RADOVLJICA — S slavnostno sejo skupščine v nov hl w * prejšnjega tedna nadvse svečano proslavili občinski*a V Lescah *o konec številne kulturne in športne prireditve. °ocins*i praznik, ki so ga spremljale tudi Leto XXXI. Številka 60 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glaa Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO SOCIa 3B2^^^ «" ! Tržiču 1978 Kranj, torek, 8. 8. Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Radovljiški praznik Graditi na sedanjih uspehih Slovesnost ob občinskem prazniku v novo zgrajenem skladišču Žita, Tozd Triglav v Lescah — Podeljena občinska in javna priznanja ter odlikovanja predsednika republike — Obisk delegacij iz pobratenih občin Brus in Svilajnac LESCE - Najstarejši delavec Tozd Triglava je prerezal trak in s tem odprl novo zgrajeno skladišče. Novo skladišče v Lescah Ob radovljiškem občinskem prazniku so slovesno izročili namenu tudi novo zgrajeno skladišče žita, tozd Triglav Lesce. Skladišče, ki je veljalo 30 milijonov novih din, ima 4000 kvadratnih metrov površine, gradilo pa ga je Splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice. Z novim skladiščem se odpirajo, kot je v govoru poudarila predsednica delavskega sveta Betka Luzar, tavljanje hrane občanom gorenjskih občin tudi v kritičnih obdobjih, pač pa je to tudi temelj za načrtovano rekonstrukcijo tovarne čokolade Gorenjka in tovarne mehkega peciva prav v podaljšku pravkar zgrajenega objekta. Temeljna organizacija združenega dela Triglav pa načrtuje v bodoče se nove naloge. Najbolj je izrabljena oprema v obratu pekarne, zato se že v naslednjem letu pripravljajo na rekonstrukcijo. Samo nova oprema bo veljala več kot deset milijonov novih din: le tako se bo lahko organizacija hitreje prilagajala potrebam trga tako po kvaliteti izdelkov, izbiri in tudi po času. Že po letu 1980 naj bi se v novem objektu povečala proizvodnja mehkega peciva od sedanjih 1500 ton letno na 3000 ton letno. Takoj zatem, ko je bilo svečano odprto skladišče Žita, se je v zgornjem delu nove stavbe začela slavnostna seja Skupščine občine Radovljica, ki so se je poleg delegatov udeležili še predstavniki gorenjskih občin, občinskih in medobčinskih družbeno političnih organizacij, delavcev Žita, obe delegaciji iz pobratenih občin in občani. Radovljica si je izbrala za svoj občinski praznik 5. avgust, dan, ko je bil leta 1941 na Vodiški planini na Jelovici ustanovljen prvi slovenski bataljon — Cankarjev bataljon, v katerega so stopili mnogi znani in neznani borci in s tem začeli pisati novo stran naše zgodovine. Predsednik radovljiške občinske skupščine Leopold Pernuš je v svojem nagovoru zbranim orisal gospodarska in družbena dogajanja v občini v pretekelm letu. Tako je radovljiška industrija, ki je pretežno predelovalna, lani zabeležila precejšnje naraščanje proizvodnje in sicer znatno čez načrtovani obseg. Prav tako tudi na področju investicijskih vlaganj lani ni bilo zastojev, nasprotno, kljub težavam in zahtev- Tržič in Peko slavila nim nalogam, ki so zarisane v srednjeročnem programu občine, uspehi niso izostali. Tudi izvajanje letnega družbenega plana je bilo uspešno, saj je bila rast družbenega proizvoda višja od planirane. Podobno je tudi v letošnjem prvem polletju: veča se fizični obseg industrijske proizvodnje, prodaja je uspešna predvsem na domačem trgu, le prodaja na tuje je nekaj manjša kot lani. Nemalo je bilo doseženega tudi na družbenem področju: prav sedaj raste na Bledu nov vrtec, pripravlja se nov tudi v Lescah. Adaptirajo se podružnične šole in šolske zgradbe v Bohinjski Beli in Srednji vasi, pripravlja pa se adaptacija šole tudi v Ljubnem. Prav tako je bilo doseženih več pomembnih uspehov tudi na področju kulture, telesne kulture, stanovanjske izgradnje, socialnega skrbstva in drugo. Vendar pa, kot je poudaril predsednik Pernuš, se ne kaže uspavati na uspehih, pač pa je treba tudi v bodoče izpolnjevati naloge, zastavljene z občinskim srednjeročnim načrtom. Predvsem bo treba okrepiti investicijska vlaganja, hitreje uvajati nove tehnološke dosežke in drugo, kar vse zahteva sodobno gospodarstvo in potrebe jutrišnjega dne. Predsednik Pernuš se je še posebej dotaknil tako pomembne naloge kot je varstvo okolja: pa ne le zato, ker se radovljiška občina razprostira na enem najlepših delov slovenske zemlje, pač pa, ker je dolžnost vseh in vsakogar, da okolje ohranimo generacijam za nami. Prostorski plan, ki Nadaljevanje na 3. str Izročilo balkanskega prvenstva Kranj, Jesenice - Dve največji letošnji prireditvi na Gorenjskem sta končani. Za gledalce, tekmovalce jn obema organizatorjema so štiri tekmovalni dnevi. Obema organizatorjema hvala za odlično organizacijo, saj je bila brez vsakega spodrs- Končali smo lepi in uspešni prireditvi v plavanju in skokih v vodo. Gledalci ob obeh bazenih in T V zaslonih so videli plavalni in skakalni cvet narodov balkanskih držav. V -nvi balkanski ter sobotni skupni seji in skupnega delav- Slavnostna govornika na tržiške občinske skupščine »,< onupnega aeiav-skega sveta tovarne Peko sta bila predsednik tržiške skupščine Milan Ogris in predsednik skupnega delavskega sveta Ivan Gregorc — Srebrna borčevska plaketa Mariji Faganel in sedem tržiških plaket — Pozdravi iz Ste Mane aux Minesa, Zaje carja, Trbovelj in Ludbrega — Delavsko slavje v Podljubelju in pismo predsedniku Titu — Zdravko Krvina govornik v Podljubelju Kr/n!!i rekordi padali kar po teko-drŽflTriku ln ne samo rekordi. Oboji ČenLkazali veliko lepega plavanja in ^JK.v zagretosti, vneme, ljubezni S,k rJ^rta do plemenitega medseboj-i0 ^merjenja sil in vsega tistega. n«ca merjenj« . .1 £%*i-K veli s" gy»\i Gorici, o kadrovskih spreinetitbah v sekretariatu republiške konference ZSMS in medobčinskem svetu ZSMS /a Gorenjsko tel o priprav i posvetov .in |;i predsednikov in sekretarjev osnovnih nraauj/aeii /SMS i/ kiatevnih skupnosti. Pozorni »s! |e veljala tudi osnutku pravilniku <> pogojih z;i dodeljevanje stanovanj, ograjenih / denarjem enote /a družbeno pomoč pri stanovanjskem gospodarstvo, Kadrovsku pi*i»hleiuatika ic v organizaciji že nekaj rasa pefvču. Unzrešili jo bo treba tako \ organih občinske konference kot \ nekaterih osnovnih organizacijah, kjer je delo zamrlo t Kav ne. K ri/e, KoVor. -Jelendol i Predvsem ie po/it i\ no. da se mladi vključujejo imi \ razreševan«' stanovanjske problema!ik< ki je še posebno (»eieca /a mlade družine •J Kepic Hotelsko turistična delovna organizacija »Gorenjka« Jesenice, n. sol. o., razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije prošla ilol.i m luihiuc individualnega poslovodnega organa delovne organizacije Poleg splošnih |M»gojev. določenih / /akutnim m diugiiiu splošni mi akti. mora kandidat izpolnjevali še nasledi. |c pogoje - da min priznano visoko ah višjo šolsko i/i>lua/l»«i ekonomske ali pravne smeri - da ima napnani H> Icl delovnih izkušenj na vodilnih delili m nalogah v gostinstvu ;di turizmu. / /nainem enega I njega jezika I nemščina, angleščina, italijanščina > - da je moralno in pilitično neoporečen. Kandidati naj prošnje h kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in seznamom dosedanjih zaposlitev pošljejo v zaprti kuverti na naslov: HTDO »GORENJKA« Jesenice, Prešernova 1«, s pripisom » Razpisna komisija«, v 1S dneh po objavi. Graditi na sedanjih uspehih Nadaljevenje s 1. strani ga bo v kratkem sprejela občinska skupščina Radovljice, bo z določanjem najracionalnejšega izkoriščanja prostora vsekakor pomemben prispevek k ohranjevanju okolja. Radovljiškemu praznovanju sta prisostvovali tudi delegaciji iz pobratenih občin Brus in Svilajnac; predstavnik delegacij je v pozdravnem nagovoru pudanl obojestransko prijateljesko povezanost in simpatije, ki so se začele kovati že v najtežjih dneh vojne, pobratenje v miru in svobodi pa vsekakor prispeva k enotnosti naših narodov. L. M. Občinska in javna priznanja v Radovljici Ob radovljiškem občinskem prazniku so bila podeljena tudi občinska in javna priznanja za letošnje leto. Prejeli so jih: • Artur Siler iz Podnarta: od leta 1951 pa do upokojitve je bil direktor Kemične tovarne Pod-nart. Tovarna je bila dosegla v času njego\ ega dela dobre poslovne rezultate, pri teh skupnih rezultatih celotnega kolektiva pa je Siler prispeval odločilni del, tako da se je zavzemal za dosledno uveljavljanje ekonomskih načel v poslovanju in nasploh pravilno usmerjal poslovanje tovarne, skrbel za uvajanje socialističnih Marija Faganel prejema srebrno plaketo organizacije Zveze borcev NOV Srebrno plaketo mesta Tržiča je prejel tudi glavni direktor Peka Janez Bedina Močnejši od težav Nadaljevanje s 1. strani stotkov. Tako sta pomen Peka za trži&ko občino in gospodarstvo orisala slavnostna govornika na sobotni seji ob prazniku predsednik trži-ftke občinske skupščine Tržič Milan Ogris in predsednik skupnega delavskega sveta Ivan Gregorc. Predsednik skupščine Milan Ogris je v govoru na slavnostni seji, ki so se je udeležili tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina, zastopniki gorenjskih občinskih skupščin, tržiški prvoborci in delegacije pobratenega mesta Ste Marie aux Mineš, Za-jeČarja, Ijudbrega in Trbovelj, kjer ima Peko svoje obrate, orisal glavne značilnosti tržiške občine. Se posebej je opozoril na pomen zadnjih volitev, na katerih so Tržičani izvolili 205 delegacij s skupno 1500 delegati, in na uresničevanje dogovorjenega srednjeročnega plana tržiške občine. Letošnja gospodarska rast ie v primerjavi z lanskim letom v tržiški občini za J M odstotkov višja, pri čemer ima prav Peko največ zaslug, prav tako pa izvoz krepko presega uvoz in tudi zaposlovanje se giblje v načrtovanih mejah. Omeni vreden je podatek, da je v trziski občini med zaposlenimi kar 58 odstotkov žensk, kar je med najvišjimi odstotki v državi. V prihodnje kaže posvetiti še večejo pozornost rasti tehnične opremljenosti gospodarstva, investicijam, krepitvi akumu-lativnosti gospodarstva, družbenim dejavnostim in komunalni oprem-Ijenoati občine. Pri investicijah so Tržičani za leto v zamudi, enako pa velja tudi za stanovanjsko gradnjo. Uresničujeta se dve veliki investiciji (cesta vpadnica z mostom, vredna 2 milijardi starih dinarjev, in dom starostnikov, ki bo terjal še enkrat več), še več pozornosti pa bo treba posvetiti krepitvi krajevnih skupnosti. Slavnostna seja je bila zaključena s podelitvijo srebrne plakete zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Mariji Faganel, izročitvijo plaket mesta Tržiča, pozdravi gostov in kulturnim programom, ki ga je pripravil komorni zbor Peka. Tovarna obutve Peko je ob tej priložnosti izročila tudi zahvale dolgoletnim sodelavcem in poslovnim partnerjem Slavje se je nadaljevalo v Podiju-belju. Na shodu delavcev Peka in Tržičanov je govoril sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. Orisal je pomen revolucionarnega gibanja v tržiški občini in veličino boja 5. avgusta leta 1941 pod Storžičem. 