"'-v*' Na terasi bodo postavili streho — Da gostov ne bo pregnal poletni naliv,postavljajo na terasi kavarne v Kazini pred hotelom Park na Bledu leseno streho, ki se bo prijetno vključila v okolje. S toplimi dnevi se vse bolj prebuja turistični Bled. Foto: F. Perdan KRANJ, petek, 15.4.1983 CENA 11 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Poslej tudi polbeli kruh Vfctovi pekarni v Lescah bodo v ponedeljek začeli peči polbeli odstotkov i pekarni v Lescah bodo v ponedeljek začeli peči polbeli manj belega, črnega pa ne več — Kilogram polbelega kru-veljal 21 dinarjev — Sprememba je posledica zvezne » o mletju pšenice *®.bodo — S ponedeljkom, 18. apri- ____o začeli v Žitovi pekarni Tri- Gorenjka v Lescah peči kruh po ^im. Začeli bodo namreč peči pol-^ kruh, manj bodo spekli belega, ^»ga pa ne več. Polovico bodo po-spekli polbelega in polovico bele-!h kruha. V prodajalnah bo torej po-belega kruha manj, saj so doslej -opekli 70 odstotkov belega in 30 od--^ticov črnega kruha. Sprememba je posledica zvezne * povsem dotrajano kotlovnico, 7- rešili tudi ekološki problem v J* Posebno v zadnjem času težil ^ Kranj in okolico. Tekstilindusu so se začeli ukvar-s Pripravami na zamenjavo koteče ^ leta i975i vendar takrat ^stoe količine plina še niso bile ^tovljene, za kurilno olje pa tudi povsem gotovo, kako bo z do->> za tako velikega porabnika Ko / » bile že vse priprave za rekon-toplarne pripeljane do vlo--- za lokacijsko dovoljenje, jih je r-mtel zakon o prepovedi gradenj ^getskih objektov na tekoča gori- va. Kasneje se je še enkrat zapletlo, saj investicija v toplarno ni bila odobrena tudi na republiški komisiji za presojo investicij. Ko pa je bilo po različnih peripetijah lani aprila končno izdano posebno energetsko soglasje, na podlagi katerega so lahko sklenili pogodbo s celjskim izdelovalcem novega kotla, je investicija od prvotno načrtovane milijarde starih din narasla na nekaj več kot 30 milijard. Z marcem prihodnje leto bo torej izginil črn dim s tovarniškega dimnika, ki zdaj stresa v svojo okolico po 400 kg pepela in saj na uro. Sedanje čistilne naprave delujejo namreč le z okoli 50-odstotno zmogljivostjo. Položaj pa še slabša izredno slab premog, ki ima sicer po specifikaciji premogovnika 30 odstotkov pepela, očitno pa ga imajo nekatere pošiljke tudi več. Ob 80 tonah premoga, kolikor ga potrebujejo na dan, pa to seveda zelo vpliva na ozračje nad Kranjem. Vendar ni rečeno, da je Tek-stilindusov dimnik edini onesnaževalec, kar bo prav gotovo še bolj očitno po marcu prihodnje leto, ko bo ta-koimenovana stoodstotno čista tehnologija pridobivanja pare pokazala tudi na druge onesnaževalce. Očitno pa bodo Tekstilindusovemu zgledu sledile tudi nekatere druge delovne organizacije, kot na primer Zvezda, kasneje tudi Eksoterm in še katera, tako da bo poleg Save, ki je že pred leti opustila drugo energijo in izbrala plin, kar precejšen del kranjske industrije začel uporabljati zemeljski plin. L. M. pekli 70 odstotkov belega kruha in 30 odstotkov črnega. Če vemo, da so črni kruh nekateri kupovali tudi za živinsko krmo, posebej, če je zmanjkalo krmil ali žita, lahko rečemo, da je velika večina vendarle jedla beli kruh. Poslej bo tega manj, saj bo po novem polovico belega in polovico polbelega kruha. Spremeniti se bodo morale torej navade, spočetka bo morda šlo malce težje in bo beli kruh hitro pošei. Toda sprememba vendarle ne bo tako huda, saj prehrambeni strokovnjaki temne kruhe celo bolj priporočajo kot bele. Prav v tem pogledu je zvezna odredba toliko bolj nerazumljiva in neživljenj-ska, saj poslej mlini pšenice v črno moko ne meljejo več. Ceno novega, polbelega kruha je radovljiški izvršni svet že potrdil. Kilogram polbelega kruha bo veljal 21 dinarjev, 0,8-kilogramska štruca pa 18,10 dinarjev. Popravili bodo tudi cene posebnih vrst kruha in peciva, ki ga bodo pekli iz pšenične moke tipa 850, ustrezno seveda, kolikor jo bodo pri peki uporabili. Da ne bi sprememba čez noč povzročila kup nevšečnosti, so se v leški pekarni odločili, da začnejo po novem peči šele s ponedeljkom, poprej pa so podrobno obvestili svoje kupce — trgovce in gostince. Da se ne bi globoko zarezala v navade ljudi, se je vodstvu Žitove temeljne organizacije Triglav Gorenjka uspelo dogovoriti, da bodo pekli polovico belega in polovico polbelega kruha. Še naprej bodo iz bele moke pekli pekarsko in industrijsko pecivo ter slaščice. Tako kot doslej bodo pekli tudi posebne vrste kruha, pri čemer velja omeniti, da prav zdaj namesto takoime-novanega sendvič kruha uvajajo francoski kruh. Takšno peko jim bo predvsem zavoljo zalog bele moke uspelo zagotoviti do nove žetve, torej tja do meseca julija. m. Vočjak Zdravstvo je brez rezerv Gorenjsko zdravstvo se je lani pa tudi že na začetku tega leta znašlo v precepu med krepko okleščenimi sredstvi za zdravstveno varstvo in širokimi pravicami, kijih imamo kot občani pri koriščenju zdravstvenega varstva. Podobno stanje opažamo na Gorenj-| skem sicer že kar nekaj let, tako da je ob nenehnem iskanju rezerv zdravstvo resnično zategnilo pas do skrajnih možnosti. Vse taniši zdravstveni dinar, najvišja participacija gorenjskih uporabnikov k zdravstvenim storitvam, črtanje vseh investicij, odložene naloge informiranja m SLO, stagniranje in sploh zaostajanje osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev je le nekaj značilnosti sedanjega stanja, da ne omenjamo še zmanjšano zdravstveno vzgojo omejevanje svobodne menjave dela, težave pri zbiranju denarja za republiško solidarnost in podobno. Če smo še leta 1976 namenjali za zdravstveno varstvo 5 4 odstotka družbenega proizvoda, je ta sedaj zdrknil na pičlih 3 7 odstotka. Prav gotovo s takšnim deležem ne bo mogoče vzdrževati sedanjega zdravstvenega standarda, ki se je lahko v regiji vzdrževal ne le zaradi iskanih in tudi najdenih načinov boljšega gospodarjenja z zdravstvenim dinarjem, pač pa tudi na račun dohodka zdravstvenih delavcev. Se nadaljnje zmanjševanje pa bi očitno prizadelo ne le izvajalce se dodatno, pač pa bi ostreje moralo zarezati v pravice občanov, uporabnikov zdravstvenega varstva. Razlike so se med posameznimi občinami že pokazale, tako da jih niti medobčinska solidarnost v prelivanju sredstev za zdravstveno varstvo ne more pokrivati. V nekaterih občinskih zdravstvenih skupnostih se ze sprasujejo, kaj sploh lahko še naredijo - naj zaprejo nekaj ambulant, odpustijo zdravstvene delavce, omejijo obiske pri zdravniku, črtajo zdraviliško zdravljenje ali kaj. Pri tem pa se ozirajo tudi na druge družbene dejavnosti v okviru skupne porabe, ki pa jim še ne gre tako zelo slabo, da bi kot zdravstveno varstvo že črtalo del rednega programa. Pobude za dogovor o tem, kateri dejavnosti v skupni porabi naj Jpi v teh časih dali prednost, je bilo sicer v občinah ze slišati, kaj dlje pa ni šlo. Morda bo zdajšnja kritična situacija prinesla nova mnenja. T L. M. Kdo je videl nesrečo? Škofja Loka - Preiskovalni oddelek Temeljnega sodišča Kranj naproša za podatke občane, ki so morda videli prometno nesrečo na regionalni cesti Škofja Loka —Železniki. Nesreča se je bila pripetila 4. oktobra 1982 nekaj po 18. uri pri stanovanjski hiši Binkelj št. 19. Osebni avtomobil znamke zastava 750 KR 985-08 je zadel vojaka Mirsada Bašiča, ki je pri tem dobil težke telesne poškodbe. To nezgodo naj bi iz neposredne bližine^ videl voznik osebnega avtomobila znamke Škoda, ki je pripeljal od Železnikov proti Škofji Loki. Voznika omenjene Škode zato prostijo, da sporoči svoje podatke na naslov Preiskovalni oddelek Temeljnega sodišča Kranj, Maše Pijadeja 2, Kranj, ali najbližji postaji milice! Voda vse odnese Še vedno iz rečnih strug nedovoljeno jemljemo material — Manj onesnaževanja vodotokov, a še vedno izlivi strupenih snovi Na Gorenjskem je bilo lani obilo padavin in zato več poplav. Najbolj je bila prizadeta Žirovska kotlina s sedmimi vodami. Na vodotok« Po- Um i, lemmvir na družbenih in zasebnih poljih slabo obrodil predvsem zaradi neugodnega vremena, tudi to-^VlZZa sobili^a slabši pridelek krivi tudi kmetje, ki so - tako zatrjujejo strokovnjaki - krompirpre-^^adili Zdaj je priložnost, da lanskoletne napake upoštevamo in krompir posadimo pravočasno, >ta-^k^emlja segUa od 6 do 8 stopinj Celzija. p!vi pridelovalci krompirja na Gorenjskem so z delom ze šnčeli. (cz) — Foto: F. Perdan ljanske Sore od sotočja v Škofji Loki do Podklanca nad naseljem Ziri je bila ocenjena škoda v višini 7 milijonov 800 tisoč dinarjev. Najmanj škode so utrpeli v jeseniški občini, Kranju in Tržiču, medtem ko znaša v Radovlj ici okoli 9 milijonov dinarjev in v Škofji Loki 12 milijonov dinarjev. Skupna škoda na Gorenjskem je 39 milijonov dinarjev. Po podatkih rečne nadzorne službe Vodnogospodarskega podjetja Kranj so občani lani občutno manj na »črno« jemali naplavine iz voda, ob vodotokih odlagali odpadne surovine ali izlivali fekalne odplake. Občinskim sodnikom za prekrške so vložili 71 prijav z najvišjo izrečeno kaznijo 3.000 dinarjev. Najbolj so grešili Kranjčani, najmanj Jeseničani in Tržičani, »omejili« so se predvsem na nedovoljene odvzeme naplavin in na odlaganje odpadnih surovin. Na Gorenjskem še vedno nismo rešili perečega vprašanja predelave in uničevanja nevarnih odpadnih snovi, saj je naprava za nevtralizaci-jo posebnih odpadkov poskusno začela obratovati le v Opekarni v Stra-žišču. Nimamo podatkov o številu, lokacijah in velikosti čistilnih naprav, očitno pa je, da jih imamo odločno premalo. Lani smo na Gorenjskem — poleg številnih manjših odlagališč v vodotoke — zabeležili osem večjih onesnaževanj tekočih voda. Do pogina rib je prišlo v treh primerih in sicer v Savi v Kranju, pritoku Blajšnici in potoku Planšak. Ob ostalih onesnaževanjih so ribe preživele, tako onesnaževanje v Savi Dolinki, kjer so v vodo spustili mazut in odpadno olje m v strugi Kokre, kamor je odteklo odpadno olje. V Savo so v Kranju iz- lili lug in v Selško Soro v Škofji Loki mazut. Lani smo ribam bolj prizanesli kot leto prej, ko je bilo kar osem poginov, vendar očitno še nismo opravili z malomarnostjo, z neodgovornim odnosom do voda. Še vedno smo prepričani — tako zasebniki kot delovne organizacije — da pač voda vse odnese in da je najenostavneje odložiti škodljive odpadke kar v najbližje reke ali potoke. D. Sedej POČITNICE na kreti Informacije in prijave: Kompas Kranj tel. 28-472 28-473 O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK. 15. APRILA 1 PO JUGOSLAVIJI MERILA SO, NAVODIL NI Na seji izvršnega odbora interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino se je pokazalo, da navodila za uveljavitev enotnih meril o razporejanju deviz niso samo tehnično vprašanje, kot so mislili, preden so se tega lotili. Na seji so zato sprejetje navodil preložili do srede naslednjega tedna, kar je bilo neizogibno, ker so se mnenja udeležencev o več pomembnih vprašanjih bistveno razlikovala. Eno od teh vprašanj se glasi, ali naj organizacije združenega dela podatke o zunanjetrgovinski aktivnosti dajejo poslovni ali Narodni banki Jugoslavije ali pa samoupravnim interesnim skupnostim za ekonomske odnose s tujino republik in pokrajin. Razen tega ima gospodarstvo k tem navodilom resne pripombe. Gospodarska zbornica Jugoslavije meni, da ni možnosti, da bi ugotovila ali enotna merila v skladu s plačilno in devizno bilanco države. Splošna združenja ne morejo zbirati in obdelovati podatkov za tisoče organizacij združenega dela, potem pa še te podatke pošiljati bankam in delovnim organizacijam kot natančno napotilo za povezovanje s svetom. Po mnenju gospodarske zbornice Jugoslavije dopuščajo enotna merila poljubno tolmačenje povezovanje organizacij združenega dela po dejavnostih. Zato bi bilo treba ta pojem drugače definirati. PRIMANJKLJAJ V ZUNANJI TRGOVINI Marca je Slovenija precej povečala uvoz, izvozila pa je celo nekaj manj kot marca lani. Tako imamo pri trimesečni pokritosti uvoza z izvozom celo nekoliko slabše razmere kot v enakem času lani. Če gre pri tem za večji uvoz materiala za proizvodnjo, se bo ta vrzel v prihodnjih mesecih prav gotovo zmanjšala. V treh mesecih smo uvozili za 33,59 milijarde dinarjev, kar je 12 odstotkov več kot v prvih treh mesecih lani, izvozili pa smo za 22,68 milijarde dinarjev ali za dva odstotka manj kot lani. OD TITOGRADA DO KOLAŠINA Štafeta mladosti je nadaljevala te dni pot po Črni gori. V sredo zjutraj so jo pospremili na pot Titograjčani, potem pa je obiskala Mojkovac, Zabljak, Plevlja in Bijelo Polje. Proti večeru je prispela v Kolašin, kjer je prenočila. Nova Vezeninina prodajalna — Minuli ponedeljek je odprla vrata nova Vezenina prodajalna na Bledu. Uredili so jo ob tovarni, saj ima značaj tovarniške prodajalne. Naprodaj so namreč tudi izdelki z malenkostnimi napakami, vsled česar so seveda cenejši. Omeniti velja, da prodajajo tudi otroška oblačila. Blejske Vezenine so nekdaj imele prodajalno sredi turističnega Bleda, toda s porušitvijo stare stavbe na Unionski cesti so jo izgubile. Tako jo je sedaj tovarniška prodajalna vsaj malce nadomestila. Povsem je ne more, saj turistom ni pri roki, njihove promenadne poti ne vodijo mimo tovarne. Blejske Vezenine si zato prizadevajo, da bi dobile prodajalno sredi Bleda, saj bi krepko obogatila blejsko turistično trgovinsko ponudbo. M. V. — Foto: F. Perdan K. Priložnost za poživitev maloobmejnega prometa j Tržič — Avgusta ali septembra bodo v Bistrici pridobili skladišče občinskih blagovnih rezerv, ki ga družno gradita SGP Tržič in SGP Gradbinec. V objektu bosta našla skupne prodajne prostore še tovarni BPT in Oblačila Novost, v katerih bosta kupcem ponudila posteljnino in oblačilno konfekcijo po sprejemljivejših lastnih cenah. Kljub preselitvi Oblačil in BPT iz poslovnega in trgovskega centra Deteljica bo v novi stavbi ostalo še nekaj prostora, primernega za trgovinsko dejavnost. Graditelja se že dogovarjata z nekaterimi večjimi slovenskimi organizacijami, ki bi ga zapolnile s prodajnim programom, zanimivim za tuje, zlasti sosednje avstrijske, in domače kupce. Če bosta SGP Tržič in SGP Gradbinec kmalu dobila kupca prostorov, bo objekt lahko v celoti predan namenu predvidoma konec leta, s Čimer bo trgovska ponudba v Bistrici ob dobro obiskani Deteljici še bogatejša. Geografska prednost, ki jo ima cela tržiška občina, odseva v izredno dobrih možnostih za razmah turiz- Delegatski vprašaj Ko so delegati območne vodne skupnosti Gorenjske razpravljali o predlogu plana vodnogospodarskih del na nižinskih in višinskih vodotokih za leto, so posredovali nekaj delegatskih vprašanj, ki krajane po posameznih krajevnih skupnostih najbolj žulijo. Delegat iz Škofje Loke se ne strinja, da je izpadla iz plana Zab-nica pri pokopališču Škofje Loke; Priznanja razstavljalcem Kranj — Med razstavljenimi primerki na letošnjem kmetij sko-goz-darskem sejmu v Kranju je posebna komisija.izbrala deset izdelkov, ki so ali novost, izboljšava ali se prvič pojavljajo na domačem tržišču. Proizvajalcem izbranih primerkov je v sredo Jože Kavčič, predsednik organizacijskega odbora za pripravo spomladanskega sejma, izročil zlate medalje. Prejeli so jih KŽK Gorenjska — tozd Agromehanika za traktorske pršilnike, Agros — SIP Šempeter za rotacijsko kosilnico, AIK Senta - TOZD Fermin za začimbe, Droga Portorož za planinski čaj, Fructal Ajdovščina za frutek in ostalo otroško hrano, LIV Postojna za avtomobilsko dvigalo, Kmetijska zadruga Metlika za vino rose, Ljubljanske mlekarne - tozd Mlekarne za mlečni sladoled Palček ter za sadne skute ter Slavko Horvat s Ptuja za gibljive kultivatorje. (cz) krajevno skupnost Selce zanima, kdaj se bo uredila Selščica, iz Ziri pa se oglašajo s predlogom, da bi regulirali Soro v Zireh. Dupeljščica poplavlja, zato bi bil po mnenju krajevne skupnosti Duplje že skrajni čas, da se struga uredi, predvsem nad zajetjem in raz-bremenilnikom. Delegacije krajevne skupnosti iz območja Radovljice, Begunj, Bre-zij, Srednje Dobrave, Krope in Ribnega prdlagajo, da bi vzdrževali še naslednje vodotoke: na Savi Bohinjki pod Selškim mostom naj bi zgradili prag, ki bi preprečil nadaljnje poglabljanje struge, zaščitila naj bi se leva brežina nad mostom; pod Bodeško skalo naj bi se zavarovala leva brežina Save, ker ogroža cesto proti Bodeškemu mostu; poškodbe na Peračici so precejšnje; na Lipnici nad šolo voda izpodkopa-va opornike mostu in s tem ogroža povezavo na Srednjo Dobravo; na potoku Kroparica ob kopališču so močno poškodovane brežine in prag. Krajevno skupnost Naklo je zanimalo, kako je z ureditvijo struge na Savi pri železniškem mostu, krajevna skupnost Bohinj pa zahteva, da se v plan vnese tudi sanacija Bistrice od Soteske do Bohinja, prav tako pa bo treba pohiteti z vzdrževalnimi deli v Srednji vasi. Krajevna skupnost Križe bi rada zvedela, kako se bo sanirala pregrada Retnje II, nepropusten pa je propust na Črnem potoku ob glavni cesti, medtem ko bo nad BPT treba sanirati zemeljski plaz. D- SedeJ ma, trgovine, gostinstva in nenazadnje tudi dobre sosedske odnose v maloobmejnem prometu z Avstrijo. Žal naravne danosti niso dovolj. Treba je popestriti in kvalitetno obogatiti ponudbo, da bo pritegnila ne le turiste v poletni sezoni, ampak tudi v maloobmejnem prometu. Deteljica, zlasti s Pekovo prodajalno obutve, je nakazala smer v večjo odprtost Tržiča navzven. Številni kupci, ki prihajajo vanjo iz Avstrije, potrjujejo, da se kupna moč — posebej po uvedbi depozita za prekoračitev državne meje in rasti trdne valute — vse bolj nagiba v korist sosedov. Prav zato želita graditelja novega skladiščnega in trgovskega objekta v Bistrici pritegniti vanj dejavnosti, ki bodo maloobmejno menjavo dodatno poživile. H. J. Posvet kmetijskih strokovnjakov Maribor — Kmetijski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta pripravljata v torek in sredo, 19. in 20. aprila, v Mariboru posvet, kakšne rezultate je mogoče doseči v živinoreji z uporabo domače krme. Po uvodni besedi Staneta Renčlja, namestnika predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bodo kmetijski strokovnjaki spregovorili o spravilu trave, o pomenu planinske paše za prehrano goved in ovc, o razvoju prašičereje, konjereje in ovčereje v Sloveniji, o oskrbi z močnimi krmili, o pospeševanju govedoreje in o vlogi veterinarstva pri razvoju živinoreje. S posvetom bo Kmetijski inštitut Slovenije obeležil 85-letnico obstoja, (cz) Zbor gorskih stražarjev Kranj — V ponedeljek, 18. aprila 1983, ob 19. uri se bodo sestali člani odseka za varstvo narave in gorsko stražo pri Planinskem društvu Kranj. Na seji v društveni sobi se bodo pogovarjali o programu letošnjega dela, katerega osnovni cilj bo poživitev dejavnosti na treh področjih. V odseku si bodo prizadevali za širjenje članstva, vžgejo kadrov, organizacijo delovnih akcij in izpolnjevanje stalnih nalog pri varstvu narave oziroma okolja. Po sprejemu programa bodo imenovali tudi vodstvo odseka in zadolžili člane za posamezna področja dela v njem. (S) ...♦„novit-iii Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofje Loka In Tržič - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj O bAS Odgovorni urednik Joje KoSnjek - Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena _ Glavni uredmk Igor biavec g Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar In Danica Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan Jelovčan, Lea ^"Cinger, Sto|an Sa)e uarmK , Erfavec, Slavko Hain in Igor Kokalj - List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 _ Tehnični urednik od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK kot poltednik, od januarja 1f° N'aslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 - TekočI račun pri SDK v Kranju Številka Gorenjski tisk, tisk ZP ' L«uD,£ uarednlk 28.463 redakci|a 21-860, odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21-835, komerciala, propa- 51500-603-31999 - JelefonL direktor in^g avni ^ 27 %0 _ 0proščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Polletno naročnina ganda, računovodstvo 28-4t>j, man ohiuj. , 350,— din. _.____———- l Če se pa rad slišim ... Vsi ki se redkokdaj, često ali kar vsak dan udeležujejo sej in sestankov po oblinah, so do kraja naveličani tistih razpravljavcev kine Zreio iz svojekože in z vso ihto dolgovezijo in zavlačujejo sestanke, ^rikrad ei o o sta lim, ki se jim mudi, čas, ki je tudi denar Doživeti je treba, kako hudo je biti na taksnem sestanku, kjer je vet in šlst zagretih govornikov dobrih, znatno vec pa slabih inph ne Zore ustavi ne predsedujoči, še manj ura ah naveličam vzdihi pn-sotnih Le-i- in sploh jih ni tako malo - bodo na dolgo in stroke ao v o rili o vsem tistim, kar so prejšnji govorniki ze petkrat ponovili. Enostavno Čutijo neustavljivo željo, da bi povedali vse, kar vedo, kar tTsaZzbraTkar čutijo, kar mislijo. Najhuje pa je, ce ponavljajo sro-kratTrežvečene aktivistične fraze, ki jih v sedanjem trenutku nihee Ue V Treba ie . sklenili smo... stopiti bo treba korak naprej... zavzeti seie treba ...in tako dalje, vključno s tistim, »kot je - govornik vred meno?že omenil« ... se še nekako prebavi. Huj se je mlatenje pm-Ine sTame refreni ki jih je naš čas že zdavnaj prebolel, ker potrebujemo zaresni ukrep. Najhuje pa je tedaj, kadar občinstvo nestrpno pn-Zkuie besedo ljudi za katere ve, da zares imajo kaj povedati, da pn-furiaio iz proizvodnje, z direktorskih stolčkov ah i^a stroja, pa so za-radi tiSZki lovijo meglo, prikrajšani. In po dveh ali treh urah ze ta- ^^očf^T^ odkrili, da se sklepi z naših sestankor ne uresničijo v praksi. Eden izmed teh je - m mkarte ga podcenjevuu tudi v tem da ljudi z dobrimi idejami utišajo prav tisti, ki sami sebe na sestank.ihtako rado slišijo! Naj predsedujoči zavija oci naj očitno neradda besedo tistim, zaradi katerih so sestankarji »dobri za na^ mam vol ure«, naj občinstvo kašlja in pomenljivo kiha, se celo rezi ir, Naglas med seboj razpravlja - govorniki, ki so sebi obenem tudi edin: noslušalci bodo mirne duše nadaljevali. Učinkovitega zdravila ne poznam, kajti praksa je tako zakoreninje-* na da To bo težko odpraviti. Drži edino to, da so ljudje zato sestankov sili da ie vedno več nesklepčnih in da trumoma odhajajo daleč pred Tkliučkom Nekateri so trdoživi in že več let vztrajajo, mladi pa, ki sc drvgačnTrrrik bodo zanesljivo prišli le dvakrat, potem jih ne bo več... Sedej V. Učiteljske izkušnje o preobrazbi Učitelji komunisti iz gorenjskih srednjih šol so na posvetih* uresničevanju samoupravne preobrazbe vzgoje in izobraževal opozorili predvsem na razhajanja med cilji in praktičnimi mar nostmi Kranj — Pred problemsko konferenco zveze komunistov Slovenije o idejnopolitičnih vprašanjih usmerjenega izobraževanja so se v ponedeljek sestali tudi gorenjski učitelji komunisti. Razpravljali so predvsem o kadrovskih in materialnih osnovah, pomembnih za uresničevanje samoupravne preobrazbe vzgoje in izobraževanja v srednjem šolstvu ter ocenili kvalitetne premike in zaostajanja za cilji. Čeprav ima večina gorenjskih učiteljev v usmerjenem izobraževanju primerno strokovno izobrazbo, je kvaliteta priprav za njihovo delo še vedno precej različna. Praksa je tudi pokazala, da v prvih letnikih zlasti v oddelkih z velikim številom učencev individualizacija pouka skoraj ni mogoča. Nova mreža šol je nekatere programe izobraževanja odpravila, hkrati pa so se v štirih gorenjskih občinah razvili dislocirani oddelki oziroma enote. Prednost enot je v približanju izobraževanja učencem in v možnostih za tesnejše povezovanje z domačim združenim delom, slabo plat pa kaže predvsem ugotovitev, da samoupravno in pedagoško povezovanje enot z matičnimi šolami še ni v celoti zaživelo. Prostorski problemi so prisotni zlasti v Kranju, kjer nekatere šole iščejo rešitve z gostovanji v drugih. Še bolj pereče pa je opremljanje specializiranih učilnic. Manjka denarja, primernih materialov, zamujajo dobavitelji opreme. Ob začetku preteklega šolskega le-~ je bila uspešna akcija oskrbe učencev prvega letnika z novimi učbeniki. Žal se letos za učence drugega letnika ni ponovila v takem obsegu. Na osnovi dosedanjih izkušenj učitelji tudi kritično ocenjujejo nekatere učbenike za prve razrede srednjega usmerjenega izobraževanja. Medtem ko je za biologijo primeren, za matematiko ni usklajen z učnim načrtom in je razen tega za nekatere usmeritve preobsežen. Za kemijo je preobsežen, v vsakem snopiču didaktično drugače zasnovan, za nekatere programe prezahteven, učbenik za fiziko pa je zelo zahteven v tretjem zvezku. V zvezi z usmerjanjem učencev v prvem letniku in delitvijo na smeri po prvem letniku učitelji menijo, da merila še niso dovolj dorečena. Preveliko težo imata učni uspeh ali uspeh pri določenih predmetih, zara-di česar se številni učenci bolj učijo le predmete, pomembne za vključitev v določeno smer. . _ Prvo letošnje polletje je od skupaj oruzauuu' "b o5 16 l5' . 2806 učencev v prvem razredu uspe- Gornjesav^ke dohn^^ HUo^ šno zaključilo le 1509 učencev oziro- peljal posebni ma 55 odstotkov. Zlasti slabi so rezultati v tistih vzgojnoizobraževal- nih programih, v katere so se vpisali pretežno učenci s pomanjkljivim predznanjem iz osnovne šole. Delo učiteljev v takih oddelkih je izredno težko, trpijo pa tudi tisti učenci, te" radi nadaljevali izobraževanje v vt tevnejših smereh. Učitelji ugotavljajo, da v usmer* nem izobraževanju ne bi smeli krt* denarja za vzgojne dejavnosti, ki p* menijo povezavo teorije s prakse sr eno redkih priložnosti za »neurad^ stike med učitelji in đčenci, pri ojs mer učitelji lahko najbolje uresničujejo svojo vzgojno vlogo. H. Jelovč&a Novo vodstvo krajevne samouprav* Radovljica - V februarju zat? in v marcu sklenjeni postopki kaač" diranja in volitev delegatov ? samoupravna telesa krajevne skiiT nosti Radovljica, so z izvolitvijo dilnih funkcionarjev v začetku rila dobili organi krajevne sar* uprave dokončno podobo. Občan, devetih uličnih in vaških odbor* SZDL, ki so organizirali kandidat ske in pozneje volilne konference. > izvolili 28 delegatov za skupšft* KS. V delovnih organizacijah * skupnostih z območja krajev* skupnosti so izvolili 32 delegatov " v krajevnih družbenopolitičnih -ganizacijah 4 delegate. Razen tev* so izvolili 15 članski svet KS ir. v* drugih delovnih teles. Za predsednika skupščine KS Si dovljica v naslednjem štiriler^c mandatnem obdobju so izvolili Mit ta dolgoletnega predsednika sveta K Jožeta Rebca pa so izvolili za predsednika odbora samoupravne ko^ trole delovnih ljudi in občanov. Slovesnost ob mednarodnem dnevu invalidov Jesenice - V soboto, 16. ar"1 ob 17. uri, bo Društvo invalidov > senice v dvorani Delavskega dccv Julke in Albina Pibernika na Javor niku pripravilo osrednjo občini proslavo ob letošnjem ^ mednih nem dnevu invalidov. V kulturni programu bodo sodelovali: DPD Svoboda France Prešeren ; Žirovnice in Breznice, folklorna sipina Društva upokojencev Javom> Koroška Bela in člani drarr.^ skupine DPD Svoboda France Me" cineer Javornik Koroška Beta. v bodo zaigrali komedijo Vde^ Rošlinka. . Po slovesnosti se bo nadaljevan družabno srečanje. Za udele W . i „ Jhn nh lK i; .