! z h a j a vspj: uetrtek. Cena mu i* 3 K nu loto. (Za Nemčijo 4 K, ka Ameriko in druge fcuje držav« fl K.) 1'oaftinozne številko te prodajajo ..... po 10 vinarjev. -
= ----- S prilogama: .
Kaš kmečki dom" in Jaša gospodinja'
Štev. 45.	V Ljubljani, dne U. novembra 1915.	Leto XXVIII.

Spisi in dopiBi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, roklaniaoije ln tn-seruti pat Upravništvu „ Domoljuba*, — Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. ——
fmZ—	---;—-r----t-■- . ___.* ----—r-
Za begunce!
\ tretje se je z vso silo zagnal Lah prol; i ašim četam in z neizmerno množino stre!. in z veliko premočjo vojaštva iz-kuš irebiti naše vrste. V peklenskem ogn je vztrajala neustrašeno kakor skalen četa naših vojakov in Italijani niso ime • dolgotrajnem, štirinajst dni traja-jr . i k drugega uspeha, kakor velikan-mrličev in nešteto ranjencev. Pri' ' iti se pa niso mogli takorekoč niti za i k. Ko hvaležnosti polni do Boga in zau \ ncomajljivo moč in neustrašen pogu i naših branilcev gledamo v bodočnost \ trdi nadi, da se Lahu ue posreči dalje prodreti v našo zemljo, se pa ob-cnc.■ z žalostjo v srcu spominjamo tistih nest' enih furlanskih kmetičev in naših »loven ih bratov in sester, ki so morali zapusti!; svoj dom in sedaj kot begunci tožijo v daljini za njim,
isali smo že večkrat o ti reči. Zdi se nam pa nujno potrebno, da mi, ki smo tako sreč da še uživamo blagor lastnega dom ne pozabimo usode svojih begunski! rojakov, in da si vsak dan obnavljamo sočnije nad njimi in obenem tudi obljubo, da n hočemo, kolikor moremo, olajšati njihovo težko življenje. Zima je. Begunci 50 ' činoma vajeni toplih krajev, kjer peči takm-ekoč ne poznajo. Obleka, kolikor so )e mogli rešiti, jim je lahna, umerjena za toplo podnebje. Zato je pač naša dolžnost, da jim v tem oziru pomagamo, Nabira se sicer za najraznovrstnejše namene, in prav je. da ob tem hudem času, kdor more, na vse strani pomaga. Ne pozabimo pa, da begunci ne smejo ostati na zadnjem mestu v iiašem srcu, in da ob vseh raznih nabira-n)ih za dobre namene pomoč beguncev ne "girie z dnevnega reda.
Domovina, napadena od nezvestega *aha, je zahtevala od teh revežev ogromnih žrtev. Vedeli so, da tako mora biti, in
težkega srca, toda polni upanja, da s svojimi žrtvami pomagajo domovini do boljših časov, so se vdali v svojo usodo in so vzeli nase vse težave in skrbi begunskega življenja. Toda, česar ni treba, naj se jim nikakor ne nalaga. Begunci morajo čutiti, da umevajo drugi srečnejši državljani, zlasti pa njihovi ožji rojaki njihove žrtve, njihovo trpljenje in njihove skrbi; najti morajo drugod pri dobrih srcih, zlasti med svojimi rojaki, drugi dom. Naj izpregovorimo tu odkrito in odločno besedo v obrambo ubogih furlanskih beguncev: Nezaupanje proti tem delavnim, Bogu, Cerkvi in državi zvestim ljudem bi bila vnebovpijoča krivica. I Zato, ker so ostali zvesti svojemu cesarju in zato, ker niso hoteli imeti nobene zveze z laškim kraljestvom, trpe sedaj v begun-| ski zapuščenosti. Furlansko ljudstvo je do-I bro vedelo, kaj mu veleva dolžnost do ce-i sarja in države; vedelo je pa tudi, kaj ima pričakovati od Laha. Furlanska zemlja rodi zlasti vino, sadje in zelenjavo. Zveza z laškim kraljestvom bi Furlanijo naravnost spravila v uboštvo, S cenim laškim vinom in sadjem bi Furlanija ne mogla na noben način tekmovati in velik del Furlanov, ki sedaj živi mirno od svojega dela, bi se moral izseliti. To dobro ve furlanski kmetič in furlanski kolon izkuša že stoletja na svoji koži, kako trda je roka laških gospodarjev, Politika furlanskih poslancev sicer ni bila vedno taka, da bi jo mogli mi Slovenci odobravati, toda to je nad vsak dvom trdlio, da je furlansko ljudstvo pridno, pošteno in zvesto veri in državi. Še mnoge hujši zločin nad nesrečnimi begunci bi pa bil, ko bi kdo celo našim ubogim slovenskim žrtvam laške nezvestobe ne zaupal. Ti naši reveži so v svoji zvestobi trdni kakor skale njihovega Krasa, kakor pečine na Krnu in Mrzlem vrhu; njihova zvestoba je čista kakor kristal, neminljiva, kakor njihovo zaupanje, da bo pravica konečno zmagala. Dajmo jim roke in srca; otroci naše' skupne družine so in čim b>lj trpe,
tem bolj jih moramo imeti radi, najsi bodo v barakah v daljnem Brucku ob Litvi, ali naj imajo svoje zavetje v naši sredini. Begunec mora biti za nas vse častno ime ia prvo mesto mu bodi v naši družbi. Kdor ne zna ceniti žrtev drugega, tudi sam n« more biti požrtvovalen.
Ker na Goriškem ne more izhajati noben list, zato naj bo »Domoljub« glasilo naših beguncev. Prav rad prepusti v vsaki številki nekaj prostora za ta namen, da begunci na njem opisujejo svoje življenje in olajšajo svoje skrbi. Iznova priporočamo ob tej priliki, naj se darovi v denarju in ▼ obleki pa tudi knjige za begunski tabor nabirajo in pošiljajo Posredovalnici za goriške begunce (hiša Zadružne zveze) v Ljubljani.
Zvonovi.
Govori se in menda bo res, da bo vzet la vojska tudi naše zvonove.
Težko jih bomo pogrešali. Marsiko« mu se bo milo storilo, ko bodo prišli prazniki in ne bo več lepo ubranega praznič* nega zvonjenja. Dolg čas mu bo in pusto »e mu bo zdelo, kakor da bi ne bili prazniki, Mi Slovenci smo še posebno na zvonjenje. Zato pa tudi imamo zvonove, da se radi f njimi še malo pobahamo.
To bi bilo seveda najbolje, ko bi nam Bog prenesel vojsko. Tega si vsi želimo, a zdi se, da še nismo vredni miru, Bog U rad, da bi se ljudje spomnili zopet svoj« duše, a kako malo se še premnogo ljudi meni za dušol Zato pa nas še dalje tepe šiba božja.
Če je pa vojska, moramo, bodi nam ljubo ali neljubo, nositi težka vojna bremena, Kaj pa hočemo? Ali naj odrečemo armadi, brez česar se vojskovati ne more?
1«
Tedaj bi sovražnik udri ▼ naše kraje, in kaj bi nam pomagali lepi zvonovi v visokih ivonikih, če bi »ami morali z radne zemlje, če bi morali pustiti cerkve in domove ter z ubogo culo bežati v tuje kraje med tuje ljudi? Ali nismo videli beguncev? Kako je hudo, ko morajo tako z doma, na tuje, v siromašne tabore, kjer so natrpani skupaj, na mrazu, v vlagi, brez mirnega družinskega življenja, brez tihe družinske »reče? Bog nas varuj tega I Rajši damo vse zvonove, rajši damo ne vemo kaj, kakor pa da bi morali z doma. Slišali smo begunce, ki so tožili, da bi bili rajši doma na svoji zemlji v razdrti hiši in sredi granat, kakor pa da se morajo potikati po svetu. Saj so ljudje usmiljeni, a hudo je vendarle, da mora biti človek drugim v nadlego, ko ima dom in bi imel lahko na domu miren kot! Kako smo mi še srečni, ko je sovražnik še daleč in je veselo upanje, da ga »ploh ne bo k nam. Zato pa moramo seveda našim hrabrim vojščakom tudi dati, kar jim treba: če kruha, kruha; če topov, brona za topove!
Še se spominjamo iz starih pripovedk, kako je bilo včasih ob vojskah. Davek na davek, potem pa še vse, kar je bilo dragocenega. Tedaj so šle iz naših cerkva lepe monštrance in zlati kelihi; vse se je stol-klo in prekovalo v denar. Zvonovi, ki bi bili kaj prida, so pa bili takrat še itak redki. V »Zgodovini slovenskega naroda« (str. 564 in si.) beremo, kako je bilo pred 400 leti, ko so grozili našim deželam silni Turki. L. 1523. je izšel cesarski odlok, da so vse cerkvene ustanove in samostani cesarska lastnina, s katero smejo avstrijski vladarji poljubno razpolagati. Tri leta pozneje je dal cesar res preceniti vse cerkvene dragocenosti in jih prekovati v denar. Od duhovščine je zahteval tretjino vseh dohodkov, od drugega cerkvenega premoženja četrtino, vsem podložnikom je naložil davek . , .
Tako je bilo in tako je: vojska je vojska.
Pravi pa država, da bo to pot dala odškodnino, če bo morala vzeti zvonove. Če »e tisti denar shrani, bo mogoče po vojski napraviti nove zvonove. Kako bo poslušal rod, ki bo prišel za nami, te zvonove I Spominjali ga bodo na strašne stiske svetovne vojske in prosil bo Boga, naj bi mu dol-Jo dolgo oznanjali ljubi miri
Miru si želimo tudi mi. Naj gredo zvonovi, naj jih pretope v grmeče kanonel Da bi le kmalu napočil dan popolne zmage, da bi »e vrnili naši dragi zdravi ln veseli ▼ domače kraje, da bi se po naši zemlji oglasilo: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem! Tedaj bo pozabljeno vse, kar smo dali za domovino, in s pridnim delom bomo kmalu nadomestili, kar nam j« vzela vojska. Zato pa pogumno prena-»ajmo vojne težave! Čim večji bo naš po-tfu™< krepkejša naša volja, čim bolj Velikodušna naša ljubezen za domovino, tem prej bodo onemogli naši sovražniki, tem prej bodo dopolnjene naše zmage, tem prej bo prišel blaženi mir'
Sibirija.
Zgodovina sibirske preteklosti je zelo kratka. Večina »Domoljubovih« bralcev je poznala to prostrano in ogromno deželo pred sedanjo vojsko le bolj po imenu. Odkar so pa naši rojaki preskusili silovito sibirsko zimo, pa spoznali tudi čudovito rodovitnost in bogastvo tega brezkončnega ozemlja, smo se tudi mi drugi jeli zanimati za sibirsko deželo.
Sibirija je — rekli bi — dežela prihodnosti. Rusi so tukaj gospodarji že dobrih 300 let; toda brigali so se bore malo, da bi se ta svet bolj izrabil ali pa bolje kultivi-1 ral. Edino, kar so storili, je železnica, ki je izpeljana dobrih deset let že preko južnih ' sibirskih step do mesta Vladivostok ob ' japonskem morju. Ta železnica ruski armadi v tej vojski prav dobro služi, kajti to je edina pot, po kateri dobivajo vojno pomoč od Japoncev ter municijo ameriškega izdelka.
Sibirija je dežela žita, dragocenih kovin, lesa in raznovrstnih živali; toda doslej | je manjkalo prometnih sredstev, da bi se vse te vrednosti mogle spraviti na svetovni trg. Koliko blaga, koliko zakladov krije in vsebuje ta skrita dežela, bo vsaj nekoliko razvidno, če pomislimo, da je razdeljena v devet gubernij, od katerih je vsaka daleko večja in obsežnejša nego vsa avstro-ogrska monarhija.
Poglejmo nekatere značilne pokrajine, v kolikor nas zanimajo v gospodarskem oziru. Najsevernejše točke sibirskih planjav — Tundra — so bolj pičlo obseljene. V teh mrzlih krajih žive Nomadi, ki se pečajo z rejo severnih jelenov. Drevja ni, razen pritličnih brez, smrek, ki se tuintam ! dobe; tudi zelenja in rastlin je le malo, ker so tla na mnogih krajih zelo močvirna. Premoženje prebivalcev se ceni po številu severnih jelenov. Število jelenov, ki jih ima posamezna družina, ni majhno, kajti i dobe se posestniki, ki premorejo do 5000 glav teh krepkih in koristnih živali.
Samojedi se pečajo tudi z lovom divjih gosi, belih lisic, ki njih kože silno drago prodajajo. Poleti donaša domačinom mnogo dohodkov tudi ribji lov, ki je deloma jako obilen, zlasti v času, ko se led ob severnem ledenem morju začne tajati in se začno ribe seliti v velike sibirske reke Ob, Jenisej, Jena i. dr. — Mimogrede pripomnimo, da v te pokrajine naših ujetnikov niso naselili. —
Južno od Tundre se pa že prične tudi gozdnati svet. Četudi čujemo in slišimo od naših ujetnikov, da so se vozili po pešče-. nlh ravninah, vendar je le res, da ima Sibirija najobsežnejše gozdnate pokrajine na celem svetu. Obsega namreč velik pas, ki se na vzhodni strani razteza od severa proti jugovzhodu v dolžini čez 2000 km, in na zahodu v vzhodni smeri od Urala do tihega Oceana v dolžini do 6000 km, V severnih pokrajinah, kjer je srednja letna toplina 10 stopinj pod ničlo, so gozdovi seveda bolj redki in nizki, kajti drevje ima tu hud boj za obstanek in življenje, ker stoji , večinoma v zrbrzli zemlji. Poleti je pač zelo gorko, vendar se pa otaja razmerno le zgornja plast zemlje, nižje je pa večna I zmrzlina. Korenine torej ne morejo globo-
ko zastaviti. Na takih tleh uspevajo borov, ci, jelke, sibirske cedre, nizke smreke in breze, jelše itd, V sibirskih gozdovih ima neb»oj divjačine svoje mirno, prostrano domovanje: medvedi, divji mrjasci, mnogovrstne srne, divje kokoši in race, pa tudi tigri se nahajajo ondi.
Bogata Sibirija slovi zlasti po drago, cenih kovinah. Zlato kopljejo v pokrajinah: Jenisejsk (ob enakoimenskem veletoku srednje Sibirije), Jakutsk (ob reki Leni), v Transbajkaliji, v obrečju Amurja in drugod. V kraju Angara (severno od Bajkal-skega jezera) so zasledili zlato žilo 1, 1838, Samo v dveh zlatih rudnikih so v kratkem času nakopali 622.000 kg zlata. V gorovju med Bajkalskim jezerom in med izlivom reke Amur (v japonsko morje) sc nahajajo še bogati zlati rudniki; toda radi nedostatnosti prometnih in drugih sredstev jih ni moč izkoristiti. Po podatkih iz leta 1908. je bilo 45.000 delavcev zaposlenih v zlatih rudokopih.
V Sibiriji je tudi dosti srebra, bakra, svinca, posebno pa železa. Na otoku Sa-halinu so tudi petrolejski vrelci. Premog se nahaja v obrečju Jeniseja, pa ga malo izkopujejo.
Pravo zlato Sibirije so pa neizmerne planjave črne, rodovitne zemlje, ki bi se dale koristno in plodonosno obdelati. Ko bi ruska vlada skrbela, da bi se vsa ta zemlja razdelila novim naseljencem, koli o bi pridobila Sibirija na vrednosti, blagu in na kulturi. Toda smatrala je ta svet zg >lj za deželo pregnancev in kaznjencev. Namesto, da bi Rusi obdelovali to rodovitno zemljo, so se pa izseljevali v Ameriko. Pri-znati se pač mora, da so se razmere nekoliko izboljšale in da se je Rusija jela tuui brigati za Sibirijo, odkar je imela vojsko i Japonci (1. 1904,—1905.). Rusi so takrat uvideli, kolike važnosti je za vso država, če se gospodarsko dvignejo obširne sibi--ske pokrajine. Od takrat se je ruska vlada čezdaljebolj pečala z vprašanjem našel vanja po Sibiriji. S posebno naredbo st je prepovedalo še nadalje pošiljati kaznjence v to deželo. Za naseljevanje in za povzdi-go Sibirije je poljedelsko ministrstvo postavilo v proračun 1. 1896. — en milijon rubljev; v proračunu 1. 1913/14. sc pa nahaja že velikanska vsota čez 30 milijonov rubljev. Kolikor bolj se briga vlada za Sibirijo, toliko večje je tudi število novih naseljencev,
Toda manjka še marsikaj, da bi bilo življenje v Sibiriji kolikortoliko udobno. Manjka železnic, cest, vodnjakov, bolnišnic, šol in cerkva; poštne zveze so nepopolne. Zraven je seveda treba dvigniti kmetijstvo in poljedelstvo na višjo stopnjo. Koliko bi se dalo v tem oziru pridobiti, kaže ta-le primera: V zahodnji Sibiriji se je pred 15 leti naselila kopica pridnih Dancev. Povzdignili so mlekarstvo na tako stopnjo, da so spravili sirovo maslo na svetovni trg. L. 1898. so razpečali in razposlali iz Sibirije 2 milijona 440 tisoč kg sirovega masla, 1. 1906. pa že 48 milijonov kg, in 1. 1909, 140 milijonov 870 kg — in sicer večinoma v London in Pariz. Velike pokrajine v Zapadni Sibiriji so postale vsled tes^a premožne.
Kako rodovitna je zemlja v Sibiriji, \e razvidno iz govora ruskega poslanca R°"
diševa, ki je prepotoval ta svet ter se v zbornici (dumi) tako-le izjavil: »Lahko bi riše' s pluf5om ot* Urala do Tihega oce-ina; ali vendar najdeš tu le neobdelano zemlio 'n Zemlja je večinoma prazna in neobljudena , . .«
L regled po svetu.