33] Tržičanov je žrtvovalo življenja za svobodo. Ko je govoril o Peku, je opozoril na pravilno usmeritev te delovne organizacije, na dober razvojni koncept, ki ga stalno preverjajo v praksi, in na širjenje na manj razvita področja Slovenije in Jugoslavije. To je pomembna delitev dela, je dejal Zdravko Krvina, prav tako pa je spodbudno sodelovanje Peka s sorodnimi organizacijami združenega dela. Z njimi in kooperanti kaže še okrepiti skupen nastop na trgu in se povezati tudi z deželami v razvoju. Podljubeljsko srečanje, na katerem je govoril tudi glavni direktor Peka Janez Bedina, je bilo sklenjeno s pozdravnim pismom Titu in popestreno s kulturnim in zabavnim programom. J. Košu jek samoupravnih odnosov in za izboljšanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu. • Alojz Špiler iz Radovljice je prejel občinsko priznanje za dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah. Tudi potem, ko je bil kot komandir postaje milice v Radovljici upokojen, je še naprej deloval v raznih družbenopolitičnih organizacijah. Vrsto let je bil sodnik porotnik, vodil občinsko komisijo za vzgojo in var- Sedem tržiških plaket • Vzgojnovarstveni zavod Tončke Mokorelove je prejel zlato tržiško plaketo zaradi izrednih uspehov pri širjenju otroškega varstva v tržiški občini, čeprav vedno za to ni bilo dovolj prostorskih možnosti in kadrov. Kvaliteta dela zaradi tega ni trpela. Tržiški vrtci tudi danes na široko odpirajo vrata in organizirajo potujoče vrtce in skrajšane male šole. • Janez Bedina, glavni direktor Peka, je veliko prispeval, da se največji tržiški delovni kolektiv lahko ponaša ob 75. obletnici s takšnimi uspehi. Janez Bedina je na vseh delovnih mestih, ki so mu bila doslej zaupana, opravljal naloge zavzeto in odgovorno, razen tega pa je še vedno našel čas za aktivno družbenopolitično delo v organizacijah, samoupravnih organih, gospodarskih in drugih združenjih itd. Zato mu je skupščina podelila srebrno plaketo. • Marija Faganeli-Greif je prejela srebrno tržiško plaketo za izredne uspehe in prizadevnost na področju vzgoje, izobraževanja in kulture. Sadovi njenega dela so še posebej vidnj v trži-škem šolstvu, v Delavski univerzi, v kulturni dejavnosti, v odboru za gradnjo šol in vrtcev ter pri organizaciji in uveljavitvi vsakoletne tržiške razstave mineralov in fosilov. • Milka Ahačič je tudi dobitnica srebrne plakete. Od leta 1949 dalje je učiteljica v Podljubelju. Učila je in uči od jutra do večera. Pogosto je morala sama skrbeti za učne pripomočke. Razen tega je Milka Ahačič aktivna v družbenopolitičnih organizacijah, kulturnem društvu in v drugih krajevnih dejavnostih. • Milan Tribušon je prejel srebrno plaketo mesta Tržiča za dolgoletno družbenopolitično delo v občinskih družbenopolitičnih organizacijah, v organizacijah in organih delovne organizacije ter v krajevni skupnosti Ravne, kjer je sedaj predsednik krajevne konference SZDL. Bil je tudi delegat na 11, kongresu ZKJ. » Janko Lončar je prejel bronasto plaketo mesta Tržiča za izredne zasluge pri razvoju športa in predvsem planinstva v tržiški občini. Planinsko društvo Tržič slavi letos 70. obletnico delovanja in se uvršča med najmnožičnejša in najaktivnejša društva v Sloveniji. Janko Lončar ima za tak vzpon društva veliko zaslug. Stalno si prizadeva tudi za gradnjo planinskih postojank. • Ludvik Štalec je dobitnik bronaste plakete mesta Tržiča zaradi prizadevnega dela v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Prejel je že več odlikovanj. Še posebno aktiven je v gasilski organizaciji. 23 let je blagajnik občinske gasilske zveze in gasilskega društva Tržič, -jk nost v cestnem prometu, deloval v krajevni skupnosti, več let je bil član skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti, aktiven v ZK ter v DU Radovljica. • Ivan Cerkovnik — iz Boh. Bistrice — Do nedavnega sekretar v radovljiški Almiri si je vseskozi prizadeval za uveljavljanje delavskega samoupravljanja, pospeševal ustanavljanje tozdov in se trudi!, da bi delavci kar najbolj spoznali pomen zakona o združenem delu. Aktiven je tudi kot član vrste družbenopolitičnih organizacij v občini, bil je podpredsednik občine, prav sedaj pa je delegat zbora občin skupščine SRS in predsednik zbora krajevnih skupnosti pri občinski skupščini Radovljica. • Pavel Tolar z Bleda je prejel občinsko priznanje za dolgoletno delo in uspešen razvoj delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Bled. Od leta 1950 je bil direktor GG Bled, ki je takrat obsegalo območje Gorenjske. Pred tremi leti je bil imenovan za.predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Gozdarstva in lesne industrije Gorenjske ter veliko prispeval k uspešnemu delovanju sestavljene organizacije. Vsa leta po osvoboditvi je tudi deloval v družbenopolitičnih organizacijah tako v občini, v ^krajevni skupnosti in v republiški ^skupščini in federaciji, kjer je delegat v Zvezni gospodarski zbornici za področje gozdarstva in lesne industrije in gorenjski delegat v SIS SRS za ceste. • Elza Osterman je že vsa leta po vojni aktivna družbenopolitična delavka z odgovornimi funkcijami v okviru občine in v krajevni skupnosti. Tudi po upokojitvi se je z veliko mero strokovne usposobljenosti udejstvo-vala na kulturnem področju, saj je bila v prejšnjem mandatnem obdobju predsednica skupščine kulturne skupnosti Radovljica, zdaj pa je podpredsednica družbenopolitičnega zbora skupščine občine in predsednica komisije za družbeni nadzor. • Postaja gorske reševalne službe Radovljica je prejela javno priznanje za nesebično pomoč v nesrečah in za preventivno vzgojo mladine. Postaja GRS v Radovljici ima 14 članov in 6 pripravnikov, skrbi pa za področje Stola, Begunjščice, Jelovice in Pokljuke. Postaja se ukvarja tudi z vodenjem mladinskih in pionirskih izletov v gore. se udeležuje prostovoljnih delovnih akcij pri planinskih postojankah, pomembna pa je tudi vloga GRS pri civilni zaščiti. • Občinska organizacija RK Radovljica je prejela priznanje za dolgoletno humano delovanje in za vzgojo mladih v civilni zaščiti. Prav lani je v krvodajalstvu občinska organizacija RK dosegla zelo lep uspeh, saj je kri dalo 1756 občanov, kar je dosti več kot je predvideno z republiškim planom. Vendar pa je krvodajalstvo le ena od uspešnih dejavnosti: pomembno je še usposabljanje Članov ekip prve pomoči za pripadnike civilne zaščite v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, organiziranje solidarnostnih akcij, kot so zbiranje rabljenih oblačil ter vključevanje mladih članov RK v razne vzgojne, izobraževalne, očiščevalne akcije in druge dejavnosti. • Hotelsko turistično podjetje Bled - Tozd Grand hotel Toplice Bled je prejel javno priznanje za visoko kakovost svojih uslug in razvijanje samoupravnih odnosov. Hotel Toplice je najstarejši hotel A kategorije na Gorenjskem in med najstarejšimi v državi, obenem pa se je kljub veliki konkurenci uspel obdržati v vrsti vodilnih jugoslovanskih in evropskih hotelskih hiš. Odlikuje ga visoka kvaliteta uslug ter korekten in prijeten odnos med gosti in delavci, za kar so prejeli že vsto domačih, mednarodnih priznanj. Gosti Vugotoursa pa so hotel Toplice že tretje leto zapored postavili na prvo mesto med hoteli A kategorije, za kar je hotel v Londonu prejel diplomo in pokal. Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj med sodelavce vabimo 1. SKLADIŠČNIKA za skladišče Visoko in Predoslje Pogoj: nižja ali srednja kmetijska šola 2. DELAVCA za pomoč v prodajalni kmetijskih strojev in rezervnih delov Pogoj: da je fizično zdrav, z najmanj dokončano osemletko. Prednost imajo poklici iz kovinske stroke 3. MOLZNEGA KONTROLORJA za Žabnico in Primskovo delo je primerno za kmečke fante ali upokojence — delo je zvečer in zjutraj Pod 1 in 2. je poskusni rok 2 meseca. Interesenti prinesite kratek življenjepis osebno od 6.-8. ure na upravo TZE Sloga Kranj, Gasilska ul. 5 (Stražišče) do vključno 23. 8. 1978. GLAS l stran 28. mednarodni Gorenjski sejem v Kranju Zanimiv tudi za avstrijske razstavljavce Tiskovna konferenca v Sekiri V četrtek, 3. avgusta, je uprava Gorenjskega sejma Kranj organizirala v slovenskem hotelu Korotan v Sekiri ob Vrbskem jezeru tiskovno konferenco za domača in avstrijska sredstva javnega obveščanja. Da je za to osrednjo prireditev Gorenjskega sejma v Kranju izredno zanimanje, je pričal tudi izjemno velik obisk tiskovne konference. Udeležil se je je tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bogo Samec, predstavnik Zvezne gospodarske zbornice SFRJ v Celovcu Veno Doljak. podpredsednik IS skupščine občine Kranj Milan Bajželj in tudi najvišji predstavniki koroškega gospodarstva kot direktor koraške gospodar- Rekordni julij na tirih V letošnjem juliju je bil na slovenskih in istrskih progah dosežen eden najboljših prevoznih rezultatov zadnjih nekaj let. Tako se je v primerjavi z istim mesecem lani povečalo nakladanje za 11 odstotkov, razkladanje za 11 odstotkov, brutotonski kilometri za 5 odstotkov in netoton-ski kilometri celo za 7 odstotkov. To pomeni, da je bilo v letošnjem juliju naloženih 34.985 voz (lani 31.438), razloženih pa 42.657 voz (lani 38.504). Zmanjšale so se tudi zamude potniških vlakov, in sicer za 22 odstotkov, kar pomeni 2,5 minute zamude na vlak. Zamude tovornih vlakov pa so se zmanjšale za 13 odstotkov. Zamude vlakov bi bile še manjše, če jih ne bi toliko zadrževali na meji in če bi bila dostava štiriosnih voz, ki jih je v Ljubljani treba izločiti zaradi ugotovljenih napak, boljša. Kljub upadanju tranzitnega prometa v prvem letošnjem polletju se je tudi promet v luki Koper precej povečal in gre torej upad tranzitnega prometa na račun zmanjšanega prometa z luko Reka. V luki Koper so v letošnjem prvem polletju naložili na železniške vagone 778.000 ton raznega blaga ali za 19 odstotkov več kot lani. V celoti se je promet koprske luke povečal od lanskih 928.000 ton na letošnjih 1,061.000 ton. Struktura blaga ja za železničarje zelo ugodna, saj je generalni tovor porasel za 37 odstotkov, delež nafte pa se je zmanjšal za 8 odstotkov. ske zbornice dr. Dareb s svojimi sodelavci, predstavnik slovenskega gospodarskega odbora za Koroško Einspieler, predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in drugi. Namen tiskovne konference je bil predvsem, da se ta osrednja slovenska sejemska prireditev pobliže predstavi koroškim in avstrijskim gospodarskim krogom. Direktor Gorenjskega sejma Franci Ekar je navzočim podrobno orisal program sejma, ki je še posebno zanimiv za avstrijske razstavljavce, ki se vsako leto številčneje vključujejo vanj s svojimi proizvodi. Podpredsednik IS SOB Kranj Milan Bajželj pa je spregovoril tudi o pripravah na aktivnejše gospodarsko sodelovanje med obema deželama. Postavljeno je bilo tudi vprašanje okrog mešanih podjetij na Koroškem, blagovne izmenjave, koriščenju sejemskih deviznih kontingentov itd. Pogovor pa je tekel tudi o pokrivanju termina kranjskega sejma s celovškim lesnim sejmom, ki se bo odvijal istočasno. Ob tej priliki je bil sprejet predlog Gorenjskega sejma, da se za ta primer obojestransko reklamira obisk: na Gorenjskem sejmu se priporoča obisk celovškega sejma in obratno, kajti po vsebini je celovški povsem drugačen od kranjskega. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo 16. avgusta tradicionalni jugoslovanski dan na celovškem sejmu. Predstavniki celovškega sejma so s svojim konceptom koriščenja sejemskega prostora seznanili predstavnike Gorenjskega sejma, ki se bo skušal prilagoditi dolgoletnim izkušnjam sosedov predvsem okrog koriščenja sejemskega prostora izven glavnih sejemskih prireditev. Posebna pohvala pa je bila Gorenjskemu sejmu izrečena za kvalitetno in strokovno izdelan trojezični propagandni material za ta sejem: glavni prospekt je izšel namreč tudi v nemščini in italijanščini. Prek 400 razstavljavcev iz 7 držav bo sodelovalo tokrat na mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju. Zastopanih bo okrog 3500 proizvajalcev, prikazanih pa prek 10.000 izdelkov in bo največja tovrstna prireditev doslej pri nas. Gorenjski sejem tudi letos kljub povečanju razstavnega prostora ni mogel ustreči vsem, ki bi želeli razstavljati, saj je popra-ševanje dvakrat večje od razstavnih površin. Sejem bo odprl zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar. D. D. TRIO Tržičje zgradil svoje nove prostore na Mlaki TRIO — TržiSka industrija obutve in konfekcije Tržič v* TRIO - Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič je v dneh pred občinskim praznikom predala namenu novozgrajeni in sodobno opremljeni obrat za izdelavo usnjene konfekcije, sodobne garderobe in sanitarije, v kratkem pa bo dograjen tudi obrat družbene prehrane. Tako je sedaj že celotna proizvodnja organizirana na novi lokaciji v industrijski coni na Mlaki, kjer že dve leti teče proizvodnja sestavnih delov za čevljarsko industrijo. Na stari lokaciji v mestnem jedru pa zaenkrat obstaja le uprava podjetja in prodaja HTZ opreme in celotnega programa sredstev civilne zaščite. Podjetje je organizirano in deluje kot enovita delovna organizacija. Ob koncu sedanjega srednjeročnega obdobja, ko bo celotna dejavnost organizirana v industrijski coni, pa bodo dani tudi pogoji za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela. TRIO je danes že skoraj 200-članska delovna skupnost, ki s svojo gospodarsko dejavnostjo predstavlja pomemben delež v strukturi tržiškega gospodarstva. Podjetje bo v prihodnjem letu tudi slavilo 25. obletnico, ko se je industrijska prodajalna Tovarne usnja RUNO Tržič osamosvojila. Tako je v teh letih nastala iz majhne prodajne organizacije industrija, ki bo letos realizirala 117.863.000.00 din proizvodnje in prodaje. Z dokončanjem sedanje faze izgradnje poslovnih objektov so zagotovljeni delavcem tudi novi pogoji za delo, zato podjetje ne beleži fluktuacije, prizadeva pa si z jasno začrtano in samupravno