- Gornjesavske peljal posebn g°Sega dne se bodo člani drui-na ekipnih prijateljskih tekn-.,^ "•ih pomerili v kegljanju naa,,:. streljanju - z invahdl 1 Gorenjske. invalidi z J. Rahič - PETEK, 15. APRILA 1983 ——- GOSPODARSTVO .3. STRAN GLAS Izgube manjše kot predlani Lani so z izgubo končali poslovno leto v treh temeljnih organizacijah škofjeloške občine, v katerih je zaposlenih 832 delavcev — Z rdečimi številkami so zaključili v Iskri Reteče, LTH — Zamrzovalne skrinje in Alplesu — Kovinska predelava — Vsa izguba je pokrita Škofja Loka - V škofjeloški občini so lani tri temeljne organizacije zaključile leto z izgubo. V Alplesu je bilo v temeljni organiza-Kovinska predelava za 487.000 ^j-jev izgube, temeljna organi-ija Zamrzovalne skrinje v LTH __>fja Loka je imela 24 milijonov dinarjev izgube in Iskra Reteče 12 milijonov dinarjev. Izgube so bile za ■i odstotke manjše kot leta 1981. V Iskri Reteče so bili glavni vzroki za izgubo visoka stroškovna infla-rija, administrativno urejanje cen ter slaba oskrbljenost proizvodnje z domačimi in uvoženimi materiali za proizvodnjo. Ob 33-odstotni rasti celotnega prihodka so namreč stroški energije porasli za 62 odstotkov, transporta za 33, surovin za 26 in drugi stroški poslovanja za 79 odstotkov. Prepisane amortizacije so obračunali za 166 odstotkov več. Z manjšo porabo in boljšo izrabo materiala so delež stroškov v celotnem prihodku zmanjšali, vendar na celotno rast stroškov niso mogli bistveno vplivati. Cene Iskrinih izdelkov so pod strogo kontrolo. Dovoljeno povečanje za slabih 10 odstotkov ni moglo kriti večjih stroškov proizvodnje. Izgubo pa je Iskra Reteče pokrila s 3.972.000 dinar jev iz rezerv, prebsta- Sovlaganje za premog 4RC Loka — Prodaja na drobno bo letos morala zagotoviti 7 860 000 dinarjev za sovlaganja v premogovnike - Banka posoja denar za 20-odstotne obresti, trgovina pa dobi za sovlaganja le 8-odstotne obresti 3.000 ton premoga, izpadlo količino pa naj bi poravnali letos. To je že opaziti, saj je oskrba v letošnjem prvem trimesečju veliko boljša, kot je bila lani. Iz Rudnika Stanari naj bi dobili 2.500 ton lignita. Lani so ga dobifi le 1.500 ton, zato naj bi letos skupaj dobili približno 4.000 ton lignita, za kar je že sklenjena pogodba. Iz Mostarja pa pričakujejo 1000 ton rjavega premoga, medtem ko so ga lani dobili le 850 ton. Ob tem naj bi dobili še 8.000 ton lignita iz Titovega Velenja na podlagi sovlaganja v rudnik v višini 1.200.000 din; ta sredstva bodo vlagali naprej v rudnik Kolubaro in si tako zagotovili dovolj energetskega potenciala ter sprostili svoj premog za široko potrošnjo. Te količine, če bodo v celoti izpolnjene, bodo zadostovale za normalno preskrbo občanov v letošnjem letu. ^ ABC Loka - temeljna organizacija Prodaja na drobno oskrbuje s premogom loško področje. Vendar pa mora če hoče dobiti naročene in potrebne količine, sovlagati v premogovnike. Letos je predvideno, da bo vložila v rudnike 7,86 milijona dinarjev in sicer v rudnik Breza i.575.000 dinarjev, v rudnik Stanari 3750.000 dinarjev in v rudnik Mostar 2 535.000 dinarjev. 70 odstotkov potrebnih sredstev zagotavlja ban-ia. 30 odstotkov pa mora priskrbeti trgovina Vendar pa omenjeni krediti izredno bremenijo trgovino, saj banke dajejo denar po 20-odstotni • tni meri, medtem ko trgovina za denar, ki ga je sovlagala, le Mstotne obresti in še to največkrat po nekajletnem odlogu. . Ce bo ABC Loka zagotovila in uresničila predvidena vlaganja naj bi letos dobili iz rudnika Breza 5.000 ton rjavega premoga. Lani je loško območje dobilo iz tega rudnika le Z elektriko pomagali drugim republikam Marca smo v Sloveniji porabili 752 bilijonov kilovatnih ur električne Sergije, s čimer je poraba ostala na "avni lanskega marca. Povečala se je le za 2 milijona kilovatnih ur, kar /-»meni za 0,3 odstotke. Navzlic temu pa je bila proizvodna v slovenskih elektrarnah l za7 odstotkov večja. Znašala je 852 mihjo sov Vilovatnih ur, s čimer je bil mar SskfnačrtI3.9 Povejmo, da je tudi jedrska e ektrar aa v Krškem presegla nacrt in sicer za 9,7 odstotkov. Tudi marca smo z električno energijo pomagali drugim republikam, ki * pri oskrbi z električno energijo otepajo z velikimi težavami. V druge republike so slovenske elektrarne oddale 140 milijonov kilovatnih ur, Slovenija pa je iz tuzlanske elektrarne prejela 56 milijonov kilovatnih ur, kot delež, ki si ga je zagotovila s sofinanciranjem izgradnje elektrarne. Na podlagi sporazumov o predelavi njihovega premoga so slovenske toplotne elektrarne v Srbijo oddale 37 milijonov kilovatnih ur in v Bosno in Hercegovino 70 milijonov kilovatnih ur električne energije. Črni gori pa je slovensko elektrogospodarstvo pomagalo z 20 milijoni in Makedoniji s 13 milijoni kilovatnih ur električne energije. nek 8.614.000 dinarjev pa iz drugih virov brez obveznosti vračila. Tu gre za preložitev in za razmejitev predpisane amortizacije, ki jo bo morala temeljna organizacija v skladu z zakonom o amortizaciji letos v celoti nadomestiti, če bo poslovno leto spet končala z izgubo. V temeljni organizaciji Zamrzovalne skrinje v LTH so imeli izgubo že med letom in so že v zadnjem trimesečju izdelali sanacijski načrt. Glavni vzroki za izgubo so zmanjšan delež razpolaganja z ustvarjenimi deviznimi sredstvi ter pomanjkanje materiala iz uvoza, pomanjkanje domačih materialov za proizvodnjo, nenormalno visoke rasti cen repro-materiala, zamrznjene cene gotovih izdelkov, slabša izraba delovnega časa in slaba kakovost izdelkov. Vse to je povzročilo upadanje obsega proizvodnje in rast stroškov. Sanacijska komisija je ugotovila, da je izguba posledica spreminjanja in za-zaostrovanja pogojev gospodarjenja, na katere temeljna organizacija ni imela vpliva. To utemeljujejo z dejstvom, da ta temeljna organizacija edina v LTH posluje z izgubo in da so podobne delovne organizacije v enakem položaju. V temeljni organizaciji Zamrzovalne skrinje so že sprejeli obsežne ukrepe za odstranitev izgube, ki naj bi že letos pripomogli k doseganju boljših poslovnih rezultatov. Po predvidevanjih naj bi letos ob koncu leta imeli 16 milijonov čistega dohodka za sklade. Sicer pa so izgubo v celoti pokrili in sicer 22 odstotkov iz rezerv, 28 odstotkov iz sredstev skupnih rezerv delovne organizacije in 50 odstotkov s preložitvijo in razmejitvijo obračunane amortiza-cije, ki jo bo temeljna organizacija morala nadomestiti v letu 1983. V Alplesu — temeljni organizaciji Kovinska predelava je izguba nastala zaradi manjše prodaje njihovih proizvodov ob spremenjenih razmerah na trgu in zaradi zastojev v proizvodnji, ki so nastali zaradi pomanjkanja materiala. Temeljna organizacija v pretežni meri izdeluje investicijsko opremo: stroje za lesno predelovalno industrijo in transporterje. Njihov proizvodna program je ozek, proizvajalcev tovrstnih izdelkov je v slovenskem prostoru vse več, konkurenca je vse večja kljub dogovorjeni delitvi dela. Načrt prodaje so dosegli, vendar ob prenizkih prodajnih cenah. Materialni stroški zaradi večjih zalog in amortizacije so porasli več kot celotni prihodek. Hkrati so se izredno povečale vse dajatve. Hitreje od dohodka so rasli tudi osebni dohodki. Temeljna organizacija je izgubo pokrila s preložitvijo in razmejitvijo amortizacije. V vseh treh temeljnih organizacijah, ki so delale lani z izgubo, je zaposlenih 832 delavcev ali 6 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu in v vseh treh primerih gre za stvarno izgubo, saj so nerealizirani prihodki manjši od izgub. L. B. NA DELOVNEM MESTU Jože Arhar, kurir na kranjski občini Danes je enostavno biti kurir Kar ga poznam je en,*^'3^ drobanf tih, zadržan. Aktovka m kSTrt. obvezna spremljevalca Prirte skoraj neslišno, tiho po fdravi odda rjavo ali modro ku-Čnn svet tiho pozdravi in že ga m vV Nikoli ga ne boš nikjer - Ji nostajati. Vedno ima svoj ^PNi kot naš Hanzi, ki si da duška, je zdaj vesel in vihrav, zdaj spet pust in ozlovoljen. Ne, čisto nekaj posebnega je. Bolj vase zaprt. Sprva sem mislila, da se sploh ne bo hotel pogovarjati, da ne bo hotel niti slišati za kakšno predstavitev v časopisu. Pa kaže, da ga res nisem dovolj poznala. Takoj je pristal. Le še neko pošto odnese v vojašnico, pa se dobiva ... Kje vse je že bil danes? Zjutraj je šel najprej dvakrat po pošto ra pašto, pa v obe banki, pa na kulturno skupnost, potem je razdelil pošto, jo raznosil po stavbi, spodaj, zgoraj, po tajništvih, na obrambo. Ko je prišla priporočena pošta, je raznosil še to. Potem je bil čas malice. Še vedno skoči za koga po malico. Sicer gredo pa ženske same rade ven. Pa v stavbi imajo malico in je vse drugače. O, včasih je pa nosil zavitkov po pet in deset dek šunkarice, pa sira in žemljic ... Časi se spreminjajo. Po malici slede razne dostave po mestu — na sodnijo, na posredovalnico, na Glas, na sindikat, na gimnazijo, na društva, na pošto je treba po nakaznice, material, števec za pošto napolnit... ja, kdo bi vse našteval. Po dvanajsti uri pa je treba že pobirati pošto za odpremo. Ob treh jo nese na pošto in se ne vrača več. Tak je njegov delovnik. Včasih je bilo drugače. Leta 1947 je začel s kurirsko službo na kmetijski zvezi. Pri Jelenu so imeli sedež. Takrat je imel kurir vse drugačno delo. Zjutraj je moral peči očistiti, zakuriti, drva pripraviti, pošto prinesti, vse pakete zvezati, za krajevne odbore finančne kartice žigosati, malice prinesti, pošto raznositi, jo odpre-miti. Ko pa je prišel 1949. na okraj oziroma občino, je poleg svojega dela še razmnoževal matrice, sam pripravljal vso pošto za odpremo. Danes dva delavca na občini samo razmnožujeta, dva pa imata poleg njega opraviti s pošto. Tako se je razbohotila administracija od takrat! Usede se le takrat, ko razporedi pošto po predalih. Redkokdaj se zgodi, da ga nihče ne pokliče in ima minuto miru. Ves čas je v gibanju. Pri tej njegovi vestnosti in pridnosti ga vendar mora motiti, da po kakšnih službah preveč klepetajo, predolgo pijejo kavo, zapravljajo dragoceni čas. Zagotovo ga moti, kajti vsak priden človek ne prenese brezdelja. A Jože tega ne pokaže. Kaj se pa hočeš vtikati! Naprej grem, pa je, pravi. Naslednje leto bo dopolnil že 60 let. Ne bi mu jih prisodil. Mirno bi povedal deset, petnajst let manj. Tudi v pokoj bo šel prihodnje leto. Vprašanje, če bo naslednji kurir še zadovoljen s kolesom. V tovarnah pa na drugih občinah imajo kurirji že davno mopede, avtomobile. Jože pa je v teh šestintridesetih letih zamenjal le nekaj navadnih moških koles. Najcenejši kurir v občini! In ni ga ustavil noben sneg. Takrat je nekaj ur peš opravljal svoje posle, potem je pa spet šlo. Zadovoljen je s svojim delom, čeprav tega morda ne kaže na vsakem koraku. Tudi zasluženega pokoja se veseli. Prav nič mu ne bo dolgčas. Okrog hiše je vedno kaj postoriti, po gobe bo šel, po borovnice, drva bo pripravljal, pa v hribe bo hodil. O, imel bo kaj delati, brez skrbi. D. Dolenc ^ Izboljšanje zemlje in urejanje pašnikov V škofjeloški občini predlagajo, da bi za dejavnost kmetijske zemljiške skupnosti prispevale denar tudi kmetijske organizacije — Denarja bo dovolj le za izboljšanje rodovitnosti na 60 hektarih, ne pa tudi za zložbo zemlje v Gorenji vasi — Nadaljevati z oživljanjem pašnikov Škofja Loka — Podobno kot večina kmetijskih zemljiških skupnosti v Sloveniji se tudi škofjeloška ubada z vprašanjem, kako z manj denarja storiti več za dobrobit kmetijstva v občini. Na dlani je, da do nove razvrstitve kmetijskih zemljišč in do uskladitve družbenega plana občine z intervencijskim zakonom o varovanju kmetijske zemlje, ne bo denarja od spreminjanja namembnosti. Lani se je iz odškodnin po zakonu nabralo v blagajni 5,1 milijona dinarjev, saj so v nekmetijske namene prepustili preko 12 hektarov kmetijske zemlje; predlani še več, saj so pozidali več kot 25 hektarov površin. Skupnost tudi letos načrtuje, da bo po uskladitvi načrta z zakonom dobila z odškodninami 5 milijonov dinarjev. Že zdaj pa je jasno, da sedanji način financiranja skupnosti ni primeren. Po eni strani jo ustanovitelji postavljajo za varuha kmetijske zemlje, po drugi strani pa jo »lov za dohodkom« sili v razprodajoa zemlje. V občini so zato že predlagali, da bi za dejavnost skupnosti in izvajanje kmetijsko-zemljiške politike v občini prispevale denar tudi kmetijske organizacije. Če veš, koliko je v vreči denarja, je tudi lažje (in realneje) načrtovati naloge s področja izsuševanja, izboljševanja plodnosti, zložbe in po-družbljanja kmetijske zemlje. V škofjeloški občini so v zadnjih sedmih letih izboljšali 533 hektarov zemlje. Samo zaradi lanskoletnih izboljšav se bo stalež živine na kmetijah, kjer so izvedli dela, povečal za 81 glav ali za dobro tretjino. Letošnji načrt predvideva ureditev 104 hektarov površin. Ob enakih pogojih kot lani — kmetijska zemljiška skupnost je za vsak hektar prispevala 50 tisočakov — bo denarja dovolj le za dela na 60 hektarih površine. Vsč bolj se odmika tudi načrtovana zložba zemlje v Gorenji vasi. Lani naloga ni bila uresničena, ker ni bil sprejet urbanistični načrt, letos za to verjetno tudi ne bo denarja. Za nadaljnji razvoj kmetijstva v občini je precejšnjega pomena dobra izraba planinskih pašnikov. Dovolj pove že primerjava: lani se je na pašnikih Blegoš, Golica, Martinj vrh, Mlake in Soriška planina paslo 205 govedi in 233 ovc, ob koncu prejšnjega desetletja pa le 119 goved in 86 ovc. Napredek je posledica večjega vlaganja v pašnike — čiščenja, urejanja ograj in napajališč, gradnje poti in gnojenja z umetnimi gnojili. Na pašniku Mlake so lani prvič poskusili tudi z izsuševanjem. Kmetijska zemljiška skupnost bo tudi letos po svojih (skromnih) možnostih spodbujala oživljanje pašnikov, glavno breme pa bo pri tem nosila škofjeloška kmetijska zadruga. Lani so v občini prvič načrtneje pregledovali na terenu, kako je obdelana zemlja. Rezultati so znani: v ravninah neobdelane zemlje ni; slabše obdelana so zemljišča v zakupu, v hribovskem svetu, kjer ni moč uporabljati kmetijsko mehanizacije, ter v vaseh pod Ratitovcem, kjer so se nakopičili socialni problemi. Ob vsem tem se v občini zmanjšuje število ukrepov za spodbujanje kmetijstva v hribovskem svetu, kar še posredno odraža tudi pri obdelanosti kmetijske zemlje. C. Zaplotnik Notranje rezerve niso neusahljiv vir V manjši kovinarski delovni organizaciji Kovin na Jesenicah občutijo hudo neskladje med cenami materiala in končnimi izdelki — Večjih naložb ne bo Jesenice — V delovni organizaciji kovinske predelave Kovin v jeseniški občini se srečujejo s številnimi problemi, ki izhajajo iz težav pri usklajevanju materiala in izdelkov cen, same proizvodnje, kadrovske politike, nagrajevanja ter naložbene problematike. Kovin je manjša delovna organizacija, ki kljub razpisanim štipendijam in zatrdnim obljubam, da bodo kvalificirani delavci po zaključku šolanja zaposleni, ne more dobiti dovolj kadra, ki ga v proizvodnji potrebuje. Na razpisane štipendije za kovinarske poklice se prijavljajo učenci iz drugih krajev ali republik, za katere pa je na Jesenicah znano, da kasneje raje vrnejo štipendijo — ali pa tudi ne — in se zaposlujejo v domačem kraju. Tudi niso osamljeni primeri, da se otroci jeseniških železarjev raje odločajo za železarno in njene štipendije in neradi za manjše delovne kovinarske organizacije. Največji problem v kovinski predelavi imajo z nabavo materiala iz železarne, saj ga zaradi sporazuma o deviznem plačevanju težko kupujejo. Sami nimajo rožnatih poslovnih uspehov, razen tega pa so vezani na indirektni izvoz prek večjih delovnih organizacij, ki pa vsaka zase potrebujejo devize in jih ne morejo odstopati Kovinu. Zamrznitev cen izdelkom še vedno velja; medtem ko se je od lani reproma-terial podražil za okoli 33 odstotkov, so se cene njihovim izdelkom povečale za borih 12 odstotkov. Nekaj notranjih rezerv še vedno imajo, a niso neusahljiv vir in bodo kmalu splahnele. Vendar ne stojijo ob strani in so že poiskali in tudi uresničujejo nove proizvodne programe z novimi izdelki, a kaj, ko imajo že sklenjene pogodbe o odkupu in njihovi kupci pač ne priznavajo dnevno naraščajočih stroškov proizvodnje in materiala. V letošnjih dveh mesecih so prihodek v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 35 odstotkov in dohodek za 29 odstotkov le zaradi proizvodnje novih izdelkov, bojijo pa se, da bodo v prihodnjih mesecih lahko nabavili bistveno manj materiala, kakor so planirali. Pred leti so zgradili nove proizvodne prostore in za naslednjih nekaj let ne načrtujejo večjih naložb, ki jih tudi ne bi zmogli, saj še sedaj plačujejo dokaj vioke anuitete. Namenili so se le, da bodo preselili del dejavnosti iz športnega parka, več naložbenega dinarja pa usmerili v že dotrajano strojno opremo. D. Sedej Iskro rešuje izvoz Jesenice — Jeseniško gospodarstvo z izjemo nekaterih temeljnih organizacij združenega dela v železarni nima izgub — v železarni so jo solidarno med temeljnimi organizacijami tudi pokrili — vendar pa so poslovna prizadevanja delovnih organizacij vse premalo usmerjena v izvoz. Precejšnje izjeme so moj-stranski LIP, Kompas v Kranjski gori in temeljna organizacija Iskra na Blejski Dobravi, delovne organizacije, ki so izvoz pomembno povečale. V minulih treh mesecih so se v do-bravski Iskri srečevali s številnimi problemi pri preskrbi z materiali domačih proizvajalcev in materiali iz uvoza, vendar pa se jim je z dobrim delom posrečilo poslovati dokaj ugodno. Zadovoljni so, ker so tako delavke lahko delale in ni prišlo do dopustov, le dnevno morajo nekaj delavk prerazporejati na druga delovna mesta. Tako plan proizvodnje kot prodaje so dosegli in pri tem na konvertibilnem tržišču uresničili 32 odstotkov letnega plana izvoza. Večinoma pa izvažajo na klirinško področje, kamor nameravajo izvoziti za okoli milijon in pol dolarjev, če jim bo uspelo podpisati vse načrtovane pogodbe z inozemskimi partnerji. Prav zdaj se dogovarjajo za izvoz Iskrine centrale v Romunijo, ki naj bi jim prinesla za okoli 2,8 milijonov dolarjev dohodka. S tem izvozom bi poslovno leto lahko sklenili z nadvse ugodnim rezultatom. D. Sedej OBVESTILO V GLASU USPEH ZANESLJIV GLAS4. STRAN KOMENTARJI, DELEGATSKO ODLOČANJE PETEK, 15. APRILA 1983 Študentje pa po starem r Še vedno nerešena problematika dijaškega in študentskega doma Ivo Lola Ribar — Za skupščino in družbenopolitičnim zborom ga je pretresalo tudi predstavo občinske konference SZDL Krani - Ko so v novem študent- dente, pravijo, da je cena ekonom-- - ska, od nje se odšteva le znesek za amortizacijo in obštudijske dejavnosti, ki ga je dolžna poravnavati republiška izobraževalna skupnost. Menijo, da je glede na standard doma tolikšna cena povsem sprejemljiva, pa najsi bodo primerjave z ljubljanskimi cenami še tako prepričljive. Ob vsem tem si opazovalec ne more kaj, da ne bi pograjal odnosa med študenti in upravo, ki bi se morali vsaj glede cen urejati razumno in brez nestrpnosti. Prizadeti se sprašujejo tudi, ali niso izračunani stroški in zaradi njih ekonomska cena tolikšni tudi zaradi pičle zasedenosti doma. Vendar ta pomislek ne drži. Dom je resda grajen za 142 študentov, biva jih v njem le 90, vendar sta dve nadstropji v njem docela prazni in z njima tako-rekoč ni energetskih in drugih stroškov. Vzročna povezanost je prej obratna: cena je bržčas kriva, da dom ni polno zaseden. Kako si sicer razlagati, da nekaj kranjskih študentov Visoke šole za organizacijo dela živi v ljubljanskih domovih, ker je cena tam ugodnejša, celo če ji prištejejo ceno mesečne avtobusne vozovnice. Ob gradnji kranjskega doma in še prej so ravno študentje najglasneje utemeljevali potrebo po domu, ki zdaj ostaja nezaseden. Je bila torej skem domu v Kranju vendarle uspeli rešiti statusno vprašanje in oba domova, dijaškega in študentskega, združiti v enovito delovno organizacijo pod upravo dijaškega doma, so se nakopičili drugi problemi. Najbolj buri duhove neenak položaj dijakov in študentov, ki se odraža v ceni za bivanje v domu. Učenec namreč plača višjo mesečno oskrbnino, študent pa je dolžan poravnavati le stanarino. Na takšno razliko sicer pristajajo, saj dijaku poleg nočitve in prehrane pripada tudi vzgoja, študentu pa le bivanje. Toda dijak plačuje oskrbnino po letošnji, 30 odstotkov višji ceni od lanske, medtem ko študentje na podražitev niso pristali in zanje še vedno velja lanska cena 1650 dinarjev. Baje so njihove gmotne zmožnosti premajhne, da bi mogli za mesec dni v domu odšteti 2160 dinarjev, kolikor znaša nova domska stanarina, sklicujejo pa se tudi na študentske domove v Ljubljani, kjer njihovi vrstniki že po letošnji podražitvi prebivajo zgolj za 1580 dinarjev mesečno. Ko so kranjski študentje preračunavali, kolikšna sme biti nova cena glede na stroške, je izračun pokazal dosedanji znesek, kar je njihov tretji razlog za zavrnitev podražitve. Pri upravi doma, ki je na podlagi izračuna postavila ceno 2160 za štu- Najave sej 6. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Škofja Loka, ki bo v ponedeljek, 18. aprila, ob 14.30 v mali sejni sobi občinske skupščine Škofja Loka. DNEVNI RED: — ugotovitev sklepčnosti — delegatska vprašanja — predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981-1985 v letu 1982 — preskrbljenost trga s pomembnejšimi življenjskimi potrebščinami za prvo tromesečje 1983 — informacija o problematiki uresničevanja zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti v občini Škofja Loka s predlogi za reševanje te problematike — poročilo o naboru in napotitvi nabornikov — obveznikov JLA v letu 1982 — predlog odloka o sestavi, nalogah in načinu stalnih delovnih teles občinske skupščine Škofja Loka — predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna in ostalih računov za leto 1982 — predlog odloka o imenovanju pokrajinskega odbora SLO in DS za Gorenjsko — predlog odloka o imenovanju komiteja za SLO in DS občine Škofja Loka — predlog za razrešitev direktorja Zavoda za družbeni razvoj občine Škofja Loka — volitve in imenovanja 6. seja zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Škofja Loka, ki bo v sredo, 20. aprila 1983, ob 17. uri, v mali sejni sobi občinske skupščine. DNEVNI RED: — izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti — predlog odloka o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles občinske skupščine Škofja Loka _ predlog odloka o razglasitvi Tavčarjevega dvorca na Visokem za kulturni spomenik — predlog odloka o imenovanju Pokrajinskega komiteja za SLO in DS za Gorenjsko . — predlog za razrešitev direktorja Zavoda za družbeni razvoj _ poročilo o naboru in napotitvi nabornikov - obveznikov JLA v letu 1982 _ poročilo o uresničevanju plana za 1610'^r&'^^^upnost _ samoupravni sklad za izvajanje intervencij kmetijstvu in porabi hrane " "^predlot sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Škofja Loka 7.a obdobje 1981-1985 — analiza uresničevanja resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981 — 1985 V letu 1982 — preskrbljenost trga s pomembnejšimi življenjskimi potrebščinami za prvo tromesečje 1983 — informacija o problematiki izvajanja zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti v občini Škofja Loka s predlogi za reševanje te problematike — predlog za ukinitev družbenega varstva v Remont gradnje Žiri — volitve in imenovanja 7. seja zbora združenega dela občinske skupščine Škofja Loka, ki bo v sredo, 20. aprila, ob 17. uri v sejni dvorani občinske skupščine DNEVNI RED: — izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti — delegatska vprašanja — potrditev zapisnika 5. seje zbora združenega dela z dne 21. 3. 1983 in poročilo o izvršitvi sklepov — poročilo o naboru in napotitvi nabornikov — obveznikov JLA v letu 1982 — poročilo o uresničevanju plana za leto 1982 in plan za leto 1983 — kmetijska zemljiška skupnost Škofja Loka — samoupravni sklad za izvajanje intervencij v kmetijstva m porabi hrane v občini Škofja Loka _ predlog sprememb m dopolnitev družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981-1983 _ analiza izvajanja resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Škofja Loka v letu 1982 — preskrbljenost trga s pomembnejšimi življenjskimi potrebščinami za prvo tromesečje 1983 — informacija o problematiki izvajanja zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti v občini Škofja Loka s predlogi zu reševanje te problematike — predlog za ukinitev ukrepov družbenega varstva v DO Remont gradnje Žiri ' , — predlog odloka o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles občinske skupščine Škofja Loka — predlog odloka o potrditvi zaključnega računa, proračuna in ostalih računov za leto 1982 — predlog odloku o razglasitvi Tavčarjevega dvorca na Visokem za kulturni spomenik — predlog odloku o imenovanju Pokrajinskega komiteja za SLO in DS za Gorenjsko — predlog odloka o imenovanju komiteju za SLO in DS občine Škofja Ix>ka — predlog za razrešitev direktorja Zavoda za družbeni razvoj občine Škofja Loka — volitve in imenovanja gradnja smiselna? Republiška merila glede zagotavljanja domskih zmogljivosti študentom predvidevajo, naj ima vsaj 30 odstotkov študentov bivališče v domu. VŠOD je pred gradnjo izrazila tolikšne, če ne še večje potrebe. Da je dom zdaj na pol prazen, pripisujejo poleg ceni tudi dejstvu, da ni bil zgrajen do začetka študijskega leta in so si nekateri poiskali bivališče drugod. V študijskem letu 1983/84 bo bržkone drugače. Če bodo kajpak gmotne možnosti študentom dopuščale, da žive v domu. Problem nezasedenosti ni le kranjski, zato velja stvar sistemsko rešiti. Takole predlagajo: štipendistom, ki žive v študentskih domovih, bi bilo treba izplačevati dodatek, da si bodo lahko privoščili prebivanje v domu. Prihodnje šolsko leto predlog še ne bo obveljal, ker terja spremembo samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora o štipendiranju. d. Z. Žlebir Ni vedno krivda komunale — Takole je za jeseniškim gledališčem, kjer je kontejner in kamor odlagajo prebivalci naselja odpadke in smeti. V letošnji pomladi so na vrtovih obrezali tudi drevje in ker vej nimajo kam dati, menijo, da naj bi jih odpeljala jeseniška komunala... Foto: D. Se dej r ŠK. LOKA N D< DGOVO Rl OS \ So bili Jeseničani širokega srca? Kaj bo zdaj z manjšimi delovnimi organizacijami, ki so si svoj dohodek ustvarjale v povezavi z gradbeniki, saj so naložbe v objekte očitno hudo usahnile Jesenice — Gradbeništvu se v letošnji poletni sezoni ne obetajo rožnati časi, saj so stanovanjske in tudi ostale naložbe v očitnem zastoju zato se večina gradbenih podjetij že zaskrbljeno sprasuje, kaj bo Ob gradbeništvu pa tako ali drugače živi m posluje se nešteto manjših obrtnih in drugih delovnih organizacij, ki jih nič manj kot gradbenike ne skrbi, kaj bo prinesla naložbena susa V jeseniški občini je od gradbeništva odvisno tudi okoli 50 odstotkov delavcev ELIM, ki opravljajo na gradbenih objektih, razna montažna, električna in druga dela. Nekaj dela se bo zanje ze našlo a veliko prav gotovo ne, saj podjetja manj grade, obenem pa so pri ELIM mnenja da precej montaže odpade tudi na zasebnike ki jih je vedno več m ki postavljajo nižje cene za opravljeno delo. Lahko so bolj poceni, saj jih med drugim ne »udarijo« takšne družbene dajatve kot delovno organizacijo. Če prištejemo še to, da so pri ELIM lani osebne dohodke lahko dvignili le za 13 odstotkov, si lahko predstavljamo da bodo delavci ob tako naraščajočih življenjskih stroških kaj malo zagreti za kvalitetno delo. , , •, . . Ne tako majhen problem se skriva nedvomno tudi v tem, da je v jeseniški občini izredno veliko temeljnih organizacij iz drugih mest ali celo republik ki opravljajo enako ali podobno dejavnost. Pa smo spet ori večnem problemu zaprtosti občinskih meja in povezovanju prek občinskih plotov! V sosednjih občinah bi lahko na prste ene roke prešteli delovne organizacije od drugod, v jeseniško obcmo pa so jim bile v minulih letih na široko odprte občinske duri, saj se prav Jesenice praviloma nikoli niso zapirale tako kot nekaj drugih gorenjskih občin. Zdaj to odprtost hudo občutijo domače delovne organizacije in domači delavci Vsei nekdanji zdravi in dobrodošli konkurenci navkljub so nenadoma ostali brez dela, kar prav gotovo ni lahko rešljiv problem. Ali P3C?V minulih letih smo bili tihe ali glasne priče raznih peripetij na področju sprejema dek nelojalne konkurence, del ki so se pridobivala po vezah in poznanstvih ali celo s podkupovanji. Vse se je nakako dalo preživeti saj je bil gradbeni zamah izreden, zdaj pa je nenadoma hudo usahnil Prav nespametno bi bilo, da bi se gledali med seboj očitajoče, zlovoljno namigovali, da so bili Jeseničani preveč širokega srca, kajti v nekdanjih dobrih časih je bilo prav koristno, saj se je s konkurenco od drugod doseglo cenejše in kvalitetnejše delo. Edina rešitev, ki pač ostane je v tem, da vsi skupaj sedejo za mizo m z odkritimi kartami spregovore o delitvi dela in medsebojni organizaciji ter pošteni povezavi z gradbeniki... D. Sedej Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Največ sprememb v prostorskem delu » ... « i 24. aprila ob 16. v Zireh. . ŽIRI — OO ZSMS Alpina Zrn Popravlja 16. aprila ob ZU. v dvorani v Žireh komed.jo v treh dejanjih avtorja Norma-na Barrash in Carroll Moore NE PRINAŠAJ MI ROŽ (on-snalen prevod) oz. »Cvetje hvaležno odklanjamo«, kakor je dzl naslov prevajalec dela. Kopijo je režiral Drago Grošelj, a tehnično plat je odgovoren kreb Franc, uprizorilo pa jo bo dvanajst igralcev - alpmskih mladincev. . , , ŠKOFJA LOKA - V soboto, A aprila ob 20.30 bo v kultuir: »m domu Sv. Duh pn Škofji Mri koncert domačega moške- * pevskega zbora KUD Ivan &nkar ob 35-obletmci delovanja. j ---J občini ter sorodnimi organizacijami na Gorenjskem. Razen tega veliko sil vlagamo v urejanje in opremljanje klubskega prostora. Prav tako si prizadevamo za vzgojo mladih kinoamaterjev prek šolskih krožkov. Žal povsod ni dovolj zanimanja in posluha za našo dejavnost. Najbolj dejaven in uspešen je krožek v osnovni šoli Karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli, ki deluje že četrto leto. Njegovi člani so doslej osvojili med pionirji že več prvih mest na zveznih tekmovanjih mladih tehnikov in med drugim prejeli zlato plaketo za pionirski dokumentarni film na republiškem festivalu. Pozornost pa namenjamo ne le spoznavanju mladih s filmsko tehniko, ampak širjenju zanimanja za film nasploh.