opra-
vila v zadrugi v preteklem letu 220 de-
lovnih dni, kar je tudi opravila, da pa
so člani, ki še zdaleč n:so dosegli ome-
njenega števila. Zato pa so med njimi
zadružniki, kot sta tov. Flajšman Franc
in Cizerl Neža, katerih prvi je opravil
450 delovnih dni, druga pa je kljub svoji
starosti vestno izpolnjevala svoje na-
loige. Ta dva zadružnika je tov. Zelenik
postavil vsem ostalim za vzgled kako
je treba delati, da bi zadruga dosegla še
boljše uspehe, kot jih je. Ob tej priliki
je omenil tudi najslabši primer, zadruž-
nika — blagajnika zadruge Lenart Fran-
ca, ki je blagajniške posle slabo vršil,
tako. da mu ie kontrola ugotovila ob
zaključku precejšnji primanjkljaj.
Zadružniki so v celoti opravili 6884
delovnih dni ter pridelal; 10.000 kg pše-
nice. 12.000 kg rži, 8000 kg koruze. 20.000
kg krompirja in precejšnje količine dru-
gih pr=de'kov, kar je izraženo v 2,425 329
dinarjih dohodkov in 1,483.259 dinarjih
Izdatkov. Delovni dan zadružnikov bo
plačan s 102 dinarjema.
Zadružniki so nato izvolili nov upravni
in nadzorni odbor. Upravn^ odbor tvo-
rijo: Zelenik Jože, Flajšman Franc, Ci-
zerl Neža. Hauptman Franc in Pukšec
Franc; nadzorni odbor pa 2lahtič Štefan,
Lah Janez in Kokolj Marija
2^družniki so ro vol'tvah živahno
razpravljali o gospodarskem planu za
leto 1951. Mnogo je bilo govora o dvigu
hektarskih donosov ter o drugih vpra-
šanjih zadružnega gospodarstva. Za-
družniki so se zavezali, da bodo z upo-
rabo agrotehničnih ukrepov dvignili
hektarski donos za 50 odstotkov in opra-
vili vsak po 220 delovnih dni.
Po izvolitvi delegatov za okrajni za-
družni svet in podelitvi nagrad naj-
boljšim zadružnikom so zaključili občni
zbor. BO.
_ ★ _
Prizadevanja za ustanovitev
slovenske kmeti ske
šole na Koroškem
Zahtevo, podprto z nad 2000 pod-
pisi kmečkega liudstva po ustanovitvi
slovenske kmetiiske šole na Koro-
škem ie poslala Slovenska kmečka
zveza Uradu zveznega kanclerja.
Zveznemu ministrstvu za kmetijstvo
in gozdarstvo. Koroški deželni vladi
in Deželni kmetiiski zbornici v Ce-
lovcu.
Z ugoditvijo te zahteve bi bila
ustanovljena na Koroškem zraven 10
nemških kmetiiskih šol ena šola s
slovenskim učnim jezikom, kar bi po-
menilo pripravljenost in dobro voljo
oblasti, da ugodi upravičenim zahte-
vam slovenskega prebivalstva na Ko-
roškem.
Stran 2
^PTUJSKI
Ptui, 2. feb'ruana 1951
Pet Ißt naše ostave
Pred petimi leti — 31. lamarja 1946
— le Ustavodajna skupščina razglasila
Ustavo FLRJ. ki je formuUrala velike
spremembe v strukturi naše države, po-
trdila in okrepila pridobitve narodno-
osvobodilne vojne in dala Jasne per
spektive za razvoj Jugoslavije v sodar
Uzem. Približno leto dni pozneje je spre-
jelo svoje ustave tudi šest ljudskih re-
publik, s čimer se je poUtično-gospodar
ska osnova mlade države še bolj okre-
pila. V načelni razpravi ob sprejetju
zvezne ustave je dejal neki ljudski po-
slanec, da našim padlim borcm ne bi
mogli postaviti lepšega spomenika.
Po ustavi je naša država ljudska, so^
cialistična država. Vsa oblast pripada
delovnemu ljudstvu mesta in vasi v
obliki predstavniških organov ljudske
oblasti — ljudskih odborov — od krcr
jevnih ljudskih odborov do ljudskih
skupščin. Od razglasitve ustave Pa do
danes se socialistični sektor v našem
aospodarstvu nenehno krepi, država pa
daje zaradi zdščke življenjskih interesov
ljudstva, dviga ljudskega blagostanja in
pravilnega izkoriščanja vseh gospodar-
skih možnosti in sil, smer gospodarske-
mu življenju in razvoju s splošnim go-
spodarskim planom. Federativna ureditev
naše države je izraz in potrditev naroda
nostne sestave naše države. Osvobodilna
vojna in ljudska revolucija sta bili tesno
povezani z reševanjem narodnostnega
vprašanja. Vsak od petih narodov naše
države si je izvojeval s svojimi silami
in orožjem v roki enakopravnost v skuP"
ni borbi proti fašističnemu okupatorju
h izdajalski buržoaziji.
Razen naše države je po drugi sve-
tovni vojni sprejela nove ustave vrsta
evropskih, ameriških in azijskih držav.
Karakteristično za vse te ustave je, da
se je z njimi nadaljeval proces odprav-
ljanja monarhij in podobnih oblik vlada-
vine. Samo desetina prebivalstva sveta
še živi v monarhijah, 1 milijarda 350 mi^
lijonov ljudi pa živi v republikah različ"
nih oblik.
Naša ustava je imela pomemben vpliv
na osnovne postavke, pa tudi formulacije
ustav vzhodnoevropskih držav, pred-
vsem Albanije in Bolgarije, Pa tudi Ro-
munije. Ce pustimo ob strani albansko
ustavo, ki je zaradi informbirojevske
politike državnega vodstva Albanije
ostala samo še zgodovinski dokument,
je treba poudariti nekatere reakcionarne
poteze v ustavah Bolgarije, Romunije,
Češkoslovaške in Poljske^ Bolgarska
ustava ne priznava narodnostih in kul-
turnih pravic makedonski manjšini ter
smatra Pirinsko Makedonijo kot navadno
upravno enoto. Češkoslovaška ustava
na umeten način rešuje nacionalni odnos
med Cehi in Slovaki ter utrjuje unit ar.,
no državo. Splošna karakteristika teh
ustav je, da ni demokratičnega centra-
lizma v odnosu med centralnimi in lo-
kalnimi organi oblasti, temveč je uve-
dena močna centralistična in birokra-
tična linija. Dejstvo, da niti do danes v
teh državah še ni izvoljenih lokalnih
organov oblasti Še močneje potrjuje
krepitev centralističnega birokratizma v
državni organizaciji teh držav.
Posebno karakterističen je v tem po-
gledu slučaj Madžarske, ki je sprejela
po vojni že dve ustavi — prvo leta 1946,
drugo pa leta 1949. Ta druga ustava je
tipična informbirojevska ustava, v kateri
je ustavno izražena sedanja hegemont
stična politika »sovjetskegat vodstva. V
uvodu ustave namreč piše: »Oborožene
sile velike Sovjetske zveze so osvobodile
našo državo nemškega fašističnega
okupatorja, strte protiljudsko državno
oblast in odprle pred našim delovnim
ljudstvom pot demokratičnega razvoja.
Nadalje je v uvodu poudarjeno, da
je Madžarska obnovila svojo državo
»2 nesebično podporo Sovjetskè zveze*
ter da »naslanjajoč se na Sovjetsko
zvezo pričenja graditi temelje socia-
lizma«. Ta uvod madžarske ustave
je karakterističen za sedanje stanje
ustavnosti v vzhodnih državah, ker vse-
imje v obliki ustavnih principov dejstva
o politični in gospodarski podreditvi teh
držav vodstvu druge države.
Tudi v tem pogledu predstavlja naša
ustava izjemo, kajti v njej se zrcali bor
ba za ohranitev in krepitev nacionalne
neodvisnost in državne suverenosti, ki je
tesno zvezana za nadaljnjo širitvijo in
krepitvijo socialistične demokracije ter
načel ljudske samouprave.
★
V iipvo republiško skupščino bo
izvoljenih 283 ljudskih poslancev
L j u b IJ a n a, 31. jan. Na volitvah za
Ljudsko skupSčino, ki bodo 18. marca,
bodo volivci Slovenije Izvolili 283 ljud-
skih poslancev Prva LjudsV^a skupščina
je imela samo 145 ljudskih poslancev.
Število ljudskih poslancev je bilo po-
večano, da bi bili poslanci bolje sezna-
njeni z razmerami v svojih volilnih
enotah, kar bo omogočilo, da bodo bolje
nastopali interese volivcev in ljudstva
v republiški skupščini
Sklepi II. kongresa ZB NOV Slovenije
Na П. kongresu ZB Slovenije jc 28. ja-
nuarja t 1. 480 delegatov iz vseh krajev
Slovenije sprejelo vrsto sklepov za bodo-
če delo ZB Slovenije glede na svetovn^o-
politični in gospodarski položaj.
Organizacije ZB Slovenije bodo v ptuj-
skem okraju izvršile svojo nalogo napram
svoji domovini in ljudstvu, če bodo do-
sledno izvajale sledeče sklepe II. kon-
gresa:
Osnovna naloga Zveze borcev kot bor-
bene patriotlčne organizacije je, politično
in vojaSko pripravljati ljudstvo na obram-
bo naie države, naših meja, svobode in
neodvisnosti naših narodov, na obrambo
pridobitev ljudske revolucije.
Člani Zveze borcev morajo podpirati
napore naie Partije, vlade in narodov
Jugoslavije v borbi za tak mir, ki ne
ogroža neodvisnosti naših narodov.
Borbene tradicije, ki so jih ustvarila
junaška dejanja naših narodov med na-
rodnoosvobodilno vojno in ljudsko revo-
lucijo ter nas proslavila v svetu, mora-
mo Se bolj kot doslej poživljati in raz-
vijati.
Krepiti moramo Jugoslovansko armado,
ki je čuvar naših meja in porok mirne
graditve socializma. Vse naše ljudstvo se
mora zato temeljito seznaniti z moderno
tehniko bojevanja in obrambe. Izkušnje
narodnoosvobodilne borbe je treba dopol-
niti s spoznavanjem moderne tehnike.
Zveza borcev mora postati iniciator iz-
venarmadne vzgoje ljudstva. Skrbeti mo-
ra, da dobi delo množičnih organizacij
in društev, zlasti ljudske tehnike, fizkul-
ture, rdečega križa in gasilstva več vse-
bine izvenarmadne vzgoje. Utrditi je tre-
ba republiška, okrajna in mestna koordi-
nacijska telesa izvenarmadne vzgoje.
Se nadalje moramo posvečati skrb pred-
vojaški vzgoji, vendar morajo organiza-
cije Zveze borcev z izvenarmadno vzgo-
jo zajeti predvsem tiste ljudi, ki bi v
primeru splošne mobilizacije ostali doma,
na polju ali pri stroja, žene in starejše
ljudi. Na teh bo slonela vsa teža orga-
nizacije trdnega zaledja fronte ali celo
organizacija odpora morebitnega okupira-
nega področja.
Pri določanja načrtov za izvenarmadno
vzgojo se morajo organizacije Zveze bor-
cev varovati šablonskih okvirov za delo
osnovnih organizacij. Zaradi takih napak
često trpi množičnost in se zavira inicia-
tivnost množic. Akcije v okviru celotne-
ga okraja so primerne samo tedaj, če so
nekak pregled že izvršenih krajevnih ak-
cij, tečajev, vaj v vaseh in podjetjih.
Pri večjih akcijah je treba upoštevati vse
elemente trdno organiziranega^ zaledja,
predvsem protiletalsko zaščito pa tudi
ljudsko oblast, ljudsko milico, pošto, pro-
met itd.
