Zaklad na otoku. Ks aogleSfcega prevedel Paulus« (Dalje.) Israel Hands je bil oborožen, mo/ton dovolj, da je mogel boditi ali vsaj iazifi po Erovu, in — iznebiti se me »8 hotp'. Kaj bo storil iiotem, na to nisem uiegnil mislitl, Pa eno sera vedel Potrebovala sva drng drugega in dokler ni bila ladja aa pesku, sem bil vanen —. Tako sem preudarial, zlezel nazai Ł k»binL si obul čevlje, zagrabil prvo steklenico, ki mi je prigla pod ro< K6, fn zopet ropotal nazaj po stopni cah na krov, Hands je slonel ob pregraji, ka Kor sem ga pustil, na videz brez moHi in ves onemogel ter s ipolodiprtimi tiepalnicami. Dvignil ]e oči, ko som stspil k niemu, zlomil steklenici vrat, kakor Clovek, ki je vajen tega posla, in naredil dolg požirek s svojim obi (Sajnim ,,Na srcfto!" Mirno je nekaj 8asa ležal, na to pa si je poiskal v žepu zvitek tobaka in mi rekel: BOdrežite mi ga grižliaj! Nimam nož». — in če bi ga tudi imel, bi sl sam ne mogel narezati tobaka. Pre - slab sem. — Ah Jim, Jim! Zdi se mi, da sem čisto zgrešil svojo srečo! — Odrežite mi ga koši5ek, moj zadnjibo! Na ipotu sem domov —!" MDobro! Narezal vam ga bodem! Ampak, če ste tako slabi, kakor pra- viie, bi mislil, je bolje, da mol|ite, kaKor se spodobi za pravega kristjana!" ,,Zakaj?" je vpraSal. »Pdvejte mi, zakaj!" ^Zakaj — ?" sem vzkliknil. ,,PrelomiK ste svojo prisego, uprli ste se, v grehu in krvi ste živeli, tegale svojega tovariga ste umor.ili — in vi me še vpraSate zakaj —!" Razvnel som se, mislil sem na krvavo bodalo pod njegovo suknjo in na njegov zlobni naklep. On pa je mirno spet. naredil dolg požirek in nadaljeval z nenavadno slovesnostjo: MTrideset let sem jadral po mor ju, dobro in slabo sem videl, lepo in grdo vreme sem doživel, živil ham jo zmanjkalo, noži so se bliskali in ne vem, kaj vso sem si ge izkušil. Pa, povom \ am, nikdar še nisem vidol, da bi bilo iz dobrega prišio kaj dobrega. Tisti ki prvi udari, tisti je moj vzor, in mrtveo ne ugrlzne, — to bo mo]i živ- Ijenjski nazori, ,pa je amen in konec . — Pa dovolj tegal" je hipoma izpremenil svoj glas. ,,Plima je dosegla — svoj vrhunec. Dajal vam bom naroCila, kapitan, in jadrala bova v pristanišSe." Komaj kaki dve milji nama je bi- !o treba narediti. Pa stvar ni bila lah- ka. Vbod v zaliv je bil ozek in mesto- jia zelo plitev. Vrhu tega je ležal y pmeri od vzhoda na zapad, Midva pa sva prijadrala od severa, Treba j« bilo ladjo zasukati jn prav premiSlJeno Lostaviti jadra. Pa kakor je vse kazaJo, je bil Hands izvrsten joilot, jaz pa sem imel vso nadarjenost za i>oslugnega mornarja. Ni bilo dolgo, pa sva srefino zapiula v ožino in gosto obraščeni bregovi so naju tesno obdali, Pocasi naju je nesla plima v zaliv. Skr.belo me je, kako bi se dala ladja spet spraviti s peska. ..Lahka stvar!" je razlagal Hands. ..Vzemito močno vrv na breg, na ono stran ožine, privežite ]o krog enega tistfhlo borovcev, pojdite z njo spet nalad.o, denite vrv krog sidroviega vitla in počaka:te na plimo. Ko pride yoda, naj yse, kar jo Ha ladji, yle5e aa vry ia jjladko bo sj^lavala a peska, — S»- dal pa pozor, fant! Predaleč sva že uriSla!" NaroSeval ]e, jaz pa sem brez sa* pe hitel delati, da mi je pot tekel p« obrazu. nHispaniola" se ]© zasukala v pešSeno plitvino ob bregu. Moi posel me je vsega vzel v zakup, da nisem vefi mislil na Handsaj Celo na svoj strah eem pozabil. Ko ie delo konfiano, sem se naslonil na pra^ grajo pri krmilu, si brisal čelo in gleaal v valove, ki so vrveli okrog ladje* Jzlabka bi me bil zabodel in umoril, pa Se ziniti bi ne ntegnfl. Toda 8uden nemir me je hipoma sprelotel3 — krenil sem z glavo. Mo rebiti da so zagkripale deske pod" n]9gov.Eii stopinjami, morebifi da sem ajel njegovo premikajofio se senco s koiom svojega ofiesa, morebiti je bil la naravni nagon, kakrSnega ima^o 2i» i ali v divjini — bodisi kakorkoli, kQ sem ipogleŠal nazaj — ]e par korakov; za merioj stal Hands z bodalom v ro< kl Oba sva aakričala., ko so se srelale najine ofii. Jaz od stnabu, on pi ffry]e, kakor zarjovi yol, 6e hode