« Poleg sodelovanja članov skupine Odeon na festivalih in revijah amaterskega filma doma in po svetu, kjer so dosegli več dobrih uvrstitev, je ena njihovih dolgoletnih nalog prirejanje festivala amaterskega filma na Jesenicah. Sprva je šlo le za srečanje članov jugoslovanskih klubov, pozneje so organizirali festival kinoamaterjev treh dežel — Jugoslavije, Italije in Avstrije, končno pa je prireditev prerasla v mednarodni festival amaterskega filma. Letos pripravlja skupina Odeon v sodelovanju z Zvezo kulturnih or- ganizacij 10. mednarodni festival amaterskega filma. S prireditvijo, ki bo od 18. do 23. aprila na Jesenicah, bodo označili 40. obletnico rojstva republike in 90. obletnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Prve tri dni bo v klubskih prostorih dopoldan in popoldan javno žiriranje filmov. Festival bodo svečano odprli v petek, 22. aprila, ob 18. uri, ko bodo po krajšem kulturnem sporedu v jeseniškem gledališču Toneta Čufarja predvajali izbrane filme. Naslednji dan dopoldan si bodo udeleženci festivala ogledali tehniški muzej Železarne Jesenice, alejo kulturnih mož v Zabreznici pa Finžgarjevo in Prešernovo rojstno hišo v Doslovičah in Vrbi, ob 16. uri bo na vrsti predvajanje izbranih filmov, ob 19. uri pa svečanost s kulturnim sporedom ob podelitvi nagrad ter predvajanje nagrajenih filmov. »Do 11. aprila,« pojasnjuje sogovornik, »smo prejeli okrog 80 filmov iz vseh republik in pokrajin v domovini, Italije, Avstrije in Švice, pričakujemo pa tudi dela bolgarskih, finskih in drugih kinoamaterjev. Pravico sodelovanja imajo člani kinoama-terskih organizacij in samostojni kinoamaterji vseh držav, in sicer z neomejenim številom filmov. Vsak prikazan film bo prejel posebno diplomo. Najboljši dokumentarni, igrani, animirani in žanrski film bomo nagradili z zlato, srebrno in bronasto plaketo Železar, takšno zlato plaketo bomo podelili tudi za najboljšo idejo, režijo, kamero in montažo, posebej pa bodo nagrajena dela v kategoriji planinskega filma. Najboljši avtor festivala bo dobil prehodno nagrado Grand prix, klubu z najboljšo selekcijo pa bo klub DOLIK izročil umetniško sliko. Festival je kot prikaz domače in tuje ustvarjalnosti izrednega pomena za jugoslovansko kino-amatersko dejavnost,« naglaša ob koncu pogovora Branko Alt, »saj je doslej znatno prispeval k dvigu njene tehnične ravni. Ob navezavi stikov in izmenjavi izkušenj med udeleženci festivala pa s tem zanimivim kulturnim dogodkom širimo zanimanje za našo dejavnost med prebivalci, zlasti med mladimi.« Besedilo in slika: Stojan Saje Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj Trinajsti letni koncert Kranj — Kranjski študentski zbor se bo v soboto, 16. aprila, predstavil občinstvu z zanimivim in obsežnim programom svojega 13. letnega koncerta. Pred domačim občinstvom bo zbor nastopil po daljšem Času, kar pa ne pomeni, da so pevci medtem delali manj intenzivno. Zbor je v petek, 8. aprila, v Cankarjevem domu skupaj s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije, ljubljanskim zborom Consor-tium musicum in altistko Evo Nov-šak-Houško pod vodstvom Uroša Lajovica izvajal znamenito kantato Sergeja Prokofjeva Aleksander Nev-ski. Ugotovimo lahko, da ta oblika dela predstavlja določeno stalnost v programski politiki zbora. Pred kratkim so namreč skupaj s Simfoničnim orkestrom in Komornim zborom RTV Ljubljana posneli kantato Ravensbruške žrtve kranjskega skladatelja Alojza Ajdiča. Kljub omejenim prostorskim in finančnim možnostim za izvajanje se zbor trudi, da bi se s temi in podobnimi deli lahko predstavil tudi v Kranju. 70 pevk in pevcev z dirigentom Tomažem Faganelom bo v soboto v dvorani kranjske gimnazije začelo svoj koncert s petimi skladbami velikana poznorenesančne glasbe Iaco- Srečanje pevskih zborov ba Gallusa. Impetum inimicorum, Media vita, Mirabile mysterium, Patres, qui dormitis in Hebron in Pater noster so dela večinoma iz prve knjige Gallusovih motetov Opus musicum. Sledijo štiri značilna dela nemške zborovske glasbe: Hein-richa Schuetza Cantate Domino , canticum novum, motet Johanna Sebastiana Bacha Sei Lob und Preis mit Ehren, graduale Antona Bruck-neria Christus factus est pro nobis in Johannesa Brahmsa Wenn wir in hoechsten Noeten sein, kjer se je skladatelj poslužil dveh zborov. Drugi del sporeda je posvečen slovenski oziroma jugoslovanski zborovski ustvarjalnosti. Uglasbitev basni Labod, rak in ščuka je obenem prva izvedba tega dela Franca Štur-ma. Sledi skladba Marijana Lipov-ška na Kosovelovo besedilo Richepi-nov motiv. Prvikrat bosta izedeni tudi skladbi Uroša Lajovica Stori čudež in Janka Jezovška Semplice. Sklepna tri dela prinašajo tri citate iz ljudske glasbe: Josipa Štolcerja Slavenskega Voda zvira iz kamena in Ko bo tebe troštal ter na belokranjski motiv oprta skladba Emila Adamiča Kolo. 13. letni koncert APZ France Prešeren Kranj bo v soboto, 16. aprila, ob 20.15 v dvorani Gimnazije Kranj. Vstopnice bodo v prodaji uro pred pričetkom koncerta. A. Š. Navadili smo se že, da je gorenjska zveza pevskih zborov vsako leto pripravila dva koncerta. Vsaka od občinskih zvez je določila dva svoja zbora, vedno pa je sodeloval tudi kašen zbor zamejske Koroške. Letos bo drugače, saj so se nekoliko zamenjali tudi finančni temelji kulturnih organizacij. Števila nastopajočih so skrčile za polovico in se odločile za en sam koncert. Ta bo v petek, 15. aprila, ob 19.30 v avli osnovne šole v Radovljici. Nastopili bodo moški zbori Lek Mengeš, DKD Solidarnost Kamnik, KPI) Zasip, mešani zbori Peko Tržič, Iskra Kranj, Anton Jobst Žiri in ženski zbor Milko Škoberne Jesenice. Vodijo jih Janez Močnik, Ivica Rapas, Janez Bole, Saša Frelih-Mišo, Marko Studen, Slobodan Poljanšek in Igor Majcen. Poslušalci poznajo predvsem jeseniški in zasipski zbor, drugi z radovljiškega območja so razmeroma malo znani, zato se pričakuje, da bodo šele vzbudili zanimanje. Napovedani spored bo za poslušalce privlačen, tudi stilno precej razgiban, saj tako umetne kot ljudske pesmi segajo od starejših uglas-bitet, že udomačenih, do nekaterih najnovejšh, na katere se naša miselnost šele privaja. Gallus, Ipavec, Mirk, Adamič,' Šivič, Simonitti, Gobec, Lebič, Gabrijelčič, Kernjak in drugi skladatelji so porok, da bodo poslušalci imeli priložnost slišati primeren del slovenske glasbene ustvarjalnosti. Hkrati so dokaz, da se zbori polagoma lotevajo tudi skladateljskih stvaritev,, ki doslej niso bile dovolj upoštevane. EG Vladimir Makuc v v Šivčevi hiši V Šivčevi hiši v Radovljici je na ogled razstava del enega naših najpomembnejših grafikov Vladimirja Makuca — Ogledate si jo lahko do 17. aprila, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob ponedeljkih je zaprta Vladimir Makuc je eden naših najpomembnejših grafikov. Pred dvema oziroma tremi leti je napravil premor v svojem grafičnem ustvarjanju in se februarja letos predstavil v Galeriji DSLU v Ljubljani s serijo* slik na lesenih ploščah, ki v novem mediju nadaljujejo Makučev motivni svet, vznikel iz rodnega Krasa. V galeriji Šivčeve hiše se slikar predstavlja z grafikami, ki so nastajale med leti 1969 in 1980. Zadržana lepota in barvitost, skladnost in razgibanost oblik v listih, ki jim daje posebno draž reliefni tisk, ne zmanjšujejo umetnikovega sporočila: Na različne načine preoblikovano kamenje nosi v sebi kraški svet, . ptica ali žena, vkomponirana v list, sta kot arhaična simbola, sestavljena iz poenostavljenih oblik; »zobata kolesa« so simbol našega stehniziranega sveta. Dosledna ploskovitost in linearnost likovnih elementov ustvarja vtis statičnosti in s tem nostalgije za minulim svetom. Vladimir Makuc je umetnik, ki v moderne likovne forme zajema svet preteklosti in sedanjosti. Sedanjost, če še tako abstraktno predelana, ostaja v njegovih listih organsko povezana s preteklostjo. Slikar »gradi« grafični list kot arhitekt načrtuje stavbo, a elemente zanjo izbira zavestno in spontano: iz narave in umetnosti, iz sveta znanosti in tehnike, iz daljne preteklosti in sedanjosti. Tako z likovnim jezikom govori o sklenjenosti življenja, o njegovem razvoju in spreminjanju. V avtorjevem ustvarjalnem obdobju, ki smo mu priča na naši razstavi, so znotraj strogo začrtanega likovnega sveta opazne spremembe: za zgodnejše liste je značilna večja izpisanost ploskve, ženskih fugur ali živalskih upodobitev pa tudi rastlinske motivike je v starejših listih več kot v mlajših, ker se kopičjo mreže in rastri, matematične formule in geometrijske risbe, odtisi statističnih tabel, rafinirano vkomponirani v slikarske kompozicije, vse več je »zobatih koles« v različnih dimenzijah. Linearno oblikovana močerad ali škorpijon v plosko viti krajini s kolesom namesto sonca v izjemni točnosti in dekorativnosti posredujeta razpoloženje, ki je vse prej kot optimistično. Tudi ptica, ki je morda najbolj elementaren slikarjev simbol, spreminja svojo obliko. Slikar jo sestavlja iz belih ali barvnih pik na mrežastem ozadju, njeno mesto ni več v sredini, temveč v spodnjem delu slike. Kot da je za vse živo manj prostora in manj časa, a kljub temu so novejši listi prav tako polni umetnikovega duha, ki se izraža v dovršenosti in čistosti likovnih form. Maruša Avguštin Osem festovskih filmov Mini Fest v Kranju bo od 21. do 28. aprila prikazal osem filmov z letošnjega beograjskega Festa — Od domačih Paskaljevičev Somrak Kranj — Kot že nekaj prejšnjih let bo kranjsko Kino podjetje spet prikazalo nekatere filme, ki so sodelovali na letošnjem beograjskem Festu. Prireditev, ki so jo poimenovali Mini Fest 83, bo od 21. do 28. aprila, vsak večer ob 20. uri v kinu Center. Za gledalce, ki nameravajo videti vseh osem filmov, so pripravili tudi abonmajske vstopnice. Letošnji izbor festovskih filmov vsebuje pretežno tuja dela. Prva bo na spodredu ameriška glasbena komedija Viktor-Viktorij a, ki jo je zrežiral Blake Edvvards, pred kame-v re pa povabil že desetletja bleščečo glasbeno zvezdo Julie Andrevvs. Za angleškim filmom Bolnišnica Britanija režiserja Lindsaya Ander-sona bo prišel na vrsto ameriški Častnik in gentleman, o katerem so se tudi pri nas že na široko razpisali, režiser Taylor Hackford v njem razkriva odnose v ameriški vojni letalski akademiji. V glavni vlogi je nastopil Richard Gere, trenutno eden najpriljubljeneiših igralcev. O madžarskem filmu Čas se je ustavil ne bi vedeli kaj več povedati. Glede na priznanja, ki jih žanje madžarska kinematografija na mednarodnih festivalih, smemo sklepati, da gre za dober film. Posnel ga je režiser Peter Gothar. Ameriški Dolina smrti je srhljivka, o kateri vsebine ne kaže pripovedovati naprej. Režisersko palico je vihtel Dick Richards. Edini domači predstavnik na Mini Festu je Paskaljevičev Somrak, posnet v sodelovanju z ameriškimi producenti. Režiserju to nekateri jugoslovanski sodelavci oziroma, bolje, konkurenti grdo očitajo, kritiki, ki zgodbo sicer hvalijo, pa ne morejo prezreti angleškega jezika v filmu. Lik starajočega se glavnega junaka je odlično upodobil naš slavni rojak Kari Malden. Kot zadnja bosta na sporedu Mini Festa še nemški film Jamstvo za leto dni režiserja Hermana Zschocheja ter ameriški Zakaj ste me obsodili na življenje. John Badham, režiser, je dobro izkoristil igralca Richarda Dreyfussa in Johna Cassavetesa. Kranjskim gledalcem se osem dni obeta vsekakor lep filmski dogodek. Mojstrskih filmov ni veliko v naših kino dvoranah. Če pomeni prikaz na Festu res kvalitetne dosežke, potem je Mipi Fest ena od izjemnih priložnosti za gledalce. H. J. Prodajna galerija Žiri — V soboto, 16. aprila ob 19. uri bodo v sejni sobi družbenega doma Partizan odprli prodajno likovno galerijo. S svojimi deli se bo predstavilo trinajst žirovskih likovnikov. Njihova dela bo moč tudi kupiti. Obvestilo Jesenice — Obveščamo vas, da je Pevsko društvo Jesenice prenehalo delovati. Obe sekciji društva - mešani pevski zbor Blaž Arnič in ženski pevski zbor Milko Škoberne - bosta svoje delo nadaljevali v okviru društva DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice kot samostojni kulturno-umetniški skupini. V tržiškem paviljonu NOB si lahko ogledate kiparska dela Toneta Svetine in slikarska dela njegovega sina Vojka Svetine. Skupno razstavo sta poimenovala »Nasilje in upor«. Ogledate si jo lahko do 8. maja, odprta je razen ob ponedeljkih od 17. do 19. ure. — Foto: F. Perdan O LAS 6. STRAN POGOVOR V UREDNIŠTVU — KMEČKI TURIZEM PETEK, 15. APRILA 1983 Kmečki turizem tarejo težave kmetijstva in turizma Za razvoj kmečkega turizma so potrebne naravne in družbene možnosti. Prvih imamo dovolj, saj Gorenjska po naravnih možnostih ne zaostaja za ostalimi alpskimi deželami, kjer.se je kmečki turizem močno uveljavil. Zaostajamo le po družbeni pomoči, po organiziranosti in skupni skrbi kmetijstva in turizma za uveljavitev turizma na kmetijah. KRANJ — V preteklih letih v časopisju nobeni turistični ali kmetijski dejavnosti niso posvečali toliko pozornosti (in prostora) kot prav kmečkemu turizmu, za katerega je bila prva pomembna beseda zastavljena pred 15 leti v slovenski skupščini. Dve leti. zatem so pričeli dejavnost tudi načrtno pospeševati; zanimanje pa je izrazito poraslo, ko so kmetje dobili prva »turistična posojila«. V začetku so bila pričakovanja celo večja od stvarnih možnosti. Nekateri so pretirano upali, da bo kmečki turizem postal njihova prevladujoča dejavnost. Tovrstna pričakovanja so se kajpak izjalovila, saj ima razvoj kmečkega turizma določene zakonitosti, ki jih ni moč enostavno zaobiti. Turizem na kmetijah lahko postane le dopolnilna dejavnost kmetijstvu in gozdarstvu, s katero v hribovskem svetu nadomestijo višje stroške pridefovanja in prireje. Razvije se lahko le na usmerjenih kmetijah, kjer so stroji že nadomestili večino ročnega dela. Kmečkega turizma tudi ni mogoče ločiti od razmer v našem kmetijstvu in turizmu. Ko zaškriolje v kmetijstvu, zaškri-plje tudi v kmečkem turizmu; ko celotni jugoslovanski turizem beleži manjše število gostov, manj nočitev in skromnejši devizni priliv, se to pozna tudi v turistični dejavnosti kmetij. Najslabše je, če kmečki turizem dobi »udarce« z obeh strani, kot se je to zgodilo lani in se nadaljuje tudi letos. Dogovarjanje brez učihka Ob tem,ko ugotavljamo, da imamo na Gorenjskem odlične naravne možnosti za razvoj kmečkega turizma, moramo priznati, da tudi po 15 letih še vedno nismo primerno organizirani. Dejavnosti je napoti preveč ovir. Veliko smo jih v tem obdobju že odstranili, precej pa jih še ostaja, četudi družbeni dogovor o pospeševanju razvoja kmečkega turizma v Sloveniji natančno razmejuje obveznosti posameznikov in organizacij. Z Gorenjske so dogovor podpisali občinski izvršni sveti, kmetijske in gozdarske organizacije, Gorenjska turistična zveza in Medobčinska gospodarska zbornica, posebne naloge pa je sprejel tudi Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske. Dogovor se tako v Sloveniji kot na Gorenjskem ne uresničuje. Zadeve niso urejene pri »glavi«, saj na ravni republike, določneje pri Zadružni zvezi Slovenije, še vedno ni organizirana pospeševalna služba za kmečki turizem. Razumljivo je, da pospeševalna mreža ni speljana tudi na nižjih ravneh — po pokrajinah in občinah. Problematika kmečkega turizma tudi zavoljo tega ostaja zaprta v občinske in pokrajinske okvire in ne najde poti v republiške organe in organizacije, kjer naj bi tudi splošnim problemom poiskali rešitve. Gorenjski podpisniki družbenega dogovora so se enkrat že sestali, medtem ko republiškim to še ni uspelo. Gorenjci so sklenili, da bodo po zgledu škofjeloške kmetijske zadruge postavili enega pospeševalca za kranjsko in tržiško občino in drugega za radovljiško in jeseniško. Načrti so zaenkrat le še na papirju, saj več govorimo o kadrovskih težavah in o tem, kako nam še tisti redki, ki so delali za napredek turizma na kmetijah, bežijo v druge dejavnosti. O upravičenosti pospeševalne službe za to dejavnost kažejo tqdi rezultati. Ti so boljši Zgled Podmlačanove kmetije Polno zasedene kmečke postelje Strokovnjaki zatrjujejo, da je Pod-mlačanova kmetija v Jarčem brdu, na kateri gospodari Matevž Debeljak, »vzorec« kmečkega turizma v Škofjeloškem hribovju. Ne toliko po opremljenosti, kot po zglednem prepletanju osnovne in dopolnilne dejavnosti. Na kmetiji se ukvarjajo z govedorejo — v hlevu imajo 26 glav živine - in vse presežke mleka in mesa oddajo zadrugi S turizmom »štukajo« dohodek iz kmetijstva. »Ko se je na našem področju pričel uveljavljati kmečki turizem, so mnogi menili, da bo nova dejavnost zadržala mlade v hribih Pa so se ušteli, saj trimesečna polna zasedenost še ne za-aotavlja primernega dohodka,« ugotavlja gospodar. »Mladim bi moral, omo-oočiti da bi v .turističnih konicah de-PaH samo na kmetiji, se ukvarja i z živi norejo m turizmom, medtem ko b, v ostalih mesecih delo doma dopolnjevali z delom v tovarni. Kmet se odloči za to dejavnost s precej negotovosti, saj so posojila draga in obrestne mere visoke. Prve obroke je treba plačati, ko naložba ni vrnila niti dinarja. Pri posojilih, ki jih daje hranilno kreditna služba, bi veljalo ukiniti tudi obvezni polog.« Prazna postelja ne daje dohodka? »V kmečkem turizmu govorimo o polni zasedenosti, če prodamo posteljo vsaj za 90 dni v letu. Pri 20 posteljah doslej teh težav nismo imeli. Sezono pa bi lahko podaljšali, če bi počitnice — takrat je največ povpraševanja — razpotegnili na več mesecev. Približno polovico gostov pripelje na kmetijo turistična agencija Alpetour, ostalo zapolnimo sami. Najboljšo reklamo nam naredijo zadovoljni gostje, ki o svojih doživetjih pripovedujejo prijateljem. Med turisti prevladujejo Ljubljančani in gostje iz ostalih republik.« Kaj gostje najbolj pogrešajo? »Nezadovljni so s cestami. Če teh ne bomo uredili, bomo zgubili marsikaterega gosta. To ni moja pogruntavščina, tako pravijo turisti. Gostje so zahtevni. Starejši želijo mir, tišino. Mladi so zaradi napačnih predstav pogosto razočarani. Pridejo na kmetijo in hočejo na vsak način zabavo, di-sko . . . Veliko nam odvrne telefon, ne uspemo pa speljati redne dostave pošte in časopisov. Gostje bi želeli tudi urejene sprehajalne poti, klopce na razglednih točkah in večnamenski prostor, kjer bi preživeli deževne dni.« V ponudbo kmečkega turizma sodijo tudi posebnosti gorenjske kuhinje'? »Vsekakor. Toda kuha vzame veliko časa in gospodinje bi takoj odnehale, če bi bil kje v bližini gostinski lokal.« tam, kjer takšna služba obstaja (v škofjeloški občini), kot v občinah, kjer se je dejavnost razvijala nenačrtno. Visoke obresti in strah pred še višjimi S 1. februarjem so se za naložbe v kmečki turizem kot tudi za celotno kmetijstvo znatno poslabšali (že preje neugodni) posojilni pogoji. Obresti so poskočile, ukinjen je bil odlog odplačila in uvedene drseče obrestne mere. Za kmečki turizem bi bile spodbudne le dvakrt ali trikrat nižje obresti od sedanjih. Tega ni mogoče zahtevati od bank, saj so že doslej nekatere med njimi pokazale za to dejavnost dovolj razumevanja. Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske je kmečki turizem na podlagi družbenih načrtov gorenjskih občin in razvoja drobnega gospodarstva v Sloveniji uvrstila med prednostne dejavnosti in zanj predvidela ugodnejše posojilne pogoje. Posojila v višini polovice predračunske vrednosti, toda največ do 800 tisočakov, 18-odstotno obrestno mero in dobo vračanja - šest let za ravninske kmetije in deset let za hribovske. Do posojila pa je mogoče priti tudi z namenskim varčevanjem, z vezavo dinarskih sredstev ter z vezavo dinarjev od prodanih deviz. Kmetu bi ob neugodnih posojilnih pogojih morala pomagati družba, verjetno so to občinski intervencijski skladi za pospeševanje kmetijstva. Visoke obrestne mere (in strah pred še višjimi) so že zavrli razvoj dejavnosti. Medtem ko so še lani v hranilno kreditni službi škofjeloške kmetijske zadruge odobrili kmetom za 3,3 milijona dinarjev posojil, letos prosilcev ni. Podobno je v radovljiški občini, kjer so zadnje posojilo v te namene odobrili pred štirimi leti. v Ljubljanski banki, ki kmečki turizem tudi neposredno kreditira, niso prejeli zahtevka za posojilo, odkar veljajo novi pogoji- Posledica slabe organiziranosti je nenazadnje tudi izjemno dolga naložbena pot. Od odločitve pa do tedaj, ko kmetija sprejme prve goste, mine v povprečju domala pet let. Čas iskanja soglasij, urejanja dokumentacije in izvedba pa se skrajša, če stoji kmetu ob strani dobro organizirana pospeševalna služba. V nasprotnem primeru dela kmet (napačno) po lastni presoji in iznajdljivosti. Skupni cilji v ozadju Nemogoče je pričakovati, pravijo turistični delavci, da bi slabo akumulativno turistično gospodarstvo vlagalo v kmečki turizem-že na začetku — v ureditev kmetije. Veliko pa bi pripomoglo k njegovi uveljavitvi, odgovarjajo kmetijci, če bi v celoti prevzelo propagando in prodajo kmečkih postelj. O tem se v Sloveniji že pripravlja sporazum, ki naj bi ga podpisale organizacije kmetov, Zadružna zveza Slovenije, Splošno združenje gostinstva in turizma ter turistične agencije. Slednje pa so predlog sporazuma zavrnile. Niso se strinjale, da bi od Zvone Teržan, predsednik Gorenjske turistične zveze: Razdobljeno kmetijstvo zavira razvoj Dokler bomo imeli na Gorenjskem šest zadrug, si ne moremo zamišljati enotne pospeševalne službe za kmetijstvo niti enotne službe za kmečki turizem. Ko se bo razdrobljeno zasebno kmetijstvo povezalo se bo lažje dogovarjalo tudi s turističnim gospodarstvom, kar je pomembno tudi za nadaljnji razvoj kmečkega turizma. Seveda to ne pomeni, da moramo zdaj le čakat na morebitno združitev gorenjskih zadrug in počivati na dosedanjih uspehih. V sedanjih, čeprav neugodni razmerah, moramo za kmečki turizem navdušiti nove kmete in spodbujati dejavnost, kolikor je mogoče Gorenjska turistična zveza ne more denarno ali kako drugače podpreti turizma na kmetijah. Lahko te spodbuja to dejavnost in usmerja ljudi k pravilnemu odnosu do nje. Pn tem tudi na Gorenjskem še nismo povsem na jasnem, kaj sploh je kmečki turizem: ali je to le dopolnii-na dejavnost hribovskih kmetij ali ima »domovinsko pravico« tudi v nižinskem svetu K takšnemu razmišljanju nas navaja sedaj veljavna davčna politika v nekaterih gorenjskih občinah, ki hribovskim km'etijam daje olajšave, ne pa tudi nižinskim. Z davki pa bi morali spodbujati celotni kmečki turizem, ne glede na kateri gorenjski kmetiji se zanj odločijo. V radovljiški občini je dolgo prevladovalo mnenje, da kmečki turizem tu nima enakih možnosti kot, denimo, v škofjeloški, kjer je mogoče velike kmečke hiše preurediti za turistične namene. S tem mišljenjem se ni moč strinjati. V Bohinju so med oddajalci sob tudi kmetje, ki pa niso pripravljen* majhne kmetije z dvema ali tremi govedi preurediti za turistično dejavnos: Dohodek od kmetovanja je skromen, zato je potreba po dopolnilni dejavnosti še toliko večja. .. Vemo, da na Gorenjskem šepa tudi pri prodaji kmečkih postelj. Pri terr nas ovirata razpršenost kmetij po obsežnem območju ter nezadostna povezanost s turističnimi agencijami. Težave nastajajo zlasti na kmetijah, kjer nt-majo telefona. Prav zato imajo prihodnost večja središča, vasi in zaselki, kjer ie »doma« kmečki turizem. Vzemimo za primer Davčo v škofjeloškem hribovju. Doslej se je za to dejavnost odločil en kmet. Če bi zgledu sledili še trije ali štirje, bi bila vasica zanimiva tudi za večje skupine. _ ZL _____J kmetov zakupile določeno število postelj, ne glede na to, ali bodo zagotovile goste ali ne. Gre za prodajo »prazno za polno«, ki je ugodna za kmete in tvegana za turistične organizacije. Kjerkoli so doslej nastale povezave kmetijstva s turističnimi agencijami, povsod so se odnosi naglo skrhali. Kmetijske organizacije so očitale agencijam, da najprej prodajo svoje zmogljivosti, šele potemf tudi kmečke postelje. Ce pa so jih že prodale, so po mnenju kmetij-cev za svojo posredniško nalogo pobrale preveč denarja. Prodaja prav zato poteka bolj ali manj nenačrtno in mimo turističnih agencij. V škofjeloški občini propagira in prodaja kmečke postelje turistična agencija Alpetour, ki za to dobiva tudi nekaj denarja iz občinskega proračuna. Toda turistični delavci pravijo, da je tod kmečkega turizma le še premalo, da bi se splačala obsežnejša propagandna akcija na domačem in tujem turističnem trgu. Nadalje zatrjujejo, da naše kmetije po urejenosti zaostajajo za tujimi. Nasprotno pa kmetijci trdijo, da so v tem pogledu povsem konkurenčne avstrijskim in ostalim v alpskem svetu. Takšna in podobna nasprotujoča mnenja in protislovja niso presenetljiva, saj niti po 15 letih natančno ne vemo, kaj obsega ponudba kmečkega turizma. Posteljo zanesljivo. Več je vprašanj, kaj še poleg nje. Samo zajtrk, polpenzion ali polni penzion. Turistični delavci imajo svojo opredelitev, bančniki svojo in kmetijci posebno. Ponekod, predvsem v zgor-njesavski dolini,pa se za tem skrivajo tudi dejavnosti, ki niti malo ne »dišijo« po kmečkem turizmu. Veliko obetali, manj naredili Na Gorenjskem je preko 700 krneči postelj in čez 70 kmetij, ki se ukvanac s turistično dejavnostjo. Škofjeioš^ področje je bilo in ostaja najpomerrc nejše v ponudbi kmečkega turizma Gorenjskem. Ob že usmerjenih " jah se pripravljajo na sprejem nove, oblikujejo pa se nova središča območju Davče, na obrobju 2irov kotline, na področju Ermanovca manjša tudi drugod. Med gorenjski občinami imata edino škofjeloška in t seniška izdelan načrt razvoja in ra&rg-tev vasi in kmetij v bolj ali manj prirw ne za kmečki turizem. V jeseniški oOc* so to Rateče, Podkoren, Planina pc< Golico in krajevna skupnost Mirovne* Nikakor ne gre delati krivice tudi vs** ostalim krajem, saj je v bistvu ceion* Gorenjska po naravnih možnosti merna za razvoj te dejavnosti. Po srednjeročnem načrtu naj t> * Gorenjskem imeli ob koncu leta 200 kmetij, urejenih za kmečki tunze" Tudi spremenjeni plan, ki predvioe* da bi čez dve leti imeli v pokrajini takih kmetij z 2000 ležišči, ne bo ures^ čen. Da bi nam to uspelo, bi moran e tos in prihodnji dve leti usmenti v tu-zem preko 80 kmetij in pridobiti 1300 kmečkih postelj. Ta cilj ostaja nedosegljiv vse dotlej, dokler ne oc^-v spremenili družbenega odnosa do nejavnosti, napravili več reda med vser . ki pristavljajo h kmečkemu turizmu I »pisker« in nenazadnje — ko bomo oc obetov in zapisanih sklepov prišši k o?