Načrte izvenarmadne vzgoje Je treba
izdelati na terenu, v vaseh, podjetiih in
tovarnah. Pri načrtovanja in izvedbi pa
morajo sodelovati vsi kmetje v vasi, vsi
delavci v podjetju. Načrti morajo upo-
števati geopolitični položaj tistega kraja,
vodne prepreke, planine, naseljenost pre-
bivalstva in drugo. Kakor ima naša he-
rojska Jugoslovanska armada konkreten
generalni načrt obrambe celotne naše do-
movine, tako mora vsaka naša vas in me-
sto pripravljati svojo obrambo, ker bi v
primera potrebe vse naše ljudstvo stopilo
na branik neodvisnosti svobode in bi bila
Jugoslovanska armada vse naše oborože-
no ljudstvo.
Vse te naloge moramo ,J>ovezovati s
politično vzgojo članov Zveze borcev. Se
bolj moramo utrjevati in poglabljati
bratstvo in enotnost naših narodov, to
naše mogočno in nepremagljivo orožje, s
katerim smo zmagali v osvobodilni borbi
in s katerim zmagujemo pri naši sociali-
stični graditvi. Hkrati pa moramo s stal-
nim pojasnjevanjem dogodkov in dejstev
prikazati vsem ljudem, da Je v današ-
njem položaju največji sovražnik naše
neodvisnosti in svetovnega miru imperiali-
stična birokratska kasta Sovjetske zveze.
V	agitaciji in propagandi pri izvenar-
madni vzgoji ljudstva so s tem v zvezi
naslednje naloge članov Zveze borcevi
1.	pravilno pojasnjevati položaj v svetu
in vlogo Jugoslavije kot neodvisne, svo-
bodne države,
2.	poudariti važnost Jugoslovanske ar-
made, ki je čuvar neodvisnosti socialistič-
ne domovine,
S. gojiti borbene tradicije naših naro-
dov in ljudske revolucije,
4.	razkrinkavati sovražne parole in ak-
cije, odkrivati sredstva, ki jih sovražnik
uporablja v borbi proti naši neodvisno-
sti,
5.	popularizirati konkretne dobre akci-
je izvenarmadne vzgoje, prenašati izkuš-
nje iz dela posameznih organizacij, od-
ločno kritizirati napake in predvsem ne-
odgovorno izmikanje pred nalogami,
6.	izdajati strokovne brošure, navodila,
knjige, organizirati oddaje po radiu, sne-
manje filmov na normalni in ozki trak,
razna predavanja, pomoč pri pisanju par-
■tizanl^kih spominov itd.
V	smislu teh nalog morajo organizacije
Zveze borcev dosledno in hitro odprav-
ljati tiste organizacijske slabosti in napa-
ke, ki še močno zavirajo delo naših or-
ganizacij. Predvsem morajo organizacije
ZB prodreti v sleherno vas in podjetje;
obstoječe organizacije v naših partizan-
skih krajih in predelih, kjer so bila sre-
dišča vstaje, pa je treba organizacijsko
utrditi. Več pažnje moramo posvetiti par-
tizanskim krajem in borcem, ki so ostali
nepovezani, ter prekiniti s sektaškim od-
nosom do sprejemanja novih članov.
Po svojem odnosu do ljudske revolu-
cije in aktivnem delu v narodnoosvobo-
dilni borbi mora imeti Slovenija najmanj
200.000 aktivnih članov Zveze borcev. Ta-
koj se je treba lotiti dokončne ureditve
članstva ZB. .
'Pri razširjanju organizacij ZB pa ne
sme popustiti budnost našega članstva
proti notranjim sovražnikom. Disciplino
članov je treba utrditi s konkretnimi ak-
cijami in nalogami, člane pa, ki ne da-
jejo časti organizaciji, je treba izklju-
čiti.
Delo organizacije ne sme sloneti samo
na posameznih požrtvovalnih članih ZB
ali na profesionalnem sekretarju. Osnovna
metoda mora postata kolektivno obravna-
vanje, razdelitev in kontrola dela. Pri po-
sameznih problemih in nalogah je treba
aktivizirati celoten odbor in vse članstvo
osnovne organizacije. Vsak sestanek je
treba dobro pripraviti. Aktivizirati mora-
mo vse Člane ZB v tovarnah, mestih in
okrajnih središčih; tudi tiste, ki imajo od-
govorne dolžnosti v državni apravi, pri
vodstvu podjetij itd., a so bili doslej sa-
mo formalno člani. Prevzeti morajo- kon-
kretne naloge in oživeti svoje zveze v kra-
jih, kjer so bili partizani ali pa politično
delali.
Okrepiti je treba delo ZB v pogledu
ekonomske in socialne pomoči, njeno skrb
za invalide, partizanske vdove in sirote,
dokončati obnovo, urediti vprašanje od-
likovanj in spomenic ZB itd.
Ena zelo važnih nalog je tudi zbiranje
zgodovinskih dokumentov in predmetov iz
NOB, postavljanje spomenikov, spomin-
skih plošč, organiziranje razstav itd.
П. kongres ZB NOV Slovenije poziva
vse svoje člane, da se zavzamejo za te
velike naloge s tisto resnostjo, odločno-
stjo in požrtvovalnostjo, kot so jo poka-
zali v časa NOB, ko so naše ljudstvo
pozivali na vstajo proti okupatorju, ko
so stali v vrstah naše Partije na čelu
ljudske revolucije in jim ni bilo žal ne
krvi ne življenja v borbi za svobodo in
ljudsko oblast. Moralno politična zrelost
naših članov, ki so tudi v letih po osvo-
boditvi bili med prvimi graditelji so-
cializma, je porok za to, da bo tudi ta
velika naloga jispešno izvedena.
Železničarji kolektivno gradijo
stanovanjske hišice
Ko eo ee vroili L 1945 po končani
vojni ptujski železničaiji iz vseh delov
Evrope, kamor jih je razgnal okupator,
nazaj na svoje službeno mesto v Ptuj,
eo naáll žaJostno sliko. Železniške de-
lavnice so bile do temeljev, porušene,
prav tako sekcijske delavnice in skla-
dišče, vodna postaja z rezervoarji in
tremi stanovanji, prometne naprave pa
v veliki večini minirane in drugače raz-
dejane. Kolektiv se tega stanja ni ustra-
šil, Korajžno je prijel za delo, o tem
najboljše pričajo mnoge obnovljene ter
na novo zgrajene stavbe: postajališče
na Hajdini, dvonadstropna vodna posta-
ja, vozovne delavnice z ogromnim re-
zervoarjem za vodo, nove postojanke
za kretnike, nove eekcijeke delavnice
In skladišča, temeljito adaptirani služ-
beni prostori na Ormoški cesti z novo
petstanovanjsko stavbo, železničarski
sindikalni dom, da o raznih drugih ve-
likih popravilih ne govorimo. V ziimi
1949-50 je kolektiv začel z gradnjo že-
lezniškega mostu čez Dravo In delo v
glavnem — razen konetukcije, ki jo bo
postavila »Mostogradnja« iz Beograda,
tudi izvršil. Končal pa je delo pri po-
pravilu mostu čez Studenčnlco.
Kot vidimo, je bilo za vso to delo
potrebnih dobrih pet let, medtem ko ee
je vse to gradilo prej desetletja. Potreb-
no je še omeniti, da je medtem poleg
tega bilo opravljeno še redno delo na
delovnih mestih. Za primer navedemo
samo, da se v vozovniih delavnicaih te-
meljito obnovi letno okrog 1000 vago-
nov.
Opoguimljeni po tolikih uspehilh eo
ptujski železničarji spomladi leta 1950
ustanovili železničareko stavbeno za-
drugo. Sklenili So na ta način poma-
gati mnogim železni čarekim družinam
do zračnih in zdravih etanovanj, za ka-
tere je ob stanovanjski stiski v Ptuju
velika težava. Naleteli so na razume-
vanje na vsakem koraku, tako da ima
en član zadruge hišo že pod streho, za
deset hiš so betonirani temelji, osem
zadružnikov pa pripravlja material za
gradnjo v letošnjem letu. Člani stav-
bene zadruge si medsebojno pomagajo,
posebno tisti, ki Imajo gradbišča v bli-
žini na Ljutomerski cesti. Vsem pa mno-
go pomagajo tudi ostal, člani sindikal-
ne podružnice. Velikokrat naleti zadru-
ga na težave glede materiala, vendar
bo, kot predvideva, v letošnji pomladi
začela veliko gradbeno sezono v korist
svojih članov in mesta Ptuja kot ce-
lote.	V. F.
Predvolivne priprave OF
v zvezi s pripravami na volitve poslancev v Ljudsko skupščino LRS, ki
bodo 18. marca 1951, daje Okrajni odbor OF osnovnim organizacijam OF v pomoč
svoj predlog plana razdelitve političnega dela:
1.	PREDSEDNIKI ¡N SEKRETARJI (OF, AFÎ, ZB NOV. LMS, INVALIDOV.
GASILCEV, LOVCEV itd.)
Po vseh volilnih enotah se naj udeležijo posvetovanj predsednikov in se.
kretarjev množ'čnlh organizacij, ki bodo 4. februarja t. L Na teh posvetovanjih
bodo prediskutirali predlog o kandidatih in sklepe II. zasedanja Okrajnega zbora^
Sestavili bodo plan množičnih sestankov, ki jih bodo vodil predsedniki VOOP.
Pri tem Vam bodo pomagali člani Okrajnega odbora OF.
2.	ODBORNIKI IN ČLANI TER ČLANICE MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ.
Množični sestanki se začnejo dne 4. februarja t. 1. Na teh bo v referatih
prikazan jugoslovanski in mednarodni pomen naših poslaniških volitev. (Referati
iz zasedanja Glavnega odbora OF Slovenije). Ob tej priliki bodo potrjene kandi-
datne liste po predhodnem populariziranju kandidatov.
3.	ČLANI OKRAJNIH, UPRAVNIH IN, POLITIČNIH FORUMOV (Okrajnega
odbora OF. 10 OLO, ZB NOV. OK KPS).
Na množičnih sestankih bodo na sedežih vaških odborov OF, kjer bo to
potrebno, pomagali predsednikom VOOF, ki bodo sicer samostojno vodili sestanke.
4.	FUNKCIONARJI SINDIKALNIH PODRUŽNIC IN KDZ.
Na način kot v VOOF bodo imeli sestanke s člani ob pomoči funkcionarjev
okrajnega sindikalnega in zadružnega foruma.
5.	KANDIDATI IN NAMESTNIKL
Takoj po potrditvi predloga za kandidate in sestavi kandidatnih list bodo
na predvolilnih sestankih z ljudstvom razpravljali o domačih in svetovnih gor-
spodarskih ter političnih problemih.
6.	AGITACIJA IN PROPAGANDA PRI OSNOVNIH MNOŽIČNIH ORGANI
ZACIJAH.
Ves čns priprav na volitve in ob vlitvah naj ho velika skrb agitacije, pro-
pagande in tiska, da bodo vsi v oliv fi razumeli pomen poslanišk'h volitev, da
bodo poznali kandidate ter njihove zasluge za gospodarski in politični napredek
nove Jugoslavije ter da bodo prikazani ljudstvu najboljši primeri pnprav na
volitve in volilni rezultate.
7.	PODJETJA IN USTANOVE TER OSNOVNE ORGANIZACIJE OF.
Vse tedne pred volitvami naj kolektivi z delovnimi akdiamt nt^speSa}»}^
graditev socializma ter vzpodbujajo kolektive, katerih vodstvo se tega ne dor
misli. Kontrolirajo naj dosežene uspehe tekmovanja za 10 letnico OF. Kjer rd
tekmovanja, naj ga oživijo in se priborijo do čimvečjih uspehov.