kog« uabostf. In y tistem bipu }• planil — jjroti menl Sko6il sem v stran in izpustal rojKaj krmila. Udaril je proti nj©mu in ga butnil v prsi, da je kakor mrtev j.adel na tla. To mi je rešilo življenje. Stekel A©m po krovu, se usfavil pri glavnem ¦•¦adrniku in potegnil samokres iz že pa. Hladnokrvno sem pomeril, kajti že se -e Hands spet pobral in je stojjil proti meni. Petelin udari — pa ne blisk ne eirel mu ne odgovori —. Voda je premočila kapico, naboj je bil neraben. Jezil sem se. Zakaj nisem prej po: gledal po orožju! Ne bil bi sedaj kakor ovoa izroCen na milost in nemilost femu neusmil^enemu mesar;u. Svojega drugega samokresa sploK nisem hotel poskusiti, ker je bil goto* vo tudi pr.emočen. Da bi nanovo ba- sal, za to ni bilo ve6 časa. Z neverjefno naglico s© mi ]e Hands bližal, ykljub svoji ranjeni nogi. Kaj naj storim? Ali naj spet befcm? Kmalu bi nie imel y kakem kotu ;.n košftek njegovega krvavega bodala bi bilo zadn^e, kar bi okusil tostran ^efinosti —. Oklenil sem se jadrnika, ki je bU precej debel, in sem z napetimi miŁi- cami čakal, — vsak trenutek pripravljen, da splezam nanj. Obslal je, divje me je gledal in p.oskušal zvijače, da bi me splašil. Pa nis©m se dal premotiti. Kar se strese ,,Hisi>aniola", se zaziblje, zahregči na pesku, obstoji iu x9 hipoma nagne na stran, da i© \isel krov v kotu 45 stopinj proti vodi. Oba hkrati sva se zakotalila navzdol k pregraji in mrtvi mornar z rdečo Čepico je okorno pritorkljal za uania. Tako blizu sem bil Handsu, ci» sem z glavo butnil ob njegove težke čevljo in videl vsa solnca. Zamotal se je y mrtvega iovariga, jaz pa sem bil v hipu spet na nogab. Oroz krov nisem mogeJ več uiti . preveč >© viseU Naglo kakor i»isel sem zgraoJ viseče jadro\te vryi, kvigku sea se potegnil, vige in vige, in ni - sera odiiehal dokler nisem varno sodel r.a popročnih lesovih. ln komaj da sera bil tako jage'.! Le pol Cevlia za menoj je zamalinil Hanos z bodalom, ko sera plezal kvigku — seifa.i pa je stal pod raenoj in iznenaden in razočaran zijal gori k meni. Zamenjal sem kapico na samoKreeu, .zvlekel naboj in vložil novega. — Tuci: drugemu samokresu sem izpre • mer.1 naboj in mu nadel novo kai.<oo. Hands je videl, da se sučo si,ar slabo zanj. Ni izgubljal časa. bjol si je bodalo med zobe in je s trudcm n meci mncgim stokanjem začel plezati \>o vrvi proti meni. Med tem sem jaz že zdavnaj \__ri pravi svoje orožje, Saraozavestnj scm mu zaklical- ,.^e '«i«n liorak, Hands, pa vam zpii;TOi/i možganel Mrtveo no ugri/ :ie, wle dejali!" iTakoj se je uslavil. Mišice na liou so mu delovale, hudo se je trudil, da bi bi kaj pametnega izmislil, in v te: svor" * arni višini si nisem mogel kai. da s<~ ne bi gla&no zasme.al. Končno si ie vzel bodalo iz zobov iii ruke), požirajoč debele sline: „ .hm, mislim, da sva oha neumna. Pob.-idjva se! iNimara sreže, saj vidilel Vuati se moram in težko do stareffiu mornarju, se ukloniti takemu niladiču —!" Njegove besede so rae zanorile, neumno sem se mu smehl;al, poln samodopadenja, kakor petelin na gredi, ko &e mu ^e lilinila lisica. In kakor bi se zablisnilo, je zamahnil z roko, nokaj je zažvižgalo po znaku in me udarilo po rami; budc me jo zabolelo^ — in bodalo me je pribilo za ramo k jadrniku. V straliu in bolečini sem izpustii — gotovo da ne prostovoljno! — oba petelina in samokresa sta mi edrknila iz roke. Nista padla sama —-. Z zadušenim krikom je izpustii Hands jadrnik in pljusknU z giavo naprej v vodo —. XXVII. T , - & Ladja je, kakor sem že dejal, le* žala na strani in njeni jadrniki so vi* seli daleč ven črez krov, Sedeč gorl na popreSnih lesovib, sem videl pod seboj pegčeno dno morja. Zato ]© padel Hands z jadrnika na ravnost v morje. Enkrat je še priplul na jiovršje sredi pen in krvi, pa se ]& epet potopil — za vedno. Videl sem ga sključenega ležati god seboj na gladkem morskera dou. Kadar je zatrepe * tala voda, se je zgenil, kot da bi h* tel vstati. Pa mrtev je bil — ustreljeil ;n utopljen, na mestu, ki ga }e za-m* določil —. (Dalje prihodnjikl