iihaia i>> "U*,1 «»«•>-
, ,„,1 I. i.i . . 4 ., — „ ' ,", irt leta . S .. i« ..
|»o po* I i :
Z» t«- Ml 10 «1. - k. i iiul Mi ■ • •• - m j ,ftrt j*M * ..   «i" ..
rt-lni>tr.> in »l>ravniit»o . ni stolnem tricu (Dum-
O/ii......,
Z.i navadno dveV
min «« plaonjd I kr.. či- «f natn.n<i ikrat, kr. ,'v     tiika Jkrat, 4 kr. i« *i> tinka JkrM-
ttt* pHTIIPIlkl'  m plilMI-
jrjo po prostoru.
Za nak ti««-k j«> plačati kolrk uStempelj) za .10 k.
Kukopisi m ne vračajo, ilopisi naj «i> hlaifovoljno franknjrjo.
V Maiiboi-u 23. Junija 1KOSJ.
'Teoa.j I.
Vabilo It nsirorlii.
Prvo četrtletje našega početja }e skoraj pri kunca; dosedanje naročnike, ki so naročeni samo do 1. julija . rabimo, naj svoje naročilo blagovoljno ponove" še pred koncem t. m., da se jim redno pošiljanje ne pretrga; vabimo pa tudi druge, slovenske rodoljube, naj stopijo v vrsto naših podpornikov, kajti h po vseobčni , dušni in gmotni podpori vam bo mogoče, napraviti iz „Slov. Naroda" to, kar bi imel biti: glasilo vsega slovenskega naroda, in ga spremeniti v dnevnik, kteri jedino zamore zadostovati časnikarskim potrebam sedanjega časa.
Program in cena ostaneta „Slov. Nar." dozdanja.
Oprat n i št v o.
Srbska.
Komaj so se na grobu plemenitega srbskega knjeza Mihajla posušile solze, ki jih je jokal vdani mu in hvaležni narod, že se bere po dunajskih listih, da se začenjajo kazati znamenja nezadovoljnosti s zastopniki začasne moči in vlade, iz česar ne-kteri sklepajo, da se zbira stranka Karažorževiča in da več in več upliva dobiva on, ki je brž ko ne ubijalcu roko vodil, kterega je ljudstvo nedavno še v Božjih hišah preklinjalo. Toliki in tako nagli spremembi zares bi se ne mogli načuditi, ko bi ne bilo znano, da je brzojav v rokah srbske vlade in pod ogerskim uplivom, njegove vesti toraj nikakor ne prav zanesljive, tedaj tudi dunajski listi V tej zadevi slabo podučeni. Listi, ki srbskemu narodu bliže stoje- in njegove razmere natančneje poznajo, nikakor ne pripoznavajo, da bi mogel Karažorževič do kake veljave v v Srbiji priti. Tako piše „N. Pozor": Karožorževci nimajo temelja v Srbiji, in če jim ni obveljalo, da bi bili krmilo v roke dobili oni dan, ko so umorstvo storili, potem jim to ne more nikdar več obveljati. Glavni prijatelji te rodbine so zdaj vsi v zaporu. V narodu je ostalo po Aleksandru Karažorževiču samo nelepih spominov. Razneseni glas, naj si bo že resničen ali ne, da je on ravnal nesrečno roko ubijalcev, napravil |je iz nelepega spomina zdaj obče prokletstvo. Tudi med starimi ljudmi, ki so bolji rodoljubi, ni nobenega, ki bi ne sprevidel ogromne razlike med tem, kar je bila Srbija začasov Karažorževiča, in kar je po Mihajlu postala. Mladi naraščaj pa, moč in upanje Srbije, kteri morebiti celo prenaglo naprej pili, ne more in noče rakove poti hoditi, ter rehabilitacijo iskati vladarski hiši, za ktero hvali Boga, da je za veke propala. Blizo ravno tako govori tudi „Sve-
tovid" : Samo ko bi se kedaj turske posade povrniti zamogle, samo tedaj zamore se tudi Karažarževič njimi vrniti. Drugače nikakor ne. Kar pa se tiče nezadovoljnosti s začasno vlado, piše o tem „N. P." na dalje: Ce je toraj med Srbi elementov, -- in vrlo mogoče je, da jih je ki niso zadovoljni z Marino vi Čem in Niklom Hrističcm, ni to zavoljo Karažorževiča, nego zavoljo vstavite svobode, ktere je narodu srbskemu treba, in se tudi najbolji njegovi sinovi trudijo. da je on javno in stalno zadobode.
Srbsk^^BHJrtlina — med njo je razuu mladenčev mnogo mož visokih let, poštenega značaja in velike modrosti — srbska omladina, na ktero se hoče iz neke strani vreči sumnja hudobije in zločina, instinktivno čuti in tudi po svojem razumu sodi, da je Srbiji potreba knjeza. Ona je prepričana tudi o tem, da je zelo potreba v Srbiji uvesti tak red, da konečno enkrat prenehajo di-nastične katastrofe, kakoršnih je Srbija na svojo veliko škodo že preveč doživela. Temu zlu more doskočiti le nasledstvo jedne vladarske hiše, postavno uravnano po pravici in navadi. Ona toraj želf, da postane Milan Obrenovič knjez, dasiravno jej je jasna neprilika, da je Milan Obrenovič še dete.
V knježevini srbski ima mnogo članov srbske omladine. Policijski pripomočki so jo bili deli ob glas; pa ona je tudi prostovoljno molčala, ker se je nadejala, da bo knjez in njegova vlada pomanjkanje notranje svobode nadaril z uspehom zvtinanje politike v onem smislu, v kterem je knjez in ves narod razumeval svojo nalogo in svoj poklic Ce se toraj zdaj giblje ona stranka in Čuje znamenje vpora proti začasni vladi, Če ona dela za dobre volitve k narodni skupščini, ni to njeno gibanje obrnjeno proti volitvi Milanovi, ampak ona se previdno briga za ono stvar, ki je narodu ravno tako sveta in potrebna, kakor knjez in to je po dobrih postavah zagotovljena državna ustava. (Je so bile take postave potrebne že pod knjezom tako pametnim in dobrohotnim, kakor je bil knjez Mihajlo, koliko potrebnejše bodo v prihodnosti, ko če dolgo časa vladati nad Srbijo knjez maloleten. Srbija ima mož častititih, umnih in izkušenih, a kdo more porok biti, da bodo samo ti dopadali očesu mladega vladarja. Samo zakoni in narodova protipazba, ktero narod stalno in redno izvršuje v svoji postavni skupščini ! Ako se vse to po volji in želji pogodi srbski omladini, onda morebiti ne bodo veljale o njej besede: Teško zemlji, kteri je kralj dete!
Prijateljska pisma o marsičem.
111.
Ne gledaj skozi okno čez ulico na mene semkaj, lepa soseda nasproti. Čemu bi stezala svoj beli vrat in naslanjala se na lepe lakti; zastonj