dogovorjeno kadrovsko politiko za stalno izboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih. Pa ne samo to, skupno z družbenopolitičnimi organizacijami skrbi tudi za samoupravno in družbeno politično izobraževanje zaposlenih. Po izvršitvi gradbenega programa pa je na vrsti nadaljnja modernizacija in posodabljanje proizvodnje tudi začrtana rast družbenega in osebnega standarda zaposlenih. Delavci TRIO Tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič so upravičeno lahko ponosni na doseženi uspeh in prehojeno pot, ki v dosedanjem razvoju ni bila vedno lahka. Polletno poslovanje zdravstvenih skupnosti Gorenjske Bolniški stalež — »imun« Iz podatkov za prvo polletje je pravzaprav zelo težko izluščiti pravo sliko o tem, kako poslujejo občinske zdravstvene skupnosti v gorenjski regiji: vse do polletja so namreč veljale prispevne stopnje z začasnim financiranjem. Bolj jasna slika, s kakšnimi denarji gospodarijo zdravstvene skupnosti v letošnjem letu, bo verjetno razvidna šele po devetih mesecih. Za sedaj je morda na slabšem le škofjeloška zdravstvena skupnost, kjer je dotok sred- SKUPN0ST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Novi dijaki na gorenjskih štiriletnih šolah Pisali smo že o sprejemih na gimnazije in o možnostih za vpis, ki so še na poklicnih šolah Danes pa nekoliko podrobneje o štiriletnih srednjih šolah. Jeseniška občina ima razen gimnazije še tri štiriletne šole: tehniško strojno in metalurško šolo, zdrav stveno šolo in ekonomsko srednjo šolo. Za tehniško strojno in metalurško šolo se je pri predvpisu prijavilo 63 kandidatov, razpisanih je bil« 60 mest oziroma 2 oddelka Za strojno tehnično se je prijavilo 49 kandidatov, odklonili pa so jih 19. Na metalurški oddelek se je prijavilo 27 kandidatov, odklonili pa so jih 8 zaradi preslabega učnega uspeha, neustreznih testnih rezultatov in kapacitet šole. Za zdravstveno šolo se je ob predvpisu prijavilo 51 kandidatov, razpisana sta bila dva oddelka oziroma 70 mest Prijavilo se je 78 kandidatk. 13 je bilo odklenjenih, tako da je bilo sprejetih 65. Razlogi za odklonitev: prenizke sposobnosti, preslab učni uspeh, delno tudi kapacitete. Na oddelek ekonomske srednje šole se je (»t) predhodnem vp.su prijavilo 37 kandidatov .razpisan.!, je bilo 34 mest za 1 oddelek. Od prijavljenih 39 kandidatov so jih sprejeli 34 30 mest. Prijavilo se je 20 kandidatov, sprejeti so bili vsi, eno mesto pa je še prosto. Za Tekstilno tehnično šolo je bilo ob predvpisu 29 prijav. Razpisanih je bilo 150 mest za 5 oddelkov: predilskega. pletilskega. tkalskega, kemijskega in konfekcijskega. Kandidatov za vse razrede je bilo 116, sprejeti so bili 104: 12 je bilo odklonjenih iia" konfekcijskem oddelku, kjer jih niso mogli sprejeti zaradi zapolnjenih kapacitet. V vseh ostalih oddelkih je še 46 prostih mest. Ekonomska srednja šola je imela ob predvpisu 122 prijav. Razpisala je tri oddelke oziroma 102 mesta. Prijavilo se je 122 kandidatov in ravno toliko je bilo tudi sprejetih. Prostih mest seveda ni več. Upravnoadminist rativna šola je imela ob predvpisu 84 prijav. Razpisan je bil samo I oddelek oziroma .'W mest. Šola je prosila za dodatnih 20 mest oziroma 1 oddelek Vendar se je na razpis prijavilo samo 44 kandidatk, sprejetih je bilo ;J2 in 12 odklonjenih. Razlog: premajhna kapaciteta šole. Tudi administrativna šola, ki sicer ne spada med štiriletne, obravnavali pa je tudi nisnfo pri poklicnih šolah, je imela zagate. Pri predvpisu je bilo f>8 prijav, razpisan je bil samo en oddelek oziroma 35 mest. Tudi ta šola je prosila za dodaten razred, pa ni bilo nič i/ tega. Na razpis se je prijavilo .">:{ kandidatk, sprejetih je bilo samo MK 2*1 je bilo odklonjenih. Razlog: kapaciteta šole. V Radovljici je bil poleg oddelka gimnazije peda-goške smeri tudi vpis v oddelek ekonomske srednje šole. Ob predvpisu je bilo M prijav, razpisana si a bila dva oddelka oziroma 60 mesi. Na razpis se je prijavilo 62 kandidatov, sprejeli so jih .">6. 6 je bilo odklonjenih zaradi prenizkega učnega uspeha. I mesta pa so še prosta. Škofja Loka razen gimnazije nuna redne sredine šole. Ob letošnjem vpisu v srednje štiriletne šole na Gorenjskem lahko zaključimo: 1. Pred vpis je pokazal dobre strani, saj so se številke med pred vpisom in vpisom bistveno spremenile: zaradi kapacitet šol. individualnih preusmeritev in boljše informiranosti. 2. Šok- vse bolj upoštevajo poleg uspeha še kriterij ustreznih sposobnosti Kol brezupen kritem pa se pojavlja kapaciteta šol Lestvico kriterijev bi bilo treba izpopolniti, še v večji men sodelovali s službo poklic nega usmerjanja m upoštevati mnenja šol stev iz bruto osebnega dohodka manjši kot je bilo načrtovano s finančnim načrtom. Ker pa v drugem polletju praviloma osebni dohodki v gospodarstvu ne upadajo, je možno, da se bo za zdravstveno varstvo nateklo toliko sredstev, kot je bilo dogovorjeno. Tudi v izdatkih zdravstvenega varstva za sedaj še niso upoštevane nove cene in novi samoupravni sporazumi o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami. Že zdaj pa je razvidno, da od porabe najbolj odskakuje povečana potrošnja zdravil in sicer v vseh gorenjskih zdravstvenih skupnostih razen v kranjski. Močneje, kot je bilo predvideno s finančnim načrtom, naraščajo tudi stroški za specialistično zdravljenje predvsem v radovljiški, kranjski in tržiški zdravstveni skupnosti. Stroški za bolnišnično zdravljenje v prvem polletju niso presegali načrtovanih stroškov v večini zdravstvenih skupnosti, vendar pa ni upadlo število bolnikov poslanih v bolnišnice, pač pa se je skrajšala ležalna doba v bolnišnicah. Bolniški stalež še naprej ostaja v vseh zdravstvenih skupnostih problem, ki je najbolj imun na vse mogoče »zdravilne« ukrepe. Čeprav smo bili sicer v drugem tromesečju prvega polletja znatno manj bolni, pa je vendar v seštevku vseh šestih mesecev stalež do ;«) dni, kar gre v breme organizacij združenega dela, dosti višji v vseh zdravstvenih skupnostih razen v radovljiški. Bolniški stalež pa se tako glede števila primerov in števila dni povečuje v breme zdravstvenih skupnosti v radovljiški in jeseniški skupnosti, medtem ko se v ostalih treh skupnostih nekoliko znižuje. Za radovljiško in škofjeloško zdravstveno skupnost pa je v prvem polletju značilno tudi zviševanje primerov in števila dni za nego družinskega člana. Vendar pa se višji bolniški stalež v denarnih nadomestilih izplačanih v prvem polletju še ne pozna kaj dosti: razširjene pravice iz sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva veljajo nem-reč šele od 1. maja letos naprej. To so: 90 odstotne (prej 80 odstotne) boleznine, nadomestila OD za borce NOV, višje so posmrtnine in pogrebnine, ter povrnitve stroškov bivanja v drugem kraju glede zdravljenja. Nižja so, kot vemo, le nadomestila za nego družinskega člana. V prvem polletju prav tako še niso bila valorizirana nadomestila osebnega dohodka zavarovancem, ki so nepretrgoma v staležu šest mesecev. Po prejšnjih predpisih se je valorizacija nadomestila izvršila šele po enem letu neprekinjenega staleža. Prav zaradi te še neobračunane valorizacije bodo v tržiški in jeseniški zdravstveni skupnosti še bolj poskočili izdatki za denarna nadomestila, ki so bila že sedaj v prvem polletju višja kot v drugih zdravstvenih skupnostih. L. M. Posvet o stanovanjski problematiki l28k,(Kdkionjenih pa">' bil« 13 kandidat« kapaciteta šole in učni uspeh. Tehnična čevljarska šola je imela t samo 16 prijav. Razpisan ie bil i Id. ogi: p red v pisu ek oziroma 3. I prosta skem. ekstilna tehnična šola kot obi« mesta na vseh oddelkih razen ajno izkazuje na konfekcij Antonija Hahjan Radovljica - Komite občinske konference ZK Radovljica je konec prejšnjega tedna sklical posvet o stanovanjski problematiki v občini. Na posvetu so se dogovorili o usklajenih aktivnostih za uresničitev srednjeročnih planov ter o ukrepih za izdelavo izhodišč v stanovanjski problematiki v letih 1980-1985 ter za dolgoročne planske naloge do leta 20000. I'deležem i posveta so se zavzeli za večjo povezavo planov stanovanjske gradnje TOZD s Stanovanjsko skupnostjo zlasti pri načrtovanju izgradnje stanovanjskih sosesk kot prevladujočega načina usmerjene gradnje v občini. Sprejeli so okvirni program nalog, ki jih morajo opra viti do konca tega leta; v ta namen so imenovali koordinacijski odbor, ki bo poskrbel /a sklenitev družbenega dogovora o postopnem uvajanju ekonomskih stanarin in sistema nji- hovega subvencioniranja, s katerim bodo zagotovili socialno varnost občanov z najnižjimi dohodki. Celotno gradivo bodo pripravili do konca septembra, sledila pa bo javna razprava v združenem delu in krajevnih skupnostih. Se pred tem pa bo treba uskladiti operativni načrt vseh dejavnosti, ki jih mora opraviti SZDL, sindikati in SIS za stanovanjsko gospodarstvo, socialno varstvo in pa občinska skupščina. Na posvetu so se zavzeli, da bi bili delavci in občani kar najbolj podrobno seznanjeni z gradivom, o tej problematiki pa bo razpravljala tudi občinska skupščina v jesenskem obdobju. Posvet je opozoril še na naloge skupščinskih organov pri urejanju in nemotenem poteku stanovanjske gradnje v zvezi z odkupi in pridobivanjem stavbnih zemljišč, kar je bilo doslej vse preveč administrativno, predvsem pa počasno. Dve plati resnice 5. stran O LAS Delavski dom Franca Vodopivca v Kranju namenjen delavcem in njihovemu udejstvovanju na kulturnem, izobraževalnem in zabavnem področju Kranj — Delavski dom Franca Vodopivca, ki nastopa kot samostojna organizacija združenega dela z družbenim organom upravljanja upravnim odborom, je bil zgrajen z namenom, da bi se v njegovih prostorih razvijale kulturna, izobraževalna, zabavna in druge dejavnosti delovnih ljudi kranjske občine. Največji del delavskega doma zavzemajo kulturne organizacije in društva; tu so Zveza kulturnih organizacij občine Kranj, Center za estetsko vzgojo, koncertna dvorana je prav tako namenjena kulturnim prireditvam, prostor so dobili godbeniki Pihalnega orkestra, Osrednja knjižnica ima tod oddelek ža odrasle bralce in mladinski oddelek, nekakšno zvrst kulture pa jdaje tudi kino Storžič. Poleg teh so.* v delavskem domu še občinski svet zveze sindikatov, klub samoupravljavcev, v najvišjem nadstropju pa prav zdaj preurejajo nekdanja stanovanja v pisarne za potrebe občinskega družbenega pravobranilstva. Izstopa edi-nole trgovina Chemo. ki pa se je bila že nekaj let nazaj pripravljena izseliti, vendar v vsem Kranju zanjo ni bilo primernega prostora. Ko je bila pred leti sprejeta republiška resolucija o razvoju knjižničarstva in je postala tudi kranjska knjižnica splošno izobraževalna ustanova, ki naj bi čim več knjižnih enot ponudila bralcem v prostem pristopu, se je pojavila potreba po preselitvi nekdanje ljudske knjižnice iz omejenih kletnih prostorov v večje. Toda kam? Aprila 1974. leta so se predstavniki kulturne skupnosti občine Kranj in upravnega odbora delavskega doma dogovorili, naj bi se oddelek za odrasle bralce preselil v zgornje prostore, ki jih je tedaj upravljala plesna in baletna šola in šiviljski tečaj Bagat. Dogovorjeno je bilo tudi, naj bi pionirska knjižnica dobila izpraznjene prostore ljudske, prostore pionirske pa bi v celoti dobil delavski dom za sestanke in razne oblike izobraževanja delavcev. Vse skupaj naj bi bilo nared že do 15. septembra 1974. leta, vendar se je v tem času pokazalo, da bo treba nove prostore oddelka knjižnice za odrasle bralce v dobršni meri obnoviti in jih prilagoditi za prost pristop. Preselitev je bila tako preložena na naslednje leto, pa še na naslednje ... do junija lani. V tem času je bil v naši družbi dan močan' poudarek izobraževanju delovnih ljudi. Ustanovljen je bil klub samoupravljavcev pri občinskem svetu zveze sindikatov, ki ga financirajo organizacije združenega dela iz kranjske občine. V zameno naj bi klub organiziral razne izobraževalne seminarje in posvetovanja. Ta dejavnost pa žal še vedno ni mogla zaživeti tako kot je bilo načrtovano Klub je najemal dvorane kjerkoli st je dalo in čakal, da se mladinski oddelek knjižnice odloči, kateri prostor bo izbral; spodnjega ali zgornjega, kjer je zdaj. Ker so bili kletni prostori oddelka za odrasle bralce že od junija lani prazni, je delavski dom konec novembra zaprosil občinski svet zveze sindikatov, naj posreduje pri kulturni skupnosti, da se takoj začne obnova prvotnih prostorov ljudske knjižnice, sicer jo bo prehitel upravni odbor delavskega doma. To priporočilo je sprejel tudi samoupravni nadzorni odbor pri kulturni skupnosti, ki je predlagal izvršnemu odboru in skupščini, naj se čimprej odloči za prostor, ki bi bil za mladinski oddelek primernejši in za obnovo. Izkazalo se je, da za ta dela tedaj denar še ni bil v celoti zbran, s strani Osrednje knjižnice pa je bilo decembra lani na izvršnem odboru kulturne skupnosti ponovno načeto vprašanje, ali naj se načrti za adaptacijo nadaljujejo kljub temu, da »se vse močneje slišijo zahteve po prepustitvi sedanjih prostorov pionirske knjižnice klubu samoupravljavcev«. V zvezi s tem je takoj po novoletnih praznikih občinski svet zveze sindikatov opozoril na prvotni (15. 