-janjem. Besedilo: Cveto Zaplotn* Fotografije: Franc Perdar Udeleženci pogovora V pogovoru v uredništvu so sodelovali speševalka kmetijstva pri Gozdnem KRIŠELJ dolaole ni pospeševalec kmečkega turizma v škof elo- 7 tv , 9 i ^ in?F LEBAR vodja komerciale turistične šk. kmetijski zadrugi, JOŽE LhbAih voo^ EUAK k agencije Alpetour Škofja Loka,, in MAitvz. Jarčega brda. Vsem hvala za sodelovanje!_ Majda Loncnar MIlan KrjšelJ PETEK. 15. APRILA 1983 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. STRAN GLAS Centrale so, le telefonskega omrežja ni ac i « t 0 f ► » t i * i h i j t L S f t-r t t c ^ Ji C h t Najhujši problem telefonskega omrežja se že nekaj iet izkazuje v krajevni skupnosti Žirovnica — Slabi osebni dohodki, neekonomske cene poštnih storitev Jesenice — Temeljna organizacija 2a PTT promet Jesenice ima na območju jeseniške občine od Žirovnice do Rateč devet pošt in zaposlenih 62 delavcev. Prostori poštnih enot so izredno slabi v Ratečah, v Mojstrani jih imajo v najemu, na Blejski Dobravi jih gradijo, na Javorniku je lokacija nedostopna in razmišljajo o novi pošti na Koroški Beli, v Žirovnici so prostore adaptirali, na Jesenicah pa je centralna pošta dovolj velika, obenem pa so na Plavžu postavili novo. »Največji problem je v Ratečah,« nam je dejal vodja temeljne organizacije PTT Jesenice Branko Svrzi-kapa,« kjer so prostori sploh neuporabni in krajevna skupnost Rateče išče možnosti, da bi zgradili telefonsko centralo in poštne prostore skupaj s trgovino. Tudi v Mojstrani se poštni prostori ne morejo širiti, podjetje za PTT promet Kranj pa tarejo problemi zato, ker se ne da več graditi s krediti. Enak ali še večji problem je s telefonskim omrežjem v jeseniški občini. V tem srednjeročnem programu se predvideva povečava telefonske centrale na Jesenicah za novih tisoč priključkov za krajevno omrežje pa bodo morale predvsem prispevati sanje krajevne skupnosti. Medtem ko so v nekaterih drugih gorenjskih občinah v minulih letih pokazali veliko zainteresiranost za izgradnjo krajevnega omrežja, je bilo v jesemski občini le nekaj krajevnih skupnosti, <-0 organizirale akcijo. Tako v m-nini pod Golico, na Blejski Dobravi, Javorniku in na Koroški Beli, najtežje pa je v krajevni skupnosti Žirovnica kjer se pripravljajo ze vec let. Na žirovniškem območju smo zgradili novo telefonsko centralo za 768 telefonskih priključkov in zdaj je izkoriščena le s 7 odstotki, medtem ko * na Jesenicah izkoriščenost centrale 87-odstotna. Krajevnega omrežja pač ni sicer pa je v Kranjski gori iz-teeno?t 50 odstotkov, v Mojstrani 59 odstotkov, povprečna izkoriščenost jeseniške občine pa je 67 od ftotkov Telefonsko omrežje nameravamo s komunalno skup- t zgraditi skupaj nostjo v Centru 2, ko se bo gradila obvoznica. Tudi javnih telefonskih govorilnic še ni dovolj. Nekaj smo jih postavili v najbolj oddaljene kraje. Zdaj imamo 24 medkrajevnih in dve krajevni, predvidevamo pa, da jih bomo postavili še p§t, tam, kjer bodo sodelovale tudi krajevne skupnosti. Na poštah imamo trenutno delavci izredno pereč problem zaradi spremenjenega delovnega časa, saj se moramo ravnati po sporazumu o novem delovnem času v PTT enotah. Povezani smo s prometnimi in komunikacijskimi zvezami po vsej Jugoslaviji in tudi s svetom, večina Jugoslavije pa ni spremenila obratovalnega časa. Veliko je naših delavcev — kar 65 odstotkov — kise vozijo na delovno mesto iz oddaljenih krajev, zamujajo, kajti avtobusov pred šesto uro zjutraj ni. Menim, da bomo morali spremeniti delovni čas, saj so zamude precejšnje. Težave so tudi s kadri v dostavi, zaradi težkih delovnih mest, slabega nagrajevanja, zato imamo precejšnjo fluktuacijo te delovne sile. Včasih še celo za normalno poslovanje ne moremo zagotoviti dovolj delavcev, tarejo pa nas povrh vsega hudo neekonomske cene na poštah, ki se niso spremenile. Ugotavljamo, da so PTT storitve v upadanju, vse, razen paketov, ker se z Jesenic pošilja veli- Uredili bodo javno razsvetljavo Vkraievnl skupnosti Golnik so že doslej s samoprispevkom, pro-» Krajevni ** h ob izdatn| fmancni podpori in sodelovanju nliučne bolezni urejali krajevne zadeve in probleme ^ u^eStevJavneRazsvetljave bodo letos dobili tudi denar iz združenih sredstev Golnik - Naslednji teden se bodo vi« skupnosti Golnik lotih akcije .zasaditve 88 dreves« Nacrt za ureditev zelenja med bloki so Jim popravili v parkovni služb kranj skega KŽK, zelenje v tem delu pa bo m zaključilo videz naselja kjer z^ Vi okoli polovico vseh Golmčanov. Predvidevajo, da jih bo ureditev^veljala okoli 10 milijonov starih c n in po dogovoru naj bi polovico prispe vala krajevna skupnost, polovico pa Institut za pljučne bolezni. Seveda * ne t to brez ko nenehno mešamo s šibico, ^fono. Pridenemo oba v trdo kuhana * pretlačena rumenjaka, sesekljana beljaka, dobrega sadnega ali vinskega kisa in nastrgamo hren. Po okusu pridenemo lahko žličko gorčice in za noževo konico sladkorja. Hren s smetano Potrebujemo: 1/2 1 smetane, 2 debeli korenini naribanega hrena, sol, kis, sladkor. Nariban hren zmešamo s smetano, nato dodamo po okusu soli, kisa in sladkorja. Kisel hren Potrebujemo: 2 korenini hrena, 10 dkg kruha, 1 1/2 dl vinskega kisa, vodo, 1 1/2 dl olja, sol. Star kruh narežemo na rezine' in namočimo v dobrem kisu, razredčenem z vodo. Ko se kruh zmehča, ga Eretlačimo, mu pridenemo nastrgan ren, olje in vse skupaj solimo. spoštovana tovarišica miša! Lepo, da se navdušujete za stare kuharske recepte, saj se bodo le tako, da jih bomo vedno znova zapisovali in kuhali po njih, ohranili poznejšim rodovom. Danes nam knjižne založbe ponujajo kuharske knjige z recepti, ki zahtevajo kar najmanj časa za pripravo kosila, večerje. Trideset, petintrideset minut in kosilo je na mizi. Toda mik in vrednota stare kuhinje je bila prav v tem, da je na štedilniku ali v peči počasi vrelo, se cmarilo. Le tako pripravljena hrana ina svojo kvaliteto. Tudi jedi v loncu Pavleta Hafnerja se pripravljajo dlje. Zato so pa tudi okusne in dobre. Obljubljam vam, da jih bomo na naši strani še objavljali. Tudi zgodovino kuhanja raznih narodov, ki nam jo bo pripravil ing. Pavle Hafner, bomo kmalu pričeli objavljati. Zdaj pa k pepeliki. Zanjo sem povprašala tovariša Hafnerja. Povedal je, da je pepelika v bistvu jelenova sol, ki se je včasih dobila v apotekah in so jo gospodinje uporabljale za pripravo piškotov in podobnega. Ker pa je jelenova sol zelo higroskopična in dobi močan duh po amonijaku, tako da so medenjaki in podobni piškoti včasih dobesedno smrdeli, jo je sanitarna inšpekcija prepovedala prodajati. Zamenjala jo je soda bi-karbona. Kot svetuje ing. Pavle Hafner, za konico noža sode bikarbone zadostuje za pol kilograma moke. Če bi je dali več, bi škofjeloški kruhek bolj vzhajal. Vendar lep je le, če je nizek in trden. Torej, čim manj sode bikarbone! Tudi za modelčke za škofjeloški kruhek smo povprašali. Sem in tja kadar ima pač čas, se jih loti Petra Plestenjak iz Škofje Loke, Partizanska 12. Študentka je sicer, veselje do rezljanja pa je podedovala po starem očetu. Pišite ji, morda si bo vzela čas in vam naredila kakšnega lepega. Pa veliko veselja in užitka pri peki škofjeloških kruhkov! D. Dolenc vse o negi obraza Barbara kregar, dipl. kemik, kozmetičarka in pedikerka ■ NEGA NORMALNE KOŽE Nega zjutraj Kožo očistimo s čistilnim mlekom, če pa ta ni preveč občutljiva, lahko tudi z blagim milom in vodo.' Nato obraz osvežimo s tonikom. Po čiščenju nanesemo na kožo hidra-tantno kremo, katera bo dala koži vlažnost. Na tako pripravljeno kožo lahko nanesemo make-up. Nega zvečer Obraz očistimo s* čistilnim mlekom, milo in voda ne zadoščata,- ker preslabo raztapljata maščobe. Na dobro očiščen obraz nanesemo hi-. .. .,, , - dratantno kremo, okrog oči pa d0- sebno antind kremo, katero vedno nanašamo v smeri od senc proti no- hranilnoTremo ^ ** ^ S°nCU Vetm' nanesemo ™ obraz NEGA SUHE KOŽE - Nega zjutraj Zjutraj kožo očistimo s čistilnim mlekom, nato pa jo osvežimo še s buTejo^ikohor80 ^^ ^ Smem° uP°rabliati preparatov, ki vse- Po čiščenju na kožo nanesemo hidratantno kremo; pri suhi koži ne smemo pozabiti na vrat. Ko je koža vsrkala vso kremo, lahko nanesemo make-up. Če imamo čas, to nego lahko ponovimo tudi opoldne. Nega zvečer Kožo temeljito očistimo s čistilnim mlekom. Odstraniti moramo vse maščobe, tako da bo koža ponoči lahko normalno dihala Nato kozo osvežimo s tonikom in čez nekaj minut nanesemo hranilno kremo za predele okrog oci uporabimo posebno antirid kremo. Na vrat ne smemo pozabiti. Po 15 minutah s papirnatim robčkom odstranimo odvečnomaščobo. Samo s pravilno nego bomo suho kožo dolgo obdržale elastično m gladko. NEGA MASTNE KOŽE - Nega zjutraj Kožo očistimo s čistilnim mlekom, posebno skrbno moramo očistiti predele okrog nosu, brade in notranjih delov lic, nato pa obraz oprhamo se z mlačno vodo. Obraz osvežimo s tonikom za mastno kožo JL ako pripravljeno kožo namažemo še z dnevno kremo za mastno kožo Opoldne moramo to nego obvezno ponoviti. Nega zvečer Kožo zopet očistimo s čistilnim mlekom ter osvežimo s tonikom. Nato na obraz nanesemo nočno kremo za mastno kožo, na predele okrog oci m na vrat, kjer je koža običajno bolj suha, pa nanesemo posebno Kremo. Priporočljivo je, da se pri mastni koži dvakrat mesečno naredi peehng ter maska, predvsem za mastne predele. fciko smo dobili sobo za , Marca smo imeli člani naše *W*ne skupine množično ak- V Učenje spodnjih prosto- * prijateljevega doma. V ten ^orih naj bi imeli vaje. To je bilo zelo zamudno in W Škodljivo delo, saj smo tone drobnega prahu. Vej smo seveda znosili plošče stiropora, kolute ^znih žic, prazne pločevinke, V m podobne stvari v drug Dvignilo se je veliko pa tudi krvni pritisk, saj * Rok kmalu znorel zaradi Sevanja njegove mame, ^j&aj ostane v prostoru in kaj ^ Pozanimali smo se tudi za maske, a jih na žalost m ^nikjer dobiti. Ca« za prezračevanje prosto-a smo izrabili z* krepko *s»laco, ki nas je onesposobila za -•i* » smrc, s*«i * "" , -- .e nisem videl, kje hodim. \ ćez čas se je že toliko Zjasnilo, da smo lahko tla z ^me enega metra polivali z da bi se prah malo polegel, nato pa smo čez to vodo preprog in linolejev, ^ vse plavalo. vaje »Hu dobro smo opravili, dobro organizirana akcija,« smo bSiistega mnenja Potem pa smo prinesli v očiščeni prostor vso našo opremo m nekaj »zaropotali«. In veste, kaj se je zgodilo? 2e na drugi vaji so nam zaradi hrupa pregoreli zvočniki. Nadaljnje vaje so tako odpadle za pol leta, prostor pa si je prilastil Rokov ati in spet je takšen, kakršen je bil preu letom dni. . Lepa plat te medalje je le v tem, da nas sedaj, ko že imamo vaje, ne morejo tako moriti z očitki: »A ne bi dali malo tiše, ura je že šest?« . Vedno se namreč lahko izgovarjamo na to, kako smo garali, ko smo pospravljali našo sobo v kleti. Seveda pa ne priznamo, da je bilo pospravljanje kljub garanju tudi zabavno in zanimivo. Klemen Podjed, 8. b r. osn. gole Josip Broz-Tito Predoslje Moja največja želja ... da bi bil dober kolesar pn kolesarskem klubu Sava Kranj. — Primož Smolkovič ... da bi postal astronavt, da bi poletel z raketo v vesolje. — Kristijan Loparnik . ... da bi postal prvak v alpskem smučanju in osvojil veliko nagrad. — Rok Vodiškar ... da bi bil pri plavanju vedno prvi; rad bi postal svetovni prvak. — Janez Gregorčič * ... da bi bil dober kolesar, podoben Ropretu in še drugim. — Anže Jereb ... da bi bil čarovnik in da bi nastopal v svetu pravljic. — Zoran S. ... da bi bila v šoli vsako leto uspešna. — Jelka Jamnik ... da bi bil dober košarkar in da bi me sošolci gledali po televiziji. — Klemen Urankar ... da bi na plavanju dosegla lepe uspehe. — Vita Melinec ... da bi v spričevalu imela dovolj dobrih ocen in da bi bila vsa leta uspešna. — Vesna Jereb ... da bi bila ob koncu leta odlična in da bi bile kmalu počitnice. — Tanja Frank ... da. bi dobro igral košarko. — Dino Lalič ... da bi bile kmalu počitnice. — Dragan Stevanovič ... da bi nekoč zmagal v svetovnem pokalu v smučarskih poletih; sedaj skačem na 25-metrskf skakalnici — Urban Simčič Učenci 2. b r. osn. šole Simon Jenko Kranj Zunaj počasi pada dež in ropoče v žlebu Dežuje. Soj sobne svetilke osvetljuje šolsko knjigo in črke mi plešejo pred očmi: druga svetovna vojna, NOB, nasilje, krivica, upor, hrabrost... Kaj niso minila že skoraj štiri desetletja od konca vojne? Da in ne! Končala se je ena strahota, začele so se druge. Boji za zemljo, oblast, pravico še trajajo. Bogvedi, koliko strašnih dogodkov nam je neraz-kritih, čeprav so časopisi vedno polni, radio in televizija pa nikoli tiho. Spet šolska knjiga. Kraguje-vac. Sovražnik mori nedolžne ljudi, ki ne objokujejo svojih življenj in v smrtni uri pojejo pesem o svobodi. Misli mi uhajajo. Še vedno klavci morijo, Še vedno rodoljubi pojejo o svobodi. Mi se samo zgražamo lahko nad tem, a pomagati ne moremo. Novinarji, ki nam o vsem tem pretakanju krvi poročajo, pa gotovo veliko bolj Sive mačice za mamo Prebudil se je lep sončen dan. Odločil sem se, da grem v gozd nabirat mačice. Tisti dan pa je na tleh ležala rosa. Obul sem škornje. V gozdu je bilo hladno. Mačic nisem našel. Čudil sem se temu. Naenkrat sem zagledal bleščeče Ocene HUHAR - Narisal Gregor Pungerčič, 6. a r. osn. šole Simon Jen-Kranj Steple so se ocene v redovalnici, bilo je kot v otroški igralnici. Enke so mislile, da so boljše od petič, saj dobival jih je slab učenec Matic. Dvojka se nad štiricije jezila, a ona se ji je v varen kotiček skrila. Joj, redovalnica se v hipu tem je odprla in vanjo nova ocena je vdrla. Bila to majhna je štirica, prva od slabega Matica. Petica, revica, buško je dobila, saj jo je od vseh najbolj skupila. Končno ocene so se umirile, nikdar več med seboj se niso bile. Andreja Potočnik, 5. b r. osn. šole bratov Žvan Gorje Sprejem kurirčkove torbice V ponedeljek ob enajsti uri smo šli pred osnovno šolo Peter Kavčič na sprejem kurirčkove pošte. Nastopali so pionirji iz vseh osnovnih šol v Škofji Loki in vojaki. Najprej je vojak zapel pesem. Igrali so na kitaro, trobento in bobne. Nato so nastopali pionirji. Dva pionirja iz naše šole sta pripovedovala Eesmico. Zaplesali so še učenci ulturnega krožka iz osnovne šole. Nato so pritekli pionirji s kurirčkovo pošto. Zaploskali smo jim. Pionir-kurir je prebral sporočilo iz kurirčkove torbice. Proslava in sprejem kurirčkove pošte je hitro minila. Bilo je lepo doživetje. Aleš Stanovnik, COŠ Blaž Ostrovrhar Škofja Loka rumene trobentice. Prišel sem do njih in videl, da so tam tudi sive mačice, ki sem jih iskal. Odločil sem se, da poiščem še več znanilcev pomladi. Vprašal sem se, kje bi rasle vijolice. Pomislil sem na rob gozda. Stekel sem tja, vendar nobenih modrih vijolic. Nekaj je zašu-melo v grmovju. Vedel sem, da je zajec. Zagledal me je in zbežal. Pomislil sem, zakaj je bil v grmovju. Pobliže sem videl, da je glodal lubje z vej, ki so ležale na tleh. Vrnil sem se k rastlinam. Drevesa so imela veliko poganjkov. Na tleh je bilo polno semen. Takoj sem ugotovil, da je to seme smreke. Prelomil sem storž in se o tem prepričal. 2e sem se vračal domov, ko sem zagledal nekaj vijoličnega. Razveselil sem se, da sem našel vijolice. Ko sem prišel bliže, ni bilo vijolic, ampak nekaj cvetov žafrana. Bil je že skrajni čas, da se vrnem domov. Nabral sem nekaj sivih mačic in stekel na polje. Med potjo sem premišljeval, da sem pravilno naredil, ko nisem odtrgal trobentic in žafrana. Če bi vsak odtrgal eno trobentico in en žafran, bi kma-%i vse potrgali. Natrgal sem le mačice, ki mi jih je naročila mama, da jih bo dala v vazo. Marjan Zupane, 5. a r. osn. šole J. in S. Mlakarja Šenčur cenijo našo svobodo. Da, njihov poklic je težak. Poklic. Da. Ali nisem tudi sama tik pred odločitvijo? Čeprav sem že trdno odločena, me obhajajo dvomi. Šolanje v srednji šoli, usmerjeno izobraževanje... Skoraj bi že začela sanjariti, pa imam knjigo v roki. Kje sem že ostala? Aha: sovražnik je poražen. Up v svobodo je večji. O tem se sedaj učimo. Sedaj! A kaj se bomo drugo leto? Sola sedaj, šola potem ... Šolska ljubezen sedaj, pa potem? Tudi najbolj naporni šolski dnevi niso več naporni. In to samo zaradi zaljubljenosti! Ze spet mi misli uhajajo. Ne smejo! O vsem tem bom razmišljala kdaj drugič. Saj mi je lepo: nobenih krivic, nasilja, sama radost, ljubezen in veselje. Zdajle moram misliti le na te črke v knjigi, medtem ko zunaj tako ali tako pada dež in ropoče v žlebu. Tanja Ažman, 8. b r. osn. šole Matija Valjavec Preddvor Prišla je pomlad Tisto iutro sem se zbudila zelo zgodaj. Zunaj je bilo lepo vreme in ptički so peli. Takoj sem pomislila na pomlad. Stekla sem v kuhinjo k mamici ter jo vprašala: »Mama, je danes prvi dan pomladi?« Mama ni vedela. Pogledali sva na koledar ter videli, da se je pomlad že začela ob 5. uri zjutraj. Tudi mami se je razveselila. Ko sem pozaj-trkovala, je prišel bratranec Franci. Prosil me je, naj se greva igrat. Šla sva v gozd in nabrala zvončke, trobentice, žafran, podlesno veternico in opazovala ptičke, kako lepo prepevajo. Tako sem preživela prvi dan pomladi. Mojca Tušek, 2. a r. osn. šole Cvetko Golar Škofja Loka OB 80-LETNICI USTANOVITVE PLANINSKEGA DRUŠTVA NA JESENICAH Vse večja naklonjenost planinstvu JESENICE - Že v 18. in 19. stoletju so dejanja nekaterih posameznikov potrdila, da živi v dolini med Julijskimi Alpami in Karavankami pogumen rod slovenskih planincev. To so deset let po ustanovitvi Slovenskega Planinskega društva v Ljubljani dokazali tudi trije navdušeni jeseniški planinci, učitelja Milan Guštin in Frančišek Rant ter tovarniški delavec Peter Rozman. Sklenili so ustanoviti planinsko društvo na Jesenicah in se tako postaviti po robu Nemško-avstrijski planinski organizaciji, ki je postavljala v naših gorah postojanko za postojanko, med njimi tudi kočo na Golici. Ob ustanovitvi Slovenskega pla-_inskega društva za kranjskogorski sodni okraj 19. aprila 1903. leta se je na Jesenicah zbralo 91 planincev. Že na ustanovnem zboru se je njihov krog razširil na 106 članov, število članstva pa se je kmalu povečalo za več kot trikrat. Svojo prvo dejavnost so planinci usmerili v ureditev Slovenske poti na Golico. Tod, prav pod vrhom in visoko nad nemško postojanko, so zgradili novo kočo. Poimenovali so jo po darovalcu velikega denarnega prispevka za- njo in starosti slovenskih planincev Francetu Kadilniku. Zaradi trenj med nekaterimi odborniki je uspešno začeto delo zastalo in sedež društva so 1908. leta preselili v Kranjsko goro, kjer je vodstvo prevzel dr. Josip Tičar. V sodelovanju z Jakobom Aljažem je poskrbel za nove pridobitve društva; 1910. leta je bil postavljen Aljažev dom v Vratih, 1912. leta pa koča na Lepem sedlu, sedanji Tičarjev dom na Vršiču. Planinsko dejavnost je prekinila prva svetovna vojna. Po njej je prišlo do reorganizacije planinstva 1924. leta, ko so marca na Jesenicah osnovali samostojno društvo. Že pred tem so ustanovili tudi jeseniško podružnico turistovskega kluba Skala, v kateri so bili združeni številni plezalci in turni smučarji. Kranjskogorsko SPD je po prenovi organiziranosti vse do 1941. leta uspešno vodil Jožef Lavtižar. Velikega pomena za razvoj planinstva v Dolini do druge svetovne vojne sta bili tudi ustanovitvi društev v Mojstrani 1928. leta in v Ratečah 1933. leta. Po osvoboditvi domovine izpod fašističnega jarma je planinstvo na Jesenicah še močneje zaživelo. Obnovili so tudi dejavnost društev v Mojstrani, Kranjski gori in Ratečah, na novo pa so ustanovili Planinsko Turizem ni iznajdba današnjih dni Skoraj po ravnem je speljana nova dvopasovnica mimo Premetov-ca na Logu, čeprav ime hiše govori, da je bil tu nekdaj »premet«. Da je bil tu vrh klanca in počivališče za konjske vprege in seveda furmanska gostilna. 163 let je stara hiša in gospodar, ki jo je gradil, jo je zgradil z namenom, da bo tu gostilna. Vse do dandanašnjih dni se tradicija še ni pretrgala, čeprav sta sedanja lastnika že kar precej v letih. Anka in Rudolf Ahlin imata oba čez 70 let, zato postrežejo le še s pijačo, domačimi klobasami, pečenicami. Toda, pravita, če bi se kdo od mladih odločil prevzeti, bi se prav gotovo ne odločil slabo. Dobro kuhinjo bi morali imeti pa bi se gostje radi ustavljali v tej lepi poljanski vasici in domači gostilni. Kot pripoveduje gostilničar, so bile svoje čase na Logu kar 4 gostilne. Vendar ne le zaradi furmanov, ki so vozili les v Škofjo Loko in so vrh logarskih klancev počivali. Največ jih je bilo zato, ker nad vasjo, na terasastem pomolu, ki se vzpenja tik nad Premetovcem, stoji mogočna, nekdaj znana romarska cerkev Sv. Volbenka. Avgusta, ob godu farnega patrona, se je na Logu kar trlo ljudi. Sv. Volbenk je bil namreč priporočnik za zdravje in ko so ljudje še bolj verjeli v njegovo zdravljenje in pomoč, so se vozili sem s. Tolminskega, Gorenjskega, Ljubljane in drugih krajev. »Tedaj je bilo malo zdravnikov,« pravi Ahlin, »pa so imeli svetniki več dela.« To je bil prvi turizem v Poljanski dolini, kjer so svoje lončke pristavili najrazličnejši krošnarji in trgovci, ki so postavili svoje stojnice in ves teden razstavljali in ponujali svoje blago, predvsem pa dobrote. Danes romarjev ni več, če pa so, se pripeljejo z avtomobilom in ne ostajajo v vaških gostilnah. Cerkev Sv. Volbenka pa je vseeno vredna ogleda. Cerkev iz 2. polovice 17. stoletja s pročeljem , razdeljenim v tri etaže in dvema stolpoma, namreč sodi med najlepše slovenske primere pozne renesanse ob prehodu v barok. Okoli cerkve je še ohranjen del obzidja, ki je bil deloma preurejen v spovednico za romarje. V oltarjih pa so dragocene slike Subicev, v stranskih Janeza, v glavnem pa Alojza Šubica. Zal pa je volbenška lepotica dolga leta propadala in šele pred nekaj leti so jo vsaj na zunaj nekoliko obnovili. Takšna pobeljena, je danes, ko se cesta pred Logom spusti v nekdanjo strugo Sore, nedvomno najlepša razglednica Poljanske doline. Vsekakor pa po pripovedovanju Rudolfa Ahlina, tudi med obema vojnama turistična ponudba v Poljanski dolini ni bila slaba. Po njegovem mnenju je v teh krajih preživljalo dopust veliko več ljudi, kot pa danes. Na Vidmu v Poljanah kjer je imel pred vojno gostilno Jože Tavčar, nečak dr. Ivana Tavčarja, so poleti pripravljali za goste celo po 100 kosil. Gostje so stanovali v hišah, kjer so oddajali sobe, hranili pa so se v gostilni. Torej tudi kmečki turizem ni nekakšna iznajdba današnjih dni. Na Visokem, v bregu nad Krnič-nikom, je bil jezuitski dom, kamor so hodili na dopust študentje in tudi tam in v okolici je bilo zato vedno veselo. K Tavčarjevim na Visoko pa je zahajala največja gospoda, kot so imeli nekdaj navado reči. Celo kralj Aleksander je bil tam na obisku in slikar Bizovičar, ki mu je Kranja Tavčarjeva pomagala pri šolanju, se spominja, da je visokega gosta hišna gospodinja sprejela s kruhom in soljo v eni in hišnim ključem v drugi roki. Pogosti gostje so bili tudi drugi člani kraljeve družine. »Spominjam se še zagrebškega nadškofa Bauerja, ki je bil strasten ribič. V Osojih je namakal trnek, največkrat skupaj z gostilničarjem Tavčarjem iz Poljan. Pa je nekoč ujel 10 kilogramov težkega in s strašansko pomembnostjo ga je potem nesel domov. Tedaj je bilo v Sori še veliko rib, saj je bila voda čista, brez odplak in plastične navlake.« Poljanska dolina danes prav gotovo ni nič manj lepa in privlačna, kot je bila nekdaj. Pa še lepa cesta je potegnjena skoraj do Poljčan, vendar turistični načrti in želje nekako ne uspevajo. »Gostje pričakujejo in zahtevajo predvsem dobro kuhinjo. Kjer jo imajo, se za obisk ni bati. Tako je vedno polno pri Kajbitu v Zmincu in na Vidmu v Poljanah, če omenim le najbližje. Samo s pijačo, gostov ne pridobiš. Pa tudi le z naravnimi lepotami ne, pravi prijazni Preme tovec. L. Bogataj društvo Javornik-Koroška Bela maja 1947. leta in Planinsko društvo Gozd-Martuljek septembra 1949. leta. OBSEŽNA DRUŠTVENA DEJAVNOST Danes je v šestih planinskih društvih v jeseniški občini združenih blizu 1200 planincev, kar pomeni, da je vsak šesti občan član planinske organizacije. Bolj kot številčnost članstva pa potrjuje vlogo in pomen planinstva obsežna društvena dejavnost, ki jo razvijajo na Javorniku in Koroški Beli, Jesenicah, Dovjem in v Mojstrani, v Gozd-Martuljku, Kranjski gori in Ratečah samostojno ter -jo povezujejo tudi v koordinacijskem odboru vseh planinskih društev v jeseniški občini. »Naš odbor,« pripoveduje njegov predsednik Janez Košnik, ki je tudi podpredsednik jeseniškega društva, »skrbi za mnoge naloge. Enkrat na leto prireja srečanja z zamejskimi planinskimi društvi iz Italije in Avstrije, zimski spominski pohod na Stol in skupni izlet na Golico. Poleg tega usklajuje delo mladih, alpinistov in gorskih reševalcev v društvih ter obravnava razna gospodarska vprašanja.« Velik del nalog planincev je namenjen zlasti gospodarski dejavnosti, saj imajo vsa društva razen rateškega svoje planinske objekte. Kranjskogor-ci skrbe za Mihov dom in kočo na Gozdu pod Vršičem ter kočo v Krnici, PD Gozd-Martuljek ima bivak pod Srcem, PD Dovje-Mojstrana oskrbuje Aljažev dom, njegovo depandanso m Šlajmerjev dom v Vratih ter gradi bivak pod Luknjo v. Steni, PD Ja-vornik-Koroška Bela upravlja Prešernovo kočo na Stolu, dom Pristava na Javorniškem rovtu, Staničevo kočo pod Triglavom in Kovinarsko kočo na Zasipski planini v Krmi, Jeseničani pa MARJAN PERKO imajo Erjavčevo kočo in Tičarjev dom na Vršiču, kočo pri izviru Soče, Lipovčevo kočo v Gozd-Martuljku, zavetišča pod Špičkom, na Spanovem vrhu in na Voglu ter štiri bivake, gradijo pa tudi kočo na Golici. GRADIJO IN NAČRTUJEJO NOVE KOČE »Po vojni je jeseniško društvo,« pojasnjuje Janez Košnik »veliko vlagalo v obnovo in izgradnjo planinskih postojank. Tudi sedaj uresničuje dve zahtevni naložbi. Končuje izgradnjo novega zavetišča pod Špičkom, v katerem bo 50 ležišč. To bo velika pridobitev za vse številne obiskovalce na Poti prijateljstva, ki vodi tudi na Jalovec. Razen tega bo delo v stavbi, h kateri moramo letos zgraditi le še prizidek s sanitarijami in zimsko sobo, veliko lažje. Novo zavetišče, ki ga bomo odprli v prvih dneh julija, nas je stalo okrog 1,4 milijona dinarjev; približno 30 odstotkov finančnih sredstev je zagotovilo društvo, veliko pa smo prispevali sami tudi s prostovoljnim delom. Veliko več, kar 2,4 milijona dinarjev, nas bo stala izgradnja nove koče na Golici. Brez prispevkov delovnih organizacij z našega območja in pomoči širše družbene skupnosti bi težko uresničili nadvse pomembno nalogo. V koči, ki stoji na zelo obiskani gori, bo namreč 50 sedežev in 40 ležišč. Postojanko bomo odprli prvo nedeljo septembra letos, dokončno pa jo bomo zaradi pomanjkanja denarja verjetno uredili prihodnje leto.