Kdo zalaga Srbe? Ker je Srbija odrezan. i ud sveta, ji pošilja živež in municl-jo Italija, Srbske čete se nameravajo umakniti v Črnogoro ter tam nanovo razvrsti! Pomagalo pa menda ne bo veliko.
I* va katedrala v Sofiji, ki je dozidana, bi se bila imela posvetiti sv. Aleksandru N vskemuj zdaj, ko so se vojskine razm« e zasukale v nasprotstvo z Rusi, se bo pa nova škofijska cerkev prekrstila na | ime sv. Cirila in Metoda,
Ali proti Grški? Vse angleške vojne ladje, i i so bile štacijonirane ob Malti, so odpln' v grške vode. Nekaj drugih ladij, ki so prišle poškodovane na Malto in so jih t; popravili, so tudi odšle v isti smeri.
Do zadnjega moža. Novi ministrski pred dnik Briand hoče po vzorcu iz leta 1870 zahtevati, da se splošno pozovejo vsi i ancozi, da se sovražnik končnove-ljavi > prežene s francoske zemlje. Pre-fek vseh okrajev so bili poklicani v Pariz.
Vo|no stanje v Albaniji. Essad paša je napove.'.'! v Albaniji vojno stanje. Prepove.k n je izvoz živil v Srbijo in Črnogoro
: riza na Trškem. Ker je prišlo med obr.v avanjem vojaških predlog v grški zbor ci do nastopa med ojnim ministrom in V. izelosovo večino, je stavil Zaimis tako. na dnevni red zaupnico vladi. Veni-zelos je izjavil, da je liberalni večini ne-mož! podpirati vlado, katere politika je prava nesreča za koristi dežele. Vsi voditelji strank so nato posegli v debato. Vlada je ostala v manjšini s 114 proti 147 glasovom. Vsled nezaupnice v zbornici je izjavil ministrski predsednik Zaimis, da je nastopila ministrska kriza ter je prosil zbornico, da se naj razide do sestave novega kabineta. Zaimis se je podal takoj nato h kralju in mu podal prošnjo za odstop Venizelosu sovražni listi smatrajo, da ji razpust zbornice gotova stvar.
Med Bolgarijo in Romunijo ni napetost; Potrjuje se, da je Bolgarija odpoklical;; svoje čete od meje in pustila na romunski meji le neznatne patrulje. Čete je poslala proti Dedeagaču. Tudi romunska ylada je storila enako in odredila, da so se čete umaknile od meje.
Kje je kralj Peter? Iz novejših poročil 'z Srbije že več dni ni znano, kje da se nahaja kralj Peter. Gotovo je, da je v času, ko so odhajali iz Kragujevca vojno ministrstvo, prestolonaslednik in srbski generalni štab, odpotoval tudi kralj Peter s kraljevičem Aleksandrom do Podujeva. Tukaj so kralja Petra zadnjič videli. Od-
slej nihče ne ve, kje da je. Niti to se ne ve, ali je še v Srbiji aH v Albaniji ali že v Italiji, kamor ga je povabila italijanska kraljica Jelena.
Italijanski državni zbor. Iz Lugana s« poroča, da bodo sklicali državni zbor v Rim dne 1. decembra.
Svojo pot hoče hoditi Italija. Nemški časopisi vedo, da je italijanski ministrski svet odklonil angleški predlog, naj bi Italija pristopila k londonskemu dogovoru, da ne sklene posebnega miru. Za to odklonitvijo tiči marsikaj, kar da misliti.
Angleži .hočejo zasesti Bagdad. Ko »o se angleške čete ob Dardanelah le preslabo obnesle, poskušajo svojo srečo v ozemlju Evfrata in Tigrisa. Večje čete korakajo proti Bagdadu. Turški ekspedicijski zbor je že tudi na potu tja.
Svetovna vojska.
Srbi izgubili skoraj vsa važnejša mesta. — Naše zavezniške čete zasedle: Čačak, Užic?, Paračin, Kraljevo. — Bolgarske četo osvojile Bitoij in glavno trdnjavo Niš.
—	8000 Srbov ujetih. — v 130 srbskih topov uplenjenih. — Črnogorska črta prodrta pri Trebinju.
—	Najhujši dnevi na soškem bojišču. — Boji iz obupa. — Sedem zaporednih napadov na Zagoro odbitih. — Vsi poizkusi Italijanov ponesrečeni. — Naši letalci nad Brescio. — Orjaški boji ob Stripi, llusi vrženi čez bregove Stripe. —
6000 ruskih ujetnikov.
SRBIJA V OGNJU.
Ofenziva proti Črni gori. Naše vojaštvo je ob črnogorski meji začelo na več krajih z napadi; osvojilo je južno od Av-tovca obmejni Troglav in Orlovac in ie več drugih važnih višin vzhodno od Tre-binja. Južno od Avtovca ob hercegovinski meji so naši vsled nasprotne premoči Izpraznili nekaj na črnogorskih tleh se na-hajajočih postojank.
Od Gor. Mllanovca do mesta čačak. Naše čete so 1. novembra dospele v dolino Srbske Morave ter zasedle mesto Čačak. Enako uspešno so napredovali oddelki južno od Kragujevca. Srbska armada se je morala zopet umakniti čez zahodno Moravo in po dolini te reke v središče dežele,
Užice zasedene. Na praznik Vseh svetnikov jc vkorakal neki av.tro-ogrski oddelek v Užice ob reki Djelnici (pritok gor. Morave) severovzhodno od Višegra-da Druge avstrijske in nemške četa »o prodirale istodobno južno in juinovzhod-no od Čačka, in v bližini Kragujevca proti
Jaž°(Užice Imajo 6400 prebivalcev.)
Dne 2. novembra j« bila dosežena zveza med Užicami in skupino, ki s« bo-
uje vzhodno od Višegrada. Nemške čete so isti dan vkorakale v Jagodino.
Proti Nišu. Bolgarske čete so na vernih duš dan prekoračile Timok pri Svrll-ku ter dosegle črto — kakih 10 Km severovzhodno od Niša. Tu so se srbske čete branile z vso vztrajnostjo.
Bolgari so zasedli Bitolj. Srbi se umikajo na vse strani. Milanski list »Sera« poroča, da je došlo v Črnogoro 80.000 beguncev. Poslaniki četverosporazuma so s« bili baje naselili v Kraljevem; toda tu so zdaj že naše čete. Pribežališče diplomatom bo menda Mitrovica.
Kaj je krivo, da so Srbi kakor brej moči? Strašna artiljerija naših in nemških čet sili Srbe, da opuščajo svoje postojanke, ne da bi mogla priti pehota v stik s našo infanlerijo. Naši izsiljujejo svoje prodiranje edino s svojo silovito artiljerijo« Proti nji je vsa hrabrost srbske pehote zaman. Da naše čete še hitreje ne prodirajo, so vzrok silno slaba pota, ki so še bolj zanemarjena nego v Galiciji, Ceste so enake blatnemu morju,
Paračin zavzet. Čete armade pl. Gall-vvitza so dne 4. novembra vkorakale v mesto Paračin ob reki Moravi nekaj kilometrov južnovzhodno od Kragujevca. Paračin ima okrog 6000 prebivalcev.^ Isti dan je bila prekoračena južno od Čačka Jelica Planina.
Bolgari v Nišu, Dne 3, novembra so dosegle bolgarske čete utrdbeni pas trdnjave. Obseg trdnjavskega pasu znaša okrog 50 kilometrov. Mesto ima mnogo vojašldh poslopij in skladišč za artiljerijo in pehoto, V Nišu je bilo mnogo naših ujetnikov. Nekaj so jih bolgarske čete že osvojile in poslale v Sofijo, odkoder jih' bodo premestili v Avstrijo. Dne 7. novembra je došlo obvestilo, da jc NiS ▼ bolgarskih rokah. Tri dni je besnel boj za to utrjeno mesto; Srbi so se seveda ustavljali f silovito jezo, slednjič so omagali in se umaknili; ujetih je bilo 350 mož. Med Nišem in Paračinom se Bolgari bližajo do« lini Morave,
Francoske čete so napadale južno o<j Strumice, Kljub premoči so jih Bolgari od« bili.
Hitro gre . . . Kraljevo so po hudi* bojih (5. novembra) osvojile brandenbur« ške čete ter uplenile 130 topov. Vzhodna od mesta so avstrijski vojaki ujeli 481 Sr« bov, Kruševac je na tem, da preide v naš« roke. Armada generala pl. Galhvitza je 5. novembra ujela 3000 Srbov in mnogo municijskih voz ter vojnega materijala.
Črnogorska glavna postojanka pri Trebinju prodrta. 5. novembra so avstrij« sko-ogrske čete, ki stražijo ob črnogorski meji, zasedle v naskoku Ilino Brdo ter t tem prodrle črnogorske glavne postojanke,
ITALIJANSKO BOJIŠČE. O, ta Gorica! Naprej in naprej so s« zaganjale novodošle italijanske sile n< postojanke okrog Gorice. S tirolskega ifl koroškega bojišča so jih privedli, da mogli tznova naskakovati goriško Ob« mostje. Kakor v drugi polovici oktobr«, tako trpe tudi ta mesec predvsem one naše točke, ki zavirajo Italijanom pot* proti Gorici. Od 1. novembra dalje ni nd-nulo dneva, da ne bi slišali o ponovljeniB
Si
besnih naskokih izmučenih Italijanov. Goriško obmostje, odseki pri Plaveh in na obeh straneh gore Sv. Mihaela so bili •talno v ognju. S težjimi izgubami, kakor kdaj, »o bili Italijani odbiti 1., 2., 3. novembra, V teh bojih je izgubilo več italijanskih polkov polovico svojega stanja. Na Gorico •o vrgli Italijani tudi veliko bomb.
Drzno jnnaitvo. Ko so Lahi vdrli pri Selu ob Soči v mali del našega jarka, sta idva alpinca zagrabila našo strojno puško bi jo hotela odnesti v svojo postojanko. A mlademu, hrabremu Vukobinskemu to ni Ugajalo. Tekel je za njima, udaril prvega alpinca s kopitom, mu iztrgal revolver in > njim ustrelil drugega. Nato je v toči puškinih krogel zagrabil strojno puško, naložil jo na rame in pritekel z njo v naše iarke, kjer so ga sprejeli s slava-klici. — Njegov poveljnik je seveda o vsej stvari telefonično poročal višjemu poveljstvu in jga priporočal v visoko odlikovanje, ki ga te v kratkem dobi. Tudi sicer so se Hrvati zagrebškega pešpolka it. 53 pri tem boju vrlo odlikovali.
Najhujši dnevi. Sproti ne izvemo vseh bojnih novic, ampak samo poročila z nekaterimi značilnimi besedami. Pozneje prihajajo podrobnosti. Tako smo čez teden Idni izvedeli, da so bili dnevi okrog Vseh »vetih za goriško okolico najhujši. »Saj so bili že hudi dnevi nad Gorico,« piše očividec. »Saj so se že tresle hiše in zemlja in ozračje; saj so že bili tam za Sočo spopadi nepopisno srditi in grozni; toda kar smo videli in slišali in dočakali na praznik Vseh svetih in vernih duš dan dopoldne, |e na daleč presegalo vse dosedanje. Dva dneva sta bila to, ki jih nihče več ne bo pozabil. Gromenje in bobnenje, blisk in ogenj, boj in smrt, to je bilo ves dan na praznik Vseh svetih in vsak trenutek 2. novembra dopoldne. Vsaka baterija ima »voje posebnosti: Eni pravijo, da laja; druga da kašlja; tretja da treska; četrta da udarja; peta gromi, druge udrihajo in ropet druge besne. Pri nekaterih se zdi, !da odmeva vsa gora, da je votel ves hrib. Pri drugih se zdi, da treskajo cele hiše iz višine na kamenita tla. In kolika je mno-lica topov, ki bruhajo neprenehoma ogenj, »trel in smrt! — Na praznik Vseh svetih ln vernih duš dan je bilo strašno. Hujše kakor je bilo ta dva dni, ne more biti več. Lilo je z neba kakor v potokih. Potoki in nebo so pomagali nami Nebo čuva nad nami. Lah je ostal tam, kjer je bil. Res, tudi nas sta stala ta dva dneva mnogo žrtev. Toda zmaga je ostala pri nas. Ni pa «mage brez žrtev.
Boji iz obupa. 4. novembra so se bili napadi Italijanov nekoliko polegli, Samo odsek pri Gorici in severni del Dobrdob-»ke visoke planote sta bila pod ljutim ognjem. Ponoči nato »o naši odbili šest Eaporednih napadov na Zagoro. Pri sedmem napadu je pometal ostanek Italijanov puške proč; ujetih je bilo čez sto mož, na bojišču pa je ležalo 800 mrtvih italijanskih vojakov.
Hujše kakor pri Orlicah "ali Przemy-llu. Dvakrat se je bila bitka že nekoliko polegla, a le zato, da zadivja še z večjo »ilo. Bombardiranje goriškega obmostja dne 1. in 2. novembra presega daleč ono pri Gorlicah, Przemyslu in Arrasu, Lah že 4,
ni več obstreljeval smotreno naših postojank, ampak iz obupa sipal ogenj in železo na vsak kvadratni meter, tudi če ni tam ne jarka ne vojaka. A vsak poizkus laške pehote, približati se le za korak Gorici — je zaman, Naša mdč ob Soči je trdnejša nego kdaj prej, in ob njej se razbije vsak, še tako silen napad izdajalca.
Obstreljevanje goriškega obmostja je trajalo med neprestanim deževjem, uspeh italijanskih napadov vedno isti: krvavo so odbiti. A poleg mrtvih in ranjenih se udajajo cele skupine, kar je pač značilno za duh italijanske armade.
Sodba našega vojaka o JDoberdobski planoti. Doberdobska planota je že marsikatero mlado življenje ugasnila. A Doberdobska planota je za italijansko vojsko prava mesnica in klavnica v najmanj desetkrat večji meri kakor za naše vojake. Jo j, koliko jih je te dni padlo in jih še pada. In tam ležijo nepokopani, tam ob naših žičnih ograjah in še spredaj. Eden pade. Pride drugi, ki hoče preko mrtveca — a še on pade na krvavega brata. Pridrvi cela vrsta. Streljanje iz naših strojnih pušk in naše pehote se začne. To je prava
gotovo, kakor amen v očenašu. Če zna Ita lijan streljati, znamo mi tudi, in fe 2 ' Italijan »šturmati«, ga znamo mi pa dobro pokončati.
Vtis goriškega boja na vernih duj dan. Dne 2. novembra je bombardiranje Kalvarije in Oslavja doseglo višek. Med nevihto in dežjem so grmeli vsi laški topo. vi pred goriškim obmostjem brez prestan-ka do noči. Z bobnenjem nebes se je družilo rjovenje topov in treskanje granat, z bliskom se je križal ogenj šrapnelov jn min. Zemlja se je tresla pod to strašno nevihto in sovražnik je napel vse silo, da bi prodrl železna vrata Gorice. Popoldne je napadala med največjim nalivom laška pehota, a zid naših Dalmatincev, ki so p0. stali groza laške armade, se ni zp. il ng pod granato, ne pod navalom človeških teles, in Cadorna je doživel nov, straši-n po-: raz. Noč je bila mirna, iznad Pevme je le-
žal svit požara. I Cadorna je napel vse sile, da poruši jez, ki mu stoji nasproti in mu nikakor ne pusti dalje. Velikanske zaloge municije je nakopičil na fronti za časa brezdelja po brezuspešni drugi soški ofenzivi. A tudi te
_^JSr^
Angleška artiljerija dirja skoz razrušeno vas.
žetev italijanskih vojakov. Padajo za vedno, Pade prva, pade druga, tretja, četrta, pade deveta, deseta vrsta. Pade na tisoče mož in mladeničev. Ko vsi obnemorejo, se od zadaj zopet oglasijo topovi, ki naznanjajo, da se borba mož z možem končuje. Premaganec beži preko trupel laslnih bratov tja doli proti Tržiču, Ronkam in Gradišču. Bojno polje je za trenotek mirno. — A ne mine par ur, ko pridrvijo v gotovo smrt novi italijanski voji, ki se zaganjajo, vpijejo, streljajo, preklinjajo, rjovejo kakor besni. Naš ogenj vse pokonča in vrže na tla. To je strašno! To je slika, katere človeška roka ne more opisati. Le srce vse to občuti, ki pa ne more povedati.
Italijan bije ob Doberdobski planoti boj obupanca. Do roba hriba pride, naprej pa ne more. Mi smo kot skala trdni in se ne umaknemo. Pa če se nam postavijo še toliki tisoči proti, jih pokončamo, Naše orožje je dobro, pozicije izvrstne, naše moštvo pa briljantno. Da, to je resnica! Preko nas bo moral Italijan, če bo hotel pr ti na planoto, a umaknemo se ne. To je tako
zaloge niso neizčrpne, Ogenj topov je .cd-no hujši in hujši; posebno v praznikih ni prenehal grom topov ne za trenutek niti ponoči, niti podnevi. Zvonovi ob pr, iiik« vernih duš niso peli svoje žalostne pesmi, utihnili so, a pesem tako strašna in žalostna, pesem topov je šla čez grobove. Goriški prebivalci so poslušali to grozno pesem z zaupanjem v jekleno voljo naših junaških borilccv ob Soči. — Upanje iih ni varalo.