4. 1974) dogovor o razdelitvi prostorov. Ta dogovor je bil verificiran tudi na upravnem odboru delavskega doma in predsedstvu občinskega sveta zveze sindikatov predvsem zato, ker je kulturna skupnost kot financer dejavnosti pionirske knjižnice menila, naj bi se ta oddelek razširil v oba prostora. 11. januarja je bilo to vprašanje dokončno rešeno na seji. ki so se je udeležili predstavniki kulturne skupnosti. Osrednje knjižnice in mladinskega oddelka, kluba samoupravljavcev, uprave delavskega doma, izvršnega sveta skupščine občine Kranj in občinske konference SZDL ter občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije. Dogovorjeno je bilo, da kulturna skupnost prevzame v najem in upravljanje spodnje prostore delavskega doma za mladinski oddelek knjižnice in takoj začne s pripravami za adaptacijo; zgornje prostore dobi v najem in upravljanje klub samoupravljavcev, ki ob pripravi načrtov za obnovo upošteva tudi predloge kulturne skupnosti oziroma pionirske knjižnice, ki bi jih uporabljala tedaj, kadar prostorov ne bi koristila klub samoupravljavcev ali občinski svet zveze sindikatov. Rečeno je bilo tudi, da bi stroške obnove nosil klub samoupravljavcev, mogoča pa bi bila v začetku jeseni. Mladinski oddelek Osrednje knjižnice bi torej že januarja letos lahko začel s preureditvijo spodnjih prostorov, za kar sta denar zagotovili občinska in republiška kulturna skupnost, poleg tega pa je v souporabo dobila tudi sedanje prostore. Maja letos pa je upravni odbor delavskega doma obravnaval še eno prošnjo Osrednje knjižnice, in sicer da bi kolesarnico preuredili v delovni prostor knjižničarjev mladinskega oddelka in razširili sanitarije na sedanjo shrambo upravnika doma. V sklepih upravnega odbora je bilo rečeno, da je to nemogoče; kolesarnica rabi za odlaganje smeti, embalažo bifeju poleg kina in za hrambo koles. Poleg tega prehoda ni mogoče zmanjševati zaradi varstveno obrambnih razlogov. Shrambe pa upravni odbor upravniku doma nima pravice odvzeti, ker pripada stanovanju. Pisarno bi se dalo urediti na podestu v prvem nadstropju, kjer je oddelek za odrasle bralce, pravijo predstavniki delavskega doma. Bila bi večja, svetlejša in ogrevana in ne bi nikogar motila. Z malo dobre volje pa bi se dalo rešiti tudi vprašanje stranišč. Knjižničarji bi se lahko dogovorili za souporabo z godbeniki ali pa s kolegi iz oddelka za odrasle bralce, ki imajo dvojne sanitarije. Dokler v Kranju ne bomo imeli več takih delavskih domov, kot je ta, bo pač treba usklajati potrebe po prostorih, ki so. In ne tiščati glave skozi zid. Helena Jelovčan KRANJ - V galeriji mestne hiše v Kranju je do 17. avgusta odprta razstava akad. slikarja Marjana Skumavca. — Foto: F. Perdan Industrija gradbenega materiala Gradnja Žalec Probleme današnjega časa Onesnaževanje okolja energetsko krizo varčevanje rešujejo Schiedel-YU — dimniki Schiedel-YU — zračniki Schiedel-YU — obložni elementi Schiedel-YU — odprti kamini Montažne troprekatne greznice Stibotermoblok Statik montažni stropovi Naš proizvodni program SCHIEDEL-YU — DIMNIK je troplasten dimnik Porabi do 40-odstotkov manj goriva, ne onesnažuje ozračja Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov samotni vložek je odporen proti kislinam, varen pred /asaje vanjem in toplotno obstojen. Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi. SCHIEDEL-YU — ZRAČNIKI .v elementu z dimnikom ali posebj skrbijo za vedno čist zrak v bivalnih prostorih SCHIEDEL-YU — toplotno izolacijski obložni elementi za zaključni del dimnika nad streho s pred fabriciranimi klinker oblogami SCHIEDEL-YU - ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje. MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču Poenostavijo in pocenijo gradnjo, odgovarjajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim styro-pornim vložkom S tem se doseže optimalna toplotna izolacija Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi s STIBO BLOKOM STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, poenostavi montažo PROIZVAJAMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO Industrija gradbenega materiala GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4, telefon št (063) 710-740. 710-741, 710-719, 710-773 Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel (063) 722-027. 722-078 NAŠE PROIZVODE LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA VSEZAGRADNJO IN OPREMO VAŠEGA DOMA Golica Jesenice TOZD Zarja vam na 28. sejmu v Kranju nudi v svojem paviljonu — gradbeni material — pohištvo in opremo — gospodinjske aparate — konfekcijo — tekstil — obutev Trgovina na drobno in veliko 6. stran Torek, 8. avgusta 1978 PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V REJ ENO BALINIŠČE - Prizadevni člani Balinarskega kluba Jesenice so v logu Ivana Krivca uredili še dve balinarski stezi, pri čemer so opravili veliko prostovoljnega dela, pomagale pa so jim tudi delovne organizacije. Prva velika prireditev na novem balinišču je bil mednarodni turnir v počastitev občinskega praznika - B. B. Jesenice - Poklicna gasilska in reševalna enota Žele zorne Jesenice ima v jeseniški občini pomembno nalogo obrambe pred ognjem in nuđenja pomoči v naravnih ter drugih nesrečah. Enota je zdaj dobro opremljena, manjka ji le še avtomatska lestev za gašenje in reševanje iz visokih stavb. Vendar kaže, da bodo gasilci tudi to napravo kmalu dobili. Na sliki: Poklicni gasilci jese niške železarne med mokro vajo. — B. B. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Osem desetletij Nace Križnar, podobenska korenina, borec za severno mejo in partizanski tesar, je sredi julija praznoval 80 let življenja, ki mu ni prizaneslo s trdimi pre skušnjam i Podobeno — Približno tri kilometre od Poljan je v zelene poljanske hribe vtisnjena vasica Podobeno. dom trdnih ljudi, ki jim življenje ni prizanašalo. Danes so žal mnoge hiše skorajda zapuščene; mladina je odšla v dolino, v Poljane, Gorenju vas. /ari. Škof jo Loko ali še dlje. kjer je laže priti do »poštenega« zaslužka. Tudi Križnarjev Ignac ali Nace. kot ga kličejo sosedje, je ostal sani na domačiji. Otroci so odšli za boljšim kruhom, kot bi jim ga lahko nudila skromna zemlja. Nace se je rodil 16; julija 1898. leta v sosednjih Delnicah. »Bilo nas je kot bi hruško otresel. Večkrat smo bili lačni kot siti,« se spominja. Z desetimi leti je odšel služit in delal je za tuje gospodarje vse do 18. leta, ko je bil vpoklican v vojsko. Vojaško suknjo je nosil cela štiri leta. Najprej v staroavstrijskeni drugem gorskem pešpolku. ki se je bil na Soški fronti, nato pa še v redni vojski. 1918. leta je general Maister vabil prostovoljce, ki bi bili pripravljeni braniti severno mejo na Koroškem. Med njimi je bil tudi Nace. »Ko sem se 1920. leta vrnil domov, nisem imel niti obleke niti česa drugega. Lotil sem se cim-prania, tako da sem malo zaslužil. Čez dve leti sem se oženil. Otroci so prihajali drug za drugim, vendar sva z ženo le spravila toliko skupaj, da smo obnovili hišo v Podobenu.« Doma so imeli kravo in nekoliko zemlje. Življenje ni bilo rožnato. vendar je za silo šlo. Potem pa je prišla velika gospodarska kriza. Nace je delal po okoliških kmetijah kar mu je prišlo pod roke. da so se lahko preživeli. Ko se je začela druga svetovna vojna, je družina takoj stopila na stran pravice. Najstarejša hči Angela, ki je bila šivilja, je na skrivaj šivala tudi za partizane. Nace je pomagal s hrano in drugim materialom, dokler ga sredi leta 1944 niso zvabili s seboj. V oblastnem komiteju v Farjem potoku za Blegošem je kot tesar delal bunkerje in skrbel za konje V zadnji sovražni ofenzivi marca, malo pred koncem vojne, je bil ranjen v roko. Zato se je takoj po osvoboditvi zaposlil v takratni obdelovalni zadrugi Mladi vrh. Tu je delal približno šest let. dokler je zadruga obstojala. V tistem času se mu je roka že toliko popravila, da je lahko zamenjal poklic. Delal je pri cestni upravi do 1957. leta, ko je odšel v pokoj. Otroci, od šestih so preživeli štirje, so odraščali in odhajali. Nace je bil poleg rednega dela aktiven tudi na družbenem področju. Bil je član raznih organov v krajevni skupnosti Poljane, še vedno je predsednik invalidov v Poljanah, bil je delegat v občinskem odboru društva invalidov, delal je pri rdečem križu, v organizaciji zveze borcev in d rug je Od številnih priznanj, ki jih je prejel za svoje delo, je posebno ponosen na plaketo republiškega odbora zveze prostovoljcev — borcev /.a sever- no mejo, ki jo je dobil 197"». leta. ima priznanje gorenjskih občinskih odborov ZZB NOB ob 25-letnici osvoboditve, priznanji občinskega odbora Rdečega križa in društva invalidov za dolgotrajno delo in številna druga. »Zdaj mi je kar lepo, vendar sem osamljen,« je potožil. »Žena mi je umrla pred tremi leti. Srečen pa sem, da imam dobre otroke.Vsak teden pridejo na obisk, hčerka, ki je v Poljanah, pa mi vsak dan pripelje kosilo. Za kuho nisem preveč navdušen,« je dejal Nace. ki se kljub osmim križem dobro drži. H. Jelovčan Še o posekani vrbi Odgovor Bernard Anke, dipl. ing., specialist za hortikulturo, dopisnikom protesta za posek vrbe Odgovor bi lahko dula /nsme no ali ustmeno kar iniriatorkam samim, ki so mi dobro znane. Ker pa niso bile ubrane legalne poti, zbrani pa so biti z otroci čred po poseku vrbe podpisi 50 stanova/ cev, pretežno sosednjih blokov, od koder se vrbe niti m videlo ter alarmirana preko (Jasa javnost, dajem tudi jaz odgovor na tem mestu. Vrbe so kot to/)oli in akacije deloma tudi domače breze zaradi hitre rasti na zelenicah v glavnem nezaželene. Zasajali so jih v povojnih letih, ko ni bilo vrtnar skih drevesnic. Danes uporablja mo za ozelenjevanje v naseljih kvalitetnejše drevesne vrste, delo pa poteka koordinirano. Ce ne kaj posekamo, vemo zakaj ter po potrebi zasadimo odgocar/ujoče primernejše sadike. Kjer pa se ljudje sami brez našega soglasja vtikajo v to delo, je na zelenicah nered, niso lepe, so zelenice vir prepirov med stunovalci, poleg tega pa je tudi oskrba zelenic zeli* otežena Takih primerov su m o volje je precej. Marsikje čez noč zgine z zelenice dreco, seve da brez našega soglasja, drugje grmovje, zastrupljeno drevje pa počasi hira in propade. Krivcev običajno ni možno dobiti. Pobude stanovalcev, hišnih svetov oz. krajevnih skupnosti za zasaditev drevja in grmovja, ureditev se dišč in podobno pa so vedno zaželene ter smo jih vedno upoštevali. Vrba raste hitro kot plevel m nima dolge'živ/jen/ske dobe. Ker je prevelika za manjše ambiente ter si- zaradi impresivno Udobne oblike ne sklada , vedrini znača /eni stanovanjskih sosesk ter ker močno onesnažuje zelenice, na njih ni posebno zaželena. Tudi na splošno ugotavljamo, tla jih /c vedno manj. Vrba je primerna le za velike prostore ob vodi. kjer pride do svojega pravega izraza. Morda je primerna še zaradi po vcšajočih vej za pitko/ndišča, vendar so tudi tam vedno redke/ še. V Šenčurju so bde npr. na zelenici ob s/>omemku NOR letos ob s/)tošnem odobravanju kritni nov zamenjane vse vrbe in breze s primernejšim d rev/eni. Morila pa bi nekateri /lod/nsu m »varstveni okolja« kotistne/e pora/nit čas ter čuva/i zelenice, da ne bodo na njih kot npr. poti prejšnjo vrbo parkirtdi avtomo bilov ter onesnaževali okolju. V senci so se zadrževali />es m otroci, kar pa glede higiene ne spada skupaj Pozno so sv spomnili tutli ntt opuščeni bazen, ki ga je nekdo/ czdržeculu krajevna skupnost, sedaj pa zanj ni namenskih srctl ste v. Kljub temu je poprovih* na rttčeno, vendar še nt izvršeno. Skrbeti bi bilo treba tudi za retl na križem prehojenih m zasmete nih zelenicah. Kljub temu. da nekateri mort/a mislijo, da na št t služba premalo stori za zelenice, naj povem še t*». da je bil Kranj