8.	OKRAJNI POLITIČNI AKTIV.
Zaradi utrditve uspehov samostojnega dela osnovnih organizacij OF bodo
Člani okrajnega političnega aktiva iz voljenih funkcionarjev vseh množ'čnih orga^
nizacij in uprave ¡Smagali kjer bo to potrebno pred volitvami in na dan volitev.
Prednji predlog plana in razdelitve političnega dela naj bo omenjenim funk-
cionarjem in vsem Članom množičnih organizacij pregled, kako se bodo razvij
jale priprave, kdo jih bo vodil in kdo bo pomagal, da ne bi bilo primerov zana^
šanja drug na drugega kot so to pokazale prejšnje izkušnje.
Iz pisarne Okrajnega odbora
OF Ptuj
Organizacija AFŽ pri It Gradi su"
v Strnišču
Zcne, članice AF2 pri »Gradisu« v
Strnišču so v zadnjem času po napovedi
tekmovanja na čast 10. obletnice ustano-
vitve' Osvobodilne fronte v okviru svoje
organizacije mnogo delale. Opravile so
okrog 342 udarniških ur pri urejevanju
DID-a, čiščenju osnovne šole v delavskem
naselju »Gradisa«, nabiranju zelišč, izde-
Javi igrač za novoletno jelko kot pri -sa-
mi prireditvi, ko so obdarovale 24 šolskih
ih 57 predšolskih otrok z darili v vredno-
sti okrog -33.700 din. Imele so redne seje
vsakih 14 dni, obiskovale so večerni hi-
gienski tečaj, priredile čajanko itd. Ven-
dar navedeno predstavlja le del oprav-
ljenega dela, ker nad ostalim nimajo
evidence in ni nikjer nič zabeleženo. Vse-
ga se spominjajo le najdelavnejše med
njimi: Kocmut Terezija, Ovca Ana, Veber
Tončka, Cafuta Slava, Zibret Ana, Bog-
me Hilda, ZajSek Štefka, Stanek Marija
in druge. Te so opravile velik del oprav-
ljenega dela, niso pa zasledovale, če je
tov. Čuk Minka, ki je bila za to izvo-
ljena, vse zabeležila. Opravile bi pa go-
tovo še več, če bi bili sklepi, ki so jih
sprejele na sejah, kje zabeleženi. Tako
so žene, ko Je bila organizacija OF »Gra-
disa« v Strnišču za svoje delo nagrajena
8 prehodno zastavico, kaj podobnega za-
man pričakovale, kljub temu, da so bile
do tega po uspehih opravljenega dela po-
polnoma upravičene.
2ene se sedaj vprašujejo, kdo je zakri-
vil, da okrajni odbor ÁF2 o njihovem
delu ni bil obveščen. Vsega tovarišici Čuk
Minka in Markoč Sidonija nista zakrivili,
ker ju nikdo ni kontroliral, če delata za-
pisnike ali ne. Ce bo ves odbor ali če bo-
do vse članice v bodoče zasledovale delo
posameznih članic-funkcionark, se bodo
lahko izognile podobnim nevšečnostim.
V. R.
Predlogi MO AFŽ za pmoč ženam in otrokom
Izvršni odbor AF2 Ptu| je na seji
24. januarja t. 1. razoravljal o pred-
logih o februarskem tečaju za mlade
matere in o tečaju za prikrojevanje,
o proslavi 8. marca, o pomoči porod-
nicam in mlečni kuhinji ter jih tudi
sprejel kot sklepe.
O sprejetih sklepih sedaj ray)rav-
Ijajo terenski odbori QF in AFŽ in
pristopajo resno k delu.
V prvi polovici februarja bo tečaj
za mlade matere. Zdravniki bi imeli
šest večernih predavanj od-19.30 do
21. ure in to tekom dveh tednov in
sicer o n€ßji dojenčkov, o higieni no-
seče žene, o otroških boleznih, o
pravni zaščiti matere in otroka.
Tečaj za prikrojevanje se bo vršil
popoldne ali zvečer po dop^voru s
prijavljenimi tečajnicami. Terenski
odbori so bili pozvani, da za oba te-
čaja zberejo pismene prijave. Rok za
prijavo je bil do 1. februarja t. 1. Za-
mudnice se lahko prijavijo šc do 3. fe-
bruarja t. 1.
Glede na gornje predloge so po-
zvani raionski odbori, da pošljejo
sekretariatu AFŽ sezname socialno
šibkih otrok od 2—7 let zaradi po-
moči v mlečni kuhinji, da organizi-
rajo pomoč porodnicam, ko se vrnejo
Ì7. bolnice ali ki rodijo doma, da si ne
bodo že prve dni po porodu pokva-
rile zdravja, da pripravijo vse za
akademijo za 8. marec, ki bo 7. mar-
ca. Ženski zbor bo ob tej priliki na-
stopil s 3 pesmimi. Pevske vaje bodo
ob sredah in petkah ob 20. uri v Glas-
beni šoli. Za oevke se še zbirajo pri-
jave.	—fa.
★
ŽENAM IN DEKLETOM
V nedeljo, 4. februarja t. 1. ob 9.
uri se začne v šoli na Zg. Bregu-Ptuj
gospodinjski tečaj za dekleta in gos-
podinje, ki žele več znanja v šivanju,
prikrojevanju, kuhanju in negi do-
jenčkov.
Predavanja bodo vsak petek po-
poldne ob 14. uri in vsako nedeljo ob
9. uri dopoldne. Tečaj bo trajal dva
meseca.
Doslej se je prijavilo že 18 tečajnic.
Nove prijave sprejema Uprava šole
Breg.
Volivne enole zo volitve 18. morco
Prezldij Ljudske skupščine Ljudske
republike Slovenije je določil obseg vo-
lilnih enot za voiitve ljudskih poslan-
cev v Ljudsko skupščino Ljudske re-
publike Slovenije, ki se bodo vršile dne
18. marca t. L
OKRAJ PTUJ
Ima 15 volilnih enot, ki obsegajo ozem-
lje naslednjih krajevnih ljudskih od-
borov:
217.	volilna enota: Središče, Obrež,
Salovcl, Loperšice, Hum, Pavlovci In
Ormož;
218.	volilna enota: Velika Nedelja,
Lešnica, Sodincl, Podgorci in Cvetkovcl;
219.	volllim enota: Gorišnica, Zamu-
šanl, Formln, Gajevci, Moškanjci, So-
betlnci. Mezgove! in Domava;
220.	volilna enota: Markovcl, Bukov-
pl, Stojncl, Zabovcl, Spuhlja, Borovci in
Podvinci;
221.	volilna enota: Janežovci, Jiršovci,
Rogoznica, Kicar, Vurberk, Grajena in
Mestni vrh;
222.	volilna enota: Destmik, Levanjci,
Trnovska vas, BiSečki vrh, Vitomarci
in Slavšina;
223.	volilna enota: Juršinci, Sakašak,
PolenSak, Brezovci in Pacinje;
224.	volilna enota: Ptuj-levi breg;
225.	volilna enota: Ptuj-desni breg.
Hajdina in Slovenja vas;
226.	volilna enota: StarSe, Marjeta,
Sikole in Cirkovci;
227.	volilna enota: Stmišče, Pleterje,
Lovrenc, Sestrže, Sela, Lancova vas in
Tržec-Jurovci;
228.	volilna enota: Ptujska gora, Maji-
perk, Dolena, Stoperce in Naraplje;
229.	volilna enota: 2etale, Sedlašek,
Rodni vrh, Nova cerkev in Podlehnik;
230.	volilna enota: Lesko veo, Vid,
Vareja, Majski vrh, Skorišnjak, Velika
Vamica in Gruškovje;
231.	volilna enota: Cirkulane, Slatina,
Gradišče, Paradiž, GruSkovec, Zavrč,
Gorenjski vrh in Turški vrh.
★
Sirote pGdIih borcev NOV
Mestni odbor ZB NOV Ptui je obdaril
v počastitev II. kongresa ZB NOV 8
enostranskih in obojestranskih sirot
padlih borcev iz NOV s primernimi de-
narnimi podporami, ki so vložene v NB.
Obdarovanci so prejeli vložne knjižice
NB.
Obdaritev je bila v nedeljo 28. januar-
ja 1951 dopoldne na MLO.	-Ek.
Ptuj, 2. februan'a 1951
»PTUJSKI TEDNI^y
Stran 3
Važnost protiletalske zaščite
Vojno hujskanje v svetu in hitre
priprave na voino v nekaterih drža-
vah nas ne smejo ovirati pri izvajanju
tekočih del Petletnega plana v vseh
panogah našega gospodarstva. Ven-
dar moramo gledati na svetovne po-
litične dogodke z odprtimi očmi in
biti neizprosno borbo za mir, v ka-
tero je vključeno in za kar se bori
napredno človeštvo vsega sveta s trd-
no vero v moč naprednih ljudskih
množic, da bodo dosegle svoj cilj in
onemogočile vojno, katero priprav-
ljalo in^^erialisJcne države vseh vrst.
Ne smemo ostati snmo pri tem.
Pripravljeni moramo biti za borbo
proti vsakomur, ki bi ogrožal našo
svobodo in neodvisnost. Krepiti mo-
ramo obrambno moč naše države v
okviru organizacij predvojaške vzgo-
je, med katerimi je najvažnejša »Pro-
tiletalska zaščita« (PLZ).. ^ ,
Obreg dela organizacije PLZ je
velik in odgovoren. Zajema vse pa-
noge našega gosfwdarstva v ciliu za-
ščite ljudstva in ljudskih dobrin pred
zračnimi napadi. Da bi organizacije
PLZ lahko izpolnile svoje naloge, je
predvsem važno organiziranje tečajev
za strokovno vzgojo članstva, na ka-
terih naj bi pridobilo osnovo znanje
iz posameznih služb, ki jih zajema
PLZ, da bi lahko v praksi izvajala
svojo pomoč. Vsak državljan se mora
seznaniti z delom PLZ. ščitili vse de-
lovne ljudi po ustanovah, podjetjih
in stanovalce v stanovanjskih pcs'op-
ih pred posleûicami zračnih napadov
e sveta dolžnost vsakega državljana.
Vojna tehnika in raznovrstna na-
padalna sredstva zahtevajo temeljito
proučevanje rHhovega dejstva in na-
čin zaščite v posameznih primerih.
Zaradi tega je dolžnost vsakega
državljana, da samozavestno ¿pristopi
k delu, ki mu ga nalaga PLZ.
V ptujskem okraju obstojajo orga-
nizacije PLZ že skoraj tri leta. Ob-
stoiajo odbori pri vsakem KLO in
MLO, prav tako pa pri podjetjih in
ustanovah. Delo teh odborov ni po-
vsod enako. Odbori, katerih člani so
pravilno razumeli važnost PLZ in se
čutili odgovorni za zaščito ljudstva in
ljudske imovine v svojem območju,
so tudi pravilno pristopili k izvajanju
posameznih del, kot n. pr. organizira-
nju tečajev za strokovno vzgojo član-
stva, raznim predavanjem ter so pra-
vilno «razvili samoiniciativo pri delu.
V ptujskem okraju bi lahko služil za
zgled vsem odborom PLZ Krajevni
odbor PLZ v Gorišnici. Največia za-
sluga gre predsednil.j odbora Ravter
Vinku, ki je vedno dajal pobudo tudi
ostalim članom odbora in s tem do-
segel, da je postal odbor PLZ v Go-
rišnici eden naiaktivnejših v ptujskem
okraju. Ie pa še nekai odborov, ka-
terih delo je treba pohvaliti. Imamo
pa tudi primere odborov, katerih
člani se ris smatrajo odgovorni za
ljudstvo. Ne zavedajo se, da jim je
poverjena zaščita življenj večjega šte-
vila ljudi, zlasti otrok, onemoglih,
starcev, v splošnem ljudi, ki se sami
ne morejo zaščititi pred posledicami
zračnih napadov.