Izgube naše neznatne. Prof. Lovrič poroča v »Našem Jedinstvu«: Hvala, neizmerna hvala dobremu Bogu, da so nr« e izgube naravnost neznatne.«
Naši letalci nad Brescio. Naši letalci so poleteli čez Monte Maggiorc nad Brescio ter obmetavali z bombami mtmi isko tvornico; zadeta je bila zaloga patron. — Neki italijanski zrakoplov je zopet etal bombe na Miramar.
Vsi poizkusi Italijanov ponesrečeni. Tako sc je glasilo poročilo našega vojnega urada dne 7. cktobra. Namera Italijanov, da bi prezrli pri Sv. Martinu naše vrste,
se je izjalovila. — Cadorna bo zopet dolžil slabo vreme, ker se mu kar nič ne sponese.
RUSKO BOJIŠČE. Rusi so pritiskali zadnji čas najbolj ob Strijk Ponavljali so napade več dni. Prodrli ^o pri Sieniawi v naše sprednje črte. S [nlrim protinapadom so bili zadušeni. jm<li so veliko mrtvih ter izgubili 2000 likov. Ob Stripi trajajo boji še vedno dalj,.-. Rusi so nastopili z novimi ojačenji. p,i "učaču je bil krvavo zlomljen neki ruši pad. — Tudi pri Dvinsku so silile raji(iC Oete naprej, toda vsi napadalni poizkus; so se izjalovili.
Boji ob Stripi se ne ustavijo. Sovražnik cprenehoma napada naše postojanke. Severno od Seniawe so naši zajeli 3000 rusk ujetnikov. Za Siemikovce so se na-daljev.. 1 i boji več dni. Končno so bili Rusi pop? ! inma prepodeni iz kraja in z zahodnega brega Stripe. Sovražnik je izgubil
Tedenske novice.
Božično obdarovanje čet. Zopet kaže, da naših vojakov o Božiču še ne bo doma. Vojno ministrstvo se obrača s posebnim razpisom do vsega avstrijskega prebivalstva, naj bi vsakdo s skromnim darom olepšal božične praznike našim vojakom, Skrbelo se bo, da dospejo božična darila pravočasno k našim četam. Božično obdarovanje vseh čet domačega 3. kora bodo izvedle podružnice vojnega oskrbovalnega urada. — Darila v blagu za čete 3. kora naj se oddajajo pri nabiralnici daril: Ljubljana, Simon Gregorčičeva ul. 20, pritličje, desno — do 28, novembra. Od zunaj se lahko pošiljajo poštnine prosto potom županstev ali šolskih vodstev, — Daril, ki se kvarijo (n. pr, meso, slanina, klobase, sadje) kakor tudi daril za določene osebe, ni moč sprejemati. Darila v
Zdravniki preiskujejo rano z Rontgenovimi žarki.
20( ) ujetnikov, Sedmograška honvedska dn i ja je bila nepiestano štiri dni in štiri no v ognju. Njej gre zasluga, da ao zopet pridobljene prejšnje postojanke, — Zahodno od Rafalovke je bil vdrl sovražnik v naše postojanke, ob protinapadu se je moral umakniti, — V bojih pri Siemikovcah so privedle naše čete ujetih 50 častnikov in 6000 mož, — Splošno so bili Rusi vrženi čez Stripo.
NAJSEVERNEJŠE BOJIŠČE, Ob Rigi, Južnozahodno in južno od Rige je bilo odbitih več delmh ruskih napadov, Tudi okrog Dvinska so se skrhali napori sovražnika. Pri jezeru Sventen so vdrli Rusi v nemške jarke v noči od 6, do novembra; naslednji dan »o jih pa nove nemške čete zopet prepodile.
denarju sprejemajo: vsa glavarstva m ravnateljstvo pomožnih uradov c, kr. dež, vlade v Ljubljani.
Vpoklic črnovojnikov, C. kr .ministrstvo za dc.nobranstvo je odredilo, da mo-' rajo v letih 1875, 1876, 1877, 1891 in 1895 | rojeni črnovojniki avstrijskega in ogrskega državljanstva, ki so bili pri ponovnem prebiranju rojstnih letnikov 1873 do vštev-' ši 1877, 1891, 1895 in 1896 kakor tudi pri do 16. novembra 1915 izvršenih naknadnih prebiranjih sposobnim spoznani, v kolikor že niso pritegnjeni k službovanju z orožjem ali pa niso od tega službovanja na določeno ali nedoločeno dobo oproščeni iz ozirov javne službe ali interesov, odriniti in priti dne 16, novembra 1915 k v svojih črnovojniških legitimacijskih listih označenemu c, in kr, dopolnilnemu okraj-
nemu poveljstvu, ozir. c. kr. domobranskemu (deželnostrelskemu) dopolnilnemu okr. poveljstvu, Oni, ki bodo pri naknadnih prebiranjih po tem terminu sposobnim spoznani, morajo tekom 48 ur po svojem prebiranju odriniti. Črnovojniki morajo ta dan v splošnem do najkasneje 11. ure dopoldne priti; morebitna manjša prekoračenja te ure so le tedaj dopustna, če so v prometnih razmerah utemeljena. Ravno-tako morajo v navedenih letih rojeni, pri prebiranju za službo z orožjem sposobnim spoznani bosansko-hercegovinski službi zavezani v evidenci druge rezerve odriniti in priti ob zgoraj navedenem roku k c, in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, kamor spada kraj njihovega bivališča,
Druga eiektna loterija »Slovenske
Straže«. Javno žrebanje 26. oktobra 1915 je izpadlo tako-le: Dobitek v vrednosti 5000 K je zadela srečka št. 57.361; 1000 K št. 29.728; 500 K štev. 65.689; 300 K štev. 76.739; 200 K št. 91.787. — Vsaka teh številk iirm po pet pred- in pet zadobit-kov v vrednosti po 20 K; to se pravi: pet številk od navedenih številk navzgor in pet navzdol zadene v vrednosti po 20 K, 10 dobitkov v vrednosti po 100 K so zadele srečke štev. 2.322, 21.776, 26.163, 40.695, 45.155, 50.839, 51.424, 74.373, 85.084, 96.811. — Vsaka teh številk ima po pet preddobitkov in pet zadobitkov v vrednosti po 10 K. — 50 dobitkov v vrednosti po 50 K so zadele srečke št, 6.847, 8.339, 10.812, 14.486, 15.708, 18.894, 18.985, 21.692, 21.811, 23.622, 24.259, 25.644, 29.824, 32.660, 34.277, 37.322, 37.373, 39.593, 40.822, 42.243, 44.092, 45.964, 48.836, 50.835, 51.310, 54.646, 56.099, 56.714, 59.130, 62.511, 63.238, 63.896, 69.355, 69.778, 74,129, 77.591, 80.160, 83.128, 84.071, 86.365, 87.831, 88.668, 92.925, 93.263, 93.681, 93.804, 96.733, 98.245, 98.506. 99.469. — Vsaka teh številk ima po 15 preddobitkov in 15 zadobitkov v vrednosti po 5 K. Vsak ima pa zapisnik ra razpolago tam, kjer je kupil srečke. — Dobitki so se pričeli deliti dne 10. novembra.
— Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko o izpremembi najvišjih cen za nadrobno prodajo mesa in špeha v deželnem glavnem mestu Ljubljana, Za nadrobno prodajo mesa, nadalje svinjskega špeha in svinjske masti veljajo sedaj naslednje najvišje cene za en kilogram: a) Goveje meso, in sicer: volovsko meso, sprednje, s priklado 3 K 80 v.; volovsko meso, zadnje, s priklado 4 K 10 v,; volovsko meso, zadnje, brez priklade 5 K; meso ! krav in bikov, sprednje, s priklado 3 K | 20 v.; meso krav in bikov, zadnje, s priklado 3 K 70 v.; rostboeuf 5 K; pljučna pečenka, filet 5 K; bržola 5 K; vampi (očiščeni in oparjeni) 1 K; pljuča 80 v. Na zahtevo kupca se mora prodati meso priklado po za to določeni ceni. b) Telečje meso, in sicer: sprednje 3 K 30 v.; zadnje
3	K 60 v,; zrezek 4 K. c) Svinjsko meso, in sicer: sprednje, domačih prašičev, sveže
4	K 10 v.; sprednje, domačih prašičev, pre-kajeno 4 K 50 v.; zadnje, domačih prašičev, sveže 4 K 50 v.; zadnje, domačih prašičev, prekajeno 4 K 90 v,; meso ogrskih prašičev, brez razlike, sveže 3 K 70 v.i
51
meso ogrskih prašičev, brez razlike, prekajeno 4 K 10 v.| svinjska glava (domačih in ogrskih prašičev), sveža 1 K 60 v.; svinjska glava (domačih in ogrskih prašičev), prekajeno 2 K 20 v.j svinjski parkeljci (do-prekajeno 2 K 20 v.; svinjski parkeljci (domačih in ogrskih prašičev), sveži 1 K; svinjski parkeljci (domačih in ogrskih prašičev), prekajeni 1 K 20 v.; svinjska pljuča (domačih in ogrskih prašičev) 2 K 40 vin. d) Svinjski špeh in svinjaka mast, in sicer: špeh domačih prašičev, svež 3 K 90 v,; špeh domačih prašičev, prekajen 4 K 30 v.j svinjska mast domačih prašičev 4 K 10 v. Ako se vrši prodaja tega blaga v prodajalnah ali na stojnicah, morajo imeti obrtniki nabite najvišje cene v svojih prodajalnah, ozir. na stojnicah. Kdor se ne ravna po teh predpisih, bo najstrožje kaznovan po določilih obrtnega reda za vsak posamezen primer z denarno globo do 1000 K ali z zaporom do treh mesecev.
Tečaj za učenje bolgarskega jezika namerava otvoriti v kratkem S. K. S, Z. v Ljubljani.
Smrtna kosa. V Škofji Loki je umri 8. novembra č. g. Janez K?rlin, župnik v pok. Zadnje službovanje njegovo je bilo v Si::!edniku, kjer je župnikoval dolgo vrsto let: očesna bolezen ga je bila prisilila, da je mora! zaprositi pokojnino. Rajni je bil brc t mil. g. škofa tržaškeg; dr. A. Kar-lirc.
Umrl je v Stari Pazovi v Slavoniji c. kr. nadporočnik dr. Janko Šavnik, advokat v Trstu vsled ran, dobljenih na južnem bojišču, Zemski ostanki pokojnega se prepeljejo v domačo rodno zemljo — v Kranj.
Vojno pobožnost imajo ta teden v stolni cerkvi v Ljubljani.
Laški ujetniki. Dne 5. novembra po-pc'dne so pripeljali v Ljubljano 630 italijanskih ujetnikov. Za zimo so bili oblečeni preslabo. Tudi sicer ne napravijo ti bledi ln upali obrazi dobrega vtisa.
Obsodba, S pravomočno sodbo c. kr. domobranskega sodišča 5. armadnega etapnega poveljstva je bil trgovec Franjo Pe-trič obsojen na smrt na vešalih zaradi zločina ogleduštva po smislu § 321. voj. kaz. Eakona, kazen pa se je v smislu § 416 : 5 iV. k. p. r. izpremenila na ustrelitev in se je izvršila dne 2. novembra t. 1. Z isto •odbo je bil obsojen trgovec Alojzij Ras-berger na 151etno težko poostreno ječo Earadi hudodelstva proti vojni moči države v smislu § 327. (V. k. z.).
Morilec Zupet pod ključem. Dne 5. novembra so orožniki blizu Žumberka ob hrvaški meji obstrelili morilca Martina Zupet, ko je hotel pobegniti na Hrvaško. Pripeljali so ga v Ljubljano. Sodilo ga bo vojaško sodišče. Pri njem so našli 400 K, več tlatnine in dva samokresa.
72 zvonov so oddali v krški škofiji za Vojne namene, še preden je bilo odrejeno pblastveno pobiranje,
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere Jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 8/<°/o brez kakega odbitka.
Mn m il 8. zjutraj čo 1. popolfne.
Glej Inserat!
Razne novice.
+ Nadvojvoda generalni polkovnik Evgen in general pehote pi. Boroevič častna doktorja, tz Zagreba porpča ko-responJenčni urad: Profesorski kolegij pravne fakultete zagrebškega vseučilišča i je soglasno imenoval za častna doktorja generalnega polkovnika nadvojvoda Ev-gena in generala pehoie pl. Boroeviča,
Cesar obdaril slovenskega očeta, k; ima 7 sinov v vojni. Martin Hrovat, kmet ' v Šmarju pri Jelšah na Štajerskem ima 7 ; sinov v vojni in je zato dobi! od presvet-! lega cesarja kot odlikovanje srebrno uro ; z začetnimi črkami cesarjevimi in 500 K v - denarju.
Noben čez Sočo. V Gorici so nabiti lepaki, ki svare, da ne sme nobena oseba pod nobenim pogojem stopiti na desni breg Soče, n. pr. v Podgoro, Pevmo itd. Oblasti so zapazile, da so bile telefonske žice pretrgane. Svarilo pravi, da bodo brezpo-ojno izpraznili Gorico, če bi se to še en-rat pripetilo.
Železnica Belgrad — Carigrad bo v kratkem v oblasti naših zaveznih čet; ko bo zaseden desni breg Morave med Nišem in Paračinom, se bo vožnja lahko začela.
General pl. Boroevič — slavljen junak. Vse občine političnega okraja Voloska, ki imajo pravico do imenovanja častnih članov, so imenovale generala infanterije Svetozarja pl, Boroeviča za častnega občana v trajno zahvalo za varstvo, ki jo ima okraj vsled zmagovite obrambe proti italijanskemu vpadu, Tudi mesti Varaždin in Požega sta soglasno izvolili generala za častnega meščana,
Nepričakovano hitro jc umrl dr. L, W. Regout, prvi poslanik holandske države pri Vatikanu v Rimu. Bil je 54 let star ter je šele pred nekaterimi meseci nastopil službo kot pooblaščeni minister holandske vlade pri papeževi vladi, — Regout je bil preje veleindustrijec, inžener in prometni minister katoliške stranke, ki se je odlikoval ne samo po diplomatski spretnosti,
marveč tudi kot odkrit katoličan, V dneh kratke bolezni je prejel večkrat sv. &kra-mente ter si je izprosil od sv. očeta llago. slov za umirajoče. Izgubo Regouta bodo na Holandskem bridko občutili.
Izgube I. vojnega leta. Ameriški l|S(j so po podatkih, ki so jih dobili iz Evripe izračunali, da je do konca julija 1915 od vseh bojevnikov na vseh bojiščih pailo polčetrti milijon; 8 milijonov in pol je 1;10 ranjenih, 3 milijone 240.000 je bilo pa uj. tih. Stroški so znašali 25 milijard dolarje?; torej petkrat toliko kron.
Skoraj vsi doma. Velika vas Solkan vi Gorici ima skoraj 3400 duš. Večinoma prebivalci so doma, dasi stoje v obn-italijanskega ognja. Doslej je bilo u! .ih samo 10 oseb, med njimi orači, ki sni . o njih zadnjič pisali .
Bombe v Rihenbergu. Ob času tretje soške bitke so se nad Rihenbergom sul li vsak dan francoski letalci. Seveda so jo morali vselej hitro odkuriti čez laško n o pred našimi obrambnimi topovi. V ned jo dne 1. novembra popoldne so padale c lo granate iz aeroplana, a brez škode.
Maršal nadvojvoda Friderik se jc ia povratku iz Belgrada podal tudi na juž> i-zahodno bojišče. Z lastnimi očmi se je p -pričal, kako so čete generala pl. Boroev, a kljub najljutejšemu obstreljevanju vse tiljerije odbile vse naskoke. Prav ta! o ugoden vtis je dobil nadvojvoda tudi pri armadi generala kavalerije Rohra.
Prcskrbovalne podpore za družine i inveiidov. Domobransko ministrstvo jj sporazumno s finančnim in vojnim mir. -strstvom uredilo, da se podpore za druž -j ne invalidnih vojakov tudi tedaj naprej i -1 plačujejo, če dobi invalid svojo invalidi > j podporo. Odredba je bila izdana dne ' 28. septembra,
V	Srbiji vse beži: Umika se vojašh », ; be ži pa tudi prebivalstvo zlasti v mora -j ski dolini, dasi je reka narastla in so po:a I preplavljena.
Romunsko žito so jeli že prevaž ti po Donavi.
Zadušno opravilo za vse padle voja! e so imeli dne 8. novembra v lateranski baziliki v Rimu. Ker je ta služba božja bila namenjena vsem padlim katerekoli nan -nosti in dežele, je bila kaj primerno v a namen izbrana cerkev sv. Janeza aposl !a (v Lateranu), ki ima tudi naslov »mater et caput omnium ecclesiarum Urbis et < )r-bis« — mati in glava vseh cerkva v Rimu in drugod.
V	Kragujevcu so Srbi razstrelili vse vojaške naprave, preden so se umaknili. Prvi so vkorakali v mesto vojaki avstrijskega 70. pešpolka ter zasadili zastavo na arzenalu,
22 milijonov beguncev. Na Ruskem je po obvestilu ondotnega poljedelskega ministrstva okrog 22 milijonov ljudi, ki so vsled vojske pregnani, na begu in nimajo svoje domačije.
Dopisi.
Iz Harij, Vrle Harijske žene so nabrale med seboj vsoto 50 K 70 v, in poslale od tega 25 K ženskemu kronskemu zakladu, 25 K 70 v, pa za slovenske ranjence v
Ljubjano. Vrlo, posnemanja vredno I (Op, ureihištva: Darovi naj se pošiljajo narav-nosl na kraj namembe.)