v letu 1977 uvrščen zaradi lepe ureditve zele nic v republiškem tekmovanju za najlepši slovenski kraj na ugled no tretje mesto. Bled — Na Gorenjskem so se vsa turistična društva vključila v priza devanja za lepšo okolico. Pri gojitvi rož in krasitvi svojih stanovanjskih okolišev pa so vsekakor zelo prizadevni prebivalci stanovanjskih blo kov na Jaršah pri Bledu, posebno na Alpski cesti:{. — B. B. Gasilska vaja Kranj — V praznovanje praznika kranjske občine in jubileja Planike so se vključili tudi gasilci tega kranjskega industrijskega obutvenega kombinata. Pripravili so gasilsko vajo, na kateri so sodelovala skoraj vsa kranjska tovarniška gasilska društva. V vaji so sodelovali gasilci iz tovarn Save, I BI, Tekstilindus in Planika, pripradniki civilne zaščite Planike, kranjski poklicni gasilci in tudi gasilci s Kokrice. Ker leži Planika ob Savi, je preskrba z vodo za gašenje urejena. Dostopi do Save so. urejeni za gasilske avtomobile. Vajo v Planiki so spremljali tudi poveljnik kranjske občinske gasilske zveze Miro Kavnihar in sektorska poveljnika za industrijska ter terito-torialna gasilska društva Pavel Novak in Pavel Likozar. I. Petrič Prenovljena Blejska planinska koča Radovljica — V okviru proslav praznika občine Radovljica in v počastitev 200- letnice prvega vzpona na Triglav je v nedeljo, ti. avgusta, ob 11. uri Planinsko društvo Bled pripravilo svečano otvoritev Blejske planinske koče na Lipami v pod nožju Triglavskega pogorja, na mestu, kjer se je med NOB odigrala ena največjih dram gorenjskih partizanov. Slavnc»t je popestril bogat kutlurni program, udeleženci pa so si ogledali novo urejeno planinsko postojanko, ki bo nudila prijetno in varno zatočišče ljubiteljem gora. POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ (38. zapis) Spet sem v Kompolju, kamor sem sestopil s Korenega, še ves prizadet nad strašno tragedijo, ki jo je morala prestati ta drobcena gorska vasica. — In spet sem tudi v dolini, v Ornem grabnu. N. Crni graben ihče še ni natanko povedal, zakaj prav Crni? Res so na dnu Radomlje, potoka, ki teče po Črnem grabnu, kamni črni, obloženi s temno plastjo usedlin raznih kamenin. Rdečkastorjave lise kažejo celo na železo, še več pa utegne biti premogovega prahu — saj so rudarski revirji blizu. Celo manjši premogovnik so imeli na severnem robu Moravske doline. Precej je tudi skri-lastih (temnosivih) usedlin, saj je ta kamenina vidna vse do vrha Trojan. Lahko pa je Crni graben dobil ime od temnih gozdov, ki so v starih časih segali vse do dna ozke doline, nevarne popotnikom in tovornikom. Saj tudi ljudska pesem rada govori o »črnem« gozdu. Pa še črni rokov -njaČi so tod strašili . .. Crni graben je obeležil tudi slovensko partizansko pesem. Le kdo ne pozna udarne Zupančičeve Rekvizicije? In njenih vrstic: . . . Zapre/.i kon jičev par pa poženi gospodar — tja v Crni graben, tja v zeleni gozd! Hej. fantom mojim, zdaj minil bo post! Oton Zupančič je napisal to pesem 1. 1942 na osnovi pripovedi nekega znanca, ki je pesniku pravil, kako so partizani morali rekvirirati živila, da so lahko preživeli. Nekateri kmetje so radi dali. saj je šlo vendar za naše fante! Z limbarska gora v zapisih o Moravski dolini sem jo večkrat omenjal. Iz vseh moravskih vasi in zaselkov je viden njen vrh. Kot mati bedi nad dolino. Radi jo imajo Moravčam celo tako. da imajo skoraj v vsaki družini kakega Valentina — pač po svetniku, ki varuje cerkev vrh gore. Zdaj sem na drugi strani, v Črnem grabnu. In spet bedi nad dolino Limba rska gora. Le s to razliko, da je tu bolj strma, bolj gozdnata in bolj temna ... Pa težje dostopna. Nasprotno pa je Gora z moravske strani bolj položna, manj z gozdovi porasla in prav zložno dostopna. Pa še cela rajda zaselkov je na prisojni strani Limbarske gore. tu proti Črnemu grabnu pa nobenega. Premišljam, kako imamo Slovenci radi svoje bližnje gore: Dolenjci svoj Kum. koroška Podjuna Peco. Kanalski Slovenci Višarje. Beneški Slovenci Staro goro nad Čedadom. Zi-Ijani svoj Dobrač, Visoka Gorenjska Triglav. Kranjčani Jošta. Ljubljančani Šmarno goro in še in še bi lahko našteval. Očitno je. da so naši davni predniki gore častili, saj so bile po-osebljenje njihovih bogov ali vsaj njihov sedež in bivališče. Potem so to postale romarske gore — od onih časov, ko je Prešernov Črtomir, najmlajši med junaki, odložil svoj meč. Brez upa zmage se je bil za vero staršev, lepo boginjo Zivo. za Crte. za bogove nad oblaki. (V misel mi pride: zakaj ne bi nekega hotela imenovali po bogu Dražgostu — ime se kar ponuja: dražji gost! — ne. raje ga imenujemo Creina. Central. Park. Union ali podobno. — Tudi kako avtobusno podjetje bi se lahko imenovalo po Velesu. staroslovanskem bogu pastirjev in slov — ne, raje podjetje imenujemo Alpetour. Cer- tusipd.l • R lepa blagovica es, lepa, skoro idilična vas ob cesti, s hišami na obeh straneh nevarne hitre ceste. (Vrsto smrtnih nesreč — žrtve so bili otroci, — so tu povzročili vozniki, ki jim ne bi škodilo, vedeti za modrost našega latinskega soseda: Chi fa forte, va in morte; chi fa piano, vive lontano. /Kdor hiti. hiti v smrt; komur se ne mudi. dolgo živi./) Tu se v Radomljo izteka Zlaten-ščica. krotek potoček, ki prihaja z Zlatega polja. (Lepa krajevna, le-dinsna, vodna imena!) Nekoč so stale tu rimske utrdbel tu skozi je pač vodila važna rimska cesta od Emone proti Celeji in Peto-viji. Celo rimske grobove so našli na področju Blagovice. — V vasi sami pa je stal nekoč gradič, last oglejskih očakov. Graščinico — bolj pristavo — so upravljali ministeriali blagovi-ški vitezi. — Eden od teh je bil neki posebno bogat in pobožen: Otokar Blagoviški je 1. 1358 ustanovil v Škof ji Skofji Loki samostan Klari-sin j. Pozneje so blagoviško grajsko posest prevzeli Turjačani. V času turških vojn je grad propadel. Na mestu nekdanje grajske kapele stoji zdaj cerkev sv. Petra, zgrajena sredi 18. stoletja. Od 1. 1876 je Blagovica samostojna župnija. Solo pa so imeli že prej: od 1810 provizorično. od 1858 redno; I. 1948 je bila šola popolnoma obnovljena. Blagovica je bila važna tudi v času tovorništva. Priča nekdanjih furmanskih obdobij je 400 let stara Piska r jeva hiša. svojčas nekak hospic za tovornike. Blagovica je v času vojne mnogo prestala. Tu so imeli sedež nemški žandarji - zato so bili spopadi med njimi in partizani kar česti. Lep. visok granitni spomenik NOB stoji ob cesti. Vklesan napis pove. da je padlo za svobodo 19 domačinov. 10 jih je umrlo na posledicah fašističnega terorja. 3 so umrli v taborišču; kot talci so omahnili v smrt tudi trije. _ 3.5 življenj je položila na oltar domovine mala Blagovica! V vaškem koritu pa vre in pčni se bistri studenec — v njem partizani gase žejo si mimo gredi. ( K oren o, junij 1942) Nova trgovina na Kokrici Kokrica — Premajhna trgovina postaja za Kokrico, ki se izredno hitro širi, vedno večji problem. Na Kokrici že več let želijo primernejšo trgovino. Kaže, da se jim DO želja kmalu uresničila. Predsednik sveta krajevne skupnosti Mladen Mihalinec je povedal, da so se že sestali predstavniki Kokrice in Veletrgovine Živila iz Kranja in se dogovarjali o gradnji nove sodobne samopostrežne trgovine z bifejem, ki naj bi stala na trikotnem zemljišču na levi strani ceste Kranj —Brdo ob odcepu ceste proti Golniku. Trgovino naj bi začeli graditi prihodnje leto, otvoritev pa naj bi bila leta 1980. Vzporedno s tem pa želijo na Kokrici razrešiti tudi nekatere dnnre probleme. Neurejeno je predvsem križišče oziroma odcep ceste proti Golniku, kjer je prepovedano kmetovalcem, ki prihajajo s polj na levi strani ceste, zavijanje proti Kokrici. To pa je nevzdržno, zato so pogosti prometni prekrški, za katere je predvidena kazen odvzema prometnega dovoljenja, razen tega pa je zaradi neurejenega in neprimernega križišča stalno ogrožena prometna varnost. Jasno je, da kmetje morajo obdelovati tudi to polje in da ga zaradi takšnega reda na križišču ne morejo opustiti. Kokričani so že terjali drugačen red na križišču, vendar prošnja ni bila uslišana. Cim prej pa kaže na Kokrici razmišljati tudi 0 primernejšem avtobusnem postajališču. M. Vari X. jubilejno balkansko člansko prvenstvo v plavanju KRANJ - Za nami, gledalci in 140 plavalci in plavalkami iz Bolgarije, Romunije, Grčije, Turčije, Jugoslavije so fttiri dni borb v letnem bazenu na desetem jubilejnem balkanskem članskem prvenstvu v plavanju. Vse fttiri dni prvenstva je bilo organizatorju vreme izredno naklonjeno in tako je izredno zanimive boje v moftki in Pohvale organizaciji, Borut najuspešnejši ženski konkurenci, kljub TV prenosu, ogledalo nad 12.000 gledalcev. Sam avditorij prireditve je bil tak kot si ga je samo želeti, zato so pohvale na račun odlične organizacije deževale z vseh strani. V mofttveni uvrstitvi, moški in ženske, so slavili reprezentantje Bolgarije, ki so tako osvojili že tretji naslov zapored. Romunija je druga, tretji, kar je bilo tudi pričakovati, pa so bili nafti reprezentantje, ki so tako zasedli enako mesto kot lani v Sandansku. Pred to najmlajšo reprezentanco prvenstva je fte lepa prihodnost, ki veliko obeta. Pri moških so slavili Bolgari, Jugoslovani so bili po zaslugi najboljšega moža prvenstva, Kranjčana Boruta Petriča, ki je osvojil kar deset odličij, drugi. Romunke so prva ekipa žensk, Bolgar k t- so druge, tretje pa so nafte tekmovalke. Boji v letnem bazenu so se odvijali vse dni prvenstva z vso zagnanostjo. Kot že rečeno najboljši med najboljšimi plavalci na Balkanu je bil prav Jugoslovan. In to član organizatorja PK Triglav Borut Petrič. Borut je osvojil tri prva, fttiri druga in tri tretja mesta. Obenem pa je plaval v vseh moških štafetah. Tak razplet pri fantih je bil sicer pričakovan, vendar je Petrič prekosil samega sebe, saj je moral v vodo kar po tekočem traku. Od naših fantov so zadovoljili fte Popović, Milečki, Nenad Miloš ter Darjan Petrič. Pri jugoslovanskih dekletih lahko izdvojimo odlično Majo Rodič, njeno klubsko kolegico Brumnovo, Blažičevo, najstarejšo v nafti ekipi Efendičevo ter fte Separovičevo in Krstičevo. Za borbenost pa ne smemo mimo domačinke Barbare Štemberger. Ekipni vrstni red — ženske: 1. Romunija 187, 2. Bolgarija 143, 3. Jugoslavija 133, 4. Grčija 88, 5. Turčija 1; moški: 1. Bolgarija 212, 2. Jugoslavija 149,5, 3. Grčija 115, 4. Romunija 112,5, 5. i slovesnosti desetega BP v plavanju so pokale za Tu8rkćupno: L Bolgarija 355, 2. Romunija najboljše prispevali Madnarodni festival športnih filmov, OK ZSM 299,5 3. Jugoslavija 282,5, 4. Grčija 203, 5. Kranj Visoka šola za organizacijo dela, Regionalna zdravstvena Turčija 33. skupnost Kranj, TKS Kranj in CP Glas. Predsednik častnega odbora # # . Roman Albreht predaja pokal našega uredništva najmlajši dobitnici M Q f| J *|%-| 1 VOGT1 kolajne Bolgarki Bogomili Tanji. - Foto: F. Perdan Rezultati balkanskega prvenstva Moški - 100 m kravi - 1. Georgiev 54.88. 2. Entchev (oba Bolgarija) in P Popovie 55.18. 4. B. Petrič (oba Jugoslavija) 55.59, 200 m prsno - 1 Dangalakov 2:28,r»l. 2. Bobeu (oba Bolgarija) 2:31,59, Nikos (Grčija) 2:52.78. 4. Mitrovič 2:.W,:l4, 8. T. Rodič (oba Jugoslavija) 2:43,64, 100 m delfin - 1. Vassilev (Bolgarija) 58.81 rekord balkanskih prvenstev) 59 15 :\ B Petrič (Jugoslavija) 1:00,29. 4 x 200 m kravi: 1. Bolgarija 7-57 81 ° Jugoslavija (Milečki, Miloš, Popovir. Petrič) 8:()b,80 (rekord SFRJ) -F Grčija 8:13,94. 4. Romunija 8:18.05. 5. Turčija 8:42.50 (rekord Turčije) 100 m hrbtno - 1. Tumanov (Bolgarija) 1:00,35, 2. Horvath iRnmoniia) 1 •{>>> 14 3. Branimir (Bolgarija) 1:02,69. 5. Miloš 1:02,88. H. Popovič (oba Jugoslavija) 1:03,12 200 m kravi - 1. B. Petrič (Jugoslavija) 1:57,35. 2. Georgiev (Bolgarija! 1:58.3/, .i. Karpousis ((nčija) 1-58 54 5 Milečki (Jugoslavija) 2:00.8;}, 200 m mešano - L. Dangalakov (Bolgarija) 2-11.81 (rekord balkanskih prvenstev), 2. Koskinas (Grčija) •M2 08 (rekord Grčije), 3. B. Petrič 2:14.26. 7. Apro (oba Jugoslavija) •'••'3 99 4 X 100 m mešano — 1. Bolgarija 4:00.52 (rekord balkanskih uvvenstev - rekord Bolgarije). 1. Jugoslavija (Miloš. Mitrovič. Petrič. Popovič) 4-06.52. 3. Romunija 4:08.08. 400 m kravi - 1. B. Petrič (Jugoslavija) 4 05.70 (rekord balkanskih prvenstev). 2. Tumanov (Bol-eariia) 4-06 50 3 Karpousis (Grčija) 4:08.20 (rekord (brije). 100 m prsno - 1 Dangalakov 1-09.55. 2. Bobev (oba Bolgarija) 1:10.98. J. Szabo (Romunija) 1:11.13. 4. M it rovič 1:11.49 8. Kra jčinovir I oba Jugoslavija > 1-14 25 200 m delfin — 1- Koskinas lOrnja) 2:08,.