Odbori PLZ imajo pred seboj zelo
važna in odgovorna dela. Ta morajo
pravilno razumeti in pristopiti k prá-
vilnemu izvaianiu. Razviti morajo čut
odgovornosti, samoiniciativo in aktiv-
nost. Izmed naivažnejših del krajev-
ni' odborov PLZ je ustvaritev hišne
PLZ, organiziranje tečajev ter izva-
janje drugih tehničnih ukrepov, v ko-
likor so za iste dane možnosti.
Z učvrstitvijo organizacije PLZ kre-
pimo splošno obrambno moč naše
domovine ter s tem zmanjšujemo voj-
no nevarnost.	M. V.
Kcsko si pomagajo nekateri mlinarji
Po Uredbi o pobiranju žitne merice
(ujma od mlnov) v gospodarskem letu
1950'51, Ur. 1. LRS št. 32-50, morajo vsi
državni, zadružni in zasebni mlini, ki
meljejo žito za prehrano ljudi (mlini na
vodi. potočni, valjčni m električni mlini)
ter drobilnice in robkalnice, ki meljejo
ž to za krmo), za / opravljene storitve
pobirati mlinarsko merico in jo potem
prodati državi po državnih odkupnih ce-
nah. Vsi lastniki mlinov, ki meljejo žito
pridelovalcev, morajo voditi mlinarski
dnevnik in prevzemno-oddajni list. Ob
prevzemu ¿ta v mletje in izdaji mlev-
skih izdelkov vpiše mlinar lastnika žita,
količino in vrsto žita v mlinarski dnev-
nik in prevzemno-oddajni Ist. Pravil-
nost vpisanih podatkov pa morata po-
trditi mlinar in lastnik žita s podpisom.
Na podlagi te evidence pobirajo lastniki
mlinov na račun mlinarske merice od
strank pri pšenici in ječmenu 10 odstot'
kov, pri vsem drugem žitu, kot pri rži,
soržioi, mešanem žitu, koruzi, prosu, ajdi
in ovsu 9 odstotkov za drobljenje, za kr-
mila pa 6 odstotkov od količin, ki so bile
oddane v mletje.
Nekateri mlinarji v ptujskem okraju
pa se teh navodil in predpisov ne držijo.
Ne vodijo točno mlnarskih dnevnikov
in prevzemno-oddajnih listov, niti ne
vpisujejo prinešene količine žita od
lastnikov v mlinarske dnevnike in pre-
vzemno-predaijne liste. To delajo z na-
menom, da bi prikrili prinešene količine
žita in da bi se s tem izognili oddaji
mlinarske merice po citiranih predpisih
ter da bi potem z njo prosto razpolagali
in jo prodajali na prosto S tem &i ho-
čejo na račun delovnih ljudi ustvarjati
višjo premoženjsko korist, t. j. višji za-
služek k.ot jim dejansko pripada.
Kontrola, ki je bila po nekaterih mli-
nih, je ugotovila, da nekateri mlinarji
niso imeli vpisano vsega žita, kot so ga
imeli dejansko na zalogi in sicer Hrga
Anton, mlinar v Vintarovcih št. 1. ni imel
na dan kontrole 8. januarja 1951 vpisano
v mlin'Tski dnevnik niti v priročni zve'
zek 639 kg belega ž4a, 551 kg mešanega
žita, 33 kg koruze, 85 kg iišeničnih Iz-
delkov, 332 kg mešanih izdelkov. 331 kg
koruznih Izdelkov in 229 kg zameti.
Butg Jožef. mlinST iz Tržca. ni imel na
dan kontrole dne 10. januarja 1951 vp'-
sano v mlinarski dnevnik 241 kg belih
žit. 43 kg ajde, 42 kg koruze in 125 kg
prosa.
Sok Jožef, mlinar iz Formina, ni imel
ob priliki kontrole dne 20. januarja 1951
vp sano v mlinarski dnevnik 998 kg ko-
ruze, 1575 kg rži. 53 kg pšenice, 63 kg
ajde, 62 kg mešanega žita in 90 kg za
meti.
Ožinger Ivan, mlinar v Pacinju, ni
imel ob priliki kontrole dne 20. januarja
1951 vpisano 110 kg rži, 55 kg ajde, 314
kg koruze in 71 kg zameti.
Tako slabo evidenco pa vodijo tudi ne
kateri ostali mlinarji v ptujskem okraju
z namenom, da bi prikrivali sprejeto ž to
v mletje in da bi lahko potem črnobor-
zijanili z mlinarsko merico
Tak postopek mlinarjev pa ni v so^
glasju z našo social stično trgovino, od"
nosno garantirano preskrbo, katere cilj
je — na podlagi planiranih obveznih od-
kupov in planirane mlinarske merice,
pobrane od zmletega žita. zagotoviti red-
no in pravilno preskrbo naših delovnih
ljudi po nižjih enotnih cenah Mlinarji
se tega dobro zavedajo in skušajo s
takim delovanjem ovirati redno in pra'
vočasno preskrbo delovnih ljudi, istoča-
sno pa s prodajanjem teh mlevsk'h iz-
delkov dvigajo cene na trgu mlevskim
izdelkom, ker se zavedalo, če delovni
človek ne bo dobi' po redni preskrbi do'^
ločenih obrokov hrane, da bo primoran'
Iskati potrebno hrano na prostem trgu
in drago plačati.
Da se takemu nepoštenemu delu In
neizvajanju tozadevnih predpisov Izog'
nemo, so bili zgorai imenovani mlinarji
predani Javnemu tož Istvu.	-ič
★
Zadružni izobraževalni tečaj
v Dravinjskem vrhu
V vinogradniški delovni zadrugi Dra-
vinjski vrh obiskuje 20 zfđružnikov in
zadružnic izobraževalni tečaj zadružni-
kov s predavanji vsak torek in petek ob
18. uri, začenši s 1. Jan. t. 1. in bo kon-
čal 31. marca t. 1.
Predavatelji so iz učiteljskega kolek-
tiva pri Vidu ter člani upravnega odbora
zadruge.
Predavanje so dokazala, kako ko-
ristno je zadružnikom izpopolnjevanje
osnovnošolske izobrazbe predvsem" v
družbenopolitičnem in gospodarskostro-
kovnem oziru.
Koristno bi bilo. da bi tudi drugod
uč'teljski kolektivi na isti način poma-
gali zadružnikom.
Iz zgodovine mesta Pfuia
Mnogo Ptujčanov in okoličanov, grede
vsakodnevno skor.i mesto Ptul, veliko-
krat ne ve, da hodi m mo pomembnih
prič preteklosti.
iz spodbud, ki smo ¡ih dobili iz raznih
strani, se }e uredništvo odločilo, da bo
podalo v nekaj zaporednih sestavkih, ki
so vzeti iz Časopisa za zgodovino in
narodopisje, (zvezek XXVHI, 2-4 iz leta
1933) najvidnejše spomenike in dogodke
Ptujske in okoliške preteklosti.
V	prvem sestavku prinašamo prof. dr.
M. Murkove *Spomine na Ptuj*. Iz tega
Sestavka bomo poleg polpretekle zgo^
dovine okrog ptujske gimnazije spoznali
Шј p sca sestavka iz njegovega lastne-
ga življenjepisa iz dobe njegovih gim-
nazijskih let v Ptuju. Sestavek je torej
tudi s tega vidika zanimiv.
V	ostalih sestavkih, ki bodo sled H.
bo prikazan zgodovinsko-geogralski raz-
voj Ptuja in okolice ter bodo pojasnjeni
mnogi še ohranjeni spomeniki.
Spomini na Pfui
Prof. dr. Matija Murko, Praga
Večkrat sem premišljeval, da bi bilo
dobro napisati spomine iz mojega živ-
ljenja, saj sem marsikaj videl in slišal
po svetu. Vendar za to ni bilo časa in ga
bržkone tudi ne bo. Nisem tudi nikoli
živel v preteklosti, ampak vedno za se-
danjost in'bodočnost. Ker me je pa od-
bor Zgodovinskega društva povabil, naj
napišem za ptujsko številko CNZ kak-
šen članek ali »vsaj eno sliko iz Vaših
ptujskih spominov«, sem se lotil zadnje
naloge. Podajam več, Kakor Je prilika
bila ugodna. Po očesni operaciji sem v
nočeh brez spanja in v dolgih dneh, ko
nisem smel čitati, oživil, nadiktiral in
proti koncu, ko se mi je dovolilo po-
stopno čitanje, sam načrčkal svoje važ-
nejše ptujske spomine, brez pomagal,
samo Iz 5L Izvestja ptujske gimnazije
sem si dal prečitati nekaj podatkov. To
naj Ima na misli, kdor pogreša podrob-
nejših podatkov in raznih letnic.
Na severozapad od Ptuja, rimskega
Poetovio, se vïdlguje vinorodni vrh ka-
teri se na občinskih tablah imenuje
Ptujski vrh, mi pa smo govorili Mestni
vrh, ali še bolj navadno Stotperk. Na
koncu in vrhuncu tega vrha je eden
najlepših razgledov v Sloveniji: na se-
ver se vidijo Slovenske gorice do Ka-
pele pri Radgoni, na zapad Kozjak nad
Mariborom, Pohorje, Konjiška gora in
v daljavi še Savinjske planine, na jugu
gornje Ptujsko polje, Haloze, kjer je
cesar Probus nasadil vinsko trto, z Bo-
čem in Rogaško (ali Donačko) goro v
ozadju, na vzhod hrvaško Zagorje, ob
jasnih dnevih se vidi tudi Varaždin in
ogrska nižina. Od tega vrha se na vse
strani spuščajo razni drugi vrhi, eden
se nadaljuje na avnost na sever v
Drsteljskem vrhu nad malo vasjo
Drstela. V tem levem Drsteljskem vrhu
nad Drstelo stoji moja rojstna hiša
(štev. 14), v kateri sem zagledal luč
sveta 10. februarja 1861. Do Ptuja sem
imel dobro uro ali pet četrtink po krajši
poti pod Ptujskim vrhom črez Meniški
klanec, ki ima svoje ime od posestva
ptujskih minoritov. Neke nedelje v rani
spomladi so me peljali popoldne na
Ptuj, da dobim pravi klobuk. Pod Me-
niškim klancem sem zaklical: mesto,
mesto! Drugega imena nismo znali,
Ptuj, ali semtertje Petava sem slišal
šele pozneje. Hodili smo »v mesto«, ka-
kor okoličani Konstantinopolja — Cari-
grada »(e) is ten polin«, iz česar je na-
stalo turško ime Istambul ali Stambul.
Na sever od Drsteljskega vrha leži
visoka župna cerkev Sv. Urban, patron
vseh vinskih goric, nad katerimi tako
lepo kraljuje, da imajo ljudje od vseh
strani uro in še več do središča srvoje
velike župnije П- 1870 je štela 3310 duš,
1 1931 pa 3013), kakršne so navadne
brez podružr. j na severu od Drave,
tako da se še danes pozna cerkvena
delitev Karla Velikega, kajti na jugu v
nekdanjem oglejskem patriarhatu pre-
vladujejo manjše župnije z neštevilnimi
podružnicami. K Svetemu Urbanu sem
hodil v prenapolnjeno, takrat dvoraz-
redno šolo. Moj prav dobri in skrbni
učitelj Jože Horvat, pozneje nadučitelj
v Ljutomeru, me je hotel pripravljati
še eno leto za srednjo šolo, ali moj oče
me je dal »v štrti klas« ptujske mestne
šole, da se prej in bolje naučim nem-
ški, za kar sem ostal hvaležen celo živ-
ljenje.