Dolenja vas pri Ribnici. Živinorejcem ribniškega okolišča kakor tudi sosednih Ifjevskih občin se sporoča, da dobavlja 0t/r,bi kot posrednji zastopnik tozadevne cOitralc č. g. Karel Škulj, deželni posla-„>,., Dolenjavas pri Ribnici. Pri naročilih j( i ,->ba navesti število živine.
Dobrova. Dne 25. oktobra 1915 dopol-/m je umrl Josip Zore, tukajšnji posestnik nlinar in Žagar, podomače Malnarjev oče Dolinar, h. št. 33. Bil je vzor-mož sta: , poštene slovenske korenine. Pokojni Sv je odlikoval po izredni milosrčnosti: slon1 je vsakemu z veseljem dobro, kadarkoli je le mogel. Nad 40 let je bil cerkveni kiju ar. Odkar izhaja »Domoljub«, je bil ves as njegov zvest naročnik. Blag spomin vrlemu možu! Naj počiva mirno v Bogi'1 Sveti mu večna luč!
It-
M
C JlLMAVAVAVAVA?A7AVAMS
«Š1
Osodepolna pasi
Janko Mlakar. I.
Nekje na Slovenskem leži na visokem bi u prijazen trg, ki nosi razen svojega pr ega imena, ki ga pa obzirno zamolči-r• ■), š c jako prijazen priimek : Kurja čevca- . Kdaj in zakaj je prejel naš trg to dič no ji tega ne pove nobena zgodovina, , to tudi mi ne bomo o tem dalje razprav
Kurjevci — tako imenujejo okoliški 1 r.ietje tržane — so pa kaj ponosni na svoj lig. In kako tudi ne! Krasna, široka, v lenem vremenu prašna, v grdem pa lepo blatna cesta vodi skozi sredino Kurjih i evc do župne cerkve, ki stoji koncem trga. Na obeh straneh se vrste hiše, kakor vojaki pri največji paradi. Nekaj sc iih c Jo skupaj drži, kar se vidi skoraj edino-lc po večjih mestih. Hiše so sicer večino-ii'a pritlične, zato pa do malega vse z opeko krite in lepo ometane.
Razven glavne ceste imajo Kurja čev-c., se dve stranski ulici: Blatno in Bere.?-ko ulico. Toda ti zakotni kraji nas ne za-limnjo toliko, kajti mož, o katerem govori n-ša povest, stanuje na Glavnem trgu. Tako imenujejo namreč Kurjevci oni del ce-
ki se pri cerkvi nekoliko razšTH.
Tu stoje vsa glavna poslopja Kurjih čevc: cerkev, župnišče, šola, županija, gozdna pri »Zeleni žabi« in hiša s trgovino Jake Koruze.
Jaka Koruza je začel, kakor večinoma trgovci po naših trgih in malih mestih. Prišel je iz tujine in prinesel svoje premo-cnje na hrbtu, V Blatni ulici je najel stanovanje in odprl branjarijo. Ker je v vsakem kraju nekaj zapravljivih kmetov, ki ieseni pridelke ceno prodajo, spomladi pa isto ali pa še slabejše blago drago kupujejo, je šla Koruzi kupčija kaj dobro izpod rok.
Največ mu je pa nesla »ponočna trgovina«.
V Blatni ulici se že podnevi malo vidi, kaj šele ponoči. Takole proti desetim so začele prihajati v manjših in večjih presledkih temne postave, obložene z vrečami in vrečicami, ter izginjale v Koruzini branjariji. To so bili malopridni otroci in nezvesti posli, ki so pomagali prazniti domače kašče ter si na ta način pridobivali postranske zaslužke. Seveda so denar lahko pognali, kakor so ga brez težave zaslužili. Dekleta so ga obesile nase v podobi pisanih cunj, fantje pa vlili vase v obliki pijače.
Seveda največji dobiček je imel pri tem Koruza. Kupoval je ceno in tehtal dobro sebi v korist. Da je tuintam par kil premalo plačal, ni bil kriv on, marveč njegove oči, ki pri luči slabo vidijo. Tako mu je zorela pšenica na lepem polju krog trga in v bližnji okolici, ter vsako leto dokaj dobro obrodila.
Marsikateri gospodar se je sicer pritoževal, da mu v kašči žito prehitro gine, in sumil celo otroke ali posle. Toda take tožbe so Sile prav res krivične. Kaj morejo otroci ali posli za to, če pridejo miši v kaščo, ali če gospodinja vedno preveč nameri, kadar pošlje v malin.
Koruza je pa leto za letom ceno kupoval in drago prodajal, kakor dela vsak pošten trgovec, ki se razume na svojo obrl in nima »preozke« vesti. Tako si je bil polagoma prislužil lepe denarce, in postalo mu jc v ozki Blatni ulici pretesno. Želel si je ven na zrak, na Glavni trg.
Tu je imel ravno nasproti šupnišča stari Pšeničnik nizko umazano bajto, ki se je sredi zanemarjenega vrta šopirila v sramoto celemu trgu. Stala je tam še izza tistih časov, ko so Kurja čevca nosila ponižni naslov vasi. Kurjevci pa nimajo posebno razvitega čuta za starinske spominke, in zato tudi niso znali ceniti velike vrednosti častitljive ''šeničnikove bajte. Vsi so ji želeli skorajšen pogin. Toda bnjta je kljubovala vsem viharjem in požarom, da celo zadnji potres :i ni mogel do žive-j ga. Vse druge hiše so bile več ali manj I poškodovane, Pšeničnikova bajta se je pa ! le malo bolj naprej nagnila.
Prihajali so tudi razni kupci nadlego-I vat Pšeničnika, da bi jim prodal vrt in ' bajto, toda nobena ponudba ga ni ganila. I Rekel je, da je greli, in sicer velik greh,
prodajati očetovo dedščino. 1 Tako je posedal Pšeničnik dan na dan na klopi pred »očetovo dedščino« v itha-slih hlačah in umazani hodnični srajci ter mirno vlekel iz svojega vivčka v veliko pohujšanje vsem tržanom. Kajti kaj takega se pač prilega kaki zagorski vasi, ne pa ponosnemu trgu kakor so Kurja čevca.
Tu je hotela sreča, da je Pšeničnik padel s trehe in si zlomil tilnik, to vse pa ravno tisti čas, ko so se Koruzi obudile želje po zraku na Glavnem trgu. In tako je prišlo, da je nekaj tednov potem kupil Koruza na javni dražbi Pšeničnikovino. ^
Kurjevcem sicer ni bilo posebno všeč, da se je ta prihajač, Jaka Koruza, tako vsedel v Kurja čevca, toda čez leto dni so mu že jeli kazati prijaznejše obraze.
Koruza je namreč podrl bajto in na njenem mestu postavil lepo enonadstrop-
no hišo, ki je lepoto Kurjih čevc visoko povzdignila. In res, tudi največji Koruzini nasprotniki morajo priznati, da je njegova hiša če n« v korist, pa vsaj v kras vsemu trgu.
Celo prostorno pritličje zavzema trgovina, kjer se kupi tudi najslabše blago lahko po najvišji ceni. Nad njo se blesti napis: »Jaka Koruza. Trgovina z raznim blagom in deželnimi pridelki. Kupuje s« po najvišji ceni, prodaja pa po najnižji.«
Nad prodajalno je prostorno stanovanje, kjer stanuje poleg gospodarja samo še starikava in vedno čmerna Špela, ki mu vodi že leta in leta gospodinjstvo.
Koruza se namreč še do danes ni oženil. Vzrok, da je že skoraj šestdesetletnl Koruza še vedno fant, je pa čisto umljivt tiste, ki jih je Koruza »prašal«, ga niso hotele; tistih, ki bi ga bile hotele, pa on nI »prašal«. Zalo mu gospodinji stara Špela, ki ga ima menda tudi precej v oblasti. Naj-brže so ji nekoliko preveč znane nekdanje Koruzine »temne« kupčije v Blatni ulici.
V trgovini je pa nekaj več ljudi zaposlenih. Pri vhodu sedi za visokim pultom blagajničarka, gospodična Fani. Ima sicer desno nogo nekoliko daljšo, a to je ne kazi posebno, ker tako večji del dneva presedi. Kadar ni posebnega opravila, drži navadno v rokah pletenje; pri tem delu ima pa eno oko obrnjeno skozi steklena vrata na trg, drugo ji pa tuintam obvisi na lepem koiniju, »gospodu Francu«.
Gospod Franc je res čeden fant. Zaradi njega se marsikako dekle dalje po-mudi v prodajalni na veliko jezo gospodične Fani, in tem večjo Koruzino zadovolj-nost; kajti taka neumna dekleta, ki prihajajo v prodajalne zaradi lepih komijev, tudi slabo blago drago plačajo.
Razven komija in blagajničarke pomagata pri trgovini še vajenec, poredni Žorž, in hlapec Miha.
Sedaj je pa menda že čas, da si ogledamo natančneje tudi Koruzo. Obiščimo ga kar v njegovem »komptarju«, kakor imenuje sam svoj, s stekleno steno pregrajenl del prodajalne.
Mož je bolj majhne, čokate postave. Velika debela, brkata glava sc mu kar v eno mer maje, kakor bi bila na peresih) na dolgih rokah ima debele kratke prste, s katerimi vedno menca, če nima ravno druzega dela, kakor bi štel denar; drugače mu pa ni nič reči, Edino noge ga malo kaze. Desna je namreč na znotraj, zakrivljena, leva pa na ven.
Zato je bil pa tudi prost vojaščine. Vojaški zdravnik je pri naboru sicer rekel, da ima »fant« močne prsi, toda stotnik je videl samo noge.
»Ta ni za vojaka,« je rekel; »poglejte ga pod noge! Mož mi skazi z njimi vso fronto,«
In mladi Jaka Koruza je bil prvikrat v življenju zadovoljen s svojimi nogami, kajti vojaščina mu ni posebno dišala.
Sicer mu pa napaka njegovih nog nI posebno nadležna. Kajti navadno presedi domalega cel dan v »komptarju«. Tu piše pridno račune in pogleduje pazljivo skozi stekleno steno, kaj se godi v trgovini. Nobena najmanjša stvarica ne uide njegovemu pazljivemu očesu. Zato ni čudno, da se včasih pri računih kaj zmoti. Ker se pa
71
/godi to vedno le njemu v korist, ga ta »molljivost ne boli posebno.
Sploh je Koruza strog in natančen go-»pod »vojim podložnikom. Prihajati morajo točno v trgovino, in gorje mu, kdor bi zamudil le par minut. Ker pa ve da rgled vleče, pride vselej on prvi in sicer ikozi posebna vrata, ki vodijo z dvorišča v komptar.
Odpre jih vselej sam in Miha, ki pride po ključe od prodajalne in izložb, ga že najde pri delu. Nato se pa vrste v kratkih presledkih po dostojanstvu: Žorž, gospodična Fani, gospod Franc in nazadnje fcpela z zajtrkom.
Vsi morajo v prodajalno hoditi mimo njegove pisalne mize in velike železne blagajne.
Da, ta lepa blagajna, edina stvar, ki ie je lahko ponašala z ljubeznijo Jake Koruze! In ravno ta blagajna je spravila svo-|cga gospoda v veliko škodo, sramoto in talost.
S kakšnim veseljem, ponosom in ljubeznijo je Koruza še pred nekaj tedni pogledoval nanjo! In danes?
Danes pa sedi žalosten in potrt za mi-ro. Niti ne ozre se več na svojo nekdanjo ljubezen.
In kako je to prišlo?
(Dalje.)
Mike in črtice z bojišč.
»Kako sem bil ranjen . . .«
Dunaj, 7. oktobra 1915.
Ivan Grad popisuje staršem svoje doživljaje:
»Ljubi starši/ Sedaj imam lepo priložnost, da Vam malo razložim, kako je na bojišču in kako je bilo v začetku septembra do časa, ko sem bil ranjen,
V noči zadnjega avgusta sem stal na itraži pri naših žičnih ograjah. Bilo je že precej hladno. Kar pridejo naši pionirji in razrežejo žice. Takoj sem vedel, da bo treba zapustiti zakope, kjer smo čepeli in čemeli kakih 6 tednov. Imeli smo vsak svoj brlog v zemlji. Proti jutru, ko se vzbudi Korbčov Ivan, mu povem, da bomo napadli sovražnika. Rekel mi je: »Spet ga bomo taakresali!« In res. Zjutraj pride naš narednik in zakličer »Fantje! Danes bomo Rusu ropet pokazali, kaj znamo.« Mi gremo na to nekoliko nazaj, da napravimo prostor nekemu ogrskemu bataljonu. Ob devetih »e vname boj. Začela je naša artiljerija, ki |e obsipala Ruse s težkimi granatami in Irapneli, tako da se je kar zemlja tresla. (Tudi ruski šrapneli so pokali, pa bolj redko. Sodni dan je tukaj, sem si mislil. Kmalu pa začne tudi infanterija. Naš prapor je bil za rezervo. Prvi dan Rusov nismo pognali iz zakopov; ponoči se je malo umaknil. Drugi dan srno se zopet začeli plaziti naprej. Padale so granate in šrapneli. Marsikdo je tukaj obležal. Proti noči pridemo do ruskih zakopov. Bilo je vse razbito: tu-intam so ležala mrtva trupla Rusov. Narednik nam pove, da ostanemo to noč v ruskih jarkih. Ponoči se je tam daleč slišalo vpitje »hural« Zjutraj okoli 9. ure se je vdalo precej Rusov, Povelje se je glasilo:
o
»Naprejl« Pred nami je bil velik hrastov i gozd, kjer je bilo vse razbito in polomije- j no. Padale so granate. Ko proderemo do nekega griča, smo bili zopet v ognju šrapnelov; več mož je obležalo. V neki koruzi tmo se spustili na tla ter grebli jarke. Pa pribrenči šrapnel, se razpoči . . . nehal sem kopati, »Ranjen sem,« pravim tovarišu, ki me je takoj obvezal in peljal na bližnje obvezovališče, kjer je bilo že veliko ranjencev. Odpeljali so nas z vlakom v Debrecin. Tukaj sem bil 9 dni. Sedaj sem na Dunaju, kjer so mi vzeli kroglo iz rane.«
Vojakova oporoka pred bojem.
Vojak Anton Knafl, gostilničar v Ve-likivasi na Koroškem, se pismeno poslavlja od svoje družinice:
Draga žena! Predvsem Vas vse skupaj lepo pozdravim: otročiče in posebno Tebe, draga žena) Naznanjam Ti, da danes zopet gremo dalje v B. na bojišče, da se bomo borili za domovino. Žalosten dan ! imam danes, ker ne vem, če se bomo še , kdaj videli. — Draga moja! Skrbi za dom j in za mladino; uči prav pridno moje ljube 1 otročiče. Vi otročiči na ubogajte skrbno in ljubo mamico in nikar je ne žalite. Bodite pridni in pobožni! Te nauke Vam pošiljam. Draga žena! Drži jih ostro, da bodo hodili v cerkev in molili tudi zame; pridno prejemajte sv. zakramente. Prosim Te, ako bi se primerilo, da bi se ne videli, ostani sama, kakor sem tudi jaz Tebi obljubil in imej otročiče za ljubo; uči jih lepo. Če ne pridem več domov, je vse premoženje Tvoje, samo da skrbiš za otroke. Zdaj Vas pa vse lepo pozdravim . , .
Danes pripeljem »frišen mušter«.
Kadet Drago Flerin piše svojemu prijatelju:
Bojišče na višini 2000 m, 11. okt. 1915.
Vidiš, predragi, med tem časom sem tudi jaz prišel precej daleč in visoko, sem j do bojnega polja, ki je tu, kjer sem jaz, 2000 metrov visoko in gola skala, pokrita s snegom. Sem komandant ene čete slovenskih junakov, ki je štela 52 mož, a se je sedaj že precej skrčila. Stojimo za skalami trdno kot skale same in prežimo na po-lentarje. Neumni so kot noč; zato jih večkrat ponoči primejo skomine priti nekoliko bližje na 50 korakov, da bi potrkali na naša skalnata vrata. Seveda se jim vrata odpro, toda ven prižvižga svinčen »Ur-laubschein«, veljaven za dotičnike v vseh državah »per omnia saecula saeculorum« (na vekov veke). Ti ne veš, kako naši fantje vedno Boga prosijo, da bi Italijani skoraj napadli! Če dva dni ne vidijo nobenega italijanskega alpinca, jim je že dolg čas po njih in si kar prosijo na patruljo: »Gospod, naj no grem! Danes Vam gotovo pripeljem »frišen mušter«. Tako prosi tu eden, tam pa cel voj.
Vreme? Mraz in dež nas res precej nadlegujeta, a še bolj neprijetna je zame tema v megli, ko moram ponoči nadzoro- j vati vso bojno črto. Plaziti se moram po skalah in po vseh štirih, pa mi že izpodleti. Na ta način sem se že ves obtolkel. A kljub temu sem se tako privadil na to življenje kot na dunajsko. Manjka mi ničesar ne; uši so mi še odveč,	'
Ko bi le Italijanom topovi zamrmilj da ne bi kamenje okrog nas tako plesab samo sebi žvižgalo. Zdrav sem še bolj kot sem bil včasih doma. Izpremenjen sen le v toliko, da mi brada postaja »koča o. gasta«.
Slovo od domačih.
Miha Burger, 18 letni vojak iz M.J pri Smledniku piše staršem: »Dragi ij starši! Predvsem Vas lepo pozdravim Vam naznanim, da grem na bojišče, ( Rusa.
Bobni bodo ropotali, pot krvavo nam kazali; takrat nate, ljubi dom, enkrat še pomislil bom,
Takrat v duhu Vas objameiu, zadnjikrat slovo še vzamem; desno roko Vam podam: kam sirota grem, ne znam.
Z Bogom bratje in sestrica! Puška bo mi zdaj družica; kruh vojaški jedel bom, zvon mi bo zdaj bojni grom.