{.> (rekord balkanskih nrvenštev in rekord Grčije), 2. Vassilev (Bolgarija) 2:10.54. .!. Petrič •>11%5 7 Vočko (Jugoslavija) 2:16.22. 1500 m kravi - 1. Petrič (Jugo-9 slavila) 16-20.96. 2. Tumanov (Bolgarija) Ki.22.15, .{. Karpousis (Grčija) 16-'104r) (rekord Grčije). 6. D. Petrič (Jugoslavija) 17:18.30,,400 m mešano -I Dangalakov (Bolgarija) 4:43.26. 2. H. Petrič (Jugoslavija) 4:43.77 (rekord SFRJ) 3 Koskinas (Grčija) 4:44.*« (rekord Grčija), (i. Novak (Jugoslavija) 4-5806 200 m hrbtno - 1. Mandarin- (Romunija) 2:11,97, 2. Tonec (Bolgarija) 2.12.31. 3. Horvath (Romunija) 2:12.67, ■>. Miloš 2:15.66. 6 Kos (oba Jugoslavija) 2:15.81. 4 X 100 m krval - I. Bofearys .!:.;<;.<>;>. (rekord balkanskih prvenstev). 2. Jugoslavija I Popov«-. Milečki. Milo-. Petrič) 344,22. 2. Romunija 3:44.99; Ženske — 100 m kravi - 1. Panuleseu (Romunija) l:O0.8o. 2. Dan-tralakova 101 01 3. Trhinkova (obe Bolgarija) 1*01.33. :>. Šeparovn 1:02.4,. 7 Ceme (»l* Jugoslavija) 1:03.71. 200 m prsno - M. Rodič (Jugoslavija) >4r,>7 (rekord balkanskih prvenstev in rekord tfFRJ). 2. Anasiasesou rp,,muniia) •> 47 85. 3. Bogumilova (Bolgarija) 2:51.09. 5. Hrumeli (Jugo-LKviial,2-54 47 100 m delfin - 1. Miklaus 1:05.50. 2. Pentelm.nv (obe R^muniia) 1-0700 3. Neli (Bolgarija) 1:07.63, t. Klend.c 1:07.79.8. Mu... i k! 111 J< > s I a v i i a) P 12,52. 4 x 100 m kravi - I. Romunija 4:03.59 »rekord R^iunHe) >> BolgaHJa 4:06.01, 3. Grčija 4:1 1.30. i. Jugoslavija U.,21. ,"„"! hrbtno - I Bonaciu (Romunija) 1:04.46 (balkanski rekord in V,.™ Romunije) 2. Krstič (Jugoslavija) 1:08.81 (rekord SFRJ). 3. Mi-E^mS) «:09.;n. .. Blažič (Jugoslavija, ,:,„,«. 200 m krav. 1 Tlhinkova (B<»lgariia) 2:l<».-3. (rekord balkanskih pivenstevh _'. Panuleseu (Romunija) 2:10.77. 3. Separovie 2.11.76. 8. Krasove, (obe h.^b.viia) -'1097 200 m mešano - I, Dangalakov a ( Bolgarija i 2:2.;. Iti. iSSUt balkanskih prvenstev iu rekord Bolgari je). 2 l'aias.lm 2:25.70. Tr L a o Romuna. 2:27.86. I. Klrndir 2:30.i«, 7 Sember.a, (obe 'uLsIhv .a -34 34. 400 m kravi - I. I )a,.galakov a (Bolgarija) 1:28.38 t^uMniortl in rekord Bolga, ,,<■,. 2 Paitulese.i iRomUnijai 1:31.93,.:. ^ ?rrčna» 4 3352 I Šeparovir 1:31.36.5 Krsli« (obe Jugoslavija. \ *7k£ lAflm orsno - I. Anastases«-u (Ronmniia) 1:18,12. 2. M Pod.«' idm (Brnim.,; (obe Jngoslav, ,a, 1:20.1*. 200 m delfin - I. Mirim* /o i i-., •>■>] 5«i 2 Klendie (Jugoslavija, 2:2(i.|(. 3 Sankeva I Bolgarija I •>HH 7• Steinb'ergar (JugoslavijaI 2:36.69. 4 x 100 m mešano - I lto-2 * ' i'->8 87 (rekord balkanskih igc. in rekord Konuimje). 2. Bolgarija ^8 79 { Jugoslavija 4:49.19. 800 m kravi - I Dara «b,,,a, 9:14,21 7' 11 i.-.lkoiskih nrvenštev m rekord (irčije). 2. Šeparovn I Jngoslav t ia l ut°- /rekord SFRJ). 3. Pa n u lest t. .Romunija) 9:24,41. 5. Stetnl>ergei i i,;;«, 0..1-. |(i 400 m mešano: I, Dangalakov a (Bolgarija) 5:()3.(l.i f^MSSS balkUskih prvenstev in rekord Bolga.,,,,. 2 l'arasehn 5:04,14. Irekard balRansKm i .v,;,-.>, Klend.V 5:l8,t)7. (i. Slembergar (obe Gostea (obe Kol m ..i ^ ^ _ |; i^mi.1( In 2:17.3K. ('rekord tSE^P^^ ^'k0,,, R,MmmilVK Hl:'7" - ' Jugoslav.,a»2:2!Mi4 KRANJ — Že prvi start na balkanskem prvenstvu v plavanju moških na 100 m kravi je bil ,kiks' glavnega star-terja. Na startu je pobegnil reprezen-tant Bolgarije. Čeprav je glavni sodnik piskal, da je start nepravilen in se je naft najboljši plavalec Borut Petrič že ustavil, vendar so vsi s hitrimi zamahi nadaljevali tekmo. To je Petriča vrglo iz ravnotežja, izgubil je ritem in na koncu zasedel četrto mesto. Borut sicer trdi, da je to mesto tudi pričakoval, a ko smo videli čase, bi bil pri normalnem ponovljenem startu lahko celo drugi ali tretji. Tudi starterji so zmotljivi. Za prvenstvo je izredno zanimanje tudi med športnimi poročevalci. Kar petdeset jih javlja vsem jugoslovanskim listom ter radijskim postajam. Tu sta tudi časnikarja iz Grčije in Bolgarije. Na račun dobre tiskovne službe smo slišali že veliko pohval, vendar ima tu obilo zaslug tudi kranjsko poštno in telegrafsko podjetje. Tiskovni center je namreč opremilo s petimi telefoni in teleprinterjem. In kot pravijo vsi, je vse O.K. Med znanimi kranjskimi plavalci in plavalkami, ki so branili jugoslovanske barve v mednarodni konkurenci, so medalje podeljevali tudi Lidija Švarc-Podvršček, Janez Kocmur in Vlado Brinovec. Tudi zanje je to lepo priznanje. V organizacijskem odboru prvenstva je tudi nekaj izrednih pevcev. To so dokazali že na prijateljskem srečanju v gostilni Bohinc v Trbojah, fte bolj pa na pikniku v Savskem logu. Zborovodje pohitite, če hočete dobiti odlične glasove. Ponudbe že prihajajo! Televizijska otroška risanka o Kre-menčkovih je navdušila tudi organizatorja prvenstva. Ker ni službenega semaforja, so za čas zmagovalca za TV reporterje iznajdli odlično zamisel. Namesto semaforja za čas jim je služila kar navadna mala šolska tabla in kreda. Dobra rešitev v sili. V sili namreč še slon muhe »žre«. Prvi telegram so poslali v tiskovni center ljubitelji plavanja. Takole so napisali: »Se enkrat poizkušamo vezo U-r istočasno vso pohvalo za veliko delo.Opozorite Didiča in Marjana naj se preveč ne naprezata in se pred kamerami držita na smeh«. Po proglasitvi mofttvenega zmagovalca v obeh konkurencah so Bolgari v vodo vrgli svojega trenerja. Marjan Lampret in Drago Petrič pa za njim fte oblečenega direktorja zavoda za izgradnjo športnih objektov Kranj Braneta Pola k u. Obema je kopel prišla kot naročeno. -d h X. jubilejno balkansko prvenstvo v skokih v vodo Prva jugoslovanska kolajna v skokih v vodo S svečano otvoritvijo v četrtek, katere so se udeležili mnogi gostje, se je na Jesenicah pričelo letošnje 10. jubilejno prvenstvo Balkana v skokih v vodo. Prireditev je vsak dan obiskalo preko 1500 gledalcev, ki so burno spremljali dogodke in tekmovanje. Žal so v tekmovalnem delu nekoliko zatajila nafta dekleta, na katera smo polagali največje nade, presenetil pa nas je izredno Ljubljančan Matej Grgurevič, ki je osvojil prvo kolajno za Jugoslavijo v zgodovini Balkanskih skakalnih iger. Jeseniški organizatorji so se izredno potrudili in prireditev organizirali zares vzorno, kar je igram dalo Se bolj svečani videz, manjše »kikse« pa so reševali na zares najboljši način. Vsi vodje ekip so se na koncu strinjalis tem, da so bile igre organizirane izredno in na najvišji ravni dosedaj. Že prvi dan je pokazal, kakšne so moči v skakalnem športu na Balkanu in da bodo glavno besedo pri osvajanju odličij imeli romunski in bolgarski tekmovalci in tekmovalke. Izredno pripravljenost in eleganco je pokazala ta dan mladinska prvakinja Balkana Romunka Magdalena Toth, ki si je priskakala laskavo priznanje prvakinje Balkana tudi pri članicah. Obenem pa je dokazala, da so pred njo fte velike možnosti za napredek. Nafti skakalki sta se sicer nekaj časa upeftno kosali z najboljšimi. Alenka Kralj je po obveznih skokih celo konkurirala za eno od odličij, vendar pa si je vse možnosti zapravila v sedmem in osemem skoku, ki ji nista uspela. Drugi dan je prinesel največje veselje jugoslovanskemu taboru in s tem tudi navdušenje pri gledalcih, saj smo popolnoma nepričakovano dobili prvega nosilca medalje Balkanskih iger tudi Jugoslovani. Ljubljančan Matej Grgurevič se je hrabro spustil v borbo z mnogo boljšimi tekmeci Bolgarije in Romunije, ob koncu pa dosegel izreden uspeh z osvojitvijo bronastega bila dorasla bolgarskima tekmovalcema. Milan Bavcon pa je dosegel lep uspeh, saj je premagal balkanskega mladinskega prvaka Romuna Obreana in se mu s tem oddolžil za poraz na mladinskem prvenstvu Balkana. Prvenstvo je ob koncu svečano zaprl predsednik organizacijskega komiteja Štefan Nemec, ki se je zahvalil tekmovalcem, delovnim organizacijam in gledalcem za izredno uspešno sodelovanje. Na svečani podelitvi nagrad in pokalov najboljšim na desetem balkanskem prvenstvu v skokih v vodo je v hotelu Larix v Kranjski gori pokal CP Glas najmlajši jugoslovanski tekmovalki Andjeli Lazarevič predal naš glavni urednik Igor Slavec (-h) odličja. Nekaj časa je celo kazalo, da se bo enakopravno boril za srebrno odličje, vendar pa je bila odgovornost prevelika in si je možnosti zapravil z manj uspelima skokoma v tretjem in sedmem poizkusu. Izredno pa mu je uspel zadnji skok (50,60), za katerega je prejel eno najviftjih ocen med vsemi tekmovalci. Bolgar Todor Russev je bil ta dan nepremagljiv,za vse ostale tekmece. Prevzel je vodstvo že pri tretjem skoku in ga obdržal do konca. Tretji dan so nastopile ženske v skokih s stolpa. Po napovedi naših trenerjev naj bi ravno tu jugoslovanski tabor imel najboljše možnosti za uspeli. Že prvi skoki pa so pokazali, da je bil naft optimizem neosnovan. Skoki Romunk in Bolgark so bili mnogo bolj izdelani in odločni od naših tekmovalk, 17-letna Romunka Elena Cir-stica pa nam je prikazala prave mojstrovine, izdelane do vseh potankosti. Nafto največjo nado Al en ko Kralj je premagala prevelika odgovornost že v prvih dveh skokih, ko si je zapravila vse možnosti za večji uspeh, druga jugoslovanka Andela Lazarevič pa je skakala v >kviru svojih možnosti in to od skoka do skoka bolje. Zadnji dan, ko je bil obisk gledalcev največji, saj se jih je zbralo preko 2000, so se pomerili v najbolj atraktivni disciplini — skokih s stolpa fantje. Na stolpu je pokazal svoje velike sposobnosti Romun Bagiu Aleksandru, ki je premočno zmagal. Nafta predstavnika nista PRVI DAN ŽENSKE DESKA 3 m: 1. Magdalena Toth (Romunija) 375,90, 2. Maria Aleksandrova (Bolgarija) 369,20, 3. Geor-giana Sacaleanu (Romunija) 369,05,4. Mar-garita Dimitrova (Bolgarija) 357,25, 5. Alemka Kralj (Jugoslavija) 332,35, 6. Helena Trajkovič (Jugoslavija) 288,30, 7. Elin Ekonomopovlov (Grčija) 249,05, 8. Dina Plakidov (Grčija) 156.00 DRUGI DAN MOŠKI DESKA 3 m: 1. Todor Russov (Bolgarija) 464,50, 2. Bagiu Aleksandru (Romunija) 435,35, 3. Matej Grgurevič (Jugoslavija), 426,90, 4. Dan Oprean (Romunija) 390,65. 5. Teodor Barbovtis (Grčija) 385,75, 6. Miroslav Vukovič (Jugoslavija) 380,45, 7. Aikut Tunca (Turčija) 307,75, 8. Nick Tavlovdis (Grčija) 275,95, 9. Nihat Coskun (Turčija) 239,70 TRETJI DAN ŽENSKE STOLP: 1. Elena Cirstica (Romunija) 336,95, 2. Georgiana Caleanu (Romunija) 319,25, 3. Anastasia Mitkova (Bolgarija) 315,00, 4. Maria Aleksandrova (Bolgarija) 308,45, 5. Alemka Kralj (Jugoslavija) 280,95. 6. Anđela Lazarevič (Jugoslavija) 255,90 ČETRTI DAN MOŠKI STOLP: 1. Bagiu Aleksandru (Rumunija) 449,35, 2. Peter Matew (Bolgarija) 418,95, 3. Petre II i je w (Bolgarija) 379,60, 4. Mile Bavcon (Jugoslavija) 352,85, 5. Dan Oprean (Romunija) 346,50, 6. Boban Belevski (Jugoslavija) 340,20. 7. Ahmed Oktu (Turčija) 264,35, 8. Tasvin Turman (Turčija) 259,75, 9. Aleksandro« Papadreou (Grčija) 230,15. F. Benedičič Najbolj atraktiven tekmovalec balkanskih iger je bil Romun Bagiu Aleksandru, ki je vsak dan po prireditvi v ekshibicijskem nastopu prikazoval gledalcem svoje akrobatske sposobnosti v skokih s stolpa. Nekajkrat je izvedel skok 3 in pol salte zvratno, ki je bil izveden v Jugoslaviji sploh prvič, dovoljen pa zaradi svoje nevarnosti šele na Olimpijskih igrah v Montrealu. Manjša nevšečnost se je pripetila je-seniftkim organizatorjem, ko je vodja ekipe Romunije ugotovil, da državna himna, ki so jo imeli na razpolago ni prava, pač pa že starejšega izvora. Knake nevšečnosti so imeli organizatorji tudi v Kranju, vendar pa so jih rešili člani pihalnega orkestra, ki so se na brzino naučili novo himno. Na konferenci za novinarje je predsednik organizacijskega komiteja Štefan Nemec seznanil vse novinarje s potekom organizacije in pa načrti bodočnosti jeseniftkega plavalnega in skakalnega športa. Načrt za pokritje plavalnega bazena ni več iluzija. Vsa prizadevanja jeseniških organizatorjev pa bodo fte nadalje usmerjena na delo z mladino ter rekreacijo delovnega človeka Jesenic. Se nadalje pa si jeseniški plavalci in športniki žele pristnih prijateljskih stikov z enim najmočenjših centrov plavalnega športa v Jugoslaviji Kranjem. Ob koncu konference je Štefan Nemec apeliral na vse navzoče, da siJeseničani žele organizirati fte podobne mednarodne prireditve, opozoril pa je tudi na veliko pomoč, ki jo je nudila pri organizaciji Železarna Jesenice in pa tudi ostale delovne organizacije jeseniške občine. 27. CELOVŠKI LESNI VELESEJEM OD 12. DO 20. AVGUSTA 1978 z veliko blagovno razstavo. 