Tako sem se poslovil z desetim letom
od svojega doma in prišel »na kvartir«
v Ptuj, za katerega je oče še tudi v
prvem razredu gimnazije plačeval štiri
goldinarje mesečno in dodajal nekaj
živil, z doma pa sem dobival vsak te-
den velik kolač črnega žitnega kruha,
katerega so radi menjali moji mestni
sošolci za belega. Včasih sem si hodil
sam po svoj kruh, nekoč pozimi eem
padel na oledeneli poti črez Ptujski vrh
in moj kolač Je zletel daleč v grapo.
Mnogo časa in truda me je stalo, da
sem se vrnil zopet z njim na pot. V 4,
razredu je poučeval prav dober učitelj
in šolski vodja Jakob Ferk. Da z nem-
ščino ni šlo gladko, dokazuje to, da sem
še o Veliki noči, ko nam Je delil pred-
loge za risanje črez praznike, hotel
imeti »den (mesto das Pferd«. Le vero-
nauk sem se učil slovenski in sem se
Jako čudil, da sta se ga z menoj učila
tudi sinova ptujskega advokr/a dr. Ja-
koba Pio ja, Oton, poznejši notar v Žu-
žemberku, in Miroslav, današnji sena-
tor. Kakor v drugih slovenskih rodbi-
nah, se je govorilo tudi pri njih doma
nemški, ali oče Jih je pošiljal v okoliško
slovensko šolo, da se naučita sloven-
ščine. To Je bila navada tudi drugod,
ali večinoma samo pri fantih. Radi tega
Slovenci na Štajerskem dolgo niso imeli
napredno vzgojenega ženstva. Prve Iz-
obražene Slovenke so bile potem uči-
teljice, od katerih se jih je mnogo omo-
žilo z narodnimi Slovenci. Iz ptujska
mestne šole imam en neprijeten spo-
min, ki je bil usoden za celo moje živ-
ljenje. V pevski uri mi je moj sosed dal
vosek' Iz katerega sva delala možicelj-
ne Učitelj je to opazil, udaril me je z
ločecem svojih gosli po glavi in zahte-
val, naj sam pojem. Ker to ni bila ni-
koli navada, sem bil posebno užaljen
in se sramovafl sam pen. Zaradi tèga
bi moral^oetati dve uri po pouku pri
šolniku. W mi Je bilo nazadnje odpu-
ščeno,. ali proti petju sem dobil tako
mržnjo, da si ga v prvem razredu real-
ne gimnazije nisem izbral kot prosto-
voljni predmet. V tretjem sem hotel to
popraviti, toda ure so kolidirale, v pe-
tem razredu pa se nisem mogel odločiti
iti med prvošolce. V pevca se ne bi bil
razvil, ker tudi moji sestri nista peli,
kar je na kmetih nekaj posebnega, ali
pridobil bi si vsa] sposobnost peti •
svojimi tovariši. In elemente muzikalne
izobrazbe, katero sem pogrešal celo
življenje, tako zlasti pri prmičevanju
narodne pesmi.	(Se nadaljuje).
Kako gospodarijo zadružniki v sosednih okrajih
Zadruga Puconci
Zadružniki v Puconcih imajo ravna io
bogata polja, iato sejcjo v večji meri
žitarice. Dobro opravljena setev in agro-
tehnični ukrepi, ki so jihi zadružniki iz-
vajali s pomočjo agronoma Šiftarja, eo
prinesli zadrugi dobro žetev Povpcečni
hektarski pridelek pri žitaricah so do-
segli 15 do 16 met centov, 'mestoma pa
tudi več. Donos krompirja se je vrtel od
16 do 18 ton, sladkorne pese pa od 28
do SÜ ton. Veliko je pripomoglo dobro
seme. Zadnja Jesenska setev Je bila pra-
vočasno izvršena
Zadružniki so med letom pokažali do-
bro voljo, da izboljšajo organizacijo
dela. Številne razkosane parcele so zdru-
žili v večje komplekse ter tako utrli pot
strojnemu načinu dela Sicer strojev za-
druga nima dovolj, zato so tudi v pre-
teklem letu opravljali vsa glavna dela i
vprežno živino Zadružniki so razdeljeni
v več brigad in skupin Norme so uspeš-
no uporabljali. Vsled delne razkosanosti
— kar še vedno ovira zadružnike pri ■
delu — letos ni bilo mogoče povečati nor-
mative. Povprečno 80 dosegli zadružniki
pri košnji od 20 do 28 arov na kosca,
pri žetvi pa od 23 do 33 arov Zadruga
Je gojila tudi vrtnarstvo, ki je dalo na
manjši parceli rekorden pridelek zelja.
Tudi na področju živinoreje je zadruga
dosegla gotove uspehe Tekom leta so
izločili vso neproduktivno živino ter po-
večali dober nara.ičaj. To velja pred-
vsem za govejerejo, ker začenjajo z na-
črtno selekcijo Mnogo slabše Je stanje
v' svinjereji. Zaključna bilanca izkazuje
pasivno stanje Zadružniki so se teme-
ljito pogovorili o vzrokih Ugotovili so
herednosti pri krmljenju in pomanjkljivi
evidenci, ki jo je imel živinorejski bri-
gadir nad krmo, molznostjo in prirast-
kom. Tako je prišlo na dan. da je za-
druga prejela za pitance 1 vagon plesnive
koruze. Zadružniki so kljub pokvarjeni
koruzi dajali obroke iz omenjéne zaloge
Če bi bil živinorejski brigadir pravočasno
vrnil koruzo, ne bi prišlo do krmljenja.
Mlečnost krav ni zadovoljiva ter dosega
povprečno le 1000 litrov na mlekarico
Vsled pomanjkljive kontrole se je mleko
porazgubilo pri poedinih zadružnikih, kar
je povzrojfilo težave pri obvezni oddaji
Vse te pomanjkljivosti bodo zadružniki
letos odpravili, za kar so sprejeli tudi
konkretne sklepe Izboljšali bodo evi-
denco nad krmljenjem ter uvedli selek-
cijo. Da bo rešeno dosedanje pomanjka-
nje prostorov, bodo med letom gradili
večje hleve.
KAKO PK S PLANSKO OBVEZ-
NOSTJO ...?
Plansko obveznost do skupnosti je za-
druga v glavnem izpolnila, kar dokazu-
jejo številke Od žitaric je bilo po ve-
zanih cenah oddano 26810 kg pšenice,
45.169 kg rži, 1000 kg ajde itd Nadalje
so oddali 78.460 kg sladkorne pese. 17.')П0
kilogramov zelja. 20 168 litrov mleka.
12.-594 kg govejega mesa, 55 prašičev itd
Zanimivo je primerjati sorazmerje obvez-
ne oddaje zadruge s privatnimi kmeto-
valci v Puconcih.
Količina oddane obveze na 1 ba ob-
delovalnih površin;
zadruga:	privatniki:
mesa 165 kg	146 kg
masti 15.40 kg	15.50 kg
žitaric 250 kg	247 kg
krompirja 747 kg	340 kg
sladkorne pese 28.477 kg	14.477 kg
mleka 182 litrov	313 litrov
Iz tega sledi, da je /adruga na splošno
oddala več kot zasebni kmetje Le pri
mleku so številke nižje, kar pa se Je
zgodilo le po lastni krivdi zadružnikov
Ti uspehi pa bi bili še mnogo višji, če
bi zadružniki dosledno izvrševali vse
planske naloge, ki so bile postavljene
pred nje.
... IN FINANČNI ODMEV DELA
ZADRUŽNIKOV?
Poročilo nadzornega odbora, ki je pri-
neslo tudi šibke strani zadružnikov, je
sprožilo med zadružniki živahno disku-
sijo Upravni odbor, ki se Je sicer redno
sestajal, ni vodil zapisnikov sej, posa-
mezni brigadirji so opuščali evidenco,
vsled česar je prišlo tudi do nerednosti
za krmno bazo Tudi ohišnice niso pra-
vilno odmerjene ter obsegajo 1 ha, ne-
glede na številčno stanje družine.
Zaključna bilanca je pokazala nad tri
milijone skupnih bruto dohodkov, od če-
sar Je 1 milijon 834 tisoč din čistega do-
hodka Zadruga je imela najlepši doho-
dek od vrtnarstva m sicer 563.168 din
Trdno finančno stanje p« so prikazale še
zadružna obrtnostoritvena podjetja Ta-
ko izkazuje čisti dohodek mesnica 36.137
din, zadružna gostilna pa 161.599 din
Zadružniik so vložili v preteklem letu
16.627 trudodnevov, kar pomeni, da plača
zadrug^a trudodan 86 dinarjev in 26 bo-
nov Ce bi ,zadruga prodala več po pro-
stih cenah, bi bil delovni dan mnogo
viSJi, tako pa je fle večina proizvodnje
po vezanih cenah Zadružniki so radost-
no preskrbljeni z žitaricami, ki so Jih
prejeli od 175 do 250 kg na pocdinca
Pri delitvi so upoštevali delovni efekt m
število vloženih delovnih dni Zadruga
je prejela za sladkorno peso večje koli-
čine sladkorja, tako da Je lahko vsak
zadružnik prejel od 10 do 12 kg slad-
korja Za delo nezmožnim članom «o do-
ločili po 1000 din in toliko bonov, otro-
kom pa 800 din in toliko bonov Zadrura
je letos razen določenih skladov izplačala
tudi zakupnino zadružnikom v višini 5%.
kar znaša 74.654 din
Volitve v upravni odbor lo prinesle le
malenkostno spremembo V večji meri je
bil izvoljen ponovno dosedanji odbor, ki
je sprejel ob zaključku z ostalimi za-
družniki vrsto sklepov za nadaljnje delo.
Sindikalna skupščina pri OKMA Ptuj
Na 6. redni letni skupščini v nede-
ljo. 28. januarja t. L so člani sindi-
kalnv podružnice št. 2 (Okrajni ma-
gazin) Ршј v svečano pripravljeni
sindikalni dvorani Tovarne perila v
Ptuju potrdili obračun lanskoletnih
kolektivnih uspehov, izvolili u^avni
odbor, delej^ate, tovariško sodišče in
finančno kontrolo ter razpravljali o
predlogih za bodoče sindikalno delo.
Sprejeti sklepi predstavljajo resno
obveznost članstva, da bo virilo svoje
dolžnosti iz Petletke in da bodo pod-
pirali nanore naprednega ljudstva za
ohranitev miru v svetu.
Po začefnih formalnostih je dal
upravni odbor lanskoletno poročilo,
ki je prikazala med drugim, da je
tvorilo oodružnico 155 članov, od teh
20 delavcev, 3 delavke, 55 uslužben-
cev, 61 uslužbenk, 6 učencev, 10
učenk, med vsemi 21 mladincev in 46
mladink, ki so delali v 42 obratih na
področju ptujskega okraja. O njihovih
predlogih Je razpravljal Upravni od-
bor na 11 rednih in 1 izredni seji ter
prenašal sklepe na čla^istvo na devetih
množičnih sestankih, člani so sode-
lovali v različni dejavnosti. Razume-
vanje za delo Rdečega križa so po-
kazali 103 člani, ki so zbrali 2472 din.
Za »Mimoč tbc ogroženim je 42 čla-
nov zbralo 1345 din. Za pomoč Domu
onemop^lih v Muretincih ie podruž-
nica dajala več let, lani pa je poma-
gala Deciim jaslim v Ptuju s prispev-
kom članstvd v znesku 12.257 din.
Finančno politiko v državi je 164 čla-
nov oodprlo z voisom 208.500 diti II.
liudskega tJosojila, med tem ko je
leta 1948 vpisalo 215 članov le 101.000
din. Za Novoletno ielko ie podružnica
prispevala 6000 din. 35.104 evidenti-
ranih prostovolinth delovnih ur čla-
nov t>odružnice tJredstavlja vrednost
702.080 din. Dvomesečni seminar s
25—55 člani je pripomogel do dife-
renciacife sposobnosti članstva in je
dal 3 odličnjake, 10 prav dobrih, 21
dobrih, 11 ponavljalnlh in 11 padlih.