Krogle bodo zdaj letele in granate bodo pele; morda zadnjič čez gorč pozdravilo moje gre,
Z Bogom rojstna mi vasicc in domača ti cerkvica! Naj še vama dam roko, če nazaj me več ne bo.
Naj se spolni volja božjal Vojna služba ni najložja, toda cesar kliče nas; zmage kmalo pride čas.
Starši! Prosim lepo, milo, če se bode razglasilo: »Mrtev Vaš je sin vojak,« dajte zame mašo brat'l
Vojak — vojaku.
Alojzii Slapničar iz prežganjske fare, sedaj vojak c. kr. trdnjavskega topniškega polka št. 4, ki se že od pričetka vojske nahaja v P...., je poslal svojemu 18 letnemu, k vojakom odhajajočemu bratu Josipu in žalostni materi sledeče bodnlnp pismo:
Dragi moj brat Jožef!
Dne 5. okt. popoldne mi je došla kartica, ki sem v njej čital, da Te petnajstega pokliče cesar v brambo domovine. Božja volja hoče tako; ne bodi žalostenl
Midil sem, da pridem kaj domov, Ali zdaj Te pa žalibog ne bo v rodni hišici, ko bom stopil vanjo, če dočakam dopust .,,
Dragi moj Jožef! Ne bodi žalostenl Bodi vesel, ko greš v cesarsko službo. Bodi korajženl Če ne boš imel korajže, bo bolj slabo.
In koder boš hodil, bodi priden in rad ubogaj, pa Ti bo vse dobro šlo, In na svoje zdravje pazi, da ga kako po neumnosti ne zapraviš.
In Vi, draga, ljuba moja mama! Vem, da ste močno žalostni. Bog in Marija naj Vas tolaži in Sv. Duh .,.
Dragi Jože! Bog naj Te varuje, koder boS hodil. In Mati božja naj prosi zate, za tvoji srečo, da bi bil vedno pri najboljšem zdravju in veselju, ln Tvoj angel varih naj bo t Teboj ter naj Te vodi po pravih potih. On naj Te varuje dušnih in telesnih ne»reč, naj Te zopet enkrat zdravega in vest ega pripelje nazaj v Tvojo rojstno hišitu k Tvoji ljubi mamici, nazaj k Tvojim tratom in sestrici. Zaupaj v Boga; on na* zopet enkrat pripelje skupaj. Takrat bod > naša srca polna sreče .,,
Zdaj pa najsrčnejše pozdravljam Tebe In Vas, mamica ljuba, in Vas, bratca in »estnca, ki boste osamljeni ostali doma. Ne lostite se preveč; vsf hudo bo minilo ...
Dragi brati Prosim Te lepo, da mi takoj pišeš, kamor boš prišel. Vi, mamica ljuDa. pa skrbite zanj, zame ni treba več, kajti ;az bom že izhajal.
čno pozdravljam vse!
K ;ikor divje koze na pečinah ,.,
Zapadno bojišče.
Zanimive je našp življenje. Navadili »rao st na prepade in pečine — kot divje ko? \'ahajf>mo se na precej visokem hribu. iroma gorovju. Same skale in prepadi in niti steze ni bilo, da bi človek Sel n \zgor. ln sedai? Ako bodo zopet prišle disje koze tu gori — to se bodo čudi ko bodo videle, da je vse izpreme-njer' Kai vse prerrore človek z božjo pomoč . in 3 čudovito potrpežljivostjo! Nastal pravcata vas na teh pečinah in sicer rM-pr udobno urejena. Imamo prosto-ne urake z več pečrri iz železa Barake so se leseno in obite s papirjem. Koliko t ida, preden se je ta les in sploh ves materija! spr. vil na to višino! In kaka pot! S. -aj cesta pelje zdaj gor. Precej raz-»trclivnih snovij je bilo potreba, da se je to storilo. Zdaj nosijo konji vojakom po-trebre stvari, kjer so se poprej samo divje koze podile. Tukaj sem pridi človek in občuduj vztrajnost ter potrpežljivost na-ših neustrašnih mož in mladeničev!
" avadili smo se pa tudi že, da hodimo po teh pečinah kot koze. Pa čeravno smo v takem kraju, vendar smo vedno veseli. Gor e Lahonu, ako se nam približa! Strmoglavili ga bomo po oečinah, da se mu ne bodo več sline cedile po naših deželah.
Danes je nedelja. Lep dan, da ga moram j biti veseli; in še odmor imamo. Le to nas žalosti, da se ne moremo udeležiti •vetih opravil, po katerih vedno hrepenimo. Pa kaj, ko ni mogoče. Bomo pa po vrnitvi bolj pogosto zahajali v cerkev!
Drugače se imamo, hvala Bogu in Mariji, prav dobro!
Končno srčno pozdravljamo vse cenjene čitatelje »Domoljuba« in kličemo; Po zmagi na veselo sviderye!
Vdani Vam Dolenjci: Hrovat AL, četo-vodja iz Petan; Prelesnik Josip, podlovec, Dobrepolje; Šmojdek Janez iz Petan; Požar Janez, Dolenjavas,
Dogodbiea s severnega bojišča.
Vojaški kurat J. Hafner pripoveduje: »Vsled zanikrne nepazljivosti je eden na-pijonirjev, ko je snažil puško, smrtno-nevarno ranil v trebuh svojega tovariša. Pokličejo me k umirajočemu, ki leži sredi
celega oddelka. V imenu neprevidneža prosim umirajočega, naj mu kot kristjan odpusti, kakor je Kristus Gospod odpustil svojim morilcem; drugemu pa sem velel, naj prosi odpuščenja, da bo zadobil pokoj svoji duši. Segla sta si v roke; umirajoči junak je velikodušno odpustil, krivec pa se je spustil na koleni, dvignil proseče roke — ihteč, stokajoč prosil odpuščenja, Drugi pa so gledali in marsikomu se je po-rosilo oko. Skupaj smo molili litanije za umirajočega, nato sem pa podelil junaku sv. zakramente.«
S kropom .,,
Jakob Bregant iz Šmarja na Štaj. piše iz Belgrada: Dne 8. in 9. oktobra, ko smo jurišali na Belgrad, ne bom nikdar pozabil. Zgodaj v jutru, ko so še zvezdice migljale na nebu, so nas na splavih in v čolnih prepeljali čez deročo Donavo na srbsko stran. Srbi nas rnso zapazili, ker niso pričakovali tako zgodnjega obiska avstrijskih vojakov.
Okrog 5. ure zjutraj je začelo pokati j na vseh koncih in krajih. Mi smo takoj . zavzeli dobre postojanke in smo vrgli Srbe ' več sto metrov nazaj za železnico. To . vam je bil boj. Vsak Avstrijec je imel proti ; seb' najmanj 5 do 6 Srbov. A mi smo jih vrgli srečno nazaj. Najboljše naše orožje nam je bila ročna lopata. Kdor se ni hitro zakopa' so ga krogle srbskih pušk pokosile. Okrog poldneva smo bili v mučnem položaju. Od treh .strani so Srbi streljali na nas, -v niso nas mogli premagati, Po-! moči nismo mogli dobiti, ker so Srbi drzno I streljali na čolne, ki naj bi prevažali vojake po Donavi. Po noči smo se do dobra utaborili. Došla nam je tudi znatna pomoč. Drugo jutro na vse zgodaj smo začeli ju-rišati in ni trajalo dolgo, ko so morali Srbi prepustiti nam svoje najbolje postojanke. Proti poldnevu smo bili že v belgrajskih ulicah. Boj je bil tukaj srdit. Srbkinje so nas polivale s kropom in streljale iz kritja na nas. Vendar vse skup sovražniku ni nič pomagalo; krog 3. ure popoldne, dne 9. oktobra je bil Belgrad naš. Jaz sem imel dva metra dolgo zastavo s seboj; obesil sem jo na visoki jablani ob neki hiši v tovarniškem delu Belgrada. Slovenci in Hrvati smo na večer peli v Belgradu: »Lepo našo domovino«. Sedaj prodirajo naši vojaki v osrčje Srbije,
»Pišem z levo roko...«
Jožef Mohor iz Dan pri Ribnici opisuje svoje vojno življenje tako-le:
Slavno uredništvo »Domoljuba«! Lansko leto sem bil potrjen. Kot vojak sem bil prideljen lov. bat. št. 20. Januarja sem se poslovil od domovine in šel i tovariši v Karpate. Bil sem tri mesece tam. Majnika smo Ruse pregnali in šli od Zborova drugam. Vozili smo se in izstopili v Delatinu; nato smo bili za rezervo v Kolomeji. Prav takrat so se naši dobro udarili; ujeli so 700 Rusov. Pri Šnijatinu smo jih tudi pošteno pognali v beg. Potem smo šli skozi Horodenko in na čolnih premostili Dnje-ster. Kmalu smo bili za silo zakopani v jarkih. Prav po kranjsko smo se udarili 13, junija. Tedaj sem bil tudi jaz ranjen v komolec desne roke, ki so mi jo čez dober mesec odrezali. Bil sem po bolnišnicah na
Ogrskem, zdaj pa v Celovcu. Vsega skupaj sem se vojskoval na fronti pet mesecev; mnogo zanimivega bi imel povedati, kar pride pozneje na vrsto. Ko sem bil v Karpatih, so mi mati umrli. Mislite si mojo žalost!.., Zdaj sem sam.
Vse to pišem z levo roko; bolj težko gre. (Pisava je prav lična. Op. ured.)
Tam na onem griči . , ,
Tam na onem griči, tam so ruski ptiči, k' se jim hlače tresejo, k' naše puške pokajo.
Naši pokajo s kanoni ruski jokajo kajoni. Kaj jim pride vse na um?| Streljajo samo z dum dumi
Ko razpočili šrapneli, že so Rusi k nam zleteli: »Aj, ne pucaj, ljubi pan! Roke gori — jaz se vdam.
Hleba podarite pa nas »zaberite«, Bog te živi, Avstrij&k, k' imaš hleba in tobak!«
Hleba smo jim dali, zraven vse zabrali. Zdaj pa z Bogom, ruski car, ti nam nisi nič več mir!
*) Poje se kakor ona »Tam za laškftg gričem . , .«
Pesem na Italijana z bovških hribov,
Kaj Lah si je izmislil? Da Avstrijo bo stisnil. Pa mččno se je goljufal; prav vse si je zabarantal.
Zdaj tam ob Bovcu čaka, se dere kakor spaka, in čmerno-kislo se drži; če nas zagleda, pa zbeži.
»V Gorici bo kosilo, in v Trstu bo zvonilo« — tako je mislil laški stric) a dobil jih je po butic'.
Še, na Trbiž je prezalj kot srna zdaj je zbežal nazaj, nazaj v taljanski sveti »Ne vidimo se kmalu spet.«'
M. in G, iz VirmaS.
To in ono iz življenja slov. vojaka.
Ludvik Zwander, sedaj pri oddelka vojakov, ki se vežbajo v drsanju na sinu« čeh na Gr . . , r, opisuje vojaško življenj« tako-le:
Dragi »Domoljub«! Iz daljnega kraj« Te pozdravlja Tvoj zvesti naročnik, —• Upam, da boš tudi za te vrstice imel malo; prostorčka,	'
Avgusta sem bil še na Štajerskem« Odrinili smo na italijansko mejo. V kratkem smo dospeli na cilj. V bližnji vasi smo imeli odmor, da smo si skuhali okrepčila, Tudi jaz sem si hotel skuhati »konservo«. Tega posla seveda še nisem nikdar oprav-
82
Ijal. Napravil sem ognjišče, zakuril ter vrgel škatljo noter; nato sem šel iskat drv. Ko se vračam, nekaj poči. Pogledam bliže i* vidim, da mi je konservo razgnalo. Prazna je bila in prazen moj želodec.
Še tisti dan smo morali naprej. V štirih dneh smo došli v bližino bojišča; pokalo je že strahovito. Drugi dan so nas porabili, da smo nesli obrezan les na določene višine. Tu sem prvič zagledal luknjo, ki jo je laška granata izkopala v zemlji. Dalje smo srečali pokopališče, kjer počiva 17 naših junakov. Grobovi so lepo ozaljšani in vsak ima svoj križec ter napis. Korakali smo z lesom še dve uri. Kar zagledamo polno barak v zemlji. Vse so tako narejene, da jih sovražnik ne vidi, Skoraj vsaka ima svoje ime. Prva se imenuje Edelweiss«, druga »Pri bolni uši«, tretja Pri hudem levu« itd.
Tu smo nekoliko počivali. Ogledali smo si žične ovire, žarometalce, strojne puške in peklenske stroje: ognjemetalce. Ta stroj bljuje kakih 30 m daleč strahovit ogenj, ki človeka takoj pokonča, če ga le doseže. Na tem kraju sem našel mnogo znancev in prijateljev.
Mudili smo se dve uri, poslušali ka- : nonsko bobnanje, potem pa šli dalje na , planino, kamor je bilo še poldrugo uro. Z j lesom obloženim ta pot ni bila kaj lahka, osobito ker so nas Lahi videli in obstreljevali. Ko so jele rožljati krogle, smo vrgli les proč ter stekli hitro za skale. Bili 6mo še vsi zdravi.
Les je moral še tisti dan naprej, ker so ga potrebovali za žično železnico. Ni kazalo drugega, kot iti naprej — brez pušk — 500 korakov od sovražnika. Čakati smo morali, da se jc stemnilo, med tem so pa granate padale na tisti kraj, kjer je ležal les. Tudi naši so odgovarjali. Italijani niso mirovali tudi ponoči ne.
Do jutra smo bdeli in prežali, kdaj bi bilo moč naprej. Zjutraj se je pa — hvala Bogu — priplazila megla; streljanje je prenehalo, mi smo se pa lotili dela ter srečno prispeli do cilja nad 2000 m visoko. Tudi tu smo našli znance.
Enega izmed njih, ki je bil na straži, sem prosil, naj mi posodi puško, da tudi jaz — prvikrat v življenju — sprožim par strelov na sovražnika.
Ta pot mi bo ostala vedno v spominu, kajti niso šale, v vednem sovražnem ognju nesti po kozjih stezah 8 metrov dolg les na 2000 metrov visoko postojanko. Pa vse smo radi storili in smo pripravljeni na nove žrtve za vero, dom, cesarja,
Sedaj grem na Gr . . . . r, da se bom učil drsati po snegu na smučeh.
Naš Janez.
Praporščak Janko Poljak je zapisal par značilnih potez iz življenja naših korenjakov:
Naš pešpolk ima glas, da še ni prepustil Moskalu niti pedi zemlje, če ni bil pri-moran po drugih okoliščinah. Ljudje ne gredo nazaj I Kadar pa morajo iti, nekateri jnkajo od jeze. Za smeh pa tudi poskrbe, naj bo polož&jše tako kritičen. Ko smo nekoč morali zapustiti naše pozicije in se umakniti par kilometrov nazaj, sem dirjal na vse kriplje, da ubežim Rusom, ki so rinili za mano, Pritečem do neke hiše. Na 72
pločevinasto streho so padale krogle kot toča, šrapnele so razsajale okoli hate (hiše) in granate so tulile nad njo, Naenkrat pogleda skozi napol zaprta vrata naš človek. »Ja, za Boga, Janez, beži, Moskal...» — »»Ja, moram kofe preh skuhate,«« in izgine nazaj v hišo. Rusi so se upehali in nas niso mogli več tako hitro preganjati. Jaz stopim malo v hišo. Za počtl V štedilniku, bolje na ognjišču, ogenj, Janez pa piha in piha, da palec debele trske lete okoli njega in v kotliček. Naenkrat zarjo-vejo Rusi zopet svoj: »Ura! Ural« Jaz jo ulijem vun, Janez se pa še nekaj ukvarja s »kofetom«. Oziram se nazaj, kako bo ž njim. (Mene ni bilo videti, ker sem tekel po grmovju.) Aha! Sedajle stopi Moskal na prag hiše. Janez pa v tistem trenutku ; vun. podere Moskala, kotliček se mu po- ; lije po Rusu. In sedaj ta situacija! Rus na tleh rjove, ker se je opekel, Janez mu pri- ! tisne še eno s škornjicami tja v zadnjico. »Na, da boš vedel, kdaj si Kranjcu razlil »kole«, mrcina ruska!« Drugi Rusi, kaki trije, pa roke v zrak: »Mi vaši, vaši, pane, zlaty pane!.< Janez pa v dir, ko vidi, da jo maha Rusa ko listja in trave . . .
Taki so. Poje rad, včasih ga malo po-cukne, tudi pove kako bolj obaltno, ampak mož na svojem mestu je vsak.
Kidto sc Slovaki ljubijo.
Dne 14. septembra je pisala slovaška j .r»af; svojemu sinu na bojišče karto sledeče vsebine:
»Hvaljen bodi J. Kristus. S srčno ljubeznijo Te na stoiisočkrat pozdravljamo Tvoji starši, Tvoji sestrici Katerca in Ma-rička ter ti proščimo in želimo od milega Gospoda Boga dobrega, stalnega zdravja in sreče, in da bi bil obvarovan pred sovražnikom, moj dragi sinček. Piši mi, če naj Ti že pošljem zimsko obleko, ako bom mogla poslati. Moj Bog, kaj neki bo s Teboj, moje milo ugnano dete, zopet se moraš v tein mrazu mučiti, O ko bi Ti mogla pomagati! Pa kaj, ko ne morem, sinček milil Pri s,, naj Te z bojišča spuste vsaj pogleda! domov. I, pride domov za 14 dni in cer-kvenik Mi::ko tudi; poskusi, če Te puste domov. Še enkrat Te presrčno pozdravljamo, vsa naša rodbina, in Ti želimo od Mdtičke Kristove zdravja in varstva, da bi Te ta Matička obvarovala trpljenja, hudih bolezni, in da bi oomagala mojemu sinčku, kličočemu na pomoč. Mi zdaj koruzo vozimo, pa je tako velika voda. Dobili smo že od 4. tega meseca karte od Tebe. Moj Bog, ko bi le enkrat mogla videti mojega milega, dragega sinčka in se z njim potolažiti. Saj Matrčko Kristovo zmirom prosim za mojega sinčka, da bi mi ga ohranila ...«
(To je polovica pisma, ki ga je našel ! č. g. kurat F. Hafner.)
