Novih navad ne sanizhovati.
Skorej nikoli nifo bili ljudje tako sbrifani in unietalni, kakor v sdajnih zhaiili. Vfak fi persadeva, kar jenarvezhmogozhe, vezhfiperdobit. Vfaka ped senilje fe raskoplje in obdela, vfe fe s daj v prid obrazlia, kar fo ljudje pred majhnimi leti v ne-mar pufhali. Vfako leto fe kaj noviga snajde , ali per orodji ali per opravilih 5 de bi ljudje s vezhim dobizhkam in smanjfhi tesho fvoje dela opravljali. Grosno vifoko fe je povsdignila v nafhih zhaiili zlilovefhka rasumnoft; zlilo vefhki briht snajde zhudne rezhi, nad kterimi fe vfak savseti mora. Kar fe je pred majhnimi leti vfazimu nemogozhe sdclo, je sdaj she vfim kaj navadniga. Kdo bi bil pred ne-kterimi leti miflil, de fe bomo bres vprege po she-lesnih zeftah vosili, in tako hitro, ko ptiza is eniga mefta v drusiga preleteli ? Vfe to flori fopar, kteriga zhlovefhka umetalnoft k takim zhudesham peruti, §opar tudi teshke barke bres vefla in bres rjuh zhes fhiroko morje v daljne in daljne kraje prepe-lava. Pred 352 leti ni nobeden vedil sa Ameriko, fhe dosdevalo fe ni ljudem, de bi vtegnilo \m kraj nesnaniga morja toliko fuhe semlje biti, sdaj fe jih veliko v Ameriko sa kratik zhaf prepelava.
To mora vfaziga preprizhati, de fo nove s najdbe dobre in koriftne, naj bo per kmetifhtvi ali per drugih opravilih. Le pametno fi moramo vfe nove snajdbe v prid obrazhati, in jih ne prezej savrezbi in zhes nje sabavljati, zhe nam per pervi pofkufhnji po nafhih sheljah fe delo ne fnide.
§he sdaj je dofti takih kmetvavzov, kteri od novih snajdeb nizh flifhati nozhejo. Vfim novim na-* redbam fe pofmehujejo in pravijo: „Vezh ko fe noviga snajde, hujf hi jena fvetu". Marii-kteri fvojoglavin kmetvavez ne op uiti ftare navade per fvojih opravilih, zhe je fhe tako nerodna, in zhe tudi ozhitno vidi, de ii bi s novimi snajdbami veliko vezh perdobil, ampak vedno pravi: „Le perfta-rim oftanimo, ftaro je fhe vfelej nar boljfhi. Kakor fo ravnali nafhi ftarfhi, nafhi dedi in nafhih dedov dedi, tako ravnajmo tudi mi. Oni fo prav ravnali, in nikoli nifo ftradali, lahko fo shiveli iti grofhe imeli! Sakaj bi moglo neki sdaj vfe drugazhi biti? Vfe novo snajdene rezhi nifo sa nizh. Bolj ume-talno ko ljudje ravnajo, manj imajo. §taro je nar bolji, ftaro vino in ftara petiza fta fhe nar bolji".
Ref je to , de ftaro vino in ftara petiza oba fta dobra. Tode ftaro vino, zhe le veliko let leshi, fzha-fama vfo mozh sgubi; ne da fe pred piti, s novim fe mora šaliti. Tudi ftara petiza, zhe veliko let gre is rok v roke, fe fzhafama tako odergne, de sgubi
135
fvojo ženo in vrednoft. Ravno tako vfako delo po ftarih navadah opravljeno sgubi fvojo ženo, zhe fe po novih snajdbah boljfhi, lepfhi, s manj f hi tesht) in s vezhim dobizhkam opraviti samore.
Ni ref, de bi nafhi fpredniki bili smirej per fta-rim oftali, in fe viim novim snajdbam fvojoglavno soporftavili, ampak vfe nove snajdila, jih sa dobre in koriftne fposnavfhi, fo s vefeljem fprejeli in fe jih poflushili. Ko bi bili nafhi fpredniki fe vfim novim rezhem in vfelej vftavljali, bi mi fhe sdaj ne drevefa (pluga), ne brane ne imeli, in tudi drusiga vfazimu kmetvavzu potrebniga orodja ne, ker vfe to, kar ftaro imenujemo, je bilo kdaj novo. Adam in Eva gotovo nifta per fvojim kmetvanji taziga orodja imela, kakorfhniga sdaj mi imamo. Le fzhafama fo fe ljudje sbrihtali, smirej kaj noviga naredili , kaj umniga snafhli, de fo s manjfhimi te-shavami semljo obdelovati samogli. Eden od drusiga fo fe uzhili, eden drusiga pofnemali, in tako fo do naf prifhle vfe te orodja, ktere mi sdaj ftare imenujemo. Tako fe fhe sdaj godi; vfe te nove na-redbe, nad kterimi fe vfi zbudimo in pravimo, kako je mogozhe takih rezhi snajti, bodo zhes veliko let ftare, navadne, nobenimu fe ne bodo zhudne sdele.
Zhlovefhka umetalnoft fe vedno isdeluje , Vifoko um fe v nafhih dnevih povsdiguje.
„\afhi fpredniki fo po ftarim semljo obdelovali, in niio nikoli kruha ftradali". Prijatelj kdor to pra-vifh, ne sameri, zhe ti na ravnoft rezhem: de lashefh. Veliko manj je bilo nekdaj ljudi, ko sdaj, in sgodbe ftare nam povedo, kolikrat je bila tudi na Kranj-fkim ftrafhna lakota in hud ftradesh, kakorfhniga ni sdaj , de ti je vfe polno ljudi. Ravno v hudih nadlogah fo nafhi fpredniki nove snajdila s vefeljem fprejeli, ker fo v njih pomozh naf hli.
Pred 246leti je bil is Amerike v nafhe de-shele sanefhen fad, kteriga k r o m p i r Lna Dolenfkim kampirj, podsemlize imenujemo. Krajnzi fo ta dar boshji od sazhetka sanizhovali, nifo sa-nj marali , in ga nifo hotli faditi. Marfikteri fvojoglavin prevsetnesh je rekel: Rajfhi poginem, kakor de bi to pufhobo jedel! Nekaj zhafa po tem je bila huda letna, torej velika lakota, in ravno tifti prevsetneshi, kteri krompirja nifo faditi hotli in tudi druge odgovarjali ga faditi, bi ga bili potem radi jedli ako bi ga bili imeli. Od hifhe do hifhe fo ga proiiti hodili.
Bedafto je tedaj vfe nove snajdbe bres raslozhka sametovati. Moder zhlovek vfako novo rezh dobro prevdari, pofkuii in fe preprizha. Zhe vidi, de je nova snajdba dobra in koriftna,jo obdershi in drugim perporozhi: zhe fe mu dobra ne sdi, jo v ne-
mar pilfti.------------------Vifhnjagorfki.