« . , „ . , Ob odprtju postojanke na Golici Do tudi osrednja proslava ob 80-letnem delovanju planinske organizacije v jeseniški občini. Ze 14. apn a so v železarskem mestu pod Mežakljo po- Predsednik koordinacijskega * ra PD jeseniške občine " šnik — Foto: S. Saje častili obletnico ustanovitve Jesenicah s kulturno pi razstavo dokumentarnega razvoju društva, pripravili veliko gradiva o svojem * objavo v 4. številki P vestnika. Čeprav se ob jubilejih oziramo v preteklost, jes* ninci vendarle raje gledajo hodnost in že kujejo nove n. društvu, kjer je' sicer bosa:, vzgojno delo z mladimi ir. * razvita izletniška, markaeiisi-ravnovarstvena, alpinistična sko reševalna dejavnost, že ljajo načrte za prizidek k vemu domu, kjer bodo osebje, snujejo pa tudi iz postojanke na mestu se čeve koče. »Teh načrtov,« končuje Janez Košnik, »najbrž ne b» uresničiti, saj je med vedno več obiskovalcev ljudi, ki so resnično planinstvu. Torej se za dejavnosti, ki je koristna našo obrambno pripravljene* bati; še posebno ne zato. * društveno delo vključujem več mladih.« Stoia;* V gorah si svoboden, sam svoj gospodar Tržič - Gojzerji, volnene dokolenke in nad njimi udobne pumparice pa karirasta srajca, jopič in obvezen klobuk, ki rabi tudi namesto dežnika, če je treba - taka je oprava, ki se ji Tržičan Marjan Perko verjetno celo v največjih praznikih nerad odreče. Je kot zaščitna znamka, ki razkriva pravo vsebino; dobrodušen, pošten, vesel značaj, tesno povezanost z naravo. »Svojega prvega pla-ninarjenja se bolj megleno spominjam,« pripoveduje danes 57-letni Marjan Perko. »Bilo mi je nekako pet let, ko mi je Korl Globočnik pomagal na Kofce. Kasneje smo otroci in fantje veliko zahajali v okoliške hribe, resnični stik z njimi pa sem začutil šele po vojni, ko so bili domovi večinoma pogorišča. Včlanil sem se v planinsko društvo. Dela je bilo veliko. Najprej smo obnovili dom pod Stor-žičem, potem so prišle na vrsto Sija pa Do-brča in Kofce. Takrat sem se bolje seznanil tudi z zagnanim reševalcem Avgustom Primožičem. Navdušil me ie in tako sem 1947. leta postal član reševalnega odseka.« Ko so tržiški planinci obnovili domove, so se nekateri, med njimi tudi Marjan Perko, resneje spopadli s plezanjem. V domačih stenah so postavili nekaj bivakov, kjer so si lahko odpočili od naporov. Leta 1949 je Marjana Perka zanesla pot v Ljubljano, v slovensko planin sko zvezo, kjer je bil štiri leta inštruktor za alpi-nizem. Po vsej republiki i je pomagal organizirati alpinistične odseke, vodil je letne in zimske alpinistične tečaje. Koliko, ni štel, bilo pa jih je krepko čez dvesto. »Težko je povedati, kaj človeka vleče v gore. Naveže se nanje, v njih dobi občutek, da je sam svoj gospodar, svoboden. Vesel je, ker ie premagal steno.« Šaljivo doda: »Ata je rekel; imam dva pametna sinova, eden pa je alpinist. No, pri nas je bilo šest fantov, da ne bo pomote.« Dvajset let kasneje se je Marjan Perko podal v oskrbniške posle. Najprej je bil v domu pod Stor-žičem, potem na Zelenici, od tam pa ga Je pot zanesla v Tamar, ki se ga najraje spominja. »Bilo je zelo živo, veliko alpinistov in planincev se je ustavljalo tam. Se pomembneje zame pa je bilo, da sem lahko aktivno sodeloval, četudi samo kot zveza, pri reševalnih akcijah. Ko nimaš več mladostne moči, rad pa bi bil še med planinci, prisoten v njihovih po- Kovorih, načrtih, uspe- ih, je oskrbništvo v domu ravno pravšnji poklic. Kot izkušen človek sem lahko ljudem tudi svetoval, kam i/i kje naj gredo, da se bodo izognili nesrečam. Vsi sicer niso ubogali, večinoma pa so bili dovzetni za nasvete.« Tri leta pred upokojitvijo je Marjan Perko zašel na Krvavec. Doni na Krvavcu je doživljal kot živo nasprotje Ta rnarju. Gostje so bili dru gačni, ni bilo tako domače, planinsko. Ljubezen do gora je iz njepa naredila tudi pesnika. Večina njegovih pesmi je starih že dvajset trideset let, mnoge med njimi so že ponaro-dele Storžič, Mladi alpinisti, Zelenica, Tam kjer visoke so planine, Sredi stene je stezica, Tamar, če naštejemo le nekatere »Pozimi, ko sem hodil na Storžič ali Zelenico in ni bilo veliko ljudi, sem vzel s seboj .kitaro in brenkal.« Pri Marjanu Perku se zdi, kot bi mu povezanost z naravo, zlasti gorami, vdahnila raznotere obraze; planinec, a lni n is t, reševalec in-štruktorv pesnik planin lovec. Čeprav si je v dolgih letih nabral nekaj lepih trofej gamsov in jelenov, je njegova lovska žilica bolj usmerjena v bZlahkomvečvhri- b?h gozdovih, ko bom unokojen. Pa ne morem « ukoliko otožno p7n « r" }rm\ S petdeseta leta, kojeko član « ^ rustične . >eprezentance risf s*". Najraje pa Je (rnfj sta s tovarišem' Jalovcu. Zadnji pre. ~ bil leden. Ni mogt. prej. Potem se je klin in padel je trn** metrov globoko, .fcv obvisel na vrvi. K sre- 1 nikamor udaril. V*ng ga strah, kaj bi zgodilo, niti drit^v sreče, ki jim je bu niso odvrnile od V »Če poznaš neter*** ki pretijo, se znaš ~ na ti. Seveda je hi+* ponagaja naraia. no pozimi, ko so lahko postane pra: f Ijiva. »Kmalu, ko sem £ oskrbnik prišel > y mar, sem spoznal Pf bratov, Avstrijce*, ® so nameravali os^V* Hornovo smer v J* lovcu. Najmlajši je ^ star šestdeset let. ^ vabili so me zr»>v* Takrat sem dobil tek, da v hribih nikoli star. Malo F*1 časneje, pa gre rt* , prej-« Meni, da je alpinizem v zadnjih se tlet jih ogromno nep doval. Mladi ca t „v : najzahtevnejše i -h... svetovnih gorstvih m ? benega manjvredru \< . kompleksa, ki je bi: . ' si h prisoten, m prav je tako. H. JeiovJv A «9 j Franc Šolar O . v dveh letih reje pospremi kmet govejega pitanca iz hleva z »doto« — izgubo zaradi razlike med stroški prireje in odkupno ceno, pravi Franc Logonder iz Strahinja — Zaradi izgube imajo kmetje v hlevu manj živine, na trgu pa je manj mesa V Sloveniji načrtujemo letos za dobrih 9 odstotkov mleka več kot lani, za 20 odstotkov več govejega mesa, skoraj za polovico več prašičjega mesa, za dobrih 5 odstotkov več perutninskega mesa. Takšne velikopotezne načrte smo si zastavili, ker s prirejo mesa v zadnjih letih nikakor ne moremo biti zadovoljni. Živinorejo postavljamo na prvo mesto v kmetijstvu. Po rezultatih pa se vsaj lam nikakor ne bi mogli pohvaliti. V slovenskih klavnicah smo namreč zaklali okoli 5000 govedi manj kot leto prej, prav tako so bile lani in že leto prej odkupljene količine mleka pod pla: nom. Ze leta 1979 smo v Sloveniji uvedli premije za privez telet za pitanje, kar naj bi bila spodbuda za večjo prirejo. Vendar pa s tem ni bilo mogoče odpraviti učinkov neprestano spreminjajočih se cenov-rah razmerij med poljščinami -ziasti pšenico in koruzo, kar se je seveda močno odrazilo v živinoreji. Zaradi manjšega odkupa so bile mesnice na pol prazne, oskrba je bik manjša tudi zaradi vse večjega izvoza mesa, ki se je samo lani povečal za 40 odstotkov. »Pri nas kmečki odkup še vedno pomeni več kot 80 odstotkov prodaji namenjenega mesa Ker pa je mesa na trgu manj, kot bi ga potrošniki radi kupili, se seveda marsikdo sprašuje, kje je vendar vsa živina, ali .jo morda kmetje zadržujejo, nočejo prodat! ali kaj « pravi Franc Logonder, kmet iz Strahinja, ki se problema živinoreje pri nas loteva kjer le nanese priložnost in to vedno brez dlake ^fečunica je pravi Logonder, ki ima v hlevu le> stin pitance in štiri prašiče^ .Več se fca r^itif^u^bresf svinčnika X? danes vsak lahko izračuna, dat1 ddveh letih njegov pitanec Požre več krme m to kar precei S kot pa bo potem, ko je žival £fa zTzaKl, doSil za živinče.Več Pitancev v hlevu, večja izguba za E kdo pa bo danes pripravljen KpXiti? žival gre seveda v klavnico, ko. doseže o očeno težo, zadrževanje v hlevu le po večuje stroške, saj teža ne naprej duje več tako kot poprej mea aa hitiišim pridobivanjem na te: bTžfvali v hlevu še naprej dajal krmo, ki jo moram dražje kupiti, kot pa so veljavne cene, je seveda za kmeta nesmisel.« Vendar pa vsaj za kranjsko občino velja, da se je stalež živine celo povečal, ob sicer količinskem zmanjšanju mesa na trgu? »Lahko gre pri tem le za oceno staleža, dvomim, da gre za natančnejše štetje. S komerkoli sem se še pogovarjal, vsak redi manj kot prej. Poglejte, pri vsakem pitancu je za poldrugi milijon starih din izgube za kmeta. Računam namreč, da moram dati za kilogram koruze 16 din, saj jo ceneje nikjer ne dobim, seno pa me stane prav tako 10 din, saj travnik strojno obdelujem in potresem z umetnimi gnojili, ki*nikakor niso poceni. Za kilogram prireje moram pitancu položiti v jasli 3 kg krmil in 3 kg sena, prišteti moram še stroške z vitamini, veterinarjem, elektriko, amortizacijo hleva in seveda moje delo. V dveh letih me pitanec, za katerega sem odštel okoli 2 milijona starih din, velja dobrih 5,5 milijona, skupaj torej 7,5 milijona. Prodam pa ga po dobrih deset tisočakov starih din kilogram, kar mi ob recimo 600 kg da 6 milijonov. Razlika je očitna. S poldru- gim milijonom in pol izgube ga kot z nekakšno »doto« pospremim na kamion za klavnico.« Če bi krmo, ki jo pridelate sami, prodali, ne pa pokladali živini, bi oila računica boljša? »Prav gotovo, izgube ne bi bilo. Če krmo dam živini, se moj dohodek s tem zmanjšuje, namesto da bi se zviševal. Taka zgrešena ekonomika pa je mogoča le zato, ker niso uveljavljene tržne zakonitosti. Še bolj žalostna pa ie za rejca številka potem, ko bika v klavnici zakoljejo. Takrat postane ob upoštevanju vrednosti kože in drobovine vreden ob vsem kalu kar okoli 12 milijonov starih din. Pri vsem tem pa ima rejec še občutek, da so v klavnici slabo stehtali oziroma izračunali živo težo.« Poglejte, če bi bila večina rejcev živine opustila rejo, ker ne prinaša dohodka, bi bili v kratkem še dosti bolj na tenko z mesom kot smo. »Živina bo res v hlevih ostala, vendar pa bo ob takšnih pogojih gospodarjenja raje glava manj kot več. Tudi višje odkupne cene ne morejo prinesti boljše oskrbe z mesom kar čez noč. Sam tudi ne bom opustil hleva, še povečal ga bom, čez nekaj let do moraa drugače. Je pa res, da takšno stanje za mlaae, da bi ostajali na kmetijah, ne more biti vabljivo. Poglejte, reja živine ne sme biti manj donosna, kot pa če bi recimo hlev preuredil v slikarski atelje. Sliši se smešno, toda tako ponudbo sem že dobil, pa sem odklonil.« Če je pri govejih pitancih izguba, ali je morda s prašiči kaj bolje? »Sploh ne. Če prašiče intenzivno krmim, da hitro zrastejo, je še vedno odkupna cena nižja, kot so bili moji stroški. Zadnja podražitev je sicer povečala razliko med odkupno in prodajno ceno, prej pa se klavnice niti niso zanimale kaj dosti za odkup. Kmet je prašiče lažje in draže prodal prek časopisnega oglasa.« V zadnjih letih je kmetijstvo vendarle napredovalo, kmetije so opremljene s stroji, zrasli so silosi, standard kmetov ni tako slab, torej akumulacija pri tem delu vendarle je, kajne? »Drži, toda ob tem ne gre pozabiti, da je bila tudi kmetom v veliko pomoč inflacija, poceni krediti s 3-odstotnimi obrestmi za nove hleve, stroje. Zdaj se napredek ustavlja z dražjimi krediti, poslej kmet ne bo mogel dosti več investirati v kmetijo, počasneje bo treba napredovati. Sicer pa, kjer je na zemljo navezan, četudi mu včasih ta odreže kaj tanjši kos kruha. Pretankega res ne bi smela, sicer za mlade ta poklic ne bo več zanimiv in tako se bo še zmanjšal delež kmečkega prebivalstva, ki že danes znaša pičle 4 odstotke. L. M. ' b dnevu železničarjev — 15. aprilu, bo danes popoldne na Zaloški cesti v Ljubljani osrednja spominska slovesnost, na kateri bo govorila predsednica republiškega komiteja za promet in zveze Julka Žibert. Že dopoldne pa bodo v Festivalni dvorani podelili delavcem Železniškega gospodarstva Ljubljana zlate značke za 30-letno neprekinjeno delo na železnici. Med 294 dobitniki teh odličij je tudi Franc Šolar iz Besnice, šef. progovnega odseka oziroma nadzorništva proge na odseku od Drulovke pri Kranju do Javornika. Še kot otrok je na železniški postaji v Tržiču rad opazoval vlake. Takrat se mu je porodila želja, da bo strojevodja. Po končani gimnaziji je uspešno končal šolo in opravil izpit za strojevodjo, vendar je zaradi bole-sni moral opustiti to misel. Vseeno pa si je želel, da ostane vsaj pri želez-lici. Tako je končal gradbeno šolo in 1958. leta postal nadzornik proge. Njegovo delo je potekalo predvsem na Gorenjskem. Če rad opravljaš i leko delo, potem ti čas kar prehitro beži. Tako je tudi Francu hitro minilo I :rideset let. Lepi in tudi manj lepi dogodki, tako kot pač v vsakem pokli-j :u, so bili. Vendar ob tako razgibanem delu kot je njegovo, ob vsakodnev-I lih spremembah, ob nenehnem stiku z ljudmi in ob zavesti, da opravljaš I Domembno delo, ki pomeni varnost prometa, človek hitro pozabi na tiste | nanj lepe dogodke. Kakršno koli delo na železnici je zelo odgovorno. Včasih je bilo po-l ;rebnega veliko več truda, da je promet varno potekal. Železnica je na-| mreč vrsto let nekako zaostajala za splošnim tehničnim oziroma tehnologi škim razvojem. Zato je imela vsaka napaka, ki ji danes pravimo človeški 4 taktor, lahko hude posledice. Danes je razvoj tudi na tem področju že na-i iomestil živo delo in hkrati povečal varnost. Na postajah ni več kretni-\ v Alpinistične novice AKTIVNOST AO TRŽlC Letošnja zimska plezalna sezona je bila za člane alpinističnega odseka pri PD Tržič ena najuspešnejših v zgodovini društva in tržiškega alpinizma nasploh. Dva vzpona v domačih gorah sodita, v vrn letošnje zimske dejavnosti slovenskih alpinistov. 18. in 19. marca sta Janko Meglič in Jože Rozman opravila 2. zimski vzpon po smeri Trikot v severni steni Dolgega hrbta, kjer sta v izredno slabih razmerah plezala kar 19 ur in tudi bivakirala. 26. in 27. februarja sta Borut Bergant in Iztok Tomazin prvič pozimi preplezala Severovzhodni steber Vrtače; za vzpon v slabem vremenu sta potrebovala 16 ur in morala prebiti noč v zasneženi steni. V Julijskih Alpah so Bergant, Markič in Tomazin preplezali znano grapo med stenama Travnika in Sit, kjer ie Tomazin opravil drugi samostojni vzpon v smeri. Najaktivnejši so bili tržiški alpinisti seveda v. domačih gorah. Navezi Filip Bence - Franci Meglič in Dušan Markič - Zeljko Perko sta preplezali Kozorogovo smer v severni steni Begunjščice, Borut Bergant in Ludvik Rožič sta se povzpela po Mataševem stebru v severni steni Storžiča, tod je bila v direktni smeri uspešna tudi naveza Markič - Tomazin v Prontarski smeri v Velikem vrhu pa naveza Markič - Bergant. Plezalci so opravili tudi več kvalitetnih samostojnih vzponov; po Prontarski smeri sta se sama povzpela Bence in Perko, Bence pa je v Velikem vrhu sam preplezal kot prvi pozimi še smer Ipsilon. Tomazin je v prvih treh dneh letošnjega leta opravil kar 20 samostojnih vzponov v Storžiču, Begunjščici in Vrtači, od tega celo 2 prvenstvena, kasneje pa je imel še 15 samostojnih vzponov. Tržičani so prvič opravili pomembnejši zimski vzpon tudi na tujem. Bergant in Tomazin sta izkoristila kratek presledek med snežnimi neurji in se v komaj štirih urah povzpela po Avstrijski smeri v severni steni Les Courtes v skupini Mont Blanc, kar je bila 1. jugoslovanska zimska ponovitev znane smeri. Razen tega so tržiški alpinisti pripravili na Javorniku tradicionalno veleslalomsko tekmo Kramarjev smuk, ki velja tudi za slovensko smučarsko prvenstvo alpinistov. Pred nedavnim pa je alpinist Filip Bence odpotoval v Himalajo kot član odprave, ki si bo ogledala možnosti za vzpon jugoslovanskih alpinistov na 8505 metrov visoki Yalung- Nang 1985. leta Štiričlanska ogledna odprava bo skušala splezati tudi na 7473 metrov visoki vrh Džong Janga. Janez Kikel O DELU AO KRANJ Čeprav natančno poročilo še ni sestavljeno, je že jasno, da je bila letošnja zimska sezona za kranjske alpiniste zelo uspešna tako po številu vzponov kot njinovi kakovosti. Prvič sta člana AO tudi pozimi obiskala francoske Centralne Alpe, kjer sta z drugimi slovenskimi navezami potrdila visoko raven našega alpinizma. Zadnje dni je plezalcem prekrižalo načrte vreme, saj je v gorah sedaj več snega kot vso zimo. Tako so jim na voljo le južneje ležeče stene, predvsem Osp pri Črnem kalu in vedno obiskana Paklenica. Ves čas pa se seveda pripravljajo na odpravo v Pamir, kamor bodo odšli sredi julija. V alpinistični Šoli, ki jo obiskuje 9 tečajnikov in jo vodita Matjaž Dolenc ter Peter Markič, predavajo teorijo starejši člani odseka, konec marca pa so začeli s praktičnimi vajami v Turncu. Dva tečajnika in enega inštruktorja je odsek poslal tudi na začetniški zimski alpinistični tečaj, kije bil od 20. do 26. marca na Komni. Ze od konca lanskega leta pa tečajniki pridobivajo osnovno znanje in veščine na skupnih turah, ki jih vsakih 14 dni konec tedna vodita po dva izkušena alpinista. Odsek dobro sodeluje z enotami armade. Le-te so za izvedbo alpinistične šole posodile odseku nekaj najosnovnejše plezalske opreme. Tomo Česen Naši športni delavci Martin Gorenec: Dosegli več od pričakovanega KRANJ — Pred slabim tednom dni se je končala košarkarska sezona v obeh slovenskih ligah. V moški konkurenci so nastopali Kranjčani, v ženski republiški ligi pa Jeseničanke. Obema moštvoma je uspelo, da sta si z dobrimi mesti priborila pravico, da v tej najboljši slovenski košarkarski druščini tudi ostaneta. Še posebno velja to za člansko moštvo Triglava, ki je doseglo več kot so pričakovali. Lani septembra je poklicne dolžnosti pri KK Triglavu prevzel, po odhodu Petra Brumna, diplomant Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani Martin Gorenec iz Šenčurja. Svoje terensko delo je Martin Gorenec začel v domačem košarkarskem klubu v Šenčurju pred desetimi leti. Potem je bil pomočnik Petru Brumnu pri Triglavu, kjer je uspešno treniral mladinsko moštvo Triglava. Pred startom v članski košarkarski ligi ste načrtovali uvrstitev okrog šestega mesta. Osvojili ste solidno peto mesto, kar je več kot je bilo načrtovano. »Na začetku prvenstva smo si zadali nalogo šesto do sedmo mesto. Dosegli smo peto in s tem opravičili naš položaj v članski republiški ligi. Smo med najboljšimi v tej ligi. Izstopata le povratnika iz druge zvezne lige Domžale-Helios in Novoles iz Novega mesta, ki je obenem novi republiški prvak. Čeprav je bila zamenjava trenerja in je Triglav mlado in neizkušeno moštvo, se je pokazalo, da mladi fantje že znajo igrati košarko. Neizkušenost se je pokazala na gostovanjih. Iz teh smo prinesli le štiri točke. Doma smo izgubili dve srečanji z Dom-žalčani in Novomeščani.« Jeseni ste prevzeli poklicno dolžnost treneria prvega moštva Trigla- va. Dobili ste moštvo, ki je bilo mlado. Kako ste prebrodili ligaški krst? »Peto mesto je odraz našega dela, čeprav je bilo moštvo mlaao in premalo izkušeno. Moštvo smo komaj skrpali za igranje. V JLA so odšli izkušeni igralci Smrekar, Košir, Bidovec, Skrjanc, Dežman in Metelko. K drugoligašu je s Petrom Brumnom odšel tudi naš najboljši igralec Darko Omafaen. Kljub odhodu sedmih igralcev smo imeli dobre priprave za start v SKL. Edina okrepitev našega moštva je bil Dragan Vujič i* Škofje Loke.« Pred vami je nova sezona. Kaj pričakujete od nje? »Za prihodnjo sezono se bomo ponovno dobro pripravili. Sredi nove sezone se iz JLA vrne petorica naših igralcev, pričakuj« pa se tudi vrnitev Darka Omahna. Računamo tudi na nekaj perspektivnih mladincev, ki so v članskem moštvu že igrali (Golob, Tadič, Kern, Poljanšek in Rozman). Upam, da ne bo težav pri sestavi moštva, še posebno, ker se za novo sezono tekmovalni sistem reorganizira. Ne bo več drugih zveznih lig. Republiška članska liga naj bi po novem imela dvanajst moštev in prvak bo novi I. B ligaš.« D. Humer Vaterpolo Drevi start v prvi vaterpolski ligi KRANJ - Drevi se bo pričelo letošnje letno državno prvenstvo v prvi zvezni vaterpolski ligi. Med dvanajstimi najboljšimi vaterpolskimi moštvi bo v to sezono že četrtič startal tudi kranjski Triglav, ki si je lansko sezono s prvim mestom v drugi zvezni ligi spet pridobil pravico, da nastopa v družbi najboljših vaterpolskih moštev v Jugosla\^ii. Kranjčani bodo drevi startali v Šibeniku, kjer se bodo pomerili z domačim Solansom, ki je favorit v tem prvem srečanju letošnje sezone. Triglavani so se dobro pripravili za novo letno vaterpolsko sezono, vendar so imeli kopico težav. Čeprav so pred dnevi osvojili republiško prvenstvo, nimajo v Sloveniji dostojnega nasprotnika za prijateljska srečanja. Zato so odigrali nekaj prijateljskih srečanj s Primorjem z Reke, gostovali so tudi v Trstu in Celovcu. Tudi pri uigravanju moštva so bile težave, saj petindvajset-metrski bazen v Kranju ni primeren za taktično uigravanje. Moštvo Triglava je precej pomlajeno, saj je v njem kar šest igralcev iz njihovega mladinskega moštva. Težave so bile tudi pri treningu v domačem bazenu, saj imajo njihovi igralci svoje službene in študijske obveznosti. Zapisali smo že, da Triglav igra svojo prvo tekmo v letošnji sezoni v Šibeniku, v nedeljo pa so gostje zagrebške Mladosti. V obeh srečanjih bodo triglavani nastopili v nepopolni postavi. Zaradi službenih in študijskih obveznosti ne bodo odšli na pot Švegelj, Kuhar in Brinovec, zbolel pa je Zmago Malavašič. V obeh uvodnih srečanjih v sredo so Kranjčani odigrali še prijateljsko tekmo v Celovcu. Moštvo Triglava pričakuje, da bodo kljub vsem nevšečnostim zaigrali dobro. Le tako bodo dostojno zastopali slovenski in gorenjski vaterpolo. Kranjčani so imeli te dni petdnevne skupne priprave na Reki in to je obet, da na teh dveh gostovanjih ne bodo poceni prodali svoje kože. Za obe srečanji se lahko nadejamo ugodnih izidov. V tretjem in četrtem kolu 22. in 24 aprila, kranjski prvoligaš gosti mo^ štvo Jadrana iz Splita in Kotor. Če bo ugodno, toplo vreme, bosta moštvi nastopili že v letnem bazenu, v obratnem primeru pa bodo z Jadranom in Kotorjem igrali v Ljubljani. D. Humer Pionirji Triglava v finalu KRANJ - Zimski bazen v Kranju je % soboto in nedeljo gostil pionirska vaterpolska moštva, ki so se borila na kvalifikacijah za letošnji zimski pionirski vaterpolski jugoslovanski pokal. Za nastop na finalnem turnirju, ki bo maja. so se borila moštva Primorje z Reke. Mladost iz Zagreba in domaČi Triglav Najboljšo igro so na tem dvodnevnerr turnirju pokazali prav domači pionirji, kj. so brez težav premagali oba nasprotnika in si tako brez poraza priigrali nastop v finalnem delu tekmovanja. Izidi - Triglav : Primorje 13.6. Mladost : Primorje 11:8, Triglav Mladost 10:4. • Lestvica Triglav Primorje Mladost 3 3 0 0 23:10 6 3 2 0 1 15:18 4 3 0 0 3 14:24 0 -dh Nogomet Razburljivo v Podbrezjah KRANJ - V nadaljevanju občinske nogometne lige v Podbrezjah je bilo razourljivo. Gostje iz Kranja, Triglav B, so vodili že 3:0. Podbrežani so jih nato presenetili z borbeno igro in na koncu so rešili točko. Naklanci in Savčani so osvojili zanesljivo nov par točk, Kokrica pa je doma ugnala Trboje. Izidi - Podbrezje : Triglav B 3:3, Korotan : Naklo 0:3, Sava Primskovo 5:1, Trboje : Kokrica 1:3. Lestvica: Sava Naklo Kokrica 12 8 3 1 37:11 19 12 7 2 3 35:21 16 12 6 3 3 20:20 15 Podbrezje 12 5 4 3 29:18 14 Triglav B 12 5 3 4 25:23 13 Trboje 12 3 3 6 25:33 9 Primskovo 12 4 0 8 19:29 8 Korotan 12 1 0 11 9:44 2 V B ligi sta Zarica in Preddvor visoko zmagala, Britof pa je komaj premagal Hrastje. Izidi — Zarica : Grintovec 6:0, Preddvor : Visoko 4:0, Britof : Hrastje 1:0. Vrstni red - Šenčur 20, Zarica 15, Preddvor 14 itd. V mladinski ligi sta vodilni moštvi Nakla in Primskovega katastrofalno premagala Trboje oziroma Zarico. Izidi - Naklo : Trboje 12:1, Primskovo • Zarica 8:0, Kokrica : Šenčur 3:0. Vrstni red - Naklo 11, Britof 10, Primskovo 9 itd. Pri pionirjih je Primskovo presenetljivi? visoko izgubilo v Šenčurju, vodeča Sava in Britof sta po pričakovanju zmagala. Izidi — Sava : Kokrica 5:1, Šenčur : Primskovo 4:0, Naklo : Britof 0:2. Vrstai red - Sava 11, Britof 10, Primskovo S itd. D- Presenetljiva zmaga Alpine Kranj - Nogometaši so pred pričetkom ligaških tekmovanj odigrali pokalne tekme V srečanju za jugoslovanski pokal je Alpina na domačem ignšču presenetljivo premagala ekipo LTH s .rtv Alples je ugnal Bled s 3:2 medtem ko je Kondor doma visoko izgubil z Leščam. ^movanju za pokal gorenjske nog,- V tekmovanju « ^■ * LTH doma metne Lesce pa so izKubil « ^Plesom ladincih je premagale Jelovjco ™ - y ^ Alp es premagal LTH m j ^ ^ ^J^jvfe: BriSftS vili Sava „red Britofom m L™.^ PETEK, 15 APRILA 1983 RADIO, KRIŽANKA 13. STRAN GLAS RADIJSKI PETEK, 15. aprila Prvi program i.30 Jutranji program - glasba - 8.06 Radijska šola za niš jo stopnjo - Rad imam dela L. Suhodolčana - 8.35 Glasbena pravljica - J. Sever - B. Savicki: Matjažek in trobenta - 8.45 Naši umetniki liadirn poslušalcem - Albin Weingerl: Dve suiti (noviteti) - 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za... -11.06 Ali poznate ... - 1135 S K jo po Jugoslaviji - 12.10 ^_sbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nadeti - 12.40 Pihalne godbe -13.00 Danes do 13.00 - Iz uših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, ob-»estila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melone - 13.50 Človek in zdravje 14.05 Valčki iz baletov Petra Iljiča Čajkovskega -14 25 Naši poslušalci česti-'-ajo in pozdravljajo - 15.00 dogodki in odmevi (prenaša 'udi II. program) - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Obvestila in zabavna glasba -13-50 Radio danes, radio jutri ■ 16 00 Vrtiljak - 17.00 Studio &b 17.00 - 18.00 .Pojemo in sferno - 18.15 Gremo v kino 19.25 Obvestila in zabavna £asba - 19.35 Lahko noč, '/.rod - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 20.00 Uga-titte, pa vam zaigramo 21.06 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Normativna oddaja v nemimi in angleščini - 22.25 Iz sažih sporedov - 22.30 Iz £asbene skrinje - 23.05 Literarni nokturno - Simon 'imonovič: Navodila za pre-■Tat - 00.05 Nočni program pasba Drugi program ■15 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Popotnika malha, Ob koncu ted-^ glasba, Minute za U.F n k kaj - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.33 Petkov disko klub - 22 45 Zrcalo dneva -m Glasba za konec pro-grama SOBOTA, 16. aprila Pni program 4-30 Jutranji program - glas-m - 8.05 Pionirski tednik -^ Matinejski koncert - 9 45 Oporno pesem - M^ nx v ,jbl,a"a •I0^ah0-rToU2b5 in pokra i iJ , lahke . . /11« Pogovor s poslusalci -11-35 Srečanje republik m Maaiin - 12.10 Godala v nt: w - 12.30 Kmetijski nasvet. 12.40 Naši Poslušalci čeatt- in pozdravljajo - U Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica ž godbo - 18.30 Mladi mladim -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 19.55 Do*movina je ena -20.00 Sobotni zabavni večer -21.00 Za Slovence po svetu -23.05 Literarni nokturno -Pavel Lužan: Pesmi - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Sobotne pobude, Človek in prosti čas, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereo-rama - 21.18 Pol ure za šanson - 21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 17. aprila Prvi program 5.00 Jutranji program - glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - Jure Pervanja: Vsak ima svojega psa (prva izvedba) - Skladbe za mladino -9 05 Še pomnite, tovariši -10.05 Nedeljska matineja -11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna - Raymond Queneau: Cica v metroju -14.45 Z majhnimi ansambli -15 10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 3. zaključna oddaja iz velenjskega nastopa malih vokalnih skupin - 16-20 Popoldanski simfonični koncert - Maurice Ravel, Max Reger) - 17.05 Priljubljene operne melodije . 17 50 Zabavna radijska igra - Frane Puntar: Lov na rep -17.40 Na zgornu polici - 19.JU Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Glasbene razglednice, -20.00 V nedeljo zvečer - 22 20 Skupni program J K l - »tuđio Nov Sad - Glasbena tribuna mladih - 23.05 Literarni nokturno - Igo Gruden. Pesmi - 23.15 Disko, disko - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Nedelja na valu 202 -13 00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, sport, HMtrrr, hidravlično vezivo za pripravo malt za zidanje in omete. m aha vite aa lahko v vseh večjih troovinah z gradbenim materialom in naši trgovini na drobno v Anhovem, "ete on (065) 51-030, 52-030 0 SALONIT ANHOVO T OZ D BLAGOVNI PROMET ^OOieNaov2a0 Gorica, p.p. 68 Telefon: (065) 24-411 glasba, Zimzelene melodije in še kaj - 19.30 Stereorama -20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek - Nada Gaborovič: Beroči družbi naproti - 21.33 Lahke note - 21,45 Radio Študent na našem valu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 18. aprila Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi (15) - Jakob Jež: Vrabček - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ...- 11.05 Ali poznate^ . .? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - Glasba Oceanije -Tahitijske pesmi in plesi -18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Prisluhnite, izberite... - 21.05 Glasba velikanov - Cesar Franck - Simfonične variacije za klavir in orkester -Simfonija v d-molu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva - 23.05 Literarni nokturno - Minka Korenčan: Pesmi - 23.15 Ob domačem ognjišču - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - Z rokami in z glavo, glasba, »Znanost in tehnika«, Minute za EP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 19. aprila Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Barve - 8.35 Iz glasbenih šol - Republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate? -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Čez tri gore, čez tri dole -Obisk zagrebških pevcev -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - »Podoba glasbenega izročila naših pokrajin« (II) -20.35 Odskočna deska -Zdravko Perger - Bariton -21.05 Radijska igra - prva izvedba - Svetozar Vlaikovič: Jack-pot ali glavni dobitek -Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz ZAHVALA Ob težki izgubi mojega moža, očeta, starega očeta, brata in strica valentina hafnerja zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za iz-se iskreno zahvaljujemo spremstvo na zadnji poti. Po- raženo sozal e, darovane> c J ^ de ob odprtem gro- sebna z?hv&ifJ^^som vsem lovcem, ki ste ga v tako veli-bu. Hvala vsem ^nologom gasilcem, praporsca- kem š^^PrueS,encevf sodelavcem Iskre, pevcem bratov - dUh°VŠČim " POgreb" ni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - John Mil-ton: Iz »Izgubljenega raja« -23.15 Glasba iz filmov in musicalov - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Omejitev hitrosti, Na obisku v . . . - Glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin -21.33 Jazz na II. programu -The jazz Messengers - Gost v studiu: Mladen Mazur -Clark Terry in Dexter Gor-don - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SREDA, 20. aprila Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za .. . -10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo — 14.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 16.45 Naš gost - 17.00 Studio ob 17:00--18.00 II. in X. rukovet Ste-vana Mokranjca v izvedbi zbora RTV Beograd, dir. Borivoje Simič - 18.15 S knjižnega trga - 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka -20.00 Koncert za besedo -20.30 Trije impromptuji za klavir Franca Schuberta -21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Lombardi« -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Jorge de Lima: Pesmi - 23.15 Za ljubitelje jazza - 00.05 "Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Odprta vrata, kultura, glasba - Minute za EP in še kaj - 19 25 Novi val - 20.20 Likovni odmevi - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 21. aprila Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska Šola za višjo stopnjo - Levstikov Martin Krpan - 8.35 Mladina goje pod vodstvom Riharda leuermanna - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Krek: Rapsodičen ples - Hristič: Ohridska legenda - suita št. 4 - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Vitala Ahačiča - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Chopin z mlado pianistko - Tadejo Perkavec - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidarši-ča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - Slovenski roman — XII: F. S. Finžgar: Pod svobodnim soncem - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Wolf-gang Hildesheimer: Zabava v ateljeju - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -»Vroče-hladno«, glasba, Minute za EP in Še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Misel in pesem - 20.45 Moderni zvoki -21.03 Zavrtite, uganite . .. -22.00 S festivalov jazza -Festival Jazz - Lugano 82: Steps - II. del - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA 5tarodav na japonska prestolnica trg v angl. mestih (souare) križanec meo kobi lo in oslom alkaloid v volčji cesnji japonski režiser kurosava sl mlad. pisatelj (vitan) naprava v mlinu za pmanje (edn obl ) nekdanji avstru srebrnik rusko zen ime (rodnina) 1 jSr okrajS srbsko mofi. ime italu mesto (vino) pritok vi-sle pri var Savi italij. mestece v kampanji reka v zda, z znamenitimi slapovi Rešitve nagradne križanke z dne 8. aprila: evtanazija, elektrikar, rama, vdova, odense, Oka, Sirta, Atal, Ami, Marr, Ain,Antili, RR, trkanje, Indra, UP, Nara, Ra-abe, Ezop, Oskar, Nome, mir, Reza, nart, Dunaja, Ar, Osankarica, Berta, Adam. Prejeli smo 191 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Miro Ro-blek, Bašelj 62, Preddvor, 2. nagrado (120 din) prejme Jocif Vera, Mencingerjeva 1, Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Ivanka Hvalica, Tržič, Cankarjeva 13. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 20. aprila na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Prej kot v 3 letih za 100 % več! Čeprav so številke več kot zgovorne, samo misel ali dve ob njih. Gotovo želite, da bi bili na en ali drug način povezani z denarnim varčevanjem, da bi bili med tistimi tisoči, desettisoči in stotisoči, ki varčujejo. Će kdaj, se zlasti sedaj zavedate, kako pomembni so denarni prihranki. Ob tem pa samo še en nasvet, dober nasvet. Prepričajte se sami. Ali ste kdaj pomislili, kaj pomenijo vezane hranilne vloge in kaj dajejo obresti, če se odločite za takšno varčevanje. Od 1. januarja letos dalje veljajo nove obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge in sicer: 18% za sredstva, vezana nad 1 leto 23 % za sredstva, vezana nad 2 leti 28 % za sredstva, vezana nad 3 leta To pa pomeni, da se vaša hranilna vloga lahko podvoji še prej kot v treh letih! Sicer pa porast hranilne vloge lahko ponazorimo z naslednjim primerom: Izračunali smo, da vloga 50.000 din poraste: 7,5% 18% 23% 28% po 1 letu po 2 letjh po 3 letih 53.750,00 57.781,25 62.114,85 59.000,00 69.620,00 82.151,60 61.500,00 75.645,00 93.043,35 64.000,00 81.920,00 104.857,60 Vabimo vas, da se o najugodnejši obliki varčevanje osebno pogovorite v svoji bančni enoti ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj O LAS 14. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 15. APRILA 1113 ---. PETEK, 15. 4. 8.55 TV v šoli: TV koledar, Nemščina, Odmor, Kaj dela -kako dela, Giagolica, Poročila - 10.35 TV v šoli: Sme-derevo, Risanka, Dragačevo, Električna kitara, Risanka, Boj proti nalezljivim boleznim, Vedeži - nevedneži -17.25 Poročila - 17.30 Slovenske narodne in ponaro-dele: Štajerska - 18.00 Tarzan, ameriška risana serija -18.25 Obzornik - 18.40 Koruza, izobraževalna serija -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 J. Etetl: Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljev. 21.05 Zrcalo tedna - 21.25 Nočni kino: Nasvet in odobritev, ameriški film - 22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.25 Test - 16.40 Dubrovnik: P J v vaterpolu - Jug : Kotor, prenos - 17.40 V ospredju: Slikar Virgilije Nevjestič -18.15 Živeti v družina, izobraževalna serija - 18.45 Razstava znanstvenih knjig - 19.00 Znanstveni pogovori - 19.30 Prvi svetovni pokal v rit-niHČni gimnastiki, prenos -21.30 Zagrebška panorama -21.50 Nočni kino: Nedelje v mestecu Avreyu, francoski film T V Zagreb — I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Giagolica, Nemščina -17.40 Poročila - 17.45 Pogled otroška oddaja - 18.15 T V koledar - 18.25 Kronika občine Reka - 18.45 Alpe -Jadran, dokumentarno zabavna oddaja - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 Galaktika, ameriška nadaljevanka 21.00 Zabava vas Zdravko Čolič - 21.40 TV dnevnik -21.55 Kultura srca - 23.25 SOBOTA, 16. 4. 8.00 Poročila - 8.05 ZBIS: M. Lipovšek in L. Perko -Pomladni sprehod - 8.15 Ciciban, dober dan: Stara železniška postaja - 8.35 Smogovci, otroška nanizanka TV Zagreb - 9.05 Tarzan, ameriška risana serija - 9.30 Zvoki godal: Violina - literatura in pedagogi - 10.10 Živali v gibanju, angleška poljudnoznanstvena serija -10.35 Znanstveno tehnični filmi: Atmosferska konvek-cija • 11.05 Pred izbiro poklica: Tehniški oficir JLA -11.40 Poročila (do 11.45) -16.00 Poročila - 16.05 Festival San Remo 83 - II. del - 16.40 PJ v nogometu - Rijeka : Sloboda, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 18.30 Galaktika, ameriška nadaljevanka - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Sobotna TV križanka - 21.35 Nočni kino: Nosorog, ameriški film - 23.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14.45 Grdi raček, predstava zagrebškega lutkovnega gledališča - 15.45 J. Ribnikar: Milojeva smrt, ponovitev drame - 16.45 Beograd: Prvi svetovni pokal v ritmični gimnastiki, prenos - 19.00 Ljudska ustvarjalnost - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabava vas Andrej Sofronov - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila -21.10 Človek in čas, dokumentarna oddaja - 21.40 Športna sobota - 22.00 Jakupa, dokumentarna oddaja TV Zagreb -1. program: 9.00 TV v šoli: TV koledar, Slikarske tehnike, Ritem, Kaj dela - kako dela, Galerija sodobne umetnosti v Zagrebu, Poročila - 15.55 Sedem TV dni - 16.25 Poročila -16.30 TV koledar - 16.40 Nogomet Rijeka : Slobqda, prenos - 18.30 Živeti z naravo, dokumentarna serija -19.30 TV dnevnik - 20.00 Prevara, kanadski film -21.30 TV dnevnik - 21.45 Most generacij - 23.15 Poročila NEDELJA, 17. 4. 9.25 Poročila - 9.30 Živ žav, otroška matineja - 10.15 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, ponovitev češkoslovaške nadaljevanke - 11.10 625, oddaja za stik z gledalci - 11.30 Domači ansambli: Ansambel Tonija Hervola -12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 14.50 Izbor popevke za veliko nagrado evrovizije, predhodno predvajanje - 2. del - 15.25 Škrlatni kimono, ameriški film - 16.45 Poročila - 16.50 Alpe-Jadran, informativna oddaja - 17.20 Naš kraj: Tuhinj - 17.35 Športna poročila - 17.50 Sestanek v nebotičniku - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Vsiljivci, ameriški film - 21.35 Športni regled - 22.05 TV plošča: "tirnat - 22.20 Izviri - zlati piči hrvatskega Zagorja: Vojaško življenje, dokumentarna serija TV Zagreb -22.40 Poročila K Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA - 15.45 Test - 15.58 Propagandna oddaja - 16.00 Svetovni pokal v ritmični gimnastiki, prenos - 19.00 Iz črnogorske kulturne zakladnice: Samostan v Pivi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 The Globe Unity Orchestra, glasbena oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Reportaža z nogometne tekme Partizan : Radnički - 21.35 Ura z Agatho Christie, angleška nanizanka TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Igra ni samo igra, otroška matineja -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Jugoslavija, dober dan (do 13.30) - 14.00 Narodna glasba - 14.30 Človekova glasba, dokumentarna serija - 15.30 Viva las Vegas, ameriški film - 16.50 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Petrijin venec, jugoslovanski film - 21.35 Športni pregled - 22.05 Amerika iz JNevv Yorka, potopisna reportaža - 22.35 TV dnevnik PONEDELJEK, 18.4. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Herbarijska in paleontološka zbirka, Makedonščina, Pripovedujemo, Odmor, Jure Franičevič-Pločar, Poročila -10.35 TV v šoli: Dokumentarni film. Risanka, Maloazijska razpotja, Instalater, Risanka, Najtežji korak - iz serije Botanik, Na konicah prstov - 16.20 Kmetijska oddaja TV Zagreb - 17.20 Poročila - 17.25 Smogovci, otroška nanizanka TV Zagreb - 17.55 Otrok in šola: Učenci in sošolci - 18.25 Obzornik - 18.45 Mladi upi -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna: Aerobna gimnastika -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 S. Pavič: Španec, 1. del dokumentarne drame TV Beograd - 21.00 Glasbeni magazin - 22.10 Poročala Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test -17.25 TV dnevnik 17.45 Zajec, muren in jagnje, lutkovna serija - 18.00 Miti in legende - 18.15 Izumitelj stvo, izobraževalna serija - 18.45 Glasbena oddaja -19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Risanka -21.05 Premor - 21.10 Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka - 22.10 Sprehod po kvintnem krogu, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Ne pozabi, Makedonščina - 17.40 Poročila - 17.45 Zajec, muren in jagnje - 18.00 Miti in legende - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Mladi upi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 A. Popovič: Razvojna pota Bora Šnajderja, drama -21.15 Izbrani trenutek - 21.20 Svet danes, zunanjepolitična oddaja - 21.50 En avtor, en film - 22.10 TV dnevnik TOREK, 19. 4. 9.05 TV v šoli: TV koledar, Priče Zemljine preteklosti, Odmor, Dnevnik 10, Puščave in tundre v SZ, Poročila -10.35 TV v šoli: Kemija povsod, Risanka, Ljermon-tov, Govori Aleksander Pav-lovič, Risanka, Poklic - učitelj glasbe, Slike z Drine (do 12.30) - 16.30 Šolska TV: Poklici v tekstilni industriji, Kaj je ekologija, Valovanje in energija - 17.35 Poročila -17.40 ZBIS - Jelka Lugar-Peroci in D. Zaje: Leteča hišica - 17.50 Nacionalni folklorni ansambel Venezuele: Danzas Maracaibo - 1. del - 18.25 Celjski obzornik - 18.40 Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 J. Steinbeck: Vzhodno od raja, ameriška nadaljevanka - 20.50 Dokumentarec meseca: Sobota, nedelja za Marijo - 21.20 Gledališče poezije: Soba - 21.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mali svet, otroška oddaja - 18.15 30 let založbe »Matica srbska« - 18.45 Glasbeni klub '83 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Risanka -20.10 Dortmund: SP v hokeju - Kanada : SZ, prenos TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Priče Zemljine preteklosti, Puščave in tundre SZ - 17.40 Poročila - 17.45 Mali svet - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Glasbeni klub '83 -19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno, notranjepolitična oddaja - 20.50 Za rešetkami, ameriški film - 22.20 TV dnevnik SREDA, 20. 4. 9.25 TV v Šoli: TV koledar, Odmor, Poštni nabiralnik, Zahodna Makedonija, Zanimivo potovanje, Poročila - 10.35 TV v šoli: Onesnaževanje zraka. Risanka, Zimska olimpiada, Carska juha, Risanka, Šola nogometa, Ve-deži-nevedneži - 17.15 Poročila - 17.20 Pedenjžep, otroška oddaja - 17.55 Da bi biva liepa ura, glasbena oddaja - 18.25 Severnoprimorski obzornik - 18.40 Mozaik kratkega filma: Zid; ?; AV, AV, slovenski filmi - 19.05 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 35-mm - filmska delavnica -N. Jovičevič: Tožim državo in sina, T. Popov: Likvidator, jugoslovanska kratka filma -22.00 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Arabela, otroška nadaljevanka - 18.15 Matema-tično-informacijski izobraževalni center - 18.45 Ljudski običaji: Ozrenska svatba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.05 TV dnevnik TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Po-ročila - 17.45 Arabela - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Ljudski običaji: Ozrenska svatba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.05 TV dnevnik ČETRTEK. 21. 4. 9.05 TV v šoli: TV koledar. Razvoj organov za izločanje, Odmor, Geometrija, Poraba energije, Risanka, Poročila -10.35 T V v šoli: Kemijska analiza, Risanka, Zgodba o treh mestih. Poročila, Risanka, Skladatelj, Slike z Drine (do 12.30) - 16.50 Šolska TV: Poklici v tekstilni industriji, Kaj je ekologija, Valovanje in energija - 17.55 Poročila -18.00 Živali v gibanju, angleška poljudnoznanstvena serija - 18.25 Ljubljanski obzornik - 18 40 Mladi za mlade: Odmev - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna: Aerobna gimnastika - 19.30 TV dnev nik - 19.55 Vreme - 2DJf Tednik - 21.00 Francija < šansonu - 21.30 Dolgo iskt-nje: Rim, Les in angleška dokumentarna rija - 22.20 Poročila Oddajniki II. TV 17.10 Test -17.25 TV - 17.45 Modro kot otroška serija - 18.15 Sodobc dosežki v medicini - 18.45 Goli z evropskih nogometni igrišč - 19.30 TV dnevnii 20.00 Risanka - 20.10 Dor mund: SP v hokeju - CSSH Kanada, prenos (do 2115 45 - v odmorih Propaganda oddaja TV Zagreto 1. program: 16.50 Videostrani - 17.60 T" v šoli: Razvoj organv ločanje, Poraba enei 17.40 Poročila - 17.45 kot pisano - 18.15 TV . - 18.25 Kronika občine 18.45 Goli z evropskih metnih igrišč - 19.30 dnevnik NOVO V KINU r Planet prekletih sodi v znanstveno fantastiko, trenutno eno najpriljubljenejših in dobičkonosnih filmskih zvrsti. Osnovna misel zgodbe je, da se človek mora boriti proti krivici, tudi če je sam. Zato so tudi kritiki označili film kot »Točno opoldne v vesolju«. Poštenega vesoljskega šerifa. ki se poteguje za izkoriščane delavce, igra Sean Connerg. Japonska drama Lady Chatterley iz Tokia prikazuje odnose med mladim, bogatim zakonskim parom. Ona sicer ljubi moža, vendar trpi zaradi kompleksa krivice. Vozila jc avto, ko sta doživela nesrečo, po kateri je on ostal na invalidskem vozičku. Jez med njima postaja vse globlji. Rynova hči — gre za ponovno odkupljeno licenco — prikazuje vznemirljiv mozaik ljubezni, predsodkov, strasti in sovraštva, ki vse podira, uničuje. Igrajo: Robert Mite hum, Sara Mailes, Trevor Hoivard. Na željo številnih gledalcev, ki. so prejšnji teden zamudili priložnost, bo drevi ob 20. uri v kinu Center znova na sporedu »oskarjevski« film Na zlatem jezeru. Tudi film Meč kralja Arthurja je prava paša za domišljijo in oči. lohn Boorman ga je posnel po znani legendi o kralju Arthurju in vite -if okroale mize ki jo je nekoliko drugače izpričal kot številni avtorji vred njim Za osrednji lik je izbral Medina, ki se predstavlja kot mešanica čarovnika in učenega umetnika. KINO KRANJ CENTER 15. aprila amer. ban\ drama ANGEL MAŠČEVANJA ob 16. in 18. uri, amer. barv. film NA ZLA TEM JEZER U ob 20. uri 16. aprila amer. barv. drama ANGEL MAŠČEVANJA ob 16. in 18. uri, slov. barv. film MASKERADA ob 20. uri, amer. barv fant. film PLANET PREKLETIH ob 22. uri 11. aprila slov. barv. lutkovni film ZVEZDICA ZASPA NKA ob 10. uri, amer. barv. film ANGEL MAŠČEVANJA ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. bar. zgod filma EXCALIBUR - MEČ KRALJA AR-TRHURJA ob 21. uri 18., 19. in 20. aprila anel. barv. zgod. film EXALUBUR— MEČ KRALJA Arthur-J A ob 16., 18.30 in2l. uri 21. aprila amer. ban. film PLANET PREKLETIH ob 16. in 18. uri, amer. barv. glasb, komedija MINIFEST: VIKTOR -VIKTORIJA ob 20. uri KRANJ STORŽIČ 15. aprila ipan. erot. bani drama UČENKE MADA ME OLGE ob 17., 19. in 21. uri 16. aprila hongk barv. film VELIČASTNI ob 17. uri, ipan. ban. film UČENKE MADA ME OLGE ob 19. in 21. uri 17. aprila hongk barv. film VELIČASTNI ob 14. uri, inan barv. erot film UČENKE M ADA ME OLGE ob 16. uri, slov. barv. film MASKERADA ob 18. uri, jap. barv. erot. film LA D Y CHA TE RLE Y IZ TOKIA ob20. uri 18. in 19. aprila jap. barv. erot. drama LADY CHA TERLA Y IZ TOKIA ob 17., 19. in 21. uri 20. aprila nem. ban. erot komedija ZLA TI FANTJE IN IJUBKO DEKLE ob 17., 19. in 21. uri 21. aprila amer. barv. aha/, film BRUBA KER ob 15., 17. in 19. uri TRŽI C 16. aprila it al. barv. film SVETNIKI IN DIAMANTI ob 16. uri 17. aprila angl. barv. film ZADNJI ME HIKANEC ob 15. uri, amer. bare drama NA ZLATEM JEZERU ob 17. m 19. uri, a farban. srhlju ka DOLINA SMRTI ob 21. uri 18. in 19. aprila slov. barv. film MASKA RADA ob 18. m 20. uri '<). opri MAŠČEVANJA ob 18. in20. uri 21. aprila nem. barv. erot. film ZLATI FANTJE IN U UII KO DEKLE vb IK in 20. uri KAMNIK DOM 16. aprila amer. barv. film BRUBAKER ob 16. uri, nem, ban. film KRISTIANE F: OTROCI S POSTAJE ZOO ob 18. m 20.15 uri. premiera ban. s rhljivke DOLINA SMRTI ob 20.30 un 17. aorila jap. bari. film VOtlNA V VESOLJU ob 15. uri, nem. barv. film OTROCI S POSTAJE ZOO ob 17. m 19.15 url. amer. ban. film PLANET PREKLETIH ob 21.30 uri Ob boleči izgubi našega dragega očeta gabrijela koselja se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomočy sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Iskrena hvala zdravnikom dr. Pogačniku, dr. Markežu, dr. Žiliču in dr. Grmovi za prizadevno zdravljenje v dolgotrajni bolezni. Zahvaljujemo se župniku za opravljen pogrebni obred in za pesmi slovesa Kro-parskemu pevskemu zboru ter godbi na pihala iz Gorij. Hvala tudi za poslovilne besede DPO Lancovo in LIP Bled. VSI NJEGOVI Sp. Lipnica, 12. aprila 1983 V SPOMIN 16. aprila mineva leto, odkar se je nenadoma poslovil od nas dobri mož, oče in stari oče franc podobnik iz Hotovelj — Poljane Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, najlepša hvala. VSI NJEGOVI 18. aprila amer. ban. film ZADNJA PO SFJDONOVA A VANTURA ob 18. in 20. uri 19. in 20. aprila amer. barv. film DOLINA SMRTI ob 18. in 20. uri 21. aprila ipan. erot. drama UČENKE MADAME OLGE ob 18. in 20. uri DUPLICA 16. aprila amer. barv. film DOLINA SMRTI ob 20. un 17. aprila slov. ban', film ZVEZDICA ZASPAN K A ob 15. uri, amer. barv. film PLANET PREKLETIH ob 17. in 19. uri 20. aprila jap. barv. erot. film LADY CHA-TERLA Y IZ TOKIA ob 20. uri 21. aprila angl. ban>. z god film EKALJ BUR - MEČ KRALJA ARTHURJA ob 20. uri JESENICE RADIO 15. aprila ital. barv. film MESTO ŽENSK oh 18. in 20.15 uri, angl. bari . zgod. film EXA-LIBUR -MEČ KRALJA ARTHURJA ob 22.15 16. af)rila amer. ban,', risani film NORCI JE RACMANA JAKE ob 16. uri. ital. ban. komedija BUD JEZDI NA ZAHOD ob 18. in 20. uri 17. aprila ital. barv. komedija BUD JEZDI NA ZA HOD ob 18. in 20. uri 18. m 19. aprila amer. ban. film PRIHAJA NIN J A ob 18. in 20. uri 20. aprila amer. ban. akcij, film BRU-BAKER ob 18. in20. uri JESENICE PLAVŽ 15. aprila ital. ban film OD 5 DO 12 V C A RAC ASU ob 9. in 21 uri 16. aprila nem. barv. film WlNETO! V DOLINI SMRTI ob 17 uri. amer. ban. film PRIHAJA NIN J A ob 19. in 21 un 17. aimla amer. barv. film NORČIJE RACMANA JAKE ob 11. un. nem. ban. film W IN ETO U V DOLINI SMRTI ob 17. uri. amer. ban. film PRIHAJA NIN J A ob 19 m 21. un 18. m 19. aprila ital. barv. film BUD ■JEZDI NA ZA HOD ob 19. m 21. un KRANJSKA GORA 16 apnla ital. borv film OD 5 DO 12 V (ARACASU ob21. uri 20. aprila ital: bon. komedija BUD JEZDI NA ZAHOI) ob 20. uri 16. aprila firme. erot film NOROST GOSPE ELLODIE ob 20. uri 17. aprila slov. ban. film RDEČI BOOG$ ALI KAJ TI JE DEKLICA ob 18. in2Q. un 20. aprila amer. znan. fant. film VTU.V.4 MED ZVEZDAMI ob 20. uri POLJANE 15. aprila slov. film RDEČI BOOGIE AL KAJ TI JE DEKLICA ob 20. uri 17. aprila amer. znan. fant. film VTVX< MED ZVEZDAMI ob 17. uri RADOVLJICA 15. aprila franc. barv. film OBRAČi* PRI BLAGOVNICI ob 21. uri 16. aprila hongk. barv. film ZMAJ MU D-GOSPODAR ob 19. un, amer. ban. PRI BLAGOVNICI ob 19. uri, hongk. bar film ZMAJ MLADI GOSPODAR ob 21. 18. aprila franc. ban\ film OBRAČI > PRI BLAGOVNICI ob 21. uri 19. in 20. aprila franc. ban\ film NORA KI JO JE TREBA UBITI ob 21. uri 21. aprila amer. ban. film RDEČI •>* 20. uri BLED 15. aprila franc. METRO ob 21 uri ban. film ZADSJ: 16. aprila amer. ban. film BRODOLGMC \ IZ BOEINGA 747 ob 19. uri. amer. ban ,t. film NOROSTI GOSPF ELLODIE ob 18. in 20. un 16. in 17. apnla hongk. ban. film PESTI IN KREM PIJ I ob 18. m 20. un 19 m 20. aprila nem krim. film IZ ŽIVLJENJA LUTK oh /H. m 20. uri v 21. a/>rila ital. komedija ZAMETNI PRSTA N ob 20. uri 2RLEZN1K1 OBZORJE apnla hongk ban': film PESTI IN BOHINJ - BOH. BISTRICA 16. aprila franc. ban. film ZADS»" M*Twrta2umenr. ban. film BRODOLO.MC IZ BOE ING A 747 ob 19. in 21 un Prodaja KŽK KRANJ -HRASTJE l.r> aprilu hongk. KREMPLII ob 20. uri PETEK, 15. APRILA 1983 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 15. STRAN GLAS K4IW lii i ALPETOUR PLITVICE — KORNATI, 3 dni, odh. 1.5. MALI LOŠINJ, 4 dni, odh. 30. 4. PRVOMAJSKE MINI-POČITNICE, Portorož, Izola, Poreč, Pula, Meduhn, Novi Vinodolski (lastni prevoz) ISTRA. 2 dni, odh. 21. 5. ..... ZLATI OTOK KRK, 2 dni, več odhodov v maju in juniju HVAR — OTOK SONCA, 9 dni, odh. 19. 5 LETOVANJE 83 od Ankarana do Kaštel Luksica KRIŽARJENJE od Zadra do Hvara, 7 dni, za skupine od 21. 5. naprej za posameznike *od 18. 6. naprej ZA AKTIVNE DOPUSTNIKE: jadranje z manjšimi jahtami Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. IZLETI Sarajevo—Dubrovnik, 28. 4—15 Spoznajte Vojvodino, 29. 4-3. 5. Beograd —Bar—Dubrovnik, 28.4.-3. 5. Prvomajski prazniki v Medulinu, 29. 4 —3. 5 Enodnevni izleti s posebnimi vlaki: Metlika, 23. 4. Ptuj-Ptujske Toplice, 23. 4., Semič, 27 4., Posočje, 30. 4. POČITNICE V vseh turističnih poslovalnicah, TTG zahtevke programe PRVOMAJSKIH POČITNIC m brosum POČITMCE 83 s cosebno ponudbo - program POCITNICE ZA VSAK ZEP. y Ugodne cene! SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA Zahtevajte brošur6 TTG s celovito ponudbo vseh slovenskih naravnih zdravilišč! PRIJAVE IN INFORMACIJE v turističnih poslovalnicah TTG: oSni¥ka Slatina (811-488) Murska Sobota (21-189), Nova Gorica f26-012), Pulj (23-629), Bohinjska Bistrica (76-145) -GUŠE KONCERT. PROMOCIJA NOVE PLOŠČE KDO: glej sliko ZAKAJ: za dobro voljo in še kaj KJE: v domu Kokrške čete v Šenčurju KDAJ: jutri, 16. 4. 83 ob 20.30 Predprodaja vstopnic pri Ravnik Cilki V__' gggnr~£ingg KOM PAS JUGOSLAVIJA V • Slavonija — Baranja, 3 dni avtobus, 30/4 • Otok Krk in Haludovo, 4 dni. avtobus, 29/4 • Komati in Plitvice, avtobus, 4 dni, 29/4 • VVeekend v olimpijskem Sarajevu, v aprilu, maju, juniju, • Beograd—Bar—Sv. Štefan—Lovčen. 4 dni in pol, 29/4 • Sarajevo—Mostar—Dubrovnik, dodaten odhod, 28/4, 4 dni • Rim skozi stoletja, 5 dni, avtobus, 30/4 • London—VVindsor, 5 dni, 29/4 Počitnice na Kreti. 7 dni, odhod vsako nedeljo Nordkap, 12 dni, 30/6 Strokovna potovanja: • Novi Sad, med. kmet. sejem, 20/5, 1 dan letalo; 3 dni avtobus • Graz — spoml. sejem, 1 dan. avtobus, 2/5, 7/5 • Birmingham »AUTOMAN '83«, razst. avtomatiz. proizv. 4 dni, letalo, 17/5 • Hannover — Ligna, med. lesnopredelov. str., 4 dni, letalo, 10/5 • Kolft — INTERZUM — medn. sejem lesne ind., 4 dni, letalo, 6/5 • Kobenhavn — skand. razst. pohištva, 4 dni, 5/5 in 5 dni, 3/5 • Milano — »ITMA '83«, 3 in 5 dni oktobra • Pariz — 5. EMO, vse o obdelavi kovin. 