Vojakova zahvala.
Ital, bojišče, 24. oktobra.
Korporal Franc Zevnik iz Male vasi v Dobrepoljah se zahvaljuje za knjižico »Krščanski vojak«, ki mu jo je poslala Marijina družba in med drugim piše: »Z velikim veseljem sem prejel krasno knjižico od naše prelepe Marijine družbe. Sedaj jo bom tukaj v strelskem jarku prebiral, saj
tako že dolgo nisem mogel biti pri sv. tn&ii in tudi zvona že nisem slišal sam ne veni koliko časa. Torej ie enkrat najlepša w. hvala.
Jaz sem, hvala Bogu, kljub hudim n*. porom in nevarnostim zdrav. Imamo znpe( težke boje, pa mislim, da tudi zdaj nt bo polentarjem sreča mila. Samo Bog nas obvaruj, pa jih bomo zopet pošteno nasmu-kali. Vi drugi, doma ostali tovariši pa molite za nas.
Sil vin Sardenko:
Trikrat enajst vojnih
Po narodnih motivih.
XVI.
»Smrt na bojišču nebesa odpre
Čez Duklo vodi pot, po poti hodi polk. Nad Duklo čaka smrt' na licih mir in molk.
Pod Duklo v marmor bel urezan spomenik: Na rami težek križ drži Odrešenik.
Ob njem žari pozdrav: »Po križu do neba.« Vojakom strah in up v očeh zablesketa —---
XVII.
»Daleč čez gore naša vojska gre.«
Davi smo strelci šli ob svetišču. Zarja na gori mirno je spala, zarja iz cerkve milo sijala — čudežen žar na večnem ognjišču.
Naši spomini — romarji tihi romajo v cerkev z gorkimi vzdihi
»O naredite konec prepirom! Tam za gorami, tam za gorami jokajo se družine za nami. Angeli božji, pridite z mirom!«
Angeli božji, ali ste čuli? — Spet so preveč topovi zarjulL
XVIII.
»Prišlo je črno dekle, da črno jamo odpre.«
Dolgo, Menda že deseti dan kakor krt je v rovu zakopan. Nima kruha, nima ga požirka, V žepu tesna ura repetirka trka, trka kakor bela smrt, tiha tkalka tke mrtvaški prt. Ali v možu jasen up se vname, izpred srca drobno pismo vzame sladko pismo kakor šopek rož:
»Ljubi mož! »Glej! Odšla je grenka ura moja, da odšla bi skoraj tudi tvoia. Naša lipa ziblje cvet dehteč, iaz pa sinka: nisem sama več.
krvi. Ko se ta zahvala tem potom sporoča onim, ki so z darili, ročnim delom ali drugače pripomogli k uspehu, se obenem ponavlja prošnja za nadaljevanje tega dela. Še vedno morajo naši junaški vojaki na jugozapadni fronti vztrajati proti neprestanim navalom sovražnikov, še vedno je tre. ba skrbeti za njihovo varnost.
Prazne vreče, približno 60 cm dolge in 40 cm široke, iz trpežne tkanine, v svetlih neooazljivih barvah (rumenkaste, ru-javkaste, sive), na odprti ozki strani opremljene s trdno vrvico za zavezo, naj se oddajo pri županstvih. Tudi že rabljene vreče so dobrodošle, če so le dovolj trpežne. — Na posebno zahtevo bi se plačalo za kos po kakovosti 50 do 70 vinarjev.
Gospodarske vesti.
(Tvoj v obraz je — ves je v rožnih krasih.
Moj v oči je — ves je v solzah včasih. Kaj sem tožna mislila si spet: da si ranjen, mrtev ali vjet? Piši, piši in me utolažil V strahu čakam kot na smrtni
straži,,.«
Temna pesem. Divji ptič šrapnel krvožejno mimo je pripel.
Mož se skloni. Ves obraz uho---
Čitajl Ti si varen pod zemljo.
Spet se dvigne s pismom iznad rova.
Čita:
»LetOs polna blagoslova žitna njiva je kot gozdič zlat: pri kozolcu zmanjkalo bo lat. hmeljna so vzeli nam dragonci — ej, kako se nesel je pokonci — Hlapec Primož nam omaga skor, tekli Mani sem zaprla dvor.
In še nekaj. Stari. Bajt se ženi. No neveste danes so poceni... — Pridi, pridi kmalu, ljubi mož! Piši, kadar pismo to doboš. Dva pozdrava sprejmi preiskrena: Sinek tvoj in tvoja Magdalena.«
In še dvakrat, trikrat bral je spet slad pismo kakor rožni cvet.
Droben list je zganil čez kolena srce nareka.
•Ljuba žena! Sinka torej! Danes še jasneje vem, zakaj jih branim naše meje. Blizu, komaj metrov petdeset se nam skriva lop sovražnih čet. P."1 e boj se, moja Magdalena.
oč je le preveč jeklena, d .i ne strla bi sovragov v prah. Mrav in svež sem kakor gorski mah. Mora k zmagi vstati domovina — zcnko branim, branim tudi sina. Ah! ta misel .. .«
Proti luči zlati list je dvignil, če bo mogla brati i "ba žena ljubljeni pozdrav.
Ptič šrapnel je mimo jarka šinil kakor senca mož je v rov izginil — pregloboko, da ne bo več vstal. "*do bo vojno pismo dokončal?
XIX.
Atek je padel. Sinek, poglddi, gori v nebesih gleda na naju, Atek je Dadel. Sinek zasanjaj, v sanjah poleti k ateku v raju!
Novo zborovanje vojnih ku-ratov na snežni višavi.
Dne 19. oktobra se je zopet zbralo večje število vojaških duhovnikov na visoki planoti Folgariji v Tirolah. Iz posvetovanja, med katerim je muziciral 30'5 cm možnar tako, da so mala okenca zboro-valne sobice pošteno šklepetala, omenjamo nekatere styari, ki dajejo primerne nasvete vsem tistim, kateri imajo svojce na bojišču.
Poudarjalo se je, kako dobro vpliva na vojaštvo dobro berivo: dobri časopisi, letaki, lističi in knjige, ki so jih vojaki prejeli skoraj iz vsake škofije. Molki, svetinjice in križci, ki jih pošiljajo domači, imajo toli večjo veljavo, ker imajo nekako posvečenje rodne domače hiše in zemlje. Priznalno se je omenjalo tudi pametno in modro dopisovanje od doma. Večkratna pisemska zveza z domačo hišo krepi družinsko vez, dočim se v nasprotnem slučaju ljubezen do doma in domačih ohladi. Tudi otroci naj pridno pišejo in zagotavljajo očetu, da vsak dan molijo zanj, da ga priporočajo varstvu Marijinemu, da prejemajo za njegovo rešitev in zdravje sv. obhajilo.
Eden izmed kuratov je pripovedoval, kako je neki oče na fronti prav vsled ljubeznivega pisma, ki mu ga je poslal njegov sinček, zopet krenil na pot k sveti spovedi. »Oče,« — tako je pisal otrok — »veliko in vedno molimo za Vas«. To ga je ganilo in izpreobrnilo. Samo čenčava, ljubezenska pisma ter nedostojne dopisnice naj bi pa vojna pošta zavrgla.
Vsem pa, osobito duhovnikom doma pa priporočajo vojni kurati, naj bi ne pre-| nehali moliti v vojne namene. Med te voj-; ne namene se v prvi vrsti prišteva tudi zveličanje duš,
Vojni kurati so nemškim vojakom razdelili posebne podobice z molitvico za popolni kes.
Enako zborovanje so imeli vojaški kurati dne 22. oktobra na visoki planoti Lavaroni.
»Kolikrat je gori vstala sinku luč je prižigala.«
Atek je padel. Sinek, pomisli, v grozni zibeli strelnega jarka. Atek je padel. Sinek, ne plakaj, zibel je tvoja — angelska barka,
Atek je padel. Sinek, poslušaj, krogla je pela pesem mu zadnjo. Atek je padel. Sinek, ne plakaj, grlica poje pesem pomladno.
Atek je padel. Sinek, ne zabi, dve je svetinji nosil pod vratom: tvojo podobo, mojo podobo — in okovani bili sta z zlatom.
Zahvala.
Od c. kr. deželnega predsedništva svoječasno izdani oklic radi oddaje vreč našim četam na jugozapadni fronti, je imel v celi deželi najlepši uspeh, Število vreč, ki jih je podarilo občinstvo, presega več ti-sočev.
C. in kr. 5. armadno etapno poveljstvo je za jako lep uspeh, ki ga je imelo to podjetje, z dopisom na c. kr. deželno predsed-ništvo za Kranjsko izrazilo zahvalo v imenu Najvišje službe ter pripomnilo, da naj požrtvovalnost darovalcev najde svoje najlepše plačilo v zavesti, da je prihranilo s svojimi darili našim vrlim četam mnogQ
Gospodarski in tržni pregled.
Svetovna žetev je pokazala veliko pridelka. Na R u s k e m je letos pšenice 247,34 milijonov q — lani 204,84; rži 248,46 — lani 204,75; ječmena 111 — lani 86; ovsa 159,35 — lani 128,47. Na Ogrskem: pšenice 41,62 milijonov q — lani le 28,64, torej se je samo na Ogrskem pridelalo 129.600 vagonov pšenice več kakor lani; rži 11,68 — lani 10,77; ječmena 12,23
—	lani 14,21; ovsa 11,75 — lani 12,56; turščice 45,86 — lani, ko je bila za koruzo zelo dobra letina, 43,77. Romunska: pšenice 29,60 — lani 12,60; rži 0,80 — lani 0,50, ječmena 3,16 — lani 5,37; ovsa 3,80
—	lani 3,67. Za koruzo letos še ni podatkov; lani 28. Bolgarska: pšenice 12,58 —■ lani 8; rži 1,94 — lani 1,77; ječmena 5,85 lani 2,26; ovsa 1,39 — lani 1,25; za tur-ščico ni podatkov. Indija: pšenice 104,34 — lani 84,83. Združene države v Ameriki: pšenice 272,54 — lani 242,50; rži 11.28 — lani 10,87; ječmena 51,43 — lani 42,44; ovsa 219,96 — lani 165,62; turščice 768,60 — lani 678,92. K a -sada: pšenice 84,05 — lani 43,89; rži 0,61
—	lani 0,51; ječmena 11,28 — lani 7,88; ovsa 75,60, iani 48,28. Argentinija: pšenice 45,85 — lani 31; rži 0,47 — iani 0,85; ječmena 1,80 — lani 1,75; turščice 85,92 — lani 66,84; ovsa 8,31 — lani 7,40, Angleška: pšenice 20,60 — lani 16,99; rži 0,06 — lani 0,06; ječmena 11,15 — lani 14,64; ovsa 20,14 — lani 20,06. Francoska: pšenice 64,72 — lani 78,70; rži 9,93
—	lani 11,38; ječmena 7,86 — lani 10,04; ovsa 37,46 — lani 46,66; turščice lani 5,50. Italija: pšenice 47 — lani 46,12; ržii 1,20 — lani 1,34; ječmena 2,30 — lani 1,51; ovsa 4,50 — lani 3,89; turščice 29,58 — lani 25,68. Iz tega razvidimo, da so imeli povsod razen na Francoskem prav dobro žitna letino. Nam so se zdaj odprle bolgarske žit« niče, da se lakote ni prav nič bati.
Iz Nemčije poročajo, kako se je med vojsko delo na polju opravljalo. Lani se ni dosti poznalo, da je na stotisoče mož in fantov na vojski. Kar jih je ostalo, sq dobro prijeli; ženske so pomagale — in šlo je. Prvi mesec je bilo zadosti, ljudi samo. opomniti na veliko dolžnost do domovine, da so napeli vse moči. Ko so pa letos pobrali skoro vse moške, ko so morali hlapci*
62
vozniki in delavci na vojsko, so mali posestniki šc izhajali; pri velikih posestvih, ki že tako varčujejo z dragimi delavskimi močmi, je šlo prav težavno. Mnogo del »e ni moglo opraviti. Prstnino so zaradi pomladnih mrazov le pozno okopali in osulij potem je bila suša in je vse delo skupaj pritisnilo. Zdaj se prav pozna, da ženske vpoklicanih vojakov dobivajo znatne podpore, Popred so (v Nemčiji) kaj rade pomagale na polju; vsako delo jim je bilo prav, z vsako hrano in vsako obleko so bile zadovoljne. Odkar je pa vojska in dobivajo znatno podporo, pa nekatere ne marajo za delo. Ves nevoljen pravi sedaj nemški veleposestnik, da je ta darežljivost in dobrot-ljivost prepogosto le lenobo podpirala, kar se včasih tudi pri nas pozna.
Na Nemškem so v zadnjem času izdali več ostrih odredb. Prepovedalo se je smetano prodajati. Le kdor maslo dela, jo sme še kupiti. Mleko ali smetana se ne sme več rabiti za napravo čokolade. Prepovedano je mleko rabiti pri peki kruha. Ker je mleko zelo potrebna hrana, naj se kolikor mogoče za hrano ljudi porabi. Pred mesecem je smel vsak kmet 100 kg fižola poljubno prodati. Zdaj je to dovoljenje preklicano.
Mali otroci imajo v Berolinu pravico dobiti vsak dan en liter mleka; isto množino dobe doječe matere. Otroci od. 1. do 4. leta dobe tričetrt litra, dalje do štirinajstega leta pa le pol litra mleka na dan.
Na Nemškem si vojsko izkoriščajo na ta način, da z vojnimi ujetniki delajo ceste, sušijo močvirja, napravljajo kanale in druga zelo koristna dela; posameznik pa težko dobi vojnega ujetnika, da M mu pri delu pomagal. Ne dobe jih lahko veleposestniki, ki bi jih včasih vzeli po več sto skupaj.
Težave zaradi vojske niso le pri nas, ampak po celem svetu; navadno drugod še hujše, kakor pri nas. Trgovina povsod peša; vsak se zadovolji z najpotrebnejšim. Le moda in modne norosti še cveto — osobito po mestih. Še celo pri nas na deželi se vidi včasih preveč razkošja v obleki. Taka prešerna zunanjost zlasti sedaj v vojnem času — precej pokaže, kakšnega duha je Evina hči.
Po mestih so hudi, ker je tako malo jajc. Marsikatera imenitna gospa misli, da imajo kmečke gospodinje cele koše jajc v kaki rezanici spravljene. Kje bi bila drugače jajca? ... Jeseni se kokoši ogolijo. Nesti začno tem pred, čim več se jim žita poklada, Žita za pute letos ni, torej ne more jajc veliko biti.
Prav hudo je kmete zadelo zadnje deževje. Zunaj je še veliko prstenine in vse listje; drv povsod primanjkuje. Še hujše je 6ilo na Nemškem zadnji teden oktobra, ko je zapadel debel sneg in je bilo skoro devet stopinj mraza. Tam imajo še skoro polovico krompirja zunaj; tak krompir bodo pokrmili ali pokuhali. Zdaj je tudi tam mraz ponehal.
Goveja živina je imela pretekli teden navadne cene: prešiči so šli malo nazaj.
Na Nemškem je vlada določila najvišje cene za maslo 4 M 80 pf. za kg, po našem čez 6 k. Vsled tega so šle cene ma-52
sla tudi pri nas nazaj. Letos nam višjih cen pri maslu ni pričakovati. Če se iz Bulga-rije in Rumunije mnogo koruze za naše prešiče pripelje, bo tudi mast cenejša postala.
Rjavenje vina.
Letošnja jesen je bila po večini deževna in grozdje je pričelo vsled tega v zadnjem času pred trgatvijo gniti.
Tudi med trgatvijo je večkrat nagajal dež, tako da ni bilo mogoče povsem vestno gnilega grozdja, oziroma gnilih jagod od-birati, kakor bi bilo treba. Tudi je gotovo malokdo žveplal mošt, kar je v tem slur čaju zelo priporočljivo.
Zato je letos pričakovati, da bo vino sploh močno rjavelo.
Kaj imenujejo rjavenje vina, je večini vinogradnikov že znano.
Vino, ki je podvrženo tej bolezni, je po kipenju v sodu še svetle barve. Kakor hitro pa pride v dotiko z zrakom, n. pr. če ga pretočimo ali nastavimo, ali če ni v prav polnem sodu, potem izpreineni barvo, to je postane bolj temno in se noče učistiti. Pozneje postane rjavo in včasih celo tako gosto, da ni za rabo. V poletnem času pa tako vino, če ni pravočasno pretočeno in če ni ž njim pravilno ravnano, prav rado zavre in se pokvari.
In vendar se da rjavenje vina in ž njim združena nevarnost, da se vino pokvari, prav lahko odpraviti.
Zato naj bi vsi vinogradniki, vinotržci, gostilničarji in vsi drugi, ki imajo z vinom opraviti, uvaževali sledeči strokovni nasvet.
Mlado vino kaže letos na vsak način pred Božičem pretočiti in pri tem zažve-plati.
Predno vino pretakamo, najbolje že sedaj po kipenju, je treba, da g® preizkusimo, je-li stanovitno ali če je rjavenju podvrženo in v koliki meri.