Pri SKUD-u »lože Lacko« sodeluje 6
članov, pri Kegljaškem klubu 18 cla-
ncv, pri »Dravi« 4 Člani in pri šahov-
skem društvu 4 člani. 98'/« članov je
izkoristilo donuste in 53'objav ter 6
nakazil za sindikalne počitniške do-
move na Primorskem in Gorenjskem.
18 bolnikov je bilo odsotnih 256 dni,
5 porodnic pa 450 dni. Večina članov
se je zanimala za zagrebški Ve'e-
seiem in za graditev Tovarne giinice
in aluminija v Strnišču, kamor so na-
pravili izlete.
V	tem je v elavnem podan del dela
in uspehov nodružnice, ki so bili pri-
kazani v poročilih upravnega odbora.
V	diskusiji o dosedanjem in bodo-
čem delu so člani pudružnice in gosti
sku«>ščine nakazali nove možnesti
sindikalnega dela v povezavi z delav-
skim svetem in možnosti učinkovite
pomoči pri družbeno-gospodirskem
razvoju na vaseh, predvsem pri usta-
navljanju novih ter utrjevanju že ob-
stoječih kmeti'sko-delòvnlh zadrug,
kakor pri izvajanju novih načel v
trgovini.
Novoizvoljeni odbor, delegati, to-
variško sodišče in finančna kontrola
so predložili skuoščini v diskusijo in
potrditev vrsto političnih, organizacij-
skih in gospodarskih predIoi?ov, ki jih
ie skupščina sprejela iot sklepe.
Skupščina je nosila obeležie vse
resnosti glede na 8vetovno|)olitični po-
ložai in vo'nohufskaško psihozo, ki jo
širijo imperialistične sile in njihovi
priveski, člani in funkcionarji sindi-
kalne podružnce št. 2 so se obvezali,
podpirati vse napore našega držav-
nega in partijskega vodstva za ohra-
nitev miru v svetu ter za zqradi^ev
gospodarstva socialistične Jugosla-
vije.	—ra.
J
Bres evidence fi' mogoče odkrivati
špeliu^ac^
Brez stvarne evidence si ne moremo
zamišljati analize planskega gospodar-
stva. V industrijski in kmetijski produk-
ciji tvori evidenca ogledalo razvoja in
usmerjanja družbenega gospodarstva.
Za uvajanje evidence v kmetijstvo gle-
de produkcije in odkupov, v mnogih va-
seh funkcionarji KLO in OF niso mnogo
razmišljali, kdo izpolnjuje pogoje za evi-
dentičarja. Ta mesta so zasedli ponekod
neresni, gospodarsko neizkušeni in pre-
malo poučeni poedinci, drugod pa prebri-
sani, zase dovolj pametni evidentičarji,
ki se tiiso lotili dela v zavesti, da po-
magajo s tekočo in stvarno evidenco
ustvarjati pregled nad količinami pridel-
ka, odkupov ter viškov, ki koristi kon-
troli nad špekulanti, temveč z namenom,
da na tem položaju pomagajo prikritim
in odkritim sovražnikom družbenega go-
spodarstva prikrivati količine pridelkov
za nekontrolirano trgovino. Večina evi-
dentičarjev pa je tekom raznih posveto-
vanj, študija in praktičnega dela spo-
znala, da Je njihovo delo važno in dra-
goceno orožje ljudske oblasti v borbi
proti verižnikom, zato se je tudi lotila de-
ja, kakor se spodobi.
Zanimivo si je ogledati ene in druge
primere. N pr. v KLO Podvinci ljudstvo
vé. da Je evidentičar sin velikega kmeta
Kako opravlja svoje delo, tudi vedo. Evi-
dentičar dobro vé. da Je njemu laže. zni-
žati svojemu očetu obvezo, kakor pa
očetu trpeti »škodo« Zato je znižal oče-
tu količino obvezne oddaje žitaric za
300 kg in razdelil to količino na druge
posestnike, vsakemu po 50 kg Poleg te-
ga pa si je oče še sam pomagal Zatajil
je okrog 1 ha orne zemlje. Krajevna ko-
misija za ovajanje kmetijske in odkupne
evidence je ta primer razgalila Enake
primere bi po vsej verjetnosti našel od-
bor OF ali KLO v Sakušaku, Juršinrih,
Sedlašeku in v Novi cerkvi, kjer je tudi
evidenca problem zase.
Koliko Je vredno delo resnih eviden,-
tičarjev, znajo ceniti KLO Slovenja vas,
janrževci. Cirkovci. Stoperce. Gajevci m
Bukovci, kjer so dobili mesta evidenti-
čarjev natančni ljudje Po zaslugi njiho-
vega vestnega dela ni bilo mogoče po-
edincem prikrivati svojega premoženjslce-
ga stanja.
Letošnje delo v zvezi z evidenco kaže
znaten napredek od lanskega Na Pover-
jeništvu za kmetijstvo se najbolj vidijo
urpehi tega 3ela, ko prina.ïajo evidenti-
čarji sumarje gospodarskih listov Deset
evidentičarjev je te prineslo v roku. ki
jie bil «prejet na konferenci evidenti-
čarjev za privatni sektor kmetijstva, osta-
li pa čakajo na urgence in intervencije
Stran 4
»PTUJSKI TEDNIK«
Ptui, 2. februaria 1951
fćai t/se U(i[C
{/tih. ...
Ne sk0čte v Dravo!
V mesti na dravskem mosti je avto
že dosii liid do glave poškropu. Kdo ie
tega kriv? Mosf gotovo ne. Mogoče za-
to. kaj vodo drži? Kriv le le cestar
Janez, ki ne vidi na mosti nobene mlake,
glih tak pa šofen ki mislijo, kaj se na
mosti tak lehko zogneš kak na cesti-
Tam skočiš v grabo aj pa пц travnik-
Kdo Pa de šo skakat v Dravo, kaj nebi
bi bija moker?
Letos nede klobas
Koranti, povejte maškorom, orači pa
picekom no rušam, kaj pobirači letos za
fašenk nedo več dobli klobas no jajc, če
do okoli noreli, pač pa samo piti no
jesti.
(j os podi j e so na to gor prišle, kaj se
klobase no iajca dajo v mesti dobro
odati. Vsaki jih rajši pošteno plača, kak
da bi za fašenk po dvoriši noreja.
V štaciini nič nega
2aj mi gotovo nede n še zamera, če
mo Si malo sposoda Rižnarovo Tiniko,
ki je v zadružni štacuni v Moškojncih.
Kdokoli sen prisa kaj kipiivat, se mi
je zdelo kak da bi šo v trafilio brez
cigaretlov. Navola sen se že gledati sa-
mo motke, grüble krampe no sekire, ki
jih že dugo odavle pa jih še ni odala.
Kaj te v mesti nič driigega ne dobite?
Tiniko provi kaj ne. Skoro bi ji verva,
če nebi veda, kaj sploh žiili po rokah ne-
ko štrekarijo.
Tak bi jaz tudi odava, kaj bi samo
doma seda pa lidem prava, kaj nič nega.
Driigi pobje no dekline iz štaciinov ho-
dilo v mesto, pa tudi nekaj vkup spra-
vijo.
M-slim, kaj bi blo dobro, če de se keri
s paručom v mesto pela kaj b' vzeja
Tiniko seboj. Te mo tudi mi v štaciini
lehko nekaj kiipli
Svet za zaprtimi dvermi
^Cujte stric, kaj Vi veste, ke je v
mesti Sindikalni svet? te dve viin spi'
tovlen, pa mi niše ne vi povedati, kun
bi se obrna.«.
»Jaz ven, ki je. Ite v Prešernovo ulico,
v prvem stoki. Samo ne smite misliti, kaj
te tam najšli ćeli svet. Tam so samo
ene dveri, ki so skoro sploh zoprie Ce
nedo gnes odprte, pa prite utri aj pa
ovi den, te de že vena kdo notri.
Okrepčevalnica pod brajdo
mesti majo r,Okrepčewlnico pri ri-
bičih v Dražencih Pa •»Okrepčevalnico
pod braid01.
Krajnčov Drašg no Mica sta že dosti
ludi napojla. Dva polovjakd domačega
obraidiaka sta že stočla po 100 dinarov
za liter.
Vena tega ja nedo zvedli možje, ki
zrač'nai>lejo štibro, drgači bi Še Krajn-
čeva za -^dobrota« mogla štibro plačati.
V Marltovc^li so imeli telovadno akademijo
v nedeljo, 28. januarja t. 1. je pri-
redilo Telovadno društvo v Markovciti
dobro uspelo telovaano akademijo. Ob
nabito polni dvorani so markovški telo-
vadci pokazali uspeh urjenja v telo-
vadbi v dolgih večerih ter dali na spo-
red 21 točk Ta je bil zelo pester, saj
so nastopili prav vsi oddelki članov,
članic, mladink, mladincev ter najmlaj-
ših — pionirjev.
V otvoritvenem govoru je načelnik
društva tov. Strafela poudaril pomen
telovadbe ter pobil zmotno mnenje, ki
še vlaùa deloma med kmečkim prebi-
vaglstvom, da telesna vzgoja kmečkim
ljudem ni potrebna. Utemeljil je pred-
nosti, ki jih nudi pravilnemu telesnemu
razvoju udejstovanja v fizkulturi. Ugo-
tovil je tudi, da se je v tem pogledu
stanje v zadnjem času v Markovcih po-
pravilo, ker se je v Telovadno društvo
vključilo precej mladincev in mladink.
Po govoru se je začel vdvijati spo-
red Pevski zbor je pod vodstvom tov.
Kafola zapel nekaj narodnih pesmi, kar
so prisotni navdušeno pozdravili.
Državni himni je sledil nastop naj-
mlajših, ki so lepo in skladno Izvedli
nekaj točk. Nato pa so nastopile mla-
dinke, za njimi pa mladinci. Prve kot
arugi so aooro izvedli svoje tocke, po-
sebej pa so se še odlikovali mladinci
na konju. Najlepša točka Članic je bila
»Počiva jezero v tihoti«, Zaostajale pa
niso tudi proste vaje. Mornarsko vajo
so nato izvedli člani povezano in lepo.
Največ uspeha na akademiji so do-
segli člani z vajami na orodju. Vrato-
lomnim vajam na drogu in bradlji so
gledalci napeto sledili ter zato nasto-
pajočim nudili vse priznanje. Posebno
sta se izkazala na orodju brata Obran
in tov. Cuš. Na bradlji se Je izkazal
najstarejši teloyadec, načelnik tov. Stra-
fela. Zaključno točko: »Oj Doberdob«
so dali člani ter z njo še povečali dober
vtis, ki so ga gledalci dobili med izva-
janjem celotnega programa.
IVIarkovški telovadci so z uspelo aka-
demijo ponovno dokazali, da glede fiz-
kulturnega udejstovanja prednjačijo
vsem telovadnim društvom v okraju.
Ni dvoma, da bi dosegali lepše uspehe,
če bi našli v drugih društvih v okraju
tekmece v izpopolnjevanju v telesni
vzgoji.
Prav bi bilo, če bi Telovadno društvo
Markovci akademijo ponovilo v sosed-
njih krajih ter tako tudi tam dvignilo
zanimanje za dvig telesne vzgoje. . OP
Gospodinjski tečoi v Vilomarcth
- Nekaj tednov je že, odkar so mladinke
začele obiskovati gospodinjski tečaj, ki so
si pa tako dolgo želele. Za tečaj se je
takoj prijavilo 18 mladink, prijavljajo pa
se Še vedno nove, ker je tečaj zelo zani-
miv Tako število tečajnic vedno bolj
raste. Z navdušenjem spremljajo teore-
tična predavanja, še bolj zanimivo pa je
njihovo delo pri praktičnem pouku. Vsa-
ka bi rada priznala, da se je v tečaju
že mnogo naučila.