4 dni, 10/6, 15/6 TEČAJ ANGLEŠČINE — zahtevajte programe! NA VOLJO JE PESTER PROGRAM PRVOMAJSKIH IZLETOV, PRO GRAM ZA MATURANTE IN ABSOLVENTE IN POČITNICE 1983! ✓ g V SOBOTO, r~j 23. aprila * s KOMPASOM na Q slavje v METLIKO! TUDI LETOS S KOMPASOM NA JUG S 1. MAJEM BO VZPOSTAVLJEN LETALSKI MOST Z MAKEDONIJO < Pripravljeni so naslednji programi: OHRIDSKI VIKEND • OHRIDSKI TEDEN • KRUŠEVSKI TEDEN • MALI PRVI MAJ • VELIKI PRVI MAJ V kratkem pa bodo tudi natisnjeni programi: VIKEND IN TEDEN NA VISU, VIKEND IN TEDEN V ČRNI GORI ter POČITNI-CE OB OHRIDSKEM JEZERU_'_ gggggggggggggggggggg VINSKA VIGRED V BELI KRAJINI g gibanice, belokranjske pogače, srnin golaž in preko 30 domačih mesnatih in močnatih specialitet, paša za oči pa bodo nastopi: ansamblov »Henček« in »Galeb«, folklornih in tamburaških skupin ter pevcev. Vsak udeleženec bo dobil vabilo s kuponom v vrednosti 250 din za kosilo po izbiri in 5 kuponov za poku-šino vin. Vsi bodo že ob prihodu dobili v darilo spominek — kozarček za pokuši-no. V ceno 910 din iz Jesenic in 860 din iz Kranja je vračunano: prevoz z avtobusom, kuponi za kosilo in pokušino, — vstopnine in ogledi ter vodstvo. (j Prijave sprejemajo v vseh turističnih jL poslovalnicah. »Vinska vigred« v Metliki bo veliko pomladno slavje, na katerem bo poskrbljeno za veselje, petje, ples, domače belokranjske dobrote in seveda domačo vinsko kapljico. « Na »vinsko vigred« bodo Kompasovi avtobusi peljali tudi z Gorenjske. Prvi (daljši) postanek bo na Gorjancih, kjer bo pokušina karampampol, za prijetno razpoloženje pa bodo poskrbeli tudi muzikantje. Po prihodu v Metliko (okrog 10. ure) bo najprej ogled Belokranjskega muzeja in pokušina vin v metliškem gradu. Večina časa pa bo na voljo za sprehod med številnimi stojnicami, kjer bodo marljivi domačini in okolišani ponudili: preko 200 vrst vin, belokranjske 2 5 g ggggggggggggggggggggggggggggg samoupravna stanovanjska skupnost OBČINE ŠKOFJA LOKA . ____„„i.ka skupnost občine Škofja Loka objavlja Samoupravna Stanovanjska skupno ^ ^ dode, « podlagi 26. člena ftavilmka o polrazpolaga Samoupravna sta-SSs^ostobSne Skolja Loka ter po sktepu 4. seje zbora — zdne24'319RAZPIS •t v — uoravičencev za dodelitev solidarnost-^^ovanf pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine I Xe°Kadelo nesposobni občan, oziroma invalidi iPOGOttp« morajo .spolnjevat, prosilci za pri- DOBITEV STANOVANJA. dohodki imaj0 pravico do stano- a) družine z nizkimi osebnim družine po(J pogQ vanja ustrezne velikosti glede n v letu 1982 ni presegal jem, da mesečni dohodek na mna g m _ ^ 7530.- din oziroma za samsK ec> zagotoviti lastno udeležbo b) prosilci - upravičenci so dolzn^. ^ ^ n pravilni_ ob dodelitvi stanovanja v• ski« družbenih stanovanj, s ka-xa o pogojih in merilih za dode^e JnQvanjska skupnost občine terimi razpolaga Samoupravu« 5k°cfirS>olnjuje ostale pogoje pravilnika o dodeljevanju stanovanja. IL POSEBNI P9G(?JIL,ania 7£?raienega s sredstvi Samoupravne d) pravico do stanovan ^z|ra^e g^ občam, ki do se-nanovanjske skupnost!^občine bKQ J stanovanjskega problema in daj še niso imeli ustrezno r* m(* obćine gkofja Loka oziroma da imajo stalno bivansce n»» kem domu. začasno bivališče ce bivajo^ blti razporejeni tisti občan., ki e) na Prioritft"°d^e" V stanovanjih, iz katerih so se izselili prebivajo manj kol Hodeliena stanovanja po prejšnjih priori-obćani, ki so Jim Diia aoueijc »^^^j^OKAZUJE PRAVICA OO »I. DOKUMENTI, S KATERIMI STANOVANJA: Hružinskih članov in od kdaj stalno prcbi- • L Pflrdi°m S - a potrdilo o začasnem bivališču na ob-vajo na obmocgu obc,"<; . Prosilec prosilka biva v samskem X. »MZS&SH notra^ zadeve oMine Škofja 5. Invalidi oziroma delovno nesposobni občani odločbo o stopnji invalidnosti. 6. Udeleženci NOV predložijo potrdilo o udeležbi v NOV. IV. ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ: Prosilci morajo vložiti prošnjo za stanovanje v 30 dneh od objave razpisa, to je do 15.5.1983. Prošnje in vsa ostala dokumentacija se po tem datumu ne bo upoštevala. V. VELJAVNOST PRIORITETNE LISTE: Prioritetna lista velja do vselitve vseh stanovanj, ki bodo na razpolago od novembra 1983 do novembra 1984 in se v času njene veljavnosti ne more spreminjati. VI. VLAGANJE PROŽENJ IN INFORMACIJE: Prošnje in ostala dokumentacija se vlaga samo osebno na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠKOFJA LOKA. Obrazec prošnje, ki ga je potrebno obvezno izpolniti,in vse informacije daje strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka, Spodnji trg 40, Škofja Loka. Uradne ure za vlaganje prošenj in informacije so ponedeljek in petek od 8. do 15. ure in sereda od 8. do 11. ure in od 13. do 17. ure. -» VII. MERILA Merila, ki služijo za ugotovitev obsega potreb po stanovanjih in sestavo prednostnih list za posamezne kategorije upravičencev so naslednja: A. Stanovanjske razmere. 1. Prosilec ima po površini na stanovalca neustrezno stano-vanie: do 5 m2 do 8 m2 do 10 m' do 12 m2 od 12 do 28 m2 nad 28 m' 2. Stanovanjski status a) podnajemniki b) sostanovalci c) mlade družine kot sostanovalci prr starših 3. Prosilec ima glede gradbeno — sanitarnih pogojev neustrezno stanovanje: a) vodovod — izven stanovanja — izven zgradbe b) sanitarije — souporaba — izven zgradbe brez pomožnih prostorov (klet, drvarnica) 50 točk 35 točk 25 točk 10 točk 5 točk Otočk 70 točk 50 točk 30 točk 5 točk 10 točk 10 točk 15 točk h) skupno ležišče otrok z ostalimi družinskimi člani — 1 otrok 5. točk — 2 ali več otrok lOftočk B. Družinsko stanovanje. 1. Število družinskih članov: — 2 ali več otrok različnih spolov do 10 let 10 točk — 2 ali več otrok različnih spolov nad 10 let 15 točk 2. Splošne zdravstvene in socialne razmere a) težje ozdravljive bolezni — en družinski član 20 točk — dva ali več 40 točk b) invalidnost ali telesna ok /ara — I. kategorija ali 70—100 % telesna okvara 30 točk — II. kategorija ali 30—70 % telesna okvara 15 točk c) duševna obolenja v primeru, da je član družine v domači oskrbi 50 točk d) sodna odpoved stanovanja 20 točk 3. Družine, ki živijo ločeno, ker nimajo pogojev za skupno življenje 30 točk C. Čas bivanja. * 1. Čas bivanja prosilca v občini Škofja Loka: — do 3 leta — od 4—6 let — od 7—9 let — od 10—12 let — od 13—15 let — od 16-19 let — nad 20 let 5 točk 10 točk 20 točk 25 točk 30 točk 40 točk 50 točk 2. Udeležba v NOB in internacije s priznanim enojnim štetjem: - od 1941 — 1945 " 40 točk - od 1942-1945 30 točk - od 1943—1945 20 točk - od 1944-1945 10 točk 3. Udeležba v NOB in internacija s priznanim dvojnim štetjem: c) d) Lok ca. tno i 2 Potrdilo o vseh dohodkih za celi i družine oz.roma gospodinjstva^ 3 Mnenje OZD au KraR V' , [ ( 1 'teirom invalidov in mnenje občinskega 1 ' i - „ katpeoriio občana gre), j f^rdUo fpremoženjskern stanju oz,roma ' 8a premoženja. 1982 vseh članov iruštva upok ira ZB NOV ( ojoneev odvisno dohodku od stanovanje v kleti podstrešno stanovanje (mansarda) baraka e) brez kopalnice — souporaba kopalnice f) vlažnost stanovanja g) m posebnega prostora a spanje v istem prostoru) 5 točk 15 točk kuhinjo (kuhinja 15točk 15 točk 10 točk 5 točk 15 točk 15 točk 80 točk 60 točk 40 točk 20 točk 20 točk 15 točk 10 točk 5 točk - od 1941-1945 - od 1942-1945 - od 1943-1945 - od 1944-1945 D. Dohodek 1. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu: - povprečni dohodek na člana družine glede na povprečni dohodek zaposlenega v SRS do 25% od 25- 50% od 50-75% nad 75% Seštevek vrednosti meril služi za razporeditev upravičencev v j okviru posamezne kategorije upravičencev na posamezno predno- J stno listo. 16. STRAN OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE PETEK, 15. APRILA 1983 SŽ TOVARNA VIJAKOV PLAMEN KROPA p. o. objavlja prosta dela in naloge v počitniškem domu v Pacugu: 1. UPRAVNIKA DOMA /1 delavec — delavka/ Pogoj: — dokončana srednja šola, — izpit B kategorije Delo se združuje za določen čas, v času letne sezone, predvidoma od srede junija do začetka septembra, kandidati naj pismene prijave z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov SZ Tovarna vijakov Plamen Kropa, p. o., Kadrovski oddelek. Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v 15 dneh. £ BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED . 1. TOZD HOTEL KRIM BLED Delavski svet TOZD ponovno razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA TOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom^ izpolnjevati še naslednje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri, — najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu, — da aktivno obvlada dva od naslednjih tujih jezikov (angleški, nemški, francoski, italijanski), — da predloži program razvoja TOZD za naslednje mandatno obdobje (4 leta), — da ima moralno politične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja Delavec bo imenovan za dobo 4 let. 2. Zbor delavcev DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB ponovno razpisuje prosta dela in naloge VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom izpolnjevati še naslednje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali turistične smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — znanje dveh tuj'ih jezikov (nemško, angleško, francosko, italijansko), — organizacijske sposobnosti, — moralno politične in družbenopolitične kvalitete ter pravilen odnos do samoupravljanja Delavec bo imenovan za dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Hotelsko turistično podjetje Bled, Cesta svobode 29, z oznako pod 1. »za razpisno komisijo TOZD hotel Krim Bled« in pod 2. »za razpisno komisijo DSSS«, v 15 dneh po objavi. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po sprejetem sklepu o izbiri. TEMELJNA ORGANIZACIJA SLUŠNO PRIZADETIH KRANJ Izvršni odbor objavlja prosta dela in naloge TAJNIKA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo izobrazbo socialne, pedagoške, upravno-pravne ali druge družboslovne smeri z enim letom delovnih izkušenj, — da imajo srednjo izobrazbo družboslovne smeri s tremi leti delovnih izkušenj na področju socialnega varstva, izobraževanja ali dela z invalidnimi osebami, — da imajo ustvarjalen odnos do samoupravnega socialističnega sistema, — da so razgledani in komunikativni. Ob izpolnjevanju objavljenih pogojev, bodo imeli pri izbiri prednost kandidati, ki obvladajo kretalni govor. Z izbranim kandidatom bomo sklenili.delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pismene prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Temeljna organizacija slušno prizadetih Kranj, Titov trg 20, Kranj. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po izteku prijavnega roka. KONCERT POMLADI VINKO ŠIMEK SKUPINA F + MAJDA SEPE TOMAŽ DOMICEU MIRKO BOGATAJ Skoraj 2 uri dobre glasbe in zabave. Športni center Planina Kranj, 15.4. ob 20. uri Športna dvorana Poden, Škofja Loka, 17. 4. ob 20. uri * TONE ČUFAR Jesenice, 18.4: ob 17. uri Predprodaja vstopnic Kompas Kranj, Alpinina trgovina na Titovam trgu v Škofji Loki in Gledališč« To-ne Čufar na Jesenicah. Lfch ŠKOFJA LOKA Objavlja naslednja prosta dela in naloge TOZD ZAMRZOVALNE SKRINJE: KV UREJEVALCA za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesecev Pogoji: — poklicna šola kovinske smeri, 2 leti delovnih izkušenj. DS SKUPNIH SLUŽB - OE TEHNIČNA UPRAVA: VS I REFERENTA ZA SPREMEMBE za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesecev Pogoji- - visoka šola tehnične smeri, pasivno znanje svetovnega jezika, do 3 let delovnih izkušenj. Priiave z dokazili sprejema kadrovsko socialna služba LTH 15 dni po STo izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrov- ske komisije. - ;_ Tekstilna industrija TEKSTILINDUS Kranj Ponovno razglaša naslednje prosto delo oziroma nalogo OPRAVLJANJE KNJIGOVODSKIH POSLOV ZA TOZD v finančnem sektorju — 3 delavke Pogoji: — ekonomski tehnik in 2 leti delovnih izkušenj na področju računovodstva, — poznavanje dela analitičnih knjigovodstev, — poskusno delo 2 meseca Zaposlitev je za določen čas in sicer za čas odsotnosti delavk, ki so na porodniškem dopustu, predvidoma za 7 mesecev. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku- 8 dni od dneva objave. RAZPIS KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA OSNOVNIH ŠOL OBČINE KRANJ RAZPISUJEJO IN OGLAŠAJO NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE: 3. podružnična šola Orehek ✓ — 1 učitelja razrednega pouka — lučitelja v oddelku PB 4. podružnična šola Žabaica — 1 učitelja v oddelku PB 5. za določen čas — 1 učitelja razrednega pouka v centralni šoli — 1 učitelja slovenskega jezika od 1. 9.1983 do 22. U. 1»«J — 1 učitelja gospodinjskega pouka od 1.9. 198J do 2b. 11. ISKM Kandidati naj oddajo pismene prijave v 8 dneh po razpisu Komisiji za delovna razmerja osnovne šole Lucijan Seljak Kranj. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v 96. členu Zakona o osnovni šoli. OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO KRANJ 1. vodjo pravne službe pri osnovnih šolah občine Kranj pogoj: višja izobrazba pravne smeri, vsaj dve leti delovnih izkušenj Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas 2. za nedoločen čas od 1.9. 1983 dalje — 4 učitelje razrednega pouka za delo v oddelkih PB — 1 učitelja telesne vzgoje — 1 učitelja tehnične vzgoje — 1 učitelja glasbene vzgoje s polovičnim delovnim časom 3. Za določen čas, za šolsko leto 1983/84 od 1. 9. 1983 dalje — 6 učiteljev razrednega pouka za delo v oddelkih PB — 2 učitelja tehnične vzgoje 4. Za določen čas, nadomeščanje delavk, ki bodo na porodniškem dopustu od 1. 9. 1983 do vrnitve delavk: — 1 učitelja razrednega pouka za delo v oddelku PB — 1 učitelja likovne vzgoje — 1 učitelja slovenskega jezika Kandidati za dela in naloge od 2. do 4. točke morajo izpolnjevati . pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali i višjo izobrazbo pedagoške smeri. I Prošnje 7. ustreznimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa oziroma oglasa Komisiji za delovna razmerja osnovne šole Simon Jenko p. o. Kranj, ulica XXXI. (Mzbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisa, oziroma oglasa. ! OSNOVNA ŠOLA LUCIJAN SELJAK KRANJ ' 1. Za nedoločen čas v centralni šoli — 1 učitelja matematike — fizike _ 1 učitelja zemljepisa - zgodovine _ 1 učitelja v oddelku PB 2. podružnična šola Mavčiče _ 1 učitelja razrednega pouka _ 1 učitelja v oddelku PB OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR KRANJ 1. Razpisna komisija Sveta šole Stane Žagar Kranj razpisuje prosta dela in naloge — pomočnika ravnatelja Kandidati morajo izpolnjevati določila 137. člena Zakona o osnovni šoli in imeti: ... - pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije in samoupravljanja — ustrezne moralno etične kvalitete — organizacijske sposobnosti Kandidat bo izbran za dobo 4 let. Nastop dela je 1. 9. 1983. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta 1. maja 10 a v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisa. 2. Za nedoločen čas — 1 učitelja razrednega pouka za delo v PB od 1. 9.1983 dalje 3. Za določen čas — 4 učitelje razrednega pouka v PB od 1. 9. 1983 do 31. 8. 1984 — 1 učitelja tehničnega pouka — fizika od 1. 9. 1983 do 31.8. 1984 — 1 učitelja razrednega pouka od 1.9. 1983 do januarja 1984 — 1 učitelja razrednega pouka od 1. 9. 1983 do oktobra 1983 Pogoji za zasedbo del in nalog£0 opredeljeni v 96. členu ZO§. Priiave z dokazili o strokovnosti pošljite na naslov: osnovna šola Stane Žagar, Kranj, Cesta 1. maja 10a v 8 dneh po objavi razpisa. O " izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisa. OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ 1. Za nedoločen čas v centralni šoli — 2 učitelja razrednega pouka za delo v oddelku PB — 1 učitelja likovne vzgoje 2. Za določen čas v centralni šoli — 1 učitelja razrednega pouka za delo v oddelku PB od 1. 9. 1983 do 20.1. 1984 — 1 učitelja razrednega pouka od 1. 9. 1983 do 31. 5. 1981 3. Za nedoločen čas v podružnični šoli Kokrica — 4 učitelje razrednega pouka za delo v oddejkih PB Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZOŠ. Prošnje z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v S dneh po objavi razpisa Komisiji za delovna razmerja osnovne šole France Prešeren Kranj, Kidričeva 49. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisa. OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO CERKLJE 1. Za nedoločen čas - 3 učitelje razrednega pouka — 1 učitelja razrednega pouka za delo v oddelku PB — 1 učitelja za telesno vzgojo — 1 učitelja za tehnično vzgojo . < — 1 učitelja za glasbeno vzgojo Pogoji- pod 1. in 2. alinejo diploma učiteljišča ali PA za razreda, pouk, pod 3., 4. in 5. alinejo diploma PA ali druge ustrezne višje ali visoke šole. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po razpisu Komisiji za delovna razmerja osnovni šot Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem. OSNOVNA ŠOLA JANKO IN STANKO MLAKAR ŠENČUR 1. Za nedoločen čas - 1 učitelja glasbenega pouka in vodjo pevskega zbora Pogoj: predmetni učitelj ali profesor. Na razpolago je družinsko stanovanje. - 2 učitelja razrednega pouka za delo v oddelku PB Pogoj. PA ali učiteljišče — 1 socialnega delavca Pogoj: višja šola za socialne delavce 2. Za določen čas ; ; ^ - 1 učitelja razrednega pouka za delo v oddelku PB od 1.9.1983 do 31. 8. 1984. Pogoj: PA ali učiteljišče , t „ 1tHM . - 1 učitelja telesne vzgoje za nepolni delovni cas od 1.9.1983 dc 31. 8. 1984 Pogoj: predmetni učitelj ali profesor _ 1 učitelja fizike in matematike od 16. 5.1983 do 31.6.1983 Pogoj: predmetni uči^lj ali protesor ^ ^ v Prijave z doka/ili o izpolnjevanju pogojev p j 8 dneh po objavi. OSNOVNA SOIA MATIJA VAUAVEC PREDDVOR 1. Za nedoločen čas - 1 učitelja glasbene vzgoje Pogoj: profesor ali predmetni učitelj - 1 učitelja tehnične vzgoje Pogoj: predmetni učitelj 2. Za določen čas . a> družbe„o moralne vzgoje, _ 1 učitelja zgodovine, zemijep« obrambe in zaščite Pogoj: profesor ali predmetni učrte j za delovna razme. Prošnje z dokazili o izobrazbi posijue ja v 8 dneh po objavi razpisa. ., , ^^^ J petek, 15. aprila 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. STRAN O LAS SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Izvršni odbor OOZS zaposlenih na področju samoupravnega osebnega dela občine Radovljica Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za srednjeročno obdobje 1981-1985 (Uradni vestnik Gorenjske, štev. 4/81) in 38. člena pravilnika o reševanju stanovanjske problematike delavcev, zaposlenih na področju samostojnega osebnega dela občine Radovljica, izvršni odbor OOZS objavlja naslednji RAZPIS a zbiranie vlog za dodelitev posojil delavcem zaposlenim na področju sa-wwtoineća osebnega dela za graditev in obnovo stanovanjskih his v indi--»hujiksb« vidualni lastnini — za leto 1983. L NAMEN POSOJILA Posojilo po tem razpisu se lahko odobri za dograditev ali prenovo individualne stanovanjske hiše. H. VISINA RAZPISANEGA POSOJILA Posojilo je razpisano iz dela sredstev, ki jih delavci .zaposleni na področju samostojnega osebnega dela,združujejo za reševanje svoje stanovanjske problematike v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica. Razpisna vrednost posojil znaša 1.200.000.— din. DL PRAVICA DO NAJETJA POSOJILA Posojilo no tem razpisu lahko najamejo delavci,zaposleni na področju samostojnega osebnega dela, ki sredstva združujejo in plačujejo članarino. IV. POGOJI PRIDOBITVE POSOJILA Prosilci iz m točke tega razpisa imajo pravico, da zaprosijo za posojilo ... ;r,HJ\/idualne stanovanjske hiše, ce imajo hiso na podlagi " tiSSSTdov« zgrSno do V gradbene faze oz. zagotovljen - t^Md^a^est^ovanjske hiše. če imajo gradbeno dovolje- Pristojnega organa; - da namensko varčujejo pn poslovni banki. V POSOIILNI POGOJI: oŠ doba za posojila znaša največ 20 let, obrestna mera pa 5 %. VI. DOKUMENTACIJA na posebnem obrazcu> issnMf -»p— -Verbič, Suhadole 57, Komenda 35** Prodam 1000 kg KRMILNE PSsr Pšenična polica 16, Cerklje Prodam 90 kg težkega BIKCA. turška gora 21, Cerklje Prodam KRAVO z drugim teieto" ki je tik pred telitvijo. Stiska vas 1 Cerklje Prodam 300 BUTAR. Ambrož 1 C?" kije Prodam BIKCA simentalca, stare^ teden dni, za nadaljnjo rejo. Ovsiše Podnart Prodam PASOVE, ŠKORNJE in Av BO. Telefon 40-144 Prodam dve pločevinasti prostoto" či CISTERNI, po 1800-litrski. Terf^ 21-925 35* Prodam DIVAN. Andrej P., Šemre-" ska 30, Kranj Prodam STREŠNO OPEKO drs*v grad, rdeče barve, s posipom, konr-; z robniki, zračniki in koriti. Telet" 23-441 v večernih urah Prodam nov OJAČEVALEC pionee" SA-420 in GRAMOFON pioneer ?L 120. Bogdan Koklič, Moša Pijade -Kranj, tel. 23-911 Ugodno prodam SLAMOREZNIO." Češnjevek 25, Cerklje t ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega. moža, očeta, starega očeta in brata ignaca zaplotnika «an(1 cnčalia pomoč, cvetje in se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožaij ^ Integralu vence GG Preddvor, Obrtnemu godjetju^ ^ ^^ ^ TOZD Turbus, g. župniku za pogrt ^ ^ strani in ga spre_ ostalim, ki ste nam v težkih trenut* pomoč sosedama mili na zadnji . M- rinka z družino, sinovi ŽALUJOČI: žena Bernarda, hčerka Ma Franc z žen0 Nande, Stane in Viktor z družinama in Jezersko, Kranj, 10. aprila 1983 PETEK. 15. APRILA 1983 MALI OGLASI, DEŽURNE TRGOVINE, LOTERIJA, TRŽNI PREGLED .19. STRAN O L, A 8 Prodam HARMONIKO bottstadt, 120-basno in MAGNETOFON telefun-ken stereo-kolutni. Ogled 18. aprila po 15. uri. C. Jake Platiše 3, IV./26, Planina Kranj 3588 Prodam HI-FI GRAMOFON z zvočnikoma iskra gerari, 2 x 20 W stereo. Te! 2fon 22-215 ^ 3590 Prodam OBRAČALNIK maraton. .Viko Robič, Gozd Martuljek 76, Gozd Martuljek 3591 Prodam nov ČOLN maestral 9 in motor TOMOS 4 KM, nerabljen. Zupan, Zupančičeva 18, Kranj 3592 Prodam nbv ŠOTOR za 5 oseb, b m macesnovih plohov 8 cm. In--Sije po 15. uri po tel. 57-148 3593 ino prodam večjo količino sNE OPEKE špičak. Puštal 19, t Loka 3594 Jam dolgo belo OBHAJILNO -«BLfcKO, št. 9 in ČEVLJE št. 32. Peternelj, Partizanska 46, Škofja Loka, tel.62-792 ^ 3595 Prodam OBRAČALNIK za raotokul-tivator korenje Muta«. Podobnik, Ho-tavlje 12, Poljane 3596 Prodam KOLESELJ ali menjam za zapravljivčka. Sp. Veterno 3, Tržič 3597 Prodam železni VOZ (gumi radi) m razne dele za ŠKODO. Zg. Brnik 81 Cerklje 3598 Prodam 1500 kg SENA. Ziherl Poljanska 53, Škofja Loka 3599 Prodam silažno KORUZO za krmo Ilovka 11, Kranj _ 3™u Prodam 1000 kg SENA. Matevž Pod-jed, Šenčur, Mlakarjeva 18 3b0l Prodam 700 kg SENA. Kristjan Brejc Zadraga 8, Duplje ^f Prodam dve KRAVI, dobri mlekan-d, več" kosov rabljenega STREŠNIKA (špičaka) in žetveno napravo za kosilnico bertolini. Sp. Bitnje 25 3603 Ugodno prodam dve leti staro crno-belo TELEVIZIJO gorenje. Ernest^- "ftSSfl^ TELIČKO, staro lO ted-nov. Sp. Bitnje 1, Žabmca 3^> JARČKE. rjave, odlične nesnice dobite v Srednji vasi 7, Gonče, Golnik (BJSL semenski KHOMPIR derite isor in rani. Celjer, Voglje 42 3607 K rabljeno OPEKO bobrovec kikinda in cementni spičak; ter KU m 800 kosov ETERNITA črne barve, ra francosko kritje. Peter Skrjanc^Sp nova OKNA in balkonska VRATA/Telefon 47-679 pv 36£9 Prodam nov barvni TELEVIZOR^ ve opte, 66 cm (garancija). Telefon "Kdarn francosko POSTELJO me- ° Prodam n dve ^POROČNI OBLEKI, ft: «fnTo Grašič^Golnik 10/B 3612 frodam več hrastovi h lakiranih no- tra^VR^TNlH KRIL. Kveder.fc težkegaJ^ČA. Cilka Prešeren, Zasip, Ledina 10, Hiea^ Prodam dva P^^^lZg domačo hrano, težka po 130 kg. ^aiflOOO kg SENA. Franc Jenko, Va\800TkfsENA. Zgoša 22,^e- SENO. Gajgar Lovro, češ; njica 7, Železniki TELIČKO Prodam tri Zima, Moš- fnzijsko za rejo. Zdravko ^ nje 14, Radovljica pr OHE in DE- Prodam smrekove PLOHb in SKE. Telefon 061-52-469 Prodam kabino za J™^ ^ Ka^vsSkf GNO^ cena 2.000 Prodam hievsKi . sam. ta za voz. Prevoz pr«krb, vsak sam. Balanč, Čepulje 7 pod Jostom, Kran]^ Prodam drobni KROMPIR. BoK, 3624 tel. 064-77-272 ostrešie hiše in Prodam nov LES za ostrešje n GUMI VOZ, ku (Og ed Popol- Slov v oglasnem oddelku, (ugieu h ^Prodam barvni TELEVIZOR T^jiC. UjzSa Hrovata 6, Planina II., Kranj^ ■ f štedilnik KIUPERS-B^„n'nPar^aomg nvdo Zora ^rgar, Tržič, Proleterska 1l želeZA in 3679 fon 25-589 Prodam ^ m telička črno belega starega ^^33 štedilnik (2P + 2E) p^m.SoS'aci^'UK lopo,dan. telefon 28-579. KUPIM_______ Kupim iefon 25-914 hribotiv te- Kupim KOSILNIC 362g ren. Telefon 26-604 novo ki. Pr»prose3 PodMrt gALEC j Kupim BFlunisr. 3] CeP'bmarvJeE ČOP SP. Gorje 136 3632 Kupim samonakladalno PRIKOLICO PR-1. Rozman, tel. 064-76-209 3634 Kupim suh slavonski HRAST, debeline 5 ali 8 cm. Mizarstvo Črnilec, Stra-hinj 23, Naklo, tel. 47-123 3634 Kupim eno leto staro KRAVO si-mentalko ali starejšo KRAVO od 3 do 5 mesecev brejo. Grošelj, Podgorje 39, Kamnik 3496 VOZILA_ Prodam 126 P letnik 1979. Zadnik, Šiškovo naselje 51, Kranj, tel.: 23-860 Prodam MOTOR z menjalnikom za ZASTAVO 1300. Visoko 15, Šenčur 3412 Ugodno prodam avtomobilsko PRIKOLICO, nosilnost 11. Svoljšak, Zbilje 43 3413 Prodam rezervne dele s strojem in menjalnikom za NSU 1200 C. Ferdo Latič, Radovljica, Prešernova 13 3415 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Bašelj 23, Preddvor 3418 Prodam ZASTAVO 750. Zg. Lipnica 16, Kamna gorica 3497 Prodam avto VAUXHAL viva, zelene barve, prevoženih 79.000 km. Toni La-vrič, Dornica 2, Vodice 3498 Prodam VW 1302, letnik 1970, registriran do 12.4.1984. Štular, Planina 20, Kranj, tel. 28-902 3499 Prodam VW 1200, starejši letnik, dobro ohranjen, cena po dogovoru. Ogled vsak dan. Brane Trogrlič, Tenetiše 9, Golnik 3500 PZ, letnik 1975, prodam za 2 SM. Informacije po tel.:77-974 3501 Oddam vrstni red za BMW 318, dobava v maju. Valentin Košir, Hotemaže 67, Preddvor 3502 Prodam VAUXHAL, letnik 1974, v odličnem stanju in dele za amija. Ogled v petek in soboto od 7. do 14. ure. Duro Hrkalovič, Vrečkova 7, Planina - Kranj 3503 Prodam OPEL KADETT, letnik 1975, nevozen. Henrik Peternelj, Hota-vlje 39, Gorenja vas 3504 Prodam APN-4. Trebušak, Stara c. 11/A, Kranj 3505 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, potrebno manjšega kleparskega popravila, cena 3,3 SM. Kranj, Jezerska c. 65 - 3506 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, cena 72.000 din in AUSTIN 1300 po delih. Iztok Vodnik, Prebačevo 68, Kranj 3507 Prodam FORD TAUNUS karavan, letnik 1965, možno tudi po delih in novo 2200-litrsko CISTERNO, ali zamenjam za večjo. Telefon 47-115 3508 Prodam VW 1302, nemški, leto izdelave 1972. Zdravko Povšnar, Zg. Kokra 28 3509 Prodam R-4 po delih. Švegelj, Podbrezje 70 3510 Prodam JAWO 950, letnik 1979, cena 1,5 SM in ASCONO 16 S, letnik 1976. Retljeva 11, Čirče, Kranj 3512 MERCEDESOV motor 220 D in dva KOMBIJA za rezervne dele, prodam. Husija Jogič, Lojzeta Hrovata 6, Kranj 3512 Prodam MOPED na 4 prestave in klavirsko HARMONIKO, 60-basno. Tenetiše 12, Golnik 3513 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do aprila 1984 in glavno motorno GRED za VW 1300 - 1600, I. brušenje. Špenko, Hotemaže 15, Preddvor 3514 Prodam razne dele za ZASTAVO 101. Telefon 70-221 3515 Prodam FIAT 850, za rezervne dele. Govekar, Sr. Bela 49, Preddvor 3516 Prodam AUSTINA 1300, letnik 1972, potreben manjšega popravila, cena 2 SM. Telefon 50-417 3517 Prodam R-4, letnik 1978. Jože Korošec, Sp. Lipnica 35, Kamna gorica, tel. 74-816 3518 Prodam WARTBURG de lux, letnik 1977. Telefon 62-834 3519 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Telefon 70-211 3520 Prodam WARTBURG karavan, letnik 1981. Šenčur, Pajarjeva 2, tel. 064-41-098 3521 Prodam dve leti star MOPED ROG, 50 vreč APNA in 10 vreč CEMENTA, možna zamenjava za drug gradbeni material. Javite se popoldan po tel. 24-218 3522 Ugodno prodam dobro ohranjeno ŠKODO Š 100. Bodlaj, Preska 20, Tržič 3523 ZASTAVO 101, neregistrirano, vozno, cena 2,2 SM, prodam. Pogačnik, Sp. Gorje 122 3524 Prodam karambolirano LADO 1600, letnik 1980 — november, z vsemi rezervnimi deli. GašperšiČ, Kropa 61 3525 SIMCO GLS 1000, letnik 1976, prodam. Vinko PogaČar, Sp. Gorje 208 3526 Prodam ZASTAVO 101, malo karambolirano, letnik 1974, registrirano do 30. 