Dollvllall novega irancosfrega prctl§cdnll_a, Ko je dne 13. majnika 1. 1. za predsednika Francije izvoljeni Paul Doutner propadel pri predsedniških volitvah leta 1906 proti Fallieresu, ga je ta poraz aadel precej v živo. Ohranil je na zunaj tudi za naprej mir in ni kazal očito notrajne nevolje, pred vsem pa nikakor ne vpričo poslancev ter sehatonjev, ki so glasovali pri volitvah proti njemu. Nekega dne po volitvah pa se je le prikazala prilika, da si je lahko dal prostega duška notrajnemu srdu. Doumer je šel, ves zatopljen v razmišlanja, mimo pialače, v kateri prebiva — francoski predsednik. Naenkrat je stopil pred njega tujec, se odkril ter povprašal: »Gospod, ali bi mi lahko po,vedali, pred čegavo palačo sem zdaj?« Propiadli kandidat za predsednika je odgovoril: »Pred državno jetnišnico francoske republike. Obsojenci prebijejo v tem poslopiju največ 7 let, vendar ni vsakemu dano, da bi bil o_sojen.« Tujec se je pozneje razkrinkal kot inozemski časnikar, ki je predal Doumerjevo opazk. javnos-ti. Pod ministrskim predsednikom Briandom je bil Doumer finančni minister. Pri neki večerji je sedelo z Doumerjem vred še več drugih gostov ter dostojanstvenikov republike. Eden od povabljenih se je pritoževal radi ležkoč, katere imaijo današnji državniki. Pripomnil je: »Kako dobro je bilo ministrom, ko je bila Francija cesarstvoBili so odgovorni le cesarju . . .« Pri teh besedah je prekinil Doumer govornika z besedami: »Imate prav, gospod, cesarjevi ministri so se potegovali samo za naklonjenost enega moža; mi pia si moramo izvojevati dobro voljo 900 mož (poslancev v parlamentu). Pa vendar jaz nikakor ne zavidam ministrov v cesarsld dobi, ker včasih je lažje obvladati 900 mož nego enega — cesiarja!« Pred 35 leti se je hotel Paul Doumer sam pozabavati med nižjimi sloji po Montmartru v Parizu. Tedaj je bila njegova dolga brada, ki je danes bela, lepo črna. Doumer je tudi gledal na lepoto ter urejenost svoje brade. Za svoj izlet se mu ni zdela urejena brana dobrodošla in radi tega jo je razkuštral, predno se je podal na pot. Prcd prestopom praga prve sumljive krčme ga je nagovoril umazan paglavec: »Dovolite, da vam osnažim čevlje?« — Doumer ij-e pogledal fantina in mu rekel: »Ne, moji čevlji niso umazani, pač pa je tem bolj marogast tvoj obraz. P.darim ti 20 soldov, če se takoj umiješ.« — Dečko je odgovoril: »Dobro!«se je zgubil za nekaj trenutkov in se vrnil umitega obraza. Ko je potegnil Doumer iz žepa 20 soldov, se je fant nasmehnil in pripomnil: »Gospod, le obdržite vaš denar. Sicer je bila hvalevredna vaša obljuba, ki mi je bila povod, da sem si očistil obraz; moram pa vendar le ugotoviti, da ni rabil le moij obraz vode, ampak bi potrebovala še bolj vaša brada brivčeve roke. Za brivca vam podarim vaših 20 soldov.« — V prvem trenutku je bil visoki gospod nekoliko presenečen. Na to je vzel v roko žepno ogledalce in se ogledal. Zdel se je samemu sebi smešen. Prekinil je pohajkovanje po proslulem delu Pariza, si popravil bradc ter se vrnil domov.