1 600 razstavljavcev iz 30 držav. Posebnost žagarski obrat s tekočim trakom krožnih žag in proizvodnjo sekancev v pogonu. Informacijo o sejmu dobite pr, potovalnih uradih O LAS 10. stran Torek, 8. avgusta 1978 HOTEL TRANSTURIST Škofja Loka vabi k sodelovanju več priučenih natakarjev-ic v času Gorenjskega sejma v Kranju. Prošnje oddajte na naslov: TRANSTURIST TOZD Hoteli, Škofja Loka, informacije pa dobite na tel. 61-261. Novost za naše gospodinje! KRANJ Odprta je nova diskont trgovina na Bledu — edina največja na Gorenjskem velika izbira prehrambenega blaga, pralnih m zaščitnih sredstev alkoholnih in brezalkoholnih pijač, po znatno nižjih cenah v originalnih ovojih Trgovina je ob cesti na blejski grad v skladišču Vina Bled. parkirni prostori Prihranek pri nakupu vam omogoči brezplačni izlet na Bled Kvaliteto blaga in nižje cene vam jamči gostinska in trgovska delovna organizacija Central Kranj, TOZD Vino Prepričajte se! ENTRAL GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA, n.sol.o. Kidričeva cesta 75 prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: 20 JOGI BLAZIN - RABLJENE 10 POGRADOV Licitacija bo v sredo, 9. avgusta 1978, ob 10. uri v Gorenjski predilnici Škofja Loka, Kidričeva c. 75. Vse informacije daje splošna služba organizacije. Na 28. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 1 1 do 21 avgusta 1978 razstavljamo in prodajamo V pohištvo — gjadbeni material — gospodinjske stroje ~f zavese, preproge t — sejemske cene zaradi nižje stopnje prometnega davka — potrošniški krediti Oglasite se v hali A v paviljonu MURKA Organizacija združenega dela Gorenjska predilnica Škofja Loka Kidričeva c. 75, n.sol.o. razpisuje naslednja dela in naloge 1. VODJE TEHNIČNE SLUŽBE 2. VODJE SPLOŠNE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: visoka strokovna izobrazba tekstilne smeri in 1 leta delovnih izkušenj in da dosedanje delo zagotavlja uspešno vodenje tehnične službe ali višja strokovna izobrazba tekstilne smeri in 5 let delovnih izkušenj in da dosedanje delo zagotavlja us|)ešno vodenje tehnične službe. Aktivno znanje enega t njega jezika. pod 2.: višja strokovna izobrazba upravne ali druge ustrezne smeri. 1 leta delovnih izkušenj in da dosedanje delo zagotavlja uspešno vodenje splošne službe ali srednja strokovna izobrazba, 5 let delovnih izkušenj in da dosedanje delo zagotav I ja uspešni) vodenje splošne službe. Pasivno /nanje enega tujega jezika. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva c. 75, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. KMETOVALCI! KŽK KRANJ — TOZD AGROMEHANIKA, VAM PREDSTAVLJA IN NUDI • stroje za zaščito rastlin pripravo zemljišča saienje krompirja in sadik • Na obeh sejmih bo razstavljen kompleten program TOMO VINKOVIĆ traktorjev in priključkov • Z omenjenimi stroji bomo na željo kupca opravljali demonstracije v sejmu ali izven njega Na sejmu bodo tudi na razpolago strokovnjaki specializirani /a te programe lahko vam bodo odgovarjali na vsa zastavljena vprašania in svetovali • Na obeh sejmih bo možno izkoristiti najugodnejši kredit za zgoraj omenjeni program tudi i nižjo obrestno mero, z odplačilnim rokom od dveh do petih let odvisno od količine nabavke ne mehanizacije Udeležba kupca /a kreditiranje je 20% Za oba programa kupljena v okviru sejma kupcem odobrimo popust v višini 1 • Istočasno obveščamo eventualne kupce da naša lastna servisna služba ki je oigani/uana po Sloveniji in izven nje zagotavlja s hitrim m strokovnim pnstopom kakovostno stalno delo vanje nabavljenih strojev • V specializirani trgovini rezervnih delov m cjum na Koioški cesti ?b v Kranju ki fe odprta vsak dan od 6 do 18 ure in v soboto od 8 do 1 2 ure se lahko kupci oskrbijo z rezervnimi ded osebno ah pa naročijo po telefonu 24 /86 ( dobava v treh dneh po prejemu naročila) • Uporabnikom traktorjev iz programa TOMO VINKOVIĆ sporočamo da odkupujemo rab Ijene traktorje manjših kategorij v kolikor se odločijo /a nakup istega piograma več|ih kate gonj novejših izvedb • Kmetovalce opozarjamo, da bomo na obeh sejmih (v večjem obsegu v Kranju) ia/stavijuli m prodajali i/ standardnega programa vse vrste traktorjev/ m priključkov kombajne, izkopal nike za krompir, razne prikolice, pluge brane itd • Iz programa STANDARD Osijek — Honda - motokultivatone fre/e piuge m ra/ne vrste mlinov Za obisk se priporoča KŽK Kranj TOZD AGROMEHANIKA trq. rez del 24-786, trg strojev 23-485, servis 22-737 Izrabljene gume Begunje — V sredo, 2. avgusta, ob 22.30 se je na lokalni cesti med Begunjami in Drago pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Joža Zima (roj. 1955) iz Hlebe je vozil proti Begunjam. V bližini hiše št. 137 mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez Šlibar (roj. 1955) z Dvorske vasi, ki je imel na avtomobilu povsem izrabljene prednje gume, tako da ga je na mokri cesti zaneslo v avtomobil Jožeta Zime. V nesreči je bil voznik Šlibar huje ranjen, na avtomobilih pa je za 3().()0()din škode. Ni imel prednosti Trebija - V četrtek, 3. avgusta, ob 23.45 se je na regionalni cesti na Trebiji pripetila prometna nezgoda. Voznik ponv ekspresa Srečo Kristan (roj. 1961) iz Jarčje doline je vozil po regionalni cesti proti Zirem. V križišču je zavijal proti Žirem. iz neprednostne ceste iz smeri Sovo-denj pa je takrat v križišče zapeljal voznik osebnega avtomobila Roman Krvina (roj. 1956) iz Stare vasi pri Žireh. ne da bi upošteval prometni znak in zato trčil v Kristana. Ta je padel in si zlomil nogo, Krvinov avtomobil pa se je ustavil ob telefonskem drogu. Škode na vozilih je za 16.000 din. Zbil pešca Jesenice - V soboto, 5. avgusta, ob 23.25 se je na Cesti maršala Tita pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Petros Star-kas. grški državljan, je peljal proti Kranju, ko mu je pri hiši št. 99 nenadoma prečkal cesto Kranč Rožič (roj. 1916) z Jesenic. Zaradi prevelike hitrosti voznik kljub zaviranju ni mogel preprečiti trčenju in je Rožiča zbil. Na srečo je bil ta le lažje ranjen in so ga lahko po zdravniški pomoči že napotili v domačo oskrbo. Avtomobila trčila Podnart - Na regionalni cesti v Podnartu sta v soboto, 5. avgusta, ob 17. uri trčila dva avtomobila. Voznik osebnega avtomobila Bogomir Rozman (roj. 1950) z Jesenic je peljal proti Kropi, iz nasprotne strani pa je po sredini pripeljal voznik osebnega avtomobila Rado Trček (roj. 1923) iz Kamne gorice. Kljub temu, da se je voznik Rozman imikal v desno, sta avtomobila trčila. V nesreči sta bila lažje ranjena voznik Rozman in njegova sopotnica, škode na avtomobilih pa je za 16.000 din. Smrt pešca Ljubno — V soboto, 5. avgusta, ob 21.40 se je na magistralni cesti pod vasjo Ljubno pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Ivan Petrič (roj. 1940) iz Škofljice je peljal proti Kranju, ko mu je z leve strani nenadoma stopil pred avtomobil Valentin Dolenec (roj. 1919) iz Volč pri Škofji Loki. Avtomobil ga je zadel in odbil v levo, tako da je pešca zadel še voznik osebnega avtomobila Mirko Šenk (roj. 1947) iz Radovljice, ki je prav takrat pripeljal iz nasprotne smeri. V nesreči je bil Dolenec tako hudo ranjen, da je na kraju nesreče umrl. L M. Teden smučarskih skokov v Kranju KRANJ - Smučarski klub »Triglav« Kranj bo letos organiziral tretji mednarodni teden smučarskih skokov na skakalnicah s plastiko od 11.—13. avgusta. Na vseh treh napravah je že nekaj časa izredno živahno, saj se vrstijo vsakodnevni treningi že od 20. julija dalje. Najprej je teden dni vadila italijanska državna članska in mladinska reprezentanca pod vodstvom Ludvika Zajca. Nato je trenirala koroška reprezentanca in skakalci dveh avstrijskih klubov. Redni gostje skakalnic v Kranju pa so tudi mladi skakalci iz slovenskega društva Zaho-mec iz avstrijske Koroške. S tem klubom kranjski Triglav že nekaj let zelo lepo sodeluje. Prvega avgusta pa je prišla v Kranj skupina 16 mladih skakalcev iz Vlasiča, članov SK Travnik iz BiH, ki bodo vadili do 13. avgusta pod vodstvom bivšega reprezentanta Mira Omana in kranjskega trenerja Janeza Grosa. Kaže, da jih je olimpiada v Sarajevu spodbudila k resnemu in zavzetemu delu z mladimi skakalci. Njihova prva preizkušnja bo udeležba na tekmovanju v okviru prireditev III. mednarodnega tedna v smučarskih skokih ob koncu njihovega treninga v Kranju. Na treningu v Kranju pa so že nekaj dni tudi skakalci iz Španije, kijih vodi prof. Ivo Cernilec. To je že tretji trening te ekipe v Kranju in njihov kvalitetni napredek je očiten. Pridno pa vadijo tudi domači skakalci — člani kranjskega Triglava, ki hočejo na tradicionalni prireditvi nastopiti čim bolje pripravljeni. Treninge vodi novi profesionalni trener Janez Gorjanc, pomagata pa mu Janez Bukovnik in Ludvik Zaje, ki je ostal Ae vedno član kranjskega kluba in bo, kljub temu, da je prevzel mesto profesionalnega trenerja v Italiji, se vedno-treniral tudi kranjske skakalce. SPORED PRIREDITEV JE NASLEDNJI: PETEK, 11. avguata ob 17. uri tekmovanje za cicibane in ml. pionirje na 16 m skakalnici v Straiisču, SOBOTA, 12. avgusta ob 16. uri na 30 m skakalnici na Gorenji Savi tekmovanje za st. pionirje in ml. mladince, nedelja. 13. avstuta ob 15. uri na 50 m skakalnici na Gorenji Savi člani in st. mladinci. J Javornik Osnovna šola HELENE PUHAK Kranj, Kidričeva 51 razpisuje dela in naloge za: 1. 2 SPEC TALNA PEDAGOGA V ODDELKU DU /a nedoločen čas. s pričet kom dela 25. 8. 1978 s polnim delovnim časom; 2. UČITELJA TELESNE VZGOJE m polovičnim delovnim časom za določen čas s pričet kom dela 25; 8. 1078: 3. EKONOMSKEGA TEHNIKA za delo v knjigovodstvu s polovičnim delovnim časom, /a določen čas. s pnčetkom dela 15. 9. 1978; I. ( 1STILKO /a nedoločen čas s polnim delovnim časom in pričet kom dela 11.9. 1978. Pogoji: pod I. m 2. se zahteva končana ustrezna šola z diplomskim izpitom, pod 11 končana srednja sola ekonomske smeri in pod 1 dokončana osemletka. Prošnje z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite najkasneje do 23. 8. 1978 na nas lov: Osnovna šola Helene Ptihar Kranj, Kidričeva 51, odbor za medsebojna delovna razmerja. _ 789^44719273 telefon 23-341 PRODAM Poceni prodam MIZO za REZANJE KAMNA. Telefon 064 21-661 Kranj, 31. divizije 36 5835 Prodam TRAVERZE. Svoljšak Anton, Stara cesta 11, Škofja Loka. telefon 61-716 5868 Prodam mladiče - ŠKOTSKE OVČARJE z rodovnikom. Ahačič Marija, Križe 32, Tržič 5941 Prodam PUNTE in BANK INK. Starman. Godešič 18. Škofja Loka 5942 Prodam 70 kg težkega PRAŠIČA. Sp. Brnik 66, Cerklje 5943 Prodam rabljena OKNA in rolete. Zg. Brnik 113 ' 5944 Prodam OSLA. Suha 5, Kranj 5945 Prodam PRESO za sadje, TEHTNICO z utežmi 5(X)kg in- ELEKTROMOTOR starejšega tipa. Pristava 44 — Podlasica tel. 50-254 5946 Dobro'ohranjeno ZIBKO z vzmetnico prodam. Behek. Maistrov trg 12, Kranj 5947 Ugodno prodam malo rabljeno PEC Kuppersbusch. Telefon 21-841, Rozman, Gorice 23 5948 Poceni prodam 2(K) kom. BETONSKEGA ZIDAKA 20X 20X 40. Kalan, Voklo 14 5949 Prodam dobro ohranjen KUPPERSBUSCH (nemški, s pečico). Drulovka 11 5950 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Fister, Kranj. Kidričeva 28 5951 Prodam po izbiri visoko breji TE-LICI- Sv. Duh št. 29, Škofja Loka 5952 Prodam JEDILNI KOT (mizo in 2 stola). Režen Janez, Janeza Puha rja 5, Planina — Kranj 5953 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO Zor, Moše 13, Smlednik 5954 Prodam KRAVO s teletom in suha DRVA. Sitar, Mišače 5955 Prodam 8 tednov starega BIKCA za pleme. Ljubljanska 23, Radovljica 5956 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Rozman, Lancovo 40, Radovljica 5957 r dežurni veterinarji Teran Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 in Vehovec Srečko, dipl. vet., Kranj, Stosičeva 3, telefon 22-405 za občino Kranj; Habjan Janko, dipl. vet., Žiri 130, telefon 69-280 in Likosar Dušan, dipl. vet., Škofja Loka, Podlubnik 64, telefon 60-939 za občino Sk. Loka; Benulič Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, telefon 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske VOZILA AUSTIN 1300 prodam po delih. Strnad, C. 1. maja 61, Kranj, telefon 21-054 5860 Prodam odlično ohranjen AMI 8, letnik 73, garažiran, registriran do 4. 8. 