Ob pomanjkanju raznih potreb.?čin so
prebredle prve težave. Sedaj poteka njili
delo nemoteno dalje. Kljub temu, da pri-
hajajo iz poldrugo uro oddaljenih krajev
po slabi cesti zgodaj v šolo in se v po-
znih urah vračajo" domov, pridobljeno
znanje preizkušajo doma. Starši so zado-
voljni nad njihovimi uspehi. V tečaju so
vedno dobro razpoložene. Ves dan mar-
ljivo delajo in sledijo predmetni snovi
ter si vse zapisujejo.
Tečaj vodi tov. Slabe Marija, učitelji-
ca, ki kaže pri vodstvu tečaja mnogo po-
žrtvovalnosti in vztrajnosti. Poleg tečaja
poučuje še dva šolska razreda. Tečajni-
cam je prava mati, one pa ji to vračajo
s pridnostjo.
Tečaj bo trajal do konca marca.
Ша M®sSm ekonomlfi v Ptia^u
no dosegli velik® inspehe
Mestna ekonomija v Ptuju je v pre-
teklem letu predstavljala eno najboljših
gospodarskih enot v ptujskem okraju.
Najboljše nam predočijo uspehe delov-
nih naporov kolektiva Mestne ekonomi"
jé v preteklem letu količine pridelkov,
ki jih je ekonomija dala med potrošnike.
125.000 kg razne zelenjave. 6 vagonov
krompirja, 25.000 litrov mleka, 13.000
kom. jajc, v okraju in mogoče v državi
najvišji hektarski donos pšenice v višini
3641 kg in drugo predstavlja velik go-
spodarski uspeh Mestne ekonomije. Da
bi si pridobljen sloves ekonomija ohra-
n la tudi v tekočem letu. je vsa jesenska
dela pravočasno opravila. Sadno drevje
so poškrocili 100 odstotno ter globoko
izorali skoraj celotne svoje površine. Se-
menarni so oddali semena od skoraj
vseh svojih pridelkov, kar prepričuje
njihovo kakovost.
Ekonomij* računa v letošnjem letu z
nabavo traktorja in vodovodnih cevi, da
bo s tem lažje dvigala proizvodnost
svojih obdelovalnih posebno vrtnih po-
vršin.
Vse te uspehe, pa tudj druge, ki se
tičejo sindikalnega dela, je pred kratkim
ugotovil občn- zbor sindikalne podružni-
ce na ekonomiji. Za delo v bodoče je
sprejela podružnica ustrezne sklepe, ka-
terih realizacija bo pomenila nov na-
predek v gospodarstvu in v sindikalnem
delu.	Iz.
Gospodi ni ski tečaj v Središču
v začetku preteklega tedna se je pri-
čel v Središču gospodinjski tečaj, v ka-
terega se je takoj ob začetku prijavilo
31 deklet. Tečaj se vrši vsak dan od
8. do 15. ure ter obsega splošno gospo-
dinjslci, kuharski tn krpalno-šiviljski
del, poleg tega imajo še predavanja o
vprašanjih, ki predvsem zanimajo de-
kleta in zçne.
Tečaj zajema v vsakem svojem delu
praktičen in teoretičen del. Da je za
tečaj med dekleti veliko zanimanje, do-
kazuje vedno večje število deklet, ki
se prijavljajo v tečaj in ki ga redno
obiskujejo. Tečaj bo, kot je predvideno,
trajal 6 tednov, po potrebi pa se bo
podaljšal.
: FRESK RBÄ :
Obveščamo vse potrošnike zagotovlje-
ne preskrbe ter maloprodajno mrežo, da
si naslednji upravičenci lahko nabavijo
na živilske nakaznice meseca januarja,
sledeče artikle:
PRALNO MILO
R-la, Rž-1, Rž-2, R-š po 200 gramov.
R-2a, R-1, Rs-l, R.2, Rs-2. R-3. Rs-3
po 150 gramov — proti odvzemu odrez-
ka »Milo* januar 1951.
. R-lb po 200 gramov — proti odvzemu
leve polovice glave nakaznice meseca
januarja 1951.
KAKAO-proizvode
prejmejo potrošniki D-2 po 100 gramov
proti odvzemu odrezkov za »Kakao«. En
odrezek velja samo za 50 gramov.
JAJCA V PRAHU
se bodo delila po že razpisanih obrokih
in kategorijah.
K temu dodajemo:
Jajca v prahu se uporabljajo tako, da
vzameto veliko žlico (ne zvrhano) jajč-
nega praha in ga mešate v dveh žlicah
vode. Ta količina nadomesti jajce. Upo-
rab'te jo lahko za vsako pef'eno ali ku-
hano testo alj jed. Po okusu sicer ne
nadomesti surovega jajca, po kaloričini
vrednosti pa vsekakor Preostale koli-
čine se hranijo v hermetično zaprtih
posodah.
Vse zgoraj omenjene artikle bodo de-
lile vse poslovalnice (špererije) samo
do 10. februarja ter se po tem datumu
delitev ne bo vršila. Zato ponovno opo-
zarjamo potrošnike, da si do roka na-
bavijo predmete.
Poverjeništvo za trgovino in gostinstvo
OLO Ptuj_
Okrajni premogovniki v preteklem
letu
V Okrajnih preraogovn kili ptujskega
okraja so v preteklem letu 'zkopali pred-
videne količine premoga v vis ni Î904
ton. Poleg tega pa so rudarji opravili
še veliko delo pri odkrivsrtiu novih pre-
mogovnih plasti, ki jih izkoriščajo šele
letos. Vcl'ko oviro za dv g nrodukci.ie
predstavljajo v premogovnikih številni
izostanki od dela že itak skromnega
števila rudarjev.
Okrajna žveplarna v Ptuju
ie izpolnila lanskoletni proizvodni plen
80 odstotno. Temu je vzrok pomanj-
kanje surovin, detom Î pa tud preured -
tev obrata. Žveplarna dela sedai na elek-
trični potïon.
Koristne izkušnie
Kdor kupi čevlje popoldne in jih ta-
koj pomeri, ei piištedi veliko žuljev in
jeze Zjutraj po nogi pomerjen čevelj
je manjši, ker je zjutraj tudi noga
manjša.-
Pajkov ne preganjajmo iz kleti, ker
ti uničujejo veliko drugih škodljivih in-
sektov.
★
Ogledala ne ispostavljajmo močni
sončni svetlobi, ker ta povzroča njego-
vo zameglitev.
Slabotnemu otroku lahko mnogo po-
magamo. če mu vsak predpoldan damo
žlico medu.
*
Med semeni ostaneta najdalje časa
kaliva pšenica in lucerna, od katerih ob-
drži pšen ca v 5. letu 83 odstotkgv, lu-
cerna pa 74 odstotkov kalivosti.
★
Kdor noče delati v gozdu škode, naj
seka in spravlja ks iz gozda v snegu,
ko se dela v gozdu najmanj škode in se
tudi les najlepše p(^uši.
En kub. meter (žitne slame tehta 38 kg,
1 kub. meter zrelega hlevskega gnoja
pa 800 kg.	^
Krava, težka 500 kg, ki daje 18 litrov
mleka na dan, porabi za obrok 10 kg
dobrega sena 3 kg dobre otave, 3 kg
lucerne, 15 kg sil??'^ 10 kg pese.
★
Za 1 m' betona mešanice 1 : 12, к.\ ga
rab'mo za temelje, potrebujemo 120 kg
cementa in 1,30 m® mešanice peska in
gramoza.
Za mešanico 1 : 10 (za kletno zidovje)
150 kg cementa in 1,25 m® mešanice pe-
ska in gramoza.
Za mešanico 1:6, ki jo rabimo za
preklade v železobetonski konstrukciji,
potrebujemo 250 kg cementa in 1,20 m'
mešanice peska in gramoza.
Me.šanico 1 • 5 (železobetonski stropi
in podobno) orpravljamo iz 300 kg ce-
menta in 1.20 peska in gramoza.
V beton teméìiev smemo vložiti naj-
več И lomljenca (kamna).
Ce hočemo, da bi bilo zimsko škrop^
Uenje na slivah, ¿ešpljah in češnjah učin'
kovito proti kapajju, jaijčecem listnih
uši, lišajem ter drugim prisotnim zaje-
davcem, potem moramo škropiti tik
predno se brsti začno napenjati in sicer
s 5-8 odstotnim drevesnim karbolinejegi
(arborin, dendrin), z 20 odstotno žveple'
noapneno brozgo al 5 odstotno oljno
emulzijo íspraymac. durla). Če hočemo
škropiti, ko se brsti napenjajo, je treba
porabiti ?-odstotno bordoško brozgo plus
6 odstotkov mixdrina^
- ★ -
210 voz gnoja na 12 ha zemlje
V	Kmetijsko-delovni zadrugi Sobe-
tinci je prva briscada zadružnikov iz
Prvenc pred nekaj dnevi z 9 pari
konj zvozila na njive tekom 3 dni 210
voz hlevsken:a gnoja in je z njim po-
gnojila 12 ha zemlje.
Za trudodan bodo soreieli največ —
in to 140 din
V	okraiu Celje-okolica bo letos iz-
plačala KDZ Prekopa 140 din zadruž-
nikom za trudodan, kar predstavlja
najvišji znesek v tem okrajii.
★
Okrajne opekarne
so nastale v preteklem letu z zdri'žU-
vijo prej samostojnih obratov: Ormoške
opekarne v Ormožu In Okrajne opekarne
v J?neževcih pri Ptuju. Po združitvi )e
novo pod.ietle zelo Izboljšalo svoJe dek)
posebno glede strokovnega vodstva.
Podjetje le proizvodni plan doseglo 90
odstotno, ker mu je primanjkovalo de-
lovne sile.
+
Tovarna perila v Ptuju
je proizvodni plan za lansko leto do-
segla že 29. novembra 19S0. Do konca
leta pa ga je presegla še za 8 odstotkov.
*
Alkoiiolna industrija »Petovia«
v Ptuju le lanskoletni plan izpolnila z
111 odstotki kljub pomanjkanju naj-
važnejših surovin. Podjetje je začelo
misliti na temeU.to rekonstrukcijo na-
prav, ki so že zastarele.
liai ^^ i'zì/CH alícaja
¿f% dafni^t/íf^c
Minister Djilas o jugoslovansko-
sovjetskih odnosih
London, 31. jan. Minister vlade
FLRJ, ki se mudi na zasebnem obisku
v Veliki Br4aniji, je imel sinoči v bri-
tanskem institutu za mednarodna vpra-
šanja predavanje o jugoslovansko-so-
vjetskih odnosih.
Včeraj dopoldne je minister Milovan
Djilas obiskal britansko zunanje mini-
strstvo, kjer ga je sprejel pomočnik zu-
nanjega min stra gospod Robert Davies,
ker je zunanji minister Ernest Bevin
odsoten zaradi bolezni. V spremstvu
ministra Milovana Djilasa sta bila vele-
poslanik FLRJ v Londonu dr. Jože Brilej
in tajnik zunanjepol tičnega odbora Ljud-
ske skupščine Vladimir Dedijer.
Svetovna vojna ni neizbežna
Koncem prejšnjega tedna je izjavil
predsednik britanske vlade Clement
Attlee, da po njego\em prepričanju
svetovna vojna nI neizbežna in da
morajo imeti zahodne demokracije
dovolj vojaških sil. sicer jim preti ne-
varnost pred ZSSR, katere pa nikdo
ne ogroža.
Naša nova oceanska ladja
V ladjedelnici v Amsterdamu je zgo-
tovljena naša nova oceanska motorna
ladja »Slovenija«, Poskusna vožnja je
pokazala velike sposobnost^ nove ladje.