12.1983. Telefon 21-540 3527 Prodam DIRKALNO KOLO legnano in MOPED 14 TL. Zupan, Mošnje 24, Radovljica 3528 Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO. Šušteršič, Zg. Bitnje 213, Žabnica 3529 Prodam ZASTAVI 750, letnik 1975, na novo registrirano in letnik 1971 za dele. Grošelj. Podgorje 39, Kamnik 3530 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto in 100 kg SMOLE za izolacijo. Mlakar, C. na Klanec 61, Kranj J 3531 Prodam zavorne bobne TORZIJA s kolesi, 5 PLATIŠČ in STEKLA za AUDI 60. Zdravko Zupančič, Bohinjska Bela 91. Ogled od 16. ure dalje 3532 Nujno in poceni prodam dva WART-BURGA, oba letnik 1968; karavan, vozen in registriran do 8. VIII. 1983, drugi je de lux, vozen, potreben manjših kleparskih del, primeren za rezervne dele. Asim Pašič, C. revolucije 2/A, Jesenice 3533 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do marca 1984. Prošenjak, Okornova 12, Kokrica, tel. 26-683 3534 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Zalokar, Vopovlje 1, Cerklje 3535 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1978, dobro ohranjeno, garažirano. Informacije po tel.24-114 v petek popoldan, soboto in nedeljo 3536 Ugodno prodam dobro ohranjen R-6, letnik 1971. Ažman, Brda 2, tel. 74-838 3537 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 600 kg, cena 1.6 SM. Telefon 24-917 3538 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Ogled v soboto in nedeljo. Kranjska 29, Šenčur 3539 Prodam že razstavljeno ZASTAVO 101, po delih. Telefon 064-28-321 3540 Prodam MOSKVIČ 1500, letnik 1977, registrirao do avgusta, cena 6 SM. Telefon 26-268 3541 Kupim FIAT 127. Ponudbe vsak dan po 16. uri tel. 57-008 3542 * Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano za celo leto. Poženik 39, Cerklje 3543 Prodam eno leto star MOTOR 1.4 hI. Zalog 54, Cerklje 3544 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Britof 349 3545 Prodam ZASTAVO 101 confort 1300, letnik 1979. Stanislav Zagoršek, Rateče 94, Planica 3546 Prodam LADO 1300 S, letnik 1982. Golniška c. 56, Kranj 3547 NSU — PRINZ 110, prodam celega ali za rezervne dele. Hočevar, Zapoge 6, Vodice 3548 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Pantelič, Vrečkova 11, Kranj 3549 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Rogelj, Tomažičeva 8, Kranj 3205 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do oktobra 1983 in RENAULT 14'TL. Sonja Črnivec, Kidričeva 18, Kranj 3550 . Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1979, Stara Loka 28, Škofja Loka 3551 Prodam AVTOMATIK 3 M, letnik 1981. Grenc 16, Škofja Loka 3552 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1974, registrirano do septembra 1983. Ogled popoldan. Zbilje l/C, Medvode 3553 Prodam WARTBURG karavan, letnik 1975, dobro ohranjen. Informacije popoldan. Trnje 12, Železniki 3554 Prodam LADO SL, letnik 1978, garažirano. Vidic, Lesce, Tovarniška 2 3555 Ugodno prodam KOMBI zastava 850 AF panorama, star šest mesecev. Sp. Bitnje 25 3556 Prodam ZASTAVO 750, po delih. Ogled dopoldan. Sp. Lipnica 33 3557 Prodam 4 nove 13-colske GUME. Telefon 74-519 3558 Prodam OPEL KADETT, letnik 1972, dobro ohranjen. Knavs, Mošnje 8/A, Radovljica 3559 Ugodno prodam KATRCO R-4, letnik 1975. Informacije po tel. 69-027, Peternelj, Koprivnik 2 3560 Prodam novega GOLFA JGL diesel, neregistriranega. Telefon 064-83-214 od 15. ure dalje 3561 Prodam R-4, letnik 1977. Tomaž Cvetko, Štrukljeva 16, Radovljica 3562 ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do 1984 in OPEL REKORD, letnik 1967, prodam. Kropivšek, Strahinj 101, Naklo 3563 ELEKTRONIC 90, športno preurejen, malo rabljen, prodam. Mavčiče 2, tel. 064-40-004 3564 Ugodno prodam KOMBI ZASTAVA 1300 zaprt, preurejen za kampiranje, z baldahinom. Ogled po 15. uri. Francka Černigoj, Za žago 4, Rečica — Bled 3565 Prodam NSU 1200 C. Marjanovič, Brezje 80, tel. 75-140 — int. 375 dopoldan 3566 Prodam ŠKODO 120 LS, prevoženih 30.000 km. Informacije po tel. 69-331 — int. 83 od ponedeljka dalje 3567 Prodam KOMBI FIAT, letnik 1977. Hrastje 39, Kranj 3568 RENAULT 10, obnovljen, po generalni 16.000 km, ugodno prodam. Duro Le-kič, Linhartov trg 19, Radovljica tel. 75-150 v službi 3569 MARCEDES 200 avtomatik, prodam, za 21 SM. Golnik 25 3570 Prodam rabljeno dirkalno KOLO favorit na 10 prestav in FIAT 125 PZ, z vgrajeno plinsko napravo, letnik 1973. Zakotnik, Virmaše 4/A, Škofja Loka 3635 Kupim KADETA od 5 do 6 let starega. Telefon 26-604 3636 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Janez Udir, Sp. Besnica 150 3637 ZASTAVO S?.5 PZ, letnik 1974, prevoženih 90.000 km, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Podbrezje 12/A 3638 Prodam KOMBI super B IMV, registriran do 16. aprila 1984. Milje 14, Šenčur, tel. 24-414 3639 Poceni prodam PZ-125, vozen, neregistriran, za dele. Informacije po tel. 75-005 vsak dan od 16. ure dalje3640 Prodam WARTBURG karavan, cele ga ali po delih. Marjan Kodrič, Pot v Bitnje 9, Kranj 3641 ZASTAVO 750, letnik 1971, ugodno prodam. Mihelič, TVD Partizan Stra-žišče, Kranj 3642 Prodam SIMCO 1000 GLS special, letnik 1972, registrirano do aprila 1984. Jože Ramovš, Britof 212, Kranj 3643 STANOVANJA Mati z otrokom išče SOBO, z možnostjo kuhanja ali GARSONJERO na omobčju Gorenjske. Šifra: Predplačilo za eno leto 3430 STANOVANJE v hiši, lastniško, v centru mesta, zamenjam za enakovredno v okolici Kranja. Ponudbe pod: Zamenjava 3644 Družina z otrokom, išče STANOVANJE z možnostjo kuhanja. Pripravljeni smo pomagati pri delu. Plačam pošteno. Ante Stojčevič, Mirka Vadnova 1, Kranj, tel. 26-061 3645 Dvostanovanjsko centralno ogrevano HIŠO, z vrtom, prodam ali zamenjam za dve manjši STANOVANJI, z doplačilom po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. • 3646 Kupim dvosobno STANOVANJE ali starejšo HIŠO v Kranju ali okolici. Pod nujno, za gotovino. Ponudbe z navedbo cene pošljite pod šifro: Vseljivo takoj 3647 Brazplačno oddam SOBO mlajši upokojenki, za pomoč k ženski. Naslov v oglasnem oddelku. 3648 V najem vzamem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE, v Kranju ali na Jesenicah, s posebnih vhodom, za daljši čas. Šifra: Veliko odsoten 3649 V središču Radovljica oddam neopremljeno dvosobno STANOVANJE s prelepim razgledom na Julijce in Karavanke. Ponudbe pod: Ugodno — Radovljica 3650 V Kranju oddam opremljeno, centralno ogrevano dvosobno STANOVANJE za 1 do 2 leti. Pogoj je vsaj enoletno predplačilo. Šifra: Središče 3651 POSESTI_ Starejšo HIŠO v Mavčičah, z manjšim vrtom, ugodno prodam. Šter, Trboje 41, Kranj 3652 HIŠO v V. fazi in dvosobno STANOVANJE v dvojčku blizu Kranja, prodamo za gotovino ali kredit, oziroma menjamo z ustreznim doplačilom za eno ali dvosobno STANOVANJE v bloku v Kranju. Ponudbe pod: 270 SM 3653 V bližini Kranja dam v najem HIŠO z gospodarskim poslopjem in telefonom, primerno za vsako obrt. Naslov v oglasnem oddelku. 3654 V bližini Kranja kupim pol stare HIŠE z vrtom. Ponudbe pod: Bitnje — Stražišče 3655 Prodam GOZD na levem bregu Save. smer Smlednik—-Medvode. Naslov v oglasnem oddelku. 3656 Kupim PARCELO ali staro HIŠO v Selški dolini. Telefon 61-532 3657 Kupim primeren VIKEND za stalno bivanje v Selški dolini ali okolici Škofje Loke. Šifra: Vikend 3658 ZAPOSLITVE_ Solidno in hitro vodim poslovne knjige za obrtnika. Šifra'računovodkinja. ELEKTROINSTALATERJA sprejmem v redno delovno razmerje. Informacije po tel. 24-191 3364 Poklicni voznik, AVTOMEHANIK, išče kakršnokoli honorarno popoldansko delo. Naslov v oglasnem oddelku. 3427 Takoj sprejmem stavbnega KLEPARJA. OD in ostalo po dogovoru. Janez Šifrer, C. talcev 2, Škofja Loka, tel. 064-60-720 ali 064-61-115 3428 Iščem žensko za delo v bifeju na Bledu. OD po dogovoru. Šifra: Na Bledu 3659 Zaposlim mlajšo žensko pri stroju za predelavo plastike. Škofja Loka, tel. 60-922 3660 Zaposlim KV ali PKV vodovodnega INSTALATERJA. Janez Ovsenik, Jezerska 104/A, Kranj 3661 Za 18 dni bi se želel zaposliti pri ZIDARJU obrtniku. J. Bilič, Delavska 19, Kranj 3662 Takoj zaposlim NATAKARICO. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna »LEC-TAR« Radovljica, tel. 75-642 3663 Sprejmem pohištvenega MIZARJA. OD od 1,8 SM dalje. Jože Podjed, Britof 116, Kranj 3664 Takoj zaposlim izurjeno ŠIVILJO ali modno kreatorko, z najmanj dveletno prakso šivanja v konfekciji. OD neto od 14 do 20.000 din (po učinku). Informacije v soboto in nedeljo na domu: Angelika Krznar, Rudija Papeža 1, Kranj, ostale dneve od 14. do 19. ure na Jenkovi 4, Kranj 3665 OBVESTILA_ GRADITELJI! Na gradbišče vam dostavimo ves gradbeni material za vašo hišo kot je: MB 19, MB 14, betonski bloki, dimnik schidel, strešnik novo-teks in razne zidake. Vse informacije vam nudijo avtoprevozniki Slavko ČE-BULJ, Vopovlje 16, Cerklje na Gorenjskem, Rado KONDIČ, Britof 20, Kranj in Andrej SMOLEJ, Oprešnikova 15, Kranj, tel.25-579 2801 LEPE SADIKE CIPRES za ograje ter OKRASNO DREVJE (srebrne smreke in pančičke) za vrtove, dobite pri Kancilija, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/A (v bližini Vodovodnega stolpa, takoj za št. 12) 3063 Nudim storitve VRTANJA in DOL-BENJA (štemanje s kompresorjem). Telefon 064-62-581 3666 ZASTEKLJUJEM balkone — stekla na drsenje ali odpiranje. Ponudbe po tel. 061-327-015 od 14. do 19. ure 3667 Poceni in kvalitetno zidam in delam fasade. Šifra: Kvaliteta 3668 Obveščam vse občane, da izdelujem slike za vse dokumente v 24. urah. FO-TO »DEBELJAK« Zg. Dobrava 16, Kamna gorica 3669 PRIREDITVE ANSAMBEL SIBILA vabi v soboto, ob 21. uri na PLES v HOTEL TRANS-TURIST in v nedeljo, ob 17.30 na PRIMSKOVO 3670 SKUPINA VZPON igra v soboto. 16. 4., ob 19. uri v PREDOSLJAH, vsako nedeljo od 17. do 22. ure pa na KO-KRICI. VABLJENI! 3671 DISCO! V soboto ob 20. uri v domu KS Stražišče 3672 Skupina ŠESTI ČUT, igra v VO-KLEM v soboto, 16.4.1983, ob 19. uri. VABLJENI! 3673 ČESTITKA Branetu ŠTULARJU s Kokrice za življenjski praznik ISKRENE ČESTITKE. Mami, ati in brat Tone iz Lahovč 3674 IZGUBLJENO V soboto, 2. 4.1983, sem na poti od KS Stražišče do trgovine Živila, izgubil bencinske BONE za mesec april, maj in junij 1983. Poštenega najditelja prosim, da mi jih proti nagradi vrne. Vinko Perčič, Tominčeva 74, Kranj 3675 OSTALO Iščem INŠTRUKTORJA za matematiko. Naslov v oglasnem oddelku. 3676 Iščem VAnSfVO za enoletno punčko v Bitnjah. Ostalo po dogovoru. Zavrl, Sr. Bitnje 46, Žabnica, tel. 44-571 3677 Bife ali gostilno, vzame v najem zakonski par. Telefon 064-57-014 po 20. uri 3678 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 16. aprila, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 8. do 14. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 8. do 20. ure: Kle-menček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko. Živila: dežurne prodajalne bodo od- Prte od 8. do 20. ure in sicer: SP Pri etrčku, Kranj, Titov trg 5, SP Pri . Nebotičniku, Kranj, C. JLA 7/a, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina, Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina, Kranj, SP Preddvor, PC Britof, naslednje dežurne prodajalne bodo odprte od 8. do 18. ure: SP Šenčur in PC Bitnje. V nedeljo .. ... pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: od 7.30 do 11.30 ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Kranj; od 8. do 12. ure: Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. V Cerkljah pa trgovina Živila Kranj od 9. do 12. ure. ŠKOFJA LOKA SP Groharjevo naselje, mesnic- i Groharjevo naselje TRŽIČ ABC Bistrica, Mercator, Trg svobode 16, Mercator, JLA 6 BOHINJ Špecerija Market, Boh. Bistrica BLED Špecerija Market, Dobe, Kajuhova ulica in Živila Delikatesa, Ljubljanska ul. GORJE Živila Market, Zg. Gorje LESCE Špecerija Market, Finžgarjeva ul. RADOVLJICA Špecerija Volčji hrib, Gradnikova ulica LOTERIJA Srečka št. din Srečka št. din 40 100 44001 6.040 50 60 495511 20.040 7070 800 13 60 43530 8.000 63 . 120 279250 20.060 3233 1.000 294750 500.060 8483 600 52 60 9163 520 62 80 213513 20.060 92 80 473003 l,000.00u 35182 4.000 489013 20.060 62122 4.000 25 60 021692 50.080 59395 6.000 027602 20.000 062365 20.000 4 40 140395 20.000 6244 440 465465 20.000 6334 640 27 60 13874 2.040 77 60 160 26064 2.040 067 016534 20.040 497 160 209944 20.040 6987 400 66 100 05727 2.060 396 200 61187 6.000 85476 8.000 62607 2.000 99066 4.100 64067 2.160 , 338746 20.000 64417 6.000 68 80 337547 20.000 98 80 389217 100.000 051528 20.000 319 200 304158 20.000 31109 8.000 1 40 57539 4.000 1231 440 169729 20.000 03371 8.040 248609 20.000 36481 2.040 474229 20.000 m ti m^fz' ii^irfvi y mm LJF Meja — Ko je odgovorna tova-rišica kranjske občine izročala predstavniku mavčiške krajevne skupnosti gradbeno dovoljenje za vodovod na Mejo, je med drugim dejala: »Nikar se ne razburjajte, če ste morali čakati nekaj minut pred vrati, saj ste papirje dobili tako hitro kot še nihče doslej.« Kljub temu velja zapisati: tisti, .ki so od lanskega septembra pa do minulega tedna »fehtali« denar in papirje ter bili pri tem od časa do časa sitni kot podrepne muhe, so na koncu spoznali, da je vihtenje krampa in lopate, vlačenje cevi in zasipanje pravzaprav prijetnejše delo kot pa trkanie na nešteta vrata. Da o tem, koliko hitrejše je to delo, posebej sploh ne govorimo ... V približno šestih mesecih so predvsem trije ljudje zbrali potrebnih 275 starih milijonov in vse potrebne papirje. Razen krajevne skupnosti so za vodovod na Mejo odprli svoje blagajne tudi na samoupravni komunalni interesni skupnosti in v kranjskem Vodovodu, potem občina, kranjska zavaroval- nica in samoupravna stanovanjska skupnost, KŽK in kmetijska zadruga Sloga ter Gradiš. Stroji so zabrneli in danes, ko to berete, je na Meji opravljenega domala dve tretjini dela, čeprav je treba položiti okoli 2.200 metrov vodovodnih cevi. Dela resnično izredno hitro napredujejo. Mejaši imajo srečo z naravo, ki jim na traso vodovoda ni nastavila nobenega kamna, srečo pa imajo tudi z ljudmi, ki so pripravljeni in voljni delati tudi ob nedeljah. Cevi polagajo po njivah in travnikih kranjskega KŽK ter 25 kmetov in ko je bilo treba dobiti njahova soglasja, da lahko po njihovi zemlji rijejo stroji, se ni nihče upiral — razumeli so, da je brez vode praktično nemogoče živeti. Sušnikov Franci, predsednik gradbenega odbora in »komandant« na delovišču, ima zavoljo dobrih priprav zdaj v bistvu samo še dva problema: s pranjem avta, na katerem se dnevno nabere kar precej kilogramov blata s poljskih poti in z njegovo prehrano — zmanjkuje mu namreč bencinskih bonov. Pred- sp s Lil • 41 l ^ - '^if aajM* ■ Zasebnik Avgust Zaje koplje od jutra do večera in tudi ob nedeljah. — (Foto: F. Perdan) Kaj pomeni pretočkovanje stanovanj? C razlike ob pretočkovanju pa so nastale pri inštalacijah. V novejših stanovanjih, ki že imajo toplo vodo, se na primer število točk poveča kar za 32 v primerjavi s tistimi, kjer imajo na primer centralno ogrevanje, vendar so vezana na toplo vodo iz bojlerja. Glede na to, da je točka enaka kvadratnemu metru, smo po pretočkovanju za primer pogledali štiri stanovanja v kranjski občini, ki so bila zgrajena v različnih letih. Stanovnje v Tavčarjevi 16 v Kranju je bilo zgrajeno 1811. leta. Po ponovnih meritvah in pretočkovanju se je pokazalo da je to stanovanje zdaj za 49 kvadratnih metrov večje. Stanovanje v Kidričevi 1, ki je bilo zgrajeno 1954. leta, je po takšnih meritvah in izračunih večje za 8,40 kvadratnega metra, v Šorli-jevi 4 (1972) za 2,80 kvadratnega metra in na Rudija Papeža 34 (1982) za 9 kvadratnih metrov (pri slednjem predvsem na račun lože). Pretočkovanje oziroma prevrednotenje stanovanj zato ob sedanjem povišanju stanarine v večini stanovanj ne le v kranjski, marveč tudi v drugih gorenjskih občinah (razen v radovljiški), pomeni dejansko dvojno podražitev. V radovljiški občini so takšno pretočkovanje v plačilu stanarine uveljavili že lani. V večini drugih, predvsem večjih, občin v Sloveniji pa jih takšno delo na podlagi pravilnika, ki velja za vso Slovenijo, še čaka. Jeseniška zima ni za Miroslava lliča - že dolgo pred napovedanim koncer- iii tom znanega pevca Miroslava Ili- | ča so se na Jesenicah pojavili le- č paki, ki so vabili na njegov kon- f cert v dvorand v Podmežakli. >, Prav na vsakem koraku so Jeseničani naleteli na plakate, ki so viseli po strebrih, tako, da je bilo reklame občutno dovolj in preveč. Mnogi so se upravičeno spraševali, zakaj naj bi bil ta pevec izjema, ki mu je dovoljeno, da oglašuje svoje kvalitete in vabi na svoje koncerte s plakati, ki jih lahko obesi pač kamorkoli. Nihče najbrž ni pomislil, da so za plakatiranje za to določena mesta na Jesenicah in da ni prav, da se pla- kati obešajo ^poskrbel še za dodatno presene- Znani m Pnl'*" P' je JIC!( r VF Podmežakli pojavil, vendar pa eenje Ob osUli razočarani. 11,č ni nastopil, češ. da Je prehud ^olrnTse ;e'in odše.... D. Sedej S 1. aprilom letos so se v večini gorenjskih občin povišale stanarine. Povečanje zaradi prevrednotenja oziroma pretočkovanja stanovanj ne bo povsod enako. Praviloma se bodo v starejših stanovanjih stanarine povečale bolj od sprejetih povišanj v občini. Do prevrednotenja stanovanj je prišlo zaradi nesorazmerij, ki so se pojavljale med starejšimi in novejšimi stanovanji. Z leti so se namreč spremenili tehnologija in način gradnje, način ogrevanja, standardi glede posameznih prostorov itd. Razlike so bile prevelike, kar se je odražalo tudi pri vzdrževanju tistih delov stanovanja, za kar se denar zbira iz stanarine. Pretočkovanje je zato zajelo konstrukcijo stavb, okna, vrata v stanovanjih, tla, stene, inštalacije, kleti, balkone in skupne prostore kot sopralnice, sušilnice,kolesarnice, prostori hišne samouprave. Potrebne so bile ponovne izmere stanovanj, ker je kljub standardni gradnji prihajalo do razlik. Nadalje prejšnji točkovni sistem ni poznal razlik med velikostjo kleti. Ne glede na to, ali je bila klet večja ali manjša, je bilo zanjo odmerjenih enako število točk. Podobno je bilo z balkoni in balkonskimi ložami. Nadalje je nov točkovni sistem izločil iz stanarine celotno kuhinjsko opremo in zadržal pri nadaljnjem vzdrževanju oziroma plačevanju stanarine le kopalno kad, umivalnike, stranišče in rezervoar za vodo v stranišču. Bistvene sednik krajevne skupnosti Franc Rozman je vso soboto prebil v jarku z lopato v roki, zvečer pa ves zadovoljen ugotovil: »Čudovito nam gre in nadvse sem zadovoljen, da smo se avgusta lani v KS zmenili, da del krajevnega samoprispevka namenimo za te cevi in da smo so odločili, da vse drugo počaka — tako gradnja avtobusne postaje na Bregu, ureditev pokopališča v Mavčičah, asfaltiranje nekaterih cest, javna razsvetljava in še nešteto drobnih stvari. »Ješetov Lojze je s svojim traktorjem zdaj na Meji tako rekoč kuhan in pečen, odgovoren je za ravnanje cevi in doslej je sočno in kleno zaklel le tedaj, ko je s. traktorjem tako močno potegnil, da je šla veriga k vragu. Vodovodar Stane je dober delavec, toda kljub temu je z nasmeškom poudaril, da tako, kot dela zdaj na Meji, že dolgo ni... Kaj hočemo, zgledi vlečejo in če se Mejašem mudi, potem se pač mora tudi njemu. In mudi se res že precej — pšenica raste, posaditi je treba krompir, zato je treba jarke čimprej zasuti. Investitor (krajevna skupnost) se je z izvajalcem zemeljskih del domanil, da stroj dela od jutra do večera in tudi ob nedeljah, in toliko časa, dokler bo pač potrebno. Stvari torej tečejo tako, kot si jih človek lahko samo zamišlja. Predno bo voda v vsaki izmed osmih hiš, bo Ere teki o še precej časa in proti oncu bo najbrž tudi zagnanost in navdušenje malce popustilo, toda kljub temu je gradnja vodovoda na Mejo dokaz, da je z združenimi močmi možno narediti praktično vse. Približno tisočpetsto prebivalcev KS Mavčiče je prepričanih, da 2,75 milijona dinarjev za osemnajst zdajšnjih prebivalcev Meje ni preveč, ker gre za vodo. Tako so mislili tudi tisti, ki so odvezali mošnje za to reč in čeprav so se stvari odvijale tekoče in hitro, bi za konec kazalo reči: za takšne gradnje bi stvari vendarle kazalo malce poenostaviti. Občina jih ne more, republika bi jih pa že lahko. Nihče si sicer ne domišlja, da bi prav zaradi »primera Meje« do tega v k kratkem moralo priti, toda za razmišljanje je pa čas kar pravšnji. Ilija Bregar Pred svetovnim prvenstvom v motokrosu Tržič — Čez mesec dni, 15. maja bodo podljubeljski tereni spet prizorišče bojev najboljših motokrosistov za svetovno prvenstvo, tokrat v kategoriji 125 kubičnih centimetrov. Čeprav v Tržiču motokros kot izredno drag šport ni niti množičen niti blesteče vrhunski, so dirke v Pod-ljubelju postale tradicionalne in priljubljene, saj jih vsakokrat obišče nekaj tisoč gledalcev. Tudi motokro-sisti, ki se potegujejo za naslov svetovnega prvaka, radi prihajajo; proga je kvalitetna, organizacija prav tako. Tržičani se na letošnje tekmovanje za svetovni pokal že nekaj mesecev temeljito pripravljajo. Kot običajno imajo tudi tokrat največ težav z denarjem. Dotacija še zdaleč ne pokrije visokih stroškov organizacije prireditve. Požrtovovalni člani organizacijskega odbora so zato prisiljeni trkati predvsem na vrata delovnih organizacij in dobesedno prositi za denarno pomoč. Letos, ko je treba na vseh področjih bolj kot kdajkoli zategovati pasove, je postala v Tržiču vprašljiva že marčevska tekma za evropski alpski smučarski pokal. Potrebno vsoto so nazadnje dopolnili delovni kolektivi. Podobno razumevanje od njih pričakujejo tudi prireditelji dirke v moto-krosu. Vprašanje upravičenosti dragih prireditev so letos v Tržiču že nekajkrat izpostavili. Direktorji organizacij združenega dela so na enem od sestankov tudi predlagali, naj bi se v okviru socialistične zveze dogovorili, katere prireditve — v isti sklop sodita še mednarodna razstava mineralov in fosilov ter šuštarska nedelja — kaže v Tržiču prirejati vsako leto, katere morda samo na dve leti. V širokem krogu dogovorjen letni koledar prireditev bi potem lahko tudi finančno ovrednotili in razdelili stroške oziroma pokroviteljstva takrat, ko v delovnih kolektivih načrtujejo letno porabo denarja, ne pa šele tako rekoč tik pred zdajci, ko ga za te namene morda sploh več nimajo. Tradicionalne prireditve, ki imajo mednarodno obeležje in privabijo v Tržič številne domače in tuje obiskovalce, bi bilo najbrž škoda opuščati. Ob dobri organizaciji in stranski ponudbi — gostinski, turistični, trgovski — lahko poplačajo vse stroške, hkrati pa zapišejo dobro ime Tržiča v veliki turistični in poslovni svet. H. Jelovčan V nekaterih šolah pouk, drugje ne 28. in 29. aprila bo v večini gorenjskih osnovnih in srednjih šol reden pouk, ponekod pa šolski dopust nadomeščajo z delom v prostih sobotah Mnenja o tem, ali naj bodo šole 28. in 29. aprila proste pouka ali ne, so različna. Medtem ko se v občinskih upravnih organih zavzemajo za to, naj predpisani koledar za osnovne šole in jeseni dogovorjeni za srednje velja - na Jesenicah celo ostro zahtevajo, naj se že vendarle naredi red na tem področju - so predvsem v šolah za bolj »demokratično« prilagajanje združenemu delu, • V jeseniški občini so v srednješolskem centru povedali, da bosta dneva med 27. aprilom in prvomajskimi prazniki delovna. Tudi v osnovni šoli Toneta Cu-farja so dejali, da je predviden reden pouk. • Radovljiški upravni organ je osnovnim šolam priporočil, naj se drže koledarja in uskladijo z delovnimi organizacijami. Oba dneva bodo zato izkoristili za tako imenovane poučne ekskurzije, v nekaterih šolah pa so prosti četrtek in petek že nadoknadili s poukom v sobotah. Podobno so napravili tudi v srednji gostinski in ekonomski šoli, kjer so se že septembra dogovorili za nadomeščanje medprazničnih dni v prostih sobotah. • Kranjska gimnazija in srednja tekstilna in obutvena šola bosta imeli v četrtek in petek reden pouk. Tudi v osnovni šoli Franceta Prešerna ne predvidevajo odstopanja od koledarja. Podobno stališče so osvojili v škofjeloški občini. • V tržiški občini bodo šolarji 28. in 29. aprila prosti. Razloga, zaradi katerih je odločitev podprl tudi občinski komite za družbene dejavnosti, sta dva; v teh bodo prosti v večjem delu trž delovnih organizacij, razen tega pa precej tržiških Učiteljev sodeluje v uradni delegaciji, ki " od 27. aprila do 3. maja obisi pobrateno francosko občino Ste Marie-aux-Mines. Izpad pouka bodo nadomestili v dveh sobotah. Pregled, ki resda ne zajem« odločitve vsake šole posebej, kaže osnovno gorenjsko slabost; nemoč enotnega dogovarjanja. Razumljivo je, da šole, zlasti na pritiske staršev, odobravajo prosta dneva, će ju ima tudi večina delavcev. Vendar pa je vzgojnoizobraže-valni program treba izpeljati. S podaljšanjem zimskih počitnic se je pouk že tako zavlekel v konec junija, sobotne izkušnje, razen če ne gre za obrambne ali športne dneve, pa so tudi pokazale, da učenci med poukom v sobotah niso zbrani. Vsak nenačrtovan prosti dan več torej škodu predvsem vzgojnoizobraževa. nemu delu in prav na to bi morali misliti vsi, ki odločajo o delovnih ali prostih dnevih V ° H. Jelovčan Počasna gradnja elektrarn Zaradi pomanjkanja naložbenega denarja so dela na gradbiščih slovenskega elektrogospodarstva v zadnjih mesecih preteklega leta praktično zamrla. Denarja je bilo manj kot so računali ob polletju, ko so popravili gradbeni načrt. Kopnel je tudi zavoljo strmega naraščanja cen in s tem stroškov gradnje, s težavo so zagotavljali devizna sredstva in uvozne pravice za uvoz opreme. Graditeljem je primanjkovalo tudi materiala. . Pri proizvodnih objektih se je obseg gradnje skrčil praktično le ne tri objekte: na drugo fazo toplarne v Ljubljani, na novo vodno elektrarno v Solkanu in na sovlaganja v rudnik in toplotno elektrarno Ugljenik. V jedrski elektrarni v Krškem so tekla še dela za usposobitev opreme za obratovanje z določenimi značilnostmi, gradbišče vodne elektrarne v Mavčičah pa je komajda životarilo. Slovensko elektrogospodarstvo se je pred leti odločilo za sovlaganja v NESREČE PODRL SEMAFOR IN POBEGNIL Jesenice - Na podvozu pri železniški postaji na Jesenicah je neznani voznik tovornjaka v sredo, 13. aprila, podrl semafor in nato od: peljal naprej. Miličniki so tovorni avto izsledili na gozdni poti, ki vodi od Ulice heroja Verdnika, zalotenega v drevo in močno nagnjenega po nasipu Save. Voznik je tudi od tod pobegnil, tokrat peš, vendar so ga kmalu dohiteli. Tovorni avto, ki je last jeseniškega Integrala, je vozil domačin Branislav Savkič. POŽAR V MOTORJU AVTOMOBILA Luže - .31-letni Marjan Marin iz Bistrice pri.Tržiču se je s službenim avtomobilom kranjske Varnosti v ponedeljk, 11. aprila, peljal od Visokega proti Cerkljam. Na Lužah je opazil, da se i/, motorja kadi, zato je nemudoma ustavil. Hitro je odšel po sodelavca, ki živi nedaleč od kraja dogodka, da sta skupaj z gasilnim aparatom pogasila ogenj. Nastalo gmotno šk(KH) cenijo na 30.000 dinarjev. Sklepajo, da je na električni napeljavi motorja prišlo do kratkega spoja, zaradi česar se je instalacija vžgala. D. Z. Zaprta cesta Poljane - Od 18. do 30 aprila bo za ves promet zaprt odsek cesie Visoko —Poljane. Zapora bo veljala ob delavnikih od 8. do 17. ure Avtobusni promet bodo uredili s presi panjem, medtem ko je za ves osta promet določen obvoz na relacij Škofja Loka - Ljubljana - Logatec -Žiri. Zapora je potrebna zaradi asfaltiranja Uranske ceste. rudnik in toplotno elektrarno ljenik v Bosni z močjo 300 mega\ tov, pri čemer slovenski delež zna«. 100 megavatov. S četrtim aneksom | se je naložbena vrednost zvišala m 15.178 milijonov dinarjev, od česar bo morala Slovenija zagotoviti 4.647 milijonov dinarjev. Za novih 50 megavatov moči v ljubljanski toplarni znaša predračunska vrednost 2.505 milijonov dinarjev. Pri vodni elektrarni Solkan bo* od le tošnjega obsega financiranja odvisno, če bo lahko začela obratovat: ob koncu leta. Od predračunske vrednosti 2.713 milijonov dinarjev a1 doslej porabili 1.394 milijonov dinarjev. Še dokaj na začetku pa je gradivi vodne elektrarne v Mavčičah, sa- k od predračunske vrednosti milijonov dinarjev do konca prt-teklega leta porabili šele 474 jonov dinarjev. Avdicija za manekensko sku- Xn0 - Trinajst fantov m deklet £ ie udeležilo avdicije za ma-nekensho skupino, ki jo je pred nedavnim P"PravtJnnn ? C reina društvo Modnna. Z vadi vsak četrte« j sprejema g j^ najmanj 170 Foto: F. Perdan