V to svrho vzamemo iz vsakega soda kozarec vina in ga pustimo odprtega vsaj dva dni stati, najbolje kar na dotičnem vinskem sodu.
Če po preteku tega časa vidimo, da je vino ostalo tako, kot je bilo poprej, oziroma da se je začelo od vrha doli čistiti, potem je to znamenje, da vino nima nagnjenja k rjavenju. Takega vina ni ravno treba žveplati; priporoča se pa vendar, da se pri prvem in drugem pretakanju nekoliko zažvepla. En tenek, asbestni trak žvepla zadostuje za bariglo (6 do 7 hI) vina.
Kadar mislimo tedaj vino pretočiti, si pripravimo dober, snažen sod, dobro ga pomijemo in nato v njem zažgemo toliko trakov na žici obešenega asbestnega žvepla, kolikorkrat 6 hI sod drži.
Več pa kot tri do štiri trakove naenkrat ni priporočljivo zažgati, ker sicer žveplo v takem slučaju nepopolno pogori.
Če je ood velik in je tedaj treba žvepla več zažgati, zažgemo ga dva- do trikrat, vselej samo po tri trake.
Koj nato, ko je vse žveplo v sodu pogorelo, začnemo vanj pretakati vino in ko je sod do vrha poln, ga zamašimo.
Pred pričetkom spomladi, tedaj me-
seca svečana ali sušca, pretočimo vino n« ta način še enkrat.
Nekaj drugega je, če postane vino, ki smo ga dali v kozarec »na probo«, po pre. teku dveh dni bolj temne, rjave barve, ali pa če se celo zgosti in izloča rjavkasto, oziroma rjavordečkasto blato.
V	tem slučaju je vino bolno in ga j« treba močno zažveplati, da se ne pokvari,
postane vino v kozarcu le bolj temne, to je temnorumene ali rjavkast« barve, potem zadostuje, ako pri pretakanju zažgemo v sodu na vsakih 300 litrov en asbestni trak žvepla,
Ako pa se vino obenem zgosti in pri-čne izločevati rjavkasto blato, obenem pa se prikažejo na površju vina neki mastni madeži, tedaj je v njem veliko škodlji\ih glivic, ki bi ga gotovo popolnoma pokvarile, Da se to ne zgodi, ga moramo močno zažveplati, to je vzeti na vsakih 100 do 150 litrov vina en asbestni trak žvepla
Rjavenju podvrženo vino pa pretakamo vedno tako, da pride čim manj mogoč« z zrakom v dotiko, tedaj najbolje iz soda v sod in s pomočjo vinske pumpe.
ITi-or pa je zamudil vino žveplati prt pretakanju ali ga je žveplal premalo, ta o da še ni stanovitno, ta naj mu dodene pozneje nekaj natrijevega bisulfita; ta prašek namreč žveplanje nadomesti. Na vsakih 100 litrov vina se vzame 3 do 5 gr natrijevega bisulfita, ki se razmeša v kozarcu vode, nalije v sod in tam dobro pre meša. Seveda je treba tudi bolno vino spomladi še enkrat pretočiti, pri tem pa 1« malo zažveplati, zlasti če je po prvem pre takanju in žveplanju že stanovitne.
Močno žveplano vino diši v pričetki po žveplu (žveplenem dvokisu) in povzr« -ča, v večji meri zaužito, glavobol,
V	nekaj tednih se pa ta duh zopet j vina izkadi, oziroma v niem preustroji v drugo obliko in tako iz vina izgine.
Zato moramo žvepleno vino pustili vsaj nekaj tednov (v prvem slučaju štirinajst dni, v drugem štiri tedne in v tretjem šest tednov) ležati, predno ga nastavimo za prodajo.
To velja zlasti za gostilničarje, ki pri polnenju vino žveplajo, kajti vinogradnik ga itak na drobno letos ne bo prodaja1.
Svetujem nujno vsakemu, ki ima z vinom opraviti, da se ravna po teh nasvetih, sicer zna utrpeti veliko škodo, ki bi pa bila posebno letos občutna, ko j* vina malo in ko ima visoko ceno.
Vinarski nadzornik S k a 1 i c k y.
Tedenska pratika.
12. novembra.
t. St, Martin, papež in muč.
2.	St, Livin, škof.
3.	St, Patern, muč.
4.	St. Rut, Skof v Avinjonu.
5.	Sv. Nil Starejši.
6.	St. Teodol, puSč.
7.	St. Kunibert, škof.
8.	St. Didak iz reda »Manjših bratov«.
9.	St. Benedikt iz Beneventa na Neapeljskem in njegovi tovariši: Matevž, Izak, Janez " Kriten. Benedikt je odšel najpoprej v Rim, kjer je na gori »v. Silvestra živel kot puSSavnik; P"' zneje j* stopil v kamaldolski samostan. Vsled zahtev« cesarja Otona III. s« j« podal Benedikt I
ivojimi tovariši leta 1001. v poljske dežele, kjer ,„ se priučili slovanskemu jeziku ia izpreobrnili ■vtliko Poljakov. Njihovi ostanki so bili hranjeni , Gneznu, odtod jih je leta 1039. z ostanki sv. Voj-ttha odpeljal v Prago češki kralj Bratislav I.
Solnce v. 7. u. 3 m. — z. 4. u. 25 m.
Luna v. 12. u. 33 m. — z. 9. u. 31 m
13.	novembra.
1.	Sv. Stanislav Kostka, spozn., poglaviten pstron Poljakov in zavetnik dijakov in poleg svetega Alojzija mladinski r.gled in vzor lepega nedolžnega življenja. Mnogo je revež trpel, ko je bil r;i Dunaju na stanovanju v hiši nekega protestanta Ko je bil nedolžni mladenič za smrt bolan, gospodar ni pripustil, da bi prišel duhovnik s sveto popotnico na njegovo stanovanje. Bog je pa usli-lal gorečo prošnjo svojega ljubljenca: Poslal mu le angela, ki je ponoči prinesel mlademu bolniku
iv	popotnico. Oiiranil jc do smrti krstno nedolžnost. Umrl v Rimu leta 1568., star 18 let.
2.	Sv. Evžen, Ikof v Toledu.
3.	Sv. Arkadlj.
4.	Sv. Mitrij.
5.	Sv. Hendulij, škof.
6.	Sveta Enata, devica v Palestini.
Solnce v. 7. u. 04 m. — z. 4. u. 24 m
Luna v. 1. u. — m. — z. 10. u. 52 m.
14.	novembra.
1.	Sv. Homobonus (latinska beseda pomeni: Dobri človek), patron trgovcev in obrtnikov, rojen t polovici XII. stoletja v Krcmoni na Lombard-sUm si ie kot pošten trgovec pridobil nebeško krono. Umrl leta 1197.
2.	Sv. Filemon.
3.	Sv. Teodot.
4.	Sv. Serapijon, muč.
5.	Sv. Klementin.
6.	Sv. Hipacij, škof.
7.	Sv. Jozaiat Kunč., škof in muč.
8.	Sveta Veneranda na Francoskem.
Solnce v. 7. u. 06 m. — z. 4. u. 23 m
Luna v. 1. u. 20 m. — z. — u. — m.
15.	novembra.
1 Sv. Leopold (staronemško ime pomeni: raber, pogumen: slovenski: I.avoslav), deželni patron na Žgornie- in Nržje-Asvtrijskem. Od leta j096—1136 je vladal kot mejni grof. Zaslovel je po svoji pobožnosti in modrosti, tako da si ie pridobil pridevek »Pravični« ali -Pobožni-. S svojo »rlo soprogo Agnezo je dal zgraditi veliko šol, rerkva in samostanov, zato sc slika tudi v vladarski obleki s cerkvico v roki.
2.	Sv. Abib, sirski dijakon.
3.	Sv. Sekund.
4 Sv. Mahnt, angleški muč.
5.	Sv. Superij, Ikof v Veroni.
6.	Sv. Feliks, škof in muč.
7.	Sv. Padvin, opat.	'
8.	Sv. Veomad, spozn.
9.	Sveta Jedert, devica.
Solnce v. 7. u. 07 m. — z. 4. u. 21 m.
Luna v. 1. u. 39 m. — z. 0, u. 08 m.
16.	novembra.
1.	Sv. Edmund, nadškof.
2.	St. Marka, Rufin in Salerij (ali Valerij), EJČeni v Afriki.
3.	Sv. Evherij, škof,
4.	Sv. Elpidij (ali Alpidij) ln njegova tova-riia: sv. Marcel in Sv. Evstahij, mučeni ob času tesarja Julijana Odpadnika.
5.	St. Florin, spozn.
6.	St. Fidecij (ali FM.ncij), škof v Padovi.
7.	Sv. Otmar, opat v zaslovelem švicarskem »»mostanu Sv. Gala.
8.	Sveta Jedert je zavoljo svojih izrednih vrlin postala opatica v samostanu Elpadianu ter ondi vodila modro in spretno svoje podložne. Bog jI je dal dar prorokovanja. Umrla leta 1292,
Solnce v. 7. u. 09 m. — z. 4. u. 20 m.
Luna v. 1. u. 55 m. — z. 1. u. 22 m,
17.	novembra.
1.	Sv. Gregorij Cudodelnik, rojen v Novi Ce-iareji v Pontu. Starši so mu bili paganske vere; šolal se je pri slovitem Origenu. Postal je »kof
v	svojem rodnem kraju, zaslovel po svojih ne-brojnih čudežih in umri leta 270.
2.	St. Aliej, lektor.
3.	St. Zahe, dijakno in njegovi tovarilL
4.	Sv. Anijan, škof.
5.	St. Hngon.
6.	Sv. Ursin.
7.	Sv. Gereon, stotnik, in somučenci.
8.	Sveta Hilda, opatica.
9.	Sveta Viktorija, muč.
10. Sveta Modesta, devica.
Solnce v. 7. u. 10 m. — z. 4. o. 19 m.
Luna v. 2. u. 10 m. — z. 2. n. 33 m.
18, novembra.
1.	Obletnica posvečenja bazilike sv. Petra in Pavla t Rima, ki jo ie ob času cesarja Konstantina posvetil papež Silvester.	j
2.	Sv. Odon, opat v slavnem benediktinskem samostanu Klinji (Clugny) na Francoskem, je zlo- I žil velike duhovnih pesmi in sestavil več filozofičnih in bogoslovnih spisov. Živel 879—924.
3.	Sv. Hezihij, vojak v Antijohiji.
4.	Sv. Tomaž, menih, pomočnik zop:- kugo ln nalezljive bolezni.
5.	Sv. Maksim, škof v Mogunciji.
6.	Sv. Demetrij, muč.
7.	Sv. Limbert, spozn.
8.	Sv. Evgen, spozn.
9.	Sv. Roman, muč.. zadušen v Palestic' ob času cesarja Galerija Maksimijana.
10.	Sveta Kapitolina.
11.	Sveta Hilda, opatica (tudi 17. novembra se obhaja .
Solnce v. 7. u. 12 m. z. 4. u. 18 m.
Lnna v. 2. u. 27 m. — z. 3. u. 42 m.
Nafnovejše z bojišč.
V Tirolah: Na hribu Col di Lana so se ljuto bojevali. Opoldne 7. nov. so vrh zasedli Italijani, zvečer so se morali pa našim | umakniti. Na južni bojni črti pri Rivi arti-I ljerijski ogenj.
Na Primorskem je bilo bolj mirno; 7. novembra so naše čete odbile v severnem odseku Doberdobske planote posamezne sunke.
Srbija; Na južnem delu reke Morave so Srbi izgubili mesti Trsenik in Kruše-vac. Bolgarska armada pridobiva ozemlje okrog Leskovca (južno od Niša). — Dne 7. novembra ujetih 4500 Srbov,
Na Ruskem so bili odbiti ruski napadi ob Ikvi, Korminu in pri Čartorisku,
Vprašanja in odgovori.
M. G. S. Semič; 28. septembra t. 1. je izšla dopolnilna določba, ki pojasnjuje in izpopolnjuje cesarsko naredbo z dne 12. junija 1915 o vzdrževalnih prispevkih in državnih podporah.
O vzdrževalnih podporah pravi določba takole: Da svojci invalidov še nadalje dobivajo vzdrževalni znesek, mora invalid vsak mesec dokazati, da ni zmožen zagotoviti jim zadosten zaslužek. Njegove vojaške vzdrževalne pristojbine se pri tem ne vpoštevajo. Ta dokaz mu zamore potrditi domače županstvo. Dalje mora z vojaškim spričalom dokazati, da je njegova delo-zmožnost vsaj za 20 odstotkov zmanjšana* Če iz vojaškega spričala to ni razvidno, se mora izkazati s spričalom okrožnega zdravnika. Iz tega je razvidno, da bo dobival Vaš mož državno podporo kot invalid, ; zraven pa teče tudi Vam še nadalje vzdrže-J valna pomoč, če se mož v resnici izkaže s. j tem, kar zgorajšnja naredba terja. Tudi s« ni bati, da bi kaj nazaj terjali.
M. K. — Rudnavas: V Trst potovanje ni zabranjeno, samo da so potni listi v redu. Ako imate stalno službo v Trstu, kaže iti, drugače pa ne, ker novih uslužbenk zdaj ondi nihče ne sprejema.
To in ono.
V sodni dvorani. Sodnik; »Kaj veste o zatožencu?« — Priča: »Ne dosti, ker sem malo ž njim občeval. Dvakrat sem mu pač nekaj dal: enkrat tristo kron; drugikrat pa eno zaušnico — pa nisem nič nazaj dobil.«
Ustrašil se je. Brumen: »Kako je to, da Žmahen nič več vina ne pije?« — Žlaj-pah: »Gospod župnik mu je dejal, da bo moral na onem svetu toliko vode izpiti, kolikor bo tukaj vina popil — in to ga je ostrašilo!«
Godba na italijanskem bojišču. Godala: Puške, topovi vseh kalibrov, strojne puške, ročne granate, mine, ognjemeti. Glasovi: Šššš — žžžž — sss — rsk — fiju
___bim — zrrr — bum — bram —
šrum — trrrr — rrr — tok, tok, tok, tok — tak, tak, tak, tak.
Navada. Nedavno je prišel na dopust meščan iz Mainz-a. Po dolgih mesecih «e je zopet vlegel v mehko posteljo na peresih; toda zaspati ni mogel. Kaj stori? Obleče »e v svojo umazano obleko, kakor jo je imel v strelskem jarku, skoči v škornje, ter se zlekne po tleh. Zaspal je tako, da bi da človek zarvidal.
i	LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
! Brno, 27. oktobra: 60, 72, 23, 84, 86. ; Trst, 3. novembra: 52, 80, 62, 19, 47. Dunaj, 6. novembra: 29, 51, 90, 81, 71.
Bolečine kot vremenski prerok
niso nič izrednega. Cela vrsta ljudij )e, ki vedo za ure naprej, kdaj bode deževalo. Bližajoča se vremenska Izprememba ima za posledico bolečine t udih, trganje ali bodenje in bi vsak, Id trpi na tein, gotovo rad izgubil ta dar prerokovanja. To se pa more doseči t masiranjem bolečib udov s Feilerjevim fluidom ti rastlinskih esenc z zn. „Elza-fluid" in kmalu ponehajo napadi bolečin. Za taka bol lajšajoča vtiranja se „Elza-fluid" zelo priporoča in ga gotovo nI v sedanjem času sredstva, ki bi bilo v to svrho bolj priltubljeno. V tem oziru se nElza-nuid" ne more z nobenim drugim sredstvom nadomestiti. Med vsemi sredstvi za vtiranja je pa tudi najcenejše, ker stane 12 steklenic poštnine prosto samo ti kron. Edino pristen se naroča prt lekarnarju E. V. Feller, Stubica, F.lzatrg št 16 (Hrvatska). Istotako priljubljeno domače sredstvo so Fellerjeve lagodno odvajajoče rabar-bara-krogljice z zn. „Elza-krogljice", katerih stane 6 škatljic 4 K 40 vin. poštnine prosto in Fellerjev močni črtnik zoper migreno z znamko Elsa", 1 karton 1 krona. — Fellerjev obliž za ; turiste zn. „Elzau v kartonih po 1 in 2 K hitro odpravi kurja očesa.	(— c—)
SKRIVALNICA.
IROLINMRoche
//
Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha influenci. Kdo naj jemlje Sirolin ?
\ Vadušljivl,katerim Sirolin tnafno
I. Vsnk.kl trpi n« fr«sjnem kailju.
lažje je obvarovali se boiezr»i.nego jo zdraviti 1 Osebe s kroničnim ka/arom bronkijev. ki a Sirolinom ozdrave.
olehčo naduho	, ,
Skrofuzm o<roci,pri kaferlh učinkujeSirolin z. ugodnim vspehom na splošni pocutek-
V-liocfi' iHfl
Se dob/ »
toe/> /ekčrndn
K.U-
" I
iil|fl.
Ovčjo volno §
vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cenah: J. GROBELNIK,
Ljubljana, Mestn. trg štev. 22.
Iwrrr /VM vam
^BEEKn plačam
ak0 Vv
dih kurjih očes, brada-
vlo in trd« kože tekom S dni ■ korenino, bre« bolečin ne odpravi HI A - BALSA2L Cona Jon^kn b lamitve-nim pismom K 1'—, S lončki K 2 -60, 6 lončkov K 4 • 60. Kemenj, Kaaohan (Kassa) L, poitni predal 12 12. Odrsko.
Kuverte s firmo, ■ ■ pisma, - ■
- račune Itd ■
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani.
Starejši fant SODHR1
ki bi opravljal vsa domača dela, se sprejme v
službo pod „SODARu na upravo „Domoljuba".