Brez tovora je ladja dosegla brzino 17,3
morske milje na uro. Pred nekaj dnevi
je bila ladja izročena Jugoslovanski li-
nijski plovbi, Takoi po prevzemu je
»Slovenija« odplula y Antwrerpen, kjer
bo vkrcala svoj prvi tovor in odplula
na svoje prvo potovanje v Severno
Ameriko, odkoder se bo sredi marca
vrnila s tovorom ameriških živil za Ju-
goslavijo.
Motorna ladja »Slovenija« spada med
največje enote naše trgovske morna-
rice. Njena prostornina znaša 6600 bru-
toregistrskih ton, nosilnost pa 9600 ton,
kar pomeni, da lahko prepelje 960 va-,
gonov tovora po deset ton. Razen tega
60 na ladji kabine za 12 potnikov. Po
svoji konstrukciji in opremi je »Slove-
nija« najmodernejša ladja naše trgovske
mornarice.
Čiščenje v Sovjetski zvezi
Pariški list »Figaro« je pred kratkim
priobčil daljše poročilo svojega london-
skega dopisnika o znakjh težke krize
boljševiške partije in o velikem čišče-
nju med partijskimi voditelji. Po pisa-
nju tega dopisnika se Je čiščenje zečelo
že več kakor pred letom dni najprej v
vrhovih Partije, a je pozneje zajelo
tudi nižje partijske kadre, predvsem
pa tiste, ki so zadolženi za delo med
kmečkimi množicami v kolhozih. List
pristavlja, da se sedanje čiščenje vrši
v ljubosumni tajnosti in to tem bolj,
ke. vlada med komunisti veliko neza-
dovoljstvo zaradi diktature Stalina. V
vsakem primeru pa je značilna ugoto-
vitev lista, da 19. kongres Partijir ni bil
sklican, čeprav je bilo že 1946. leta ob-
javljeno, da so že v teku priprave za
sklicanje tega kongresa. To nam doka-
zuje, da sovjetski voditelji niso imeli
poguma sklicati kongresa, — ker bi tu-
kaj morali položiti račun za svoje delo
in objasniti sovjetskemu ljudstvu poli-
tik agresije in vmešavanja v notranje
zadeve drugih držav. »Figaro« dalje pi-
še, da je bilo v zadnjih letih zamenjano
celotno osebje vodilnih sovjetskih časo-
pisov »Pravde«, »Izvestij« in »Boljševi-
ka«, medtem ko so čez noč izginili iz
javnega življenja mnogi ugledni vodi-
telji kot so Voznesenski, Ozjanov, Vla-
sov, Kuznecov, Popov in drugi.
Kontrola nad gibanjem tujili
predstavnikov v Budimpešti
Iz Budimpešte smo zvedeli pred dnevi,
da so vsi tuji diplomati, ki so tam na
svojih službenih dolžnostih, pod kontrolo
in da morajo v bodoče imeti dovoljenje
madžarskega zunanjega min'strstva, če
se hočejo oddaljiti od Budimpešte več
kakor 30 kilometrov. To dovoljenje iz-
daja zunanje ministrstvo samo na pod-
lagi važnih razlogov. Posebna dovolje-
nja morajo imeti tudi za obisk industrij-
skega centra v Cepelu v zapadnem delu
Budimpešte.
Zgodovinski februarski dogodki
Februar 1848:
Izšel »Komunistični manifest«,
2. februarja 1804:
Prva srbska vstaja proti Turkom.
2.	februarja 1943:
Rdeča Armada uničila VL nemško
armado von Paulusa pred Stalingradom.
3.	februarja 1758:
Rojen Valentin Vodnik.
6. februarja 1670:
Prva slovenska gledališka predstava.
6. februarja 1945:
Začetek svetovne sindikalne konference
v Londonu.
Izšla je 1. številka Novih obzorij
Prva številka, ki je izšla na 80 etra-
neh, prinaša na uvodnem mestu štiri
pesmi Mateja Bora (Staromodna balada,
Za vse, Oktobrska idila in Kozolec). Na-
dalje so v tej številki objavljene še
pesmi Franceta Filipiča (Hvalnica lepo-
ti), Mitja Sarabona (Iz cikla Otrok), do-
slej neznanega pesnika Zdravka Slamni-
ka (Jesenska) in pok. prekmurskega pe-
snika Načeta Kranjca-Pajlina (Bratu,
Ljubljani, Kako te čakam, dragi).
Prozo zastopata Ignac Koprlvec z od-
lomkom iz romana Hiša pod vrhom in
Anton Ingolič s prvima dvema poglav-
jema romana Človek na meji, (Nova
obzorja bodo v nadaljevanjih objavila
letos prvi del tega romana.) Članke in
razprave so napisali: Bogo Teply (Raz-
voj kmetijstva pri nas v stoletju pred
marčno revolucijo), Branko Rudolf (Ber-
nard Shaw) in Ivan Šiftar (Prekmurski
pesnik Pajlin). Marija Fortičeva pa je
prispevala reportažo: Pri belih rudarjih.
Jaro Dolar je napisal spominski članek
ob smrti Ivana Levarja, Boris Kranjc
pa beležko o slikarju Maksu Kavčiču,
čigar šest reprodukcij prinaša revija
med tekstom in na posebni prilogi, ka-
kor tudi tri reprodukcije Doreta Kle-
menčiča in eno Toša Primožiča.
Med ocenami in poročil, so ocenjene
naslednje knjige: Prežihov Voranc: Do-
berdob <V1. Kralj), Avgust Cesaree: No-
vele (Tone Potokar), Dve ameriški knjiž-
ni izdaji Etbi-na Kristana (Cvetko Kri-
stan) in Ameriški družimeki koledar
(Cvetko Kristan), Gustav Snih poroča o
I. kongresu pedag. delavcev. Med Zapi-
ski pa najdemo polemiko med Fr. Vod-
nikom in J. Glazerjera (Ali je to res moj
kriterij in pripis), varianto Cankarjeve
pesmi V album (K. Bačer), zapisek o
Ketteju in slikarju Vavpotiču (K. Bačer)
ter poročili o stoletnici prve gimnazije
v Maribora in obnovitvi viteške dvora-
ne v mariborskem muzeju (F. Srimpf).
»Nova obzorja« imajo letos nov ovi-
tek, oenutek zanj je napravil ing. arh.
Jaroslav Crnigoj. »Nova obzorja« sta-
nejo letno 240 din in se naročajo pisme-
no ali ustno v upravi Novih obzorii oz.
Vestnika (Maribor, Gosposka 25). Novi
naiočniki morajo ob naročUu vplačati
vsaj polletno naročnino v znesku 120
din, dosedanji naročniki pa naj plačajo
ta znesek do 10. februarja 1951.
Clane in funkcionarje OF iz podjetij,
obratov, ustanov, KDZ in vasi vabimo-
k dopisovanju v »Ptujski tednik«.
: Radio Maribor :
SOBOTA, dne 3. febr. 1951
jutranji spored od 5.-7. ure.
Opoldanski spored od 12.—15.30 ure.
18,00 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Za-
greba). 18,30 Oddaja za pionirje: Dve ali tri
svoje dogodivščine pripoveduje Lažnjivi Kljukec.
18,50 Lahka orkestralna glasba. 19,30 Napoved
časa in poročila 19,45 Zabavna glasba in objave.
20,00 Tedenski zunanje politični pregled našega
stalnega zunanje-političnega komentatorja Egona
Tornea. 20,15 .Mihael oi)»in.i	fot«,-
Vaughan Williams: Ose. scenska glasba. 20,50 Ve-
seli večer. 21,30 Za ples igra Veseli kvintet.
22,00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd.
22,15 Kaj bo jutri na sporedu. 22,30 Za ples in
razvedrilo. 23,55 Poročila. 24. Glasbena medigra.
00,15 Oddaja v italijanščini. 00,45 Zaključek od-
daje.
NEDELIA, dne 4. tebr. 1951
7,00 Jutranji pozdrav — vmes ob 7,05—7,15
Jutranja telovadba. 8,00 Napoved časa, poročila,
vremenska napoved in objava dnevnega sporeda.
8,15 Igra tamburaški orkester KUD „Fran Lev-
stik", vmes igra harmoniko August Stanko. 9,00
Iz bratskih republik. 9,30 Pesmi in plesi naro-
dov Jugoslavije.10,00 Koncertna matineja, sode-
lujejo pianist Pavel šivic, violinistka Telka Sta-
ničeva, sopranistka Cvetka Ahlin in Orkester Ra-
dia Ljubljana, dirigira lakov Cipci. 11,30 Oddaja
za zamejstvo. 12,00 Lahek 0T)0ldaT>skl koncert.
12*30 Napoved časa in poročila. 12,40 Zabavna
glasba in. ebiave. 13,00 Pol ure, za pionirje in
cicibane: ^oeica—nogira. 13,30 želeli ste — po-
slušaite! 15.00 Napoved časa in poročila, 15,10
Nedeljsko poooldne. 19,30 Napoved ča<a in poro-
čila. 19,45 Zabavna glasba in obfave. 20,00 Fran-
ce Prešeren: Krst pri Savici (radiiska priredba)
20,35 Goerne arije 21,PO Fizkulturna ooročila.
21 10 Plesna elasba 22,no Prenos poročil Zvezne
postaje Beograd. 22,15 Kaj bo iutri .na sporedu.
22,Í0 Skladbe, ki jih redko P0s1u?am0 Hector
Berlioz: „Harold . v Itaiii'", simtoniia v 4 stavkih
za violo solo. Fdvard F.îear: Koncert " Volino
in orkester. Edvard Шеат: Kontra^ìti. 23.55 Po-
ročila 24,00 G1a<!bena medigra. 00,15 Oddaja v
italijanščini. 00,45 Zakliuček oddaje.
★
: Meseni кЊо Ptuî •
bo predvajal sledeče filme:
od 3. do 5. februarja jugosl. umetni-
ški film »Rdeči cvet«;
od 6. do 8. februarja framcoski umetni-
ški film »Mi otroci«;
od 9. do 12. februarja angleški umet-
niški fiim »Noro srce«;
od 13. do 15. februarja ameriški umet-.
niški film »Zimska zgodba«;
od 16. do 19. februarja francoski umet-
niški Mhn »Clochemerle«;
od 20 do 22. februarja ameriški umet-
niški film »Noč v Casablanci«;
od 23. do 26. februarja ameriški umet-
niški film »Pestunja«;
od 27. februarja do 1. marca francoski
umetniški film »Skrivnost«.
Opozarjamo kinoobiskovalce, da priha-
jajo pravočasno k predstavam.
★
Okrajno gledališče v Ptuju
Sobota, 3. febr. ob 20. uri: Žižek:
»Miklova Zala«. Enaindvajsetič.
Nedelia, 4. febr. ob 15. uri: Žižek:
»Miklova Zala«. Dvaindvajsetič.
četrtek, 8. febr. ob 29. uri: žižek:
»Miklova Zala«. Tr indvaisetič.
Petek, 9. febr. ob 20. uri: žižek:
»Mildova Zala«, štirilndvajsetic.
Sobota. 10. febr. ob 20. uri: žižek:
»Miklova Zala«. Petindvajsetic.
Nedelia, 11. febr. ob 15. uri: žižekx
»Miklova Zala«, šestindvaisetič.
Predprodaja vstopnic pri gleda'iski
blagajni od 14. do 16. ure In v nede-
ljo od 9. do 11. ure.
Uredništvo in uprava: Ptuj. Prešernova ul.ca 6 — Telefon štev. 156 — Čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št 643-9lì303-.3 — Urejujejo uredniški odbor — Odgovorni uredn k Vrabl Jože —
Rokopisov ne vračamo — Naročnina 156 din za leto 1951 se plača vnaprej. — Tiska Mariborska tiskarna, Maribor.