1979. Tel. 23-637 popoldne 5960 Prodani MOTOR Puch 175 in KATRCO po delih. Dolenc. Delnice 18, Poljane 5961 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971. Prebačevo 25. telefon 49-159 Prodam ZASTAVO 1300, registrirano do julija 1979. Letnik 70, za 20.000 din. Golniška 63, Kranj iKUPIM Kupim ČOLN. Tel. 25-213 zvečer 5958 Kupim zadnjo KLOP za AMI 8 BREAK. Špehar, Britof 325 5959 Izdaja ĆP Glas, Kranj, Ulica MoA? pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kra-, nju številka 51500-603-31999 - Telefoni: • glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860. malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. — Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 številko v koiportaži 4 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. J sž - Železarna Jesenice TOZD Kovinoservis objavlja prosta dela in naloge KONSTR UK TE R J A Pogoji: dokončana SIS - strojne it roke n. .»-letita delovna praksa v ,konsi ruiran iu Delovno razmerje- m- ^klriie za nedoločen ča>. Nastop dela možen iajkoi ali | dogovoru. Kandidati naj pošljejo pismene prijave \ 15 dneh po objavi na naslov: SŽ - ŽELEZARNA JESENICE, TOZD KOVINOSERVIS. Jesenice. Prešernova c. 15. S SODIŠČA Kupčija s pisarniškimi stroji f»4a štiri leta zapora je okrožno sodišče v Kranju obsodilo Vinka Zupančiča, starega 30 let, iz Kranja, za vrsto tatvin, Slavomira Andjelko- vrsto —.........„...... viča, 25-letnega električarja i/. Kranja pa na eno leto in štiri mesece zapora, ker je nekaj ukradenih predmetov od Zupančiča kupil in s tem prikrival kazniva dejanja Vinko Zupančič ni bil zaposlen, skrbeti pa je moral za dva majhna otroka. Tako je letos, lani in tudi leta 1975 v Kranju nekajkrat vdrl v zaprte prostore in odnesel več vrednih predmetov. Julija lani je vdrl v pisarno trgovskega podjetja Chemo v Delavskem domu ter vzel dva računska stroja vredna več kot 15.000 din. Decembra lani pa je v Tavčarjevi ulici v Kranju vlomil v prostore oddelka potujoče knjižnice jn odnesel pisalni stroj vreden 2000 dinarjev. Vrsto tatvin je zagrešil tudi letos v januarju in februarju. Tako je januarja vlomil v prostore Prešernovega gledališča in vzel ra £ljj)*tki stroj vreden (MHH) din V februarju letos pa je ponoči vlomil v elektromehanično delavnico Bolnišnice za porodništvo in ginekologijo Kranju ter vzel električni vrtalni ~*i in izvijač vredno vse skupaj 6200 din. Na vesti ima tudi dva elektronska kalkulatorja, ki ju je lani avgusta vzel i/, odklenjenih prostorov podjetja Merkur na Jahače veri prelazu, vredna 10.000 din. ter elek trični pisalni stroj vreden 19.000, d in. ki ga je vzel iz odklenjenih upravnih prostorov Visoke šole za organizacijo dela v Prešernovi ulici. Zupančič je štiri stroje in pa smuči prodal za majhen denar. 200 do 300 dinarjev. Slavomiru And jelkoviču. Ta je sicer zanikal, da bi vedel, da kupuje ukradene stvari, vendar \m mu sodišče ni verjelo, saj so te predmete našli v stanovanju njegove sestre. Za predmete je dajal smešno nizke vsote, saj je vedel, da bo Zupančič, ki je živel v pomanjkanju, vzel vsak dinar. Stroji so bili dragi in bi jih Zupančič, če bi bil lastnik, prav gotovo ne dajal skoraj zastonj Tudi to. da predmetov ni imel sam. ampak jih je shranil pri sestri, kaže. da je And jelkovic vedel, da ne gre za čiste posle. I'o drugi strani pa je posredno Zupančiča s tem. da je od njega kupoval robo. tudi spodbujal h kraji. Pri odmeri kazni Zupančiču je sodišče moralo upoštevati tudi pogojno kazen, na katero je bil obsojen pred okrožnim scKliščem v Ljubljani. Guocevi u»vi •>« '^j^pi glanove Upoštevalo je tudi. da ima Župančič kletni Pr?s >r m jn kozarce vložene družino, da je imel nesrečno otro-mUČi 2 okovjem____Aw%nat; „,ll„,.zj(.. p0ji,.„ V*™ sorodnikom in znameni s ""r"^^Z"'- "as ie zapus,il "aSdragi m,,ž- Tone Dolžan Na zadnjo po, ,,, ,„,„,„ sp,v,nili v ,mek 8. „a um ,,,, 1(i ulj d v Ilovki I na pokopališč,. „a Kokri, i. " Žalujoči Sena Roza, sinovi Andrej, Vinko, Tone in hčerka Rozi z družinami Posteljo, zibelko, kolovrat, posodo, sklednik, koš, kokoši, kravo in še marsikaj bo potrebovala Kejžarjeva »tamlada« na novi življenjski poti. Prevoz bale z nevestinega doma pri Piberču na ženinov dom h Kejžarju je spremljalo tudi mnogo turistov in domačinov. — Foto: F. Perdan Kmečka ohcet po starem V soboto in v nedeljo je bilo v blejskem kotu nadvse veselo. Ženili so se Blejci. Nič posebnega, kolikokrat so se že. Toda tokrat ni Slo zares. Sedanji in bivši člani folklorne skupine so skušali ob pomoči Kulturnega in Turističnega društva Bled ponazoriti po izvirnih zapiskih Tončke Maroltove ter po spominu nekaterih starih prebivalcev Bleda in okolice ženitvene običaje v tem koncu Gorenjske izpred sto let. Pred več desetletji strogo uveljavljene navade ob ženitvah kmečkega fanta in dekleta so ob koncu tedna v »kmečkem« okolju Bleda, v starih oblačilih oz. v narodni noši, s kranjsko vprego in v pristni blejski govorici ponovno oživele. Za letošnjo kmečko ohcet, prvo po mnogih letih, je bilo na Bledu veliko zanimanje. Se posebno so bili navdušeni nad našimi nekdanjimi ženitvenimi opravili tuji turisti, ki jih na Bledu tokrat ni bilo malo. Prireditev se je pričela že v jutranjih sobotnih urah z vabljenjem svatov. Starešina in ženin sta z vaškim godcem vabila sorodnike, vaščane fante na ohcet, tokrat le pri Močniku na Griču in pri Skbletu na Zagoriški. Na ohcet pa sta povabila tudi po en zakonski par — gosta iz vseh blejskih hotelov. Ni poroke brez neveste, kot tudi neveste ne brez bale so pred več desetletji dejali fantje v blejskem kotu. Zeninovi sorodniki in prijatelji iz vasi' so nevestino premoženje naložili na njenem domu pri Piberču na Grajski cesti in ga na okrašenih kmečkih vozovih odpeljali na ženinov dom. Bala je bila bogata, saj je bilo tudi Piberčevo dekle čedno. To so vedeli tudi vrli Blejci in vozniki bale, ki so pred odhodom iz vasi naleteli na »šrango«, kjer so fantje zahtevali za odpeljano premoženje odškodnino. Po prevozu je bilo še pozno v noč vasovanje pri dekletih in petje pod vaško lipo. Tokrat je tudi zadnjič vasoval pri svoji izvoljenki ženin. V nedeljo se je blejska kmečka ohcet v čudovitem vremenu in ob prisotnosti množice gledalcev nadaljevala. Ob dveh so se ženinovi svatje, ki so se zbrali v njegovem domu pri Kejžarju (Zeleška 7) odpeljali po Piberčevo nevesto. Sprevod je šel od Kejžarja po Zeleški cesti, Cankarjevi cesti do hotela Lovec, po Ljubljanski cesti v center, mimo Park hotela, hotela Jelovice in po Grajski cesti k Piberču. Svatje in ženin so naleteli na zaprta vrata nevestinega doma. Malo za šalo. malo zares so mu nevestini svatje pokazali najprej »staro in grdo nevesto«, ki pa je Kejžarjev fant ni prav nič maral. Končno je le našel svojo in svatovski sprevod je krenil k poroki na blejskem otoku. Tudi tokrat so jo blejski fantje zagodili Kejžarjevemu, ki je zapeljal Piberčevo »taluštno«. Na Cesti svobode med Festivalno dvorano in Park hotelom so mu jo zašrangali. Kar sredi ceste so hiteli opravljati vsakdanja dela in svatovski sprevod se je moral zaustaviti, žonin in njegovi svatje pa zopet seči v žep in odtehtati odškodnino za Piberčevo dekle. Po poroki na blejskem otoku so se s čolni vrnili v Mlino, odtod pa je ohcetni sprevod krenil v Ribno, kjer je bila v izletniškem domu Kompas Ribno svatovska pojedina. V Ribnem je bilo še zadnje dejanje blejske kmečke ohceti, ko sta oče in mati ženina po starih običajih sprejela »tamlado«. Ob starih plesnih navadah, svatovskemu plesu, plesu novoporočencev, snemanju venca nevesti in ko mati izroči »ta-mladi« kuhovnico, st1 je svatovska pojedina končala. Po zaključku uradnega dela ohceti, so gostje s Koroške zaplesali nekaj starih, za zabavo vseh obiskovalcev pa je igral narodnozabavni ansambel Nika Kraigherja. C. Zaplotnik Kakovost oranja porasla Cerlje — Pod pokroviteljstvom Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske, Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske in Kmetijsko- živilskega kombinata i/. Kranja je bilo v nedeljo v Cerkljah gorenjsko tekmovanje traktoristov v oranju in spretnostni vožnji. Organizatorju se je prijavilo 37 tekmoval« -v, žalpa tudi letos ni bilo večje ude'ežbe traktoristk, saj so nastopile le tri. Mnogim je delal preglavice že preskus teoretičnega znanja. Se več pa spretnostna vožnja, ki se je vršila na asfaltnem dvorišču pred domom. Spretno je bilo treba sukati volan, da se je traktorist s prikolico prerinil med ovirami. Samo oranje je potekalo na polju za Vasco, kjer so kmetijski strokovnjaki ocenjevali predvsem globino oranja, zaoravanje plevela, odpiranje brazde, zaključek oranja in tudi splošni videz parcele. Pri traktoristih (poklicni in kmetje) je zmagal Jugovic Ivan (KZ akofja Loka) pred Skodlar Jožetom (KZ Naklo) in Draganjcem Slavkom (Posestvo — Škofja Loka). Ekipno je zmagala KZ Naklo, drugi so bili traktoristi zadružne enote Naklo in treja ekipa KŽK — Sorsko polje. Tekmovalke, bile so le tri, pa so se razvrstile takole: gorenjska prvakinja je zopet postala Marta Grašič iz Strahinja, pred Nado Brejc in Marijo Oblak (vse KZ Naklo). Njim je pripadla tudi ekipna zmaga. Največja konkurence je bila med mladimi zadružniki, saj je nastopilo kar 22 tekmovalcev. Tudi v tej kategoriji je slavil lanskoletni zmagovalec Peter Grašič (KZ Naklo), srebro je pripadlo Kosem Janezu (GKZ- TZE Cerklje) in bron Janezu Jenku (GKZ- TZE Sloga Kranj). Ekipno so bili najboljši trakotristi Gorenjske kmetijske zadruge, saj jih najdemo kar na prvih treh mestih. Zmagali so predstavniki zadružne enote Tržič pred mladimi zadružniki kranjske Sloge in drugo ekipo TZE Cerklje. Prvi trije posamezniki so se uvrstili na republiško tekmovanje, ki bo letos med 25. in 27. avgustom v Radljah ob Dravi. Letošnje gorenjsko tekmovanje traktoristov je bilo najmnožičnejše doslej, pokazalo pa je tudi, da je kvaliteta oranja v porastu, ni več izrazito slabega orača. Razlike med tekmovalci so zmanjšane. K temu pa so veliko pripomogle tudi lepe parcele za Vasco. C. Zaplotnik Po svečanem defileju HI* r plavanju so najboljše moške ekipe prejele tudi pokale. Za našo reprezentanco ga je prevzel Borut Petrič. - Foto: F. Perdan Naš najboljši plavalec član PK Triglav Borut ?etne e plaval naBt> kar po tekočem traku. Med odmori za Ponorem start st je takole privoščil trenutke kratkega počitku. Foto: F. Perdan DEŽURNI NOVINAR 21-860 LADJE ZA KITAJSKO - V Pekingu je bil te dni podpisan sporazum, po katerem bo splitska ladjedelnica zgradila za Kitajsko pet ladij. Naročilo, ki je •.^ j večje, kar jih je bilo kdaj podpisano s to državo, naj bi bilo zagotovljeno v letu 1980. PRELOŽENA IZSTRELITEV - Z ameriškega raketnega izstrelisča Cape Kennedv so preložili za en dan izstrelitev vesoljske rakete Venus 2 in sicer zaradi pomanjkanja tekočega plina helija. Na poti k Veneri pa se vedno leti Venus 1, ki so jo izstrelili 20. maja letos. Proti temu planetu so doslej iz Sovjetske zveze izstrelili že 10 raket. PROMET — Na gorenjskih cestah se je promet včeraj odvijal kar umirjeno, le na majnem prehodu Ljubelj je bilo treba za vstop v Jugoslavijo čakati po pol ure. REŠEVALNA AKCIJA - Včeraj zjutraj se je skupina osmih gorskih reševalcev ter miličnik s slednim psom podala v iskanje 65-letne Marije Sodja iz Podjetja. Sodjeva se je bila napotila prejšnji teden v četrtek na planino Blato, vendar pa do tja, kot so ugotovili domači v nedeljo, 6. avgusta, ni prišla. Do zaključka redakcije o uspehu iskanja se nismo zvedeli. I.. M. Gorenjsko tekmovanje traktoristov je potekalo na polju za Vasco. Paziti je bilo treba zlasti na globino oranja, sicer splošni videz parcele ni bil najlepši. — Foto: F. Perdan Tovarna IBI iz Kranja je bila pokrovitelj reprezentance Bolgarije. Za svoje goste so pripravili sprejem v hotelu Grajski dvor v Radovljici. — Foto: F. Perdan Predsednik organizacijskega komiteja BP v plavanju Jože Kavčič predaja pokale najboljšim trem v ekipni razvrstitvi pri ženskah. — Foto: F. Perdan Predsednik IS SO Kranj Drago Stefe je v prostorih občinske skupščine sprejel vodje reprezentanc, goste in novinarje, ki so se udeleži/i desetega BP v plavanju. - Foto: F. Perdan KRANJ - Na povabilo VK Triglav so v Kranj prišli vaterpolisti iz Greningena (Nizozemska). V prostorih skupščine občine Jin je sprejet podpredsednik IS SO Kranj Milan Bajželj. Gostje iz Nizozemske so igrali tudi prijateljsko tekmo s Triglavom. Zmagali so prvoligaši, izia srečanja - Triglav : Greningen 16:4. Danes zvečer ob 1H. *eJ* člansko moštvo Triglava v letnem bazenu pomerilo z ml™'n*"? reprezentanco iz Budimpešte (Madžarska). To so vaterpolisti centra -ne madžarske vaterpolske šole. Le-ta je v njihovem glavnem mesiu. (./,) — Foto: F. Perdan