Za neko veliko tovarno orožja sem pooblaščen po Kranjskem in Sta-	orehov, kostanjev,
jerskem nakupovati 165 gabrov in belega lesena. Plačujem najvišje cene. Cenj. ponudbe z navedbo najnižjih cen in zadnje žel. postaje Be prosi na F. Alešovec, Goriče p. Kranj. 2300
(tudi kmečko blago) kakor tudi slivovko-raki kupi vsako množino tov. Edvard Schotz,KralovoPolep.Brnu,Mor.
Vzorce z navedbo cene in množine naravn.na naslov. 2185
Slivovko
Sprejme se tako) vojaščine prost
•iw hlapec ^m
h konjem. PlaCa po dogovoru. Laverca pri Ljubljani.
IVAN OGRIN,
2274
ČEVLJARSKI UČEflEC
fcateri ss J« dve leti udi ln želi v obrti dobre Izobrazb«, se sprejme pri JOSIPU KOLMAN, Bled 38, Gorenjsko.	2276
fžrnmrv motmoi fliksmfi PICCOLhJt I J f LJubljani I u Vlt^fta naloVnns jurnSit 1 V o»\i\>«\a «M\M
IMttft mvtftnt
^mSJ
iti/Jvnalo
V" I steklenica 2 kroni.
Ceniki zastonj in franko.
finiMniK
ntonSchlosser
pešpolka St. 47. prideljen domobranskemu pesp. št. 27. Ljubljana, je padel dne 30. avg. 1914, pri kraju Przemyslany. V svrho, da se isti more proglasiti mrtvim, se prosijo priče, ki vedo za njegovo smrt, da nujno pošljejo v priporočenem pismu svoj naslov na	2383
stotnika PAVLA SCHLOSSER,
Ruckerlberg pri Gradcu, Biumengasse U.
KOLESA PRIZNANO NAJ: ^ BOLJŠA SEDANJOSTI X ^
Sprejme sc takoj
VHJ£fiEC
poštenih staršov za krojaško obrt pri Ivanu Pe *rn»l, Preska p. Medvode.	iUi
5010 spalnih
za izvoz na Balkan dolot • c, a radi nastale voiske pn«i > ane, iz pristne hrnske Himalai* >lne, Jalco gorke, zelo prlpr. za /.irao, okoli 200 cm dolge. tao odi -.rofce, v krasnem črtastem mole- sinu h krasnimi barvanimi bor« ami se bodo samo se kratek j ro« i daiaie za polovično tovai žko ceno po K 3*60 komad i« spalne odoie so vroune dv krat tega denarja in se dobo i nai po t eli senzactionelno nuk «e* nah samo dokler je kaj za or«, 1 komad Himalaja spalne odeje stane lo . . . Iv 60 3 komadi Hlmalaya spalnih odej stane le ... K 25 6 komadov Hlmalaya spalnih odej stane lo . . K 0'-Samoprodaia po povzotiu	"M
M. Swoboda, Dunaj III/2, Hiessgasse 13- 0{
Hmlrti teMu potiružnica > wm
. a. dež, živli. Id reitiie, neza. m lamsl. zavarovalr
sprejema zavarovanja na doživetje in »mit, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absoiuina varnost. Nizke premij . Udeležba na dividendah pri živlienski zavari že po prvem Jetu.
Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490 838 Stanje gar. fondov koncem 1914 K 48,732.022' fl V letu 1914 se ie izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.23. 66 Kdor namerava skleniti !lvl|enske zavarovanje veljavno hkrati za v. no zavarovanje, naj :e v lns<no korist obrne do gori Imenovane podru ce. Prospekti zastonj In poštnine prosto. Sposobni zas'opniki se sprej- —■ mejo po najugodnejšimi pogoji.
Marije Terezije cesta 12. P^
n
Edini slovenski zavod br.z tujega kapitala j.i
f VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
s. proti požarnim škodam in poškodbi eeirkvenih zvonov
s Hjubljana, Dunajska cesta 17, Ljubljana-
■g	Zavarovanj«, sprejema proti požarnim Škodam : i. raznovrstne izdolane »tavbe, kakor tudi ctavbo med daaom
S	zgradbe, z, vi« premeno blago, mobilijo, poljsko orodj., atroje, živino, zvonove in enako, S. v». poljBke prl-
K	dol k«, tit« lil krmo, 4. zvonove proti prelomu, C. »prejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživet;«
111 d"«« kombinacij« ln proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za dežolno
S	nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tndi deželni odbor kranjski podružnico,
g	Varnostni zaklad in uOntne, ki so znnšal« L lBlt K 073.R5C17, so poskočilo koncem 1. 1B13 na K 736.147-1'/.
S	Tedaj, čimveč« Rj.nimn.nm v* t. ...lini	-----jt .__i_______
----—	—	,. .»i. .. uio.noi,-! 1, »o poBKocue fioncem 1. leia na n
Tedaj, čimveč]« zanimanje za ta edini elovenaki zavod, tembolj bo rastol zaklad. Ponudb, ln pojasnila daj. ravnateljstvo, glavno poverjenlštvo v Celju ln na Proseku, kakor tnAl po vs.h far ah nastavljeni poverjeniki.	Cene primerne, hitra cenitev in takojinje izplaMo.

tako s* iUSi mnogokrat popraSevati ljudi, kateri pač Imajo uro v žepu ali na gtenl, ampak svoji lastni url ne verjamejo, ker ■ 0 )8 glaba, netočna, vedno stoječa bazar ur«, Kdor nasprotno Ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je.
81 :J00 Žepna ura z radijem, ki se
ponoči »veti......K 8-40
„ 410 Nikel.-anker-Roskopf ura	„ 4-10 " 71)5 Roskopf ura, kolesje v kamnih tekoče......„ B£0
t 719 Srebrna rem. ura . . . .	„ 7'80
„ v20 Srebrna cilinder rem. ura	„ 9-70
,1460 Hala kovinasta verižica. .	„ 280
nlkelnasta.......„ 1"—
„ flld Srebrna verižica. . , . .	„ 8-20
, 8« Double zlata verižica. . .	., B'90
Velika izMra u. za gospoda in danit., vu-rlfli '. i utane. broSne, obeske, zapestnice, i«<. m« verižice, uhane, blago v zlatu ln »rol u, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikani llustrovanem
ceniku z mnogimi podobami
kHtcrega zahtvrajte mtoal In poSlnlie prostega.
»r. pošUfa »e po povzetju ali pa če »e denar vnapifaj poSlje. Nengojajoče zarn*-njnru. Vm ure ao natančno preizkufiene.
Lastna tovarna tir v Švici
Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
IGN.V0K
ipcGijalna trgovina šivalnih stroia? Ia koles.
d	LJubljana, Sodna al. B,
k »tera ima po ugodnih cenah ln obrokih od »; roko vnjakov priznano najboljSe šivalne stroji v Evropi in to »o »PFAFF« v veliki izberi in zalogi.	1880
NU o menli nit (as kBjMn. Prlflnl jmfttiltl se l»iH,
Ako naročite
in to nemudoma storite, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko budimpeitanske bazilike, 1 dob tni Ust J % zemij. srečk U lata 1880, 1 do-bitni list 4»/0 ogrskih hip. srečk iz leta 1884. (Meseinl obrok za tuli pet srečk ozlr. dobltnlb listov samo e kroo 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 kron)
dobil P Igralno pravico do dobitkov M ® ene turške srožke v znesku do
<.000 frankov popolnoma zastonj I
Pojasnila ln Igralni načrt pošilja brezplačno! Sredkovno zastopstvo 12, LJubljana.
fca fazno blago pošilja po najn:rifh conah Jnffoalovanaka ruzpo MlJalnA
B. STERMECKI ? Celic «07. 305,
dUv' „ '.Vi.
iabtevajte zastonj ««cik J sllkaatl Sen ti-■oče atvarl Pri narodilih is Ameriko, Nem*-f ije Jn Balkuna trt.V* denjr r.a-jrr^ poslati.
100 litrov zdrave domače pijače,
or»«4ujo6«, dobre ln žejo gaseče ni lahko vsak tam priredi b malimi stroški. V rt> logi so snovi aa nnamu, Jabol&nlk, jt«-nadlne, mallnoveo, poprova meta, nn-Škateleo, pomerančnlk, dlleča peri«, vtinjeveo. Ta pijača se lahko poleti aa» vil v a hladna, poeimi pa vroda mesto rama ln žganja. Skaziti se ne more. Snovi ■ natančnim navodilom stanejo K 4"tO Iranko p« povzetju. Na 6 takih poroij dodam eno povrhu. Za goBpodamtva, tovarne, delavnico i*d. neprecenljive Vrednosti, ker delavoe ta pijaoa oavefci ia ne upljanl, vsled česar ne igube na	oelazmožnostL
Jan GrsiiGli, drogerlia .Pri anjelir, Brno 641, Morava.
Proti okužen[u
«• 1« Vaba .sedaj le posebno varovati, ker nastopajo m« /toJsJce nalezljiv* bolezni, kot ikrlatlca, kose, osepnice, kolera, legar. — Vsled tega
naj se vporablja
povsod, kjer se take bolezni fiinjo, dobro razkuževalno srad-stvo. katero naj bode v zalogi v vsakem gospodinjstvu. Naj-bolj A« razkuževalno sredstvo sedanjosti je glasom raziskovanj prof. L8/Tler, Liebreich, Pro6kauer, al Vesten, Va«, Pfeifer, Vertun, Pertlk i. dr. nedvomno
LYSOFORM
ki je brez duha, nestrupen in cenen in se qa dobi v vsaki lekarni in drožeriji za ceno OO vin. za izvirno steklenico (selena stekl.). Učinek Lvsoforma je tofien in zanesljiv, vsled Cesar ga zdravniki priporo&ajo za razkuževanje boln. postelj,.
in, oteklin, lrigatorjev in za protiseptiiao
sa izpiranje ran,
JazHnzCs!
s svojimi 185 cm dolgimi ortaškiml Lorelejskiml lasmi ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem [o IznaSla sama. To |e edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast In negovanje, za ojačitev lasišča.
Eri inofikih krepko oospeSufe rast rade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti.
Lončen pa 4, 8 in m kron.
Po podli se polllja vsak dan po vsem s\etu s poStnim povzetjem ali denar naprej lz tvornic« kamor je naslavljati vsa naroČila
Ana Csfllao. Dunaj i, Kotali! n.
obveze.
UM
Lysoiormovo milo
j« Bnu toaletno milo, ki vaebqj a Lysaform in učinkuje pro« septično. Vporablja so lahko tudi pri najbolj občutljivi koli, eelo pri otrocih. Stori kožo mehko in prožno in ral-fllrja Jako dober duh. Zadostuje enkraten poskus in bodeta jatein vedno vporabljali to iiTretno milo, ki je drago la aa videl, pri vporabl pa idrli dolgo časa. Cona milu zna** ia K 1 20.
LysoSorm s poprovo meto
t« močno protl.eptična ustna voda, ki odatranja slab 4ttk
ln beli tobe In lih varuje. Vporablja se tudi lahko pri ka-tarih vratu, kaiiju in nahodu ia grgranje p« adravnUkelft navodilu. /.adoAfta par kapljic na kupico vode. Izvirna
a te kleni oa. slane 1 krono BO vin., na prodaj v vsaki Ia* karni in drožeriji. — Zanimivo knjigo pod naalovom .//.drrnV* Je ln razkuževanje" pofelje sa.tonj ln pofetnine prosto
Kemik Habmann,
referent X,yaoformwerke, TJnnaJ XX., Petraaoligasae 4.
se sprejme v trgovino mešanega blaga prt JOS. VOKAČ, Trbovlje.	2276
Uatanovljeno leta 1B93
UaSiuawYi]*no lata 1803.
• ■ »•
registrovana zadrctia z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Kontni davek plačuje Iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanj* denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Zadrnga dovoljnje posojila v odsekih na 7l/2> 15 ali 22 Va let, pa tndl izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov Je bilo koncem leta 1013 2402 z 17408 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo i
Predsedniki Andrej Kal«., prelat ln .tolni kanonik t Ljubljani.
L podpredaednlki	^ p0dp".d"a,lik'noM.„L
X,an Bolnik, Motat kanonik v Ljubljani.	Karol PoUak mL, tovarnar v Ljubljani.
Člani, r,an Bor.tnO, o. k, ?roi»or ,
»vtoini*	Fran Varblo, c.kr. gimn. ProL v L0ubUnt.
Nadzorstvo i
tljani; Iran Ulakar, prote.or v ^"^^.^^.estnik v Ljubljani.	_____
l^ltf iTtflfttf nfiimKgaaBiBgj.g«^-	DOBI	SE V VSEH LEKARNAH 1		
Herbabng-jev podfosfornato-kisli Apneno-železni sirup § Ta J« ie 46 lat uveden, zdravniško preiakuAen in priporočen B pr*ni sirup. Odatrunjuje sles, poinlijnje kapelj in vibuja slaat. PoupeAuJe prebavo in reditev in Je isborno sredstvo s« tvorite* krvi ln kosti, posebno pri slabotnih otrocih. Oana ateklenlol K 2 60, po pofitJ 40 vin. več sn zavitek	D »• ca o o S S o M U — O o o		-a CB GL £ CB 0 c* a -* tu pj	...... Herbabny-jeva --i 1 aromatična esenca S že 48 lat preizkušena, lajša bolečine in krepi miSk, ~ LajAa m odpravlja bolestno stanje v členkih in miAicu\ kor tudi nervozne bolečine. Nadalje Je preizkušena km l)a)oče In okrepčujoče sredatvo pri velikih naporih Cena ataklenlol K fl'—, po poŠti 40 vin. več za «uv
	•s £ ak.	Razpofillja ee vsak de	CB B a.	
• BTa m. mednarodni farmaoevtlškl razstavi odlikovano z
in giaJna razpciujittr i Dr. flcllmannova lekarna ..ZurBarnihcrzfgkElt"
V zalogi J« Si pri gg. lekarnarjlli t Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Crnoml|u, Novem mestu, Raki,
v.llko zlato avetlnjo.	DUNAJ, VII./1,
(nerbabny-jev naši.) Ksisarstrme Nr. 73-75.
Sovodnju, St. Vidu, Trbižu, Trstu, Vellkovcu In VolSperku.
vejo uolno
1 SANATORIUM-EMDNA
PCRDCMSKBCA.
7 LJUBLJANA
p-ami^K.-FHmaj'
KDMEN8KEGA-ULICA.-4 l
DRFRDERGANC 1
Mm ni
flrag-lnja j« vednovečia, xa-»lužek j a majhen. Ako bo-čete t malim trudom gotovo >0 K na dan zaslužiti, po-
lljite eh pojasnilo v pismo znamko r.a 10 vin. in svoj natančen naslov nas
JOSIP BHTIČ |
Ilirski Bistrica 30. Kranjske.
Opravile J« pripravno sa moik« ln žensk«.
Ram
50% ceneie?
Ameriška itadllna kava, lepo dlAača, Izdatna in
štedljiva. 6 kg vreča za po« skušnjo K 12*« post prosto po povzetju. Pol kilograma prvovrstnega rtne«a čaja sa K 2'40 tudi 50 kom. razi. lepib rasglednio poilje za 1 K A. Bohaplra št. 473, iitoi kavo in čaja,
TISZABOGDANY, V nfmn.
kupuje vsako množino za vojaške potrebščine po višji ceni kot vsak drug prekupec. —	1782
IVAN SAVNIK, Kranj (Gorenjsko.)
Izvorno se Je obneslo za vojaks v vojski ln •ploh za vsakega kot najboljin
bol oblažajoče mazanje
pri praniajenja, renmatizmu, gihtu, lnflnencl, prsni, vratni ln boleatl v hrbta
mr Za suhe gobe ~ m
2017	In	™
domačo semensko deteljo = -
j« vedno naJboljSi kupec
Franc Pogačnik * Ljubljani. Onnalska cesia 36
nasproti mitnice.
Sidro-
Dr. Rlchter-Ja • •
Nadomestilo
ca palci ta oompos.
Sidro-Pain-Expeller.
Steklenica kron. —'BO, 1*40, J'—. .
Dobiva se t lekarnah ali direktno	|
T Dr. iU ofctar-1 a lekarni .Pri slalem leni*, i I t Prt«*, 1, Ellzabetna cesta t.	\
»aflvno raspoAUJanJe.
Zahtevajte
zastonj in poštnine prosto moj g: vnl cenik s 4000 slikami ur, zlatnin • m grebrnine, glasbil, predmetov iz usnja in jekla, potrebščin za gospo I nj. »tvo in toaleto, orožja, municijs itd.
__Prva tovarna nr
Jan Konrad, ,'Sr Brli si 781 m.
Nikelnaste Koskopl-ure K 3 90, 4 20, 6 Srebrne K 8'40, 9-50. — Nikelnaste bnd he K 2'90. Budilke z dvo|nim zvoncem K 4 -.
Pošilja se po povzetju. — Nlkak rizika I Zamena je dovoljena ali denar naz II
r

"i
Stanje vlog čez 23 milijonov kron.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
LJubljana, Miklošičeva cesta štev. 6. pritličje, v lastni blšl nasproti hotela ..Dnlon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne «=■ samo njeni zadružniki, temveč «=»
tudi cela dežela Kranjska
4%%
in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da nik od vsakih vloženih 100 obresti 4'75 kron na leto.
sprejme vlož-kron čistih
Za nalaganje po pošti so poStnohranilnične položnice brezplačno na razpolago.
Nflčpktvn.
OtfcoTornl urtdnlk Jotei Gosttniar, državni poslanec.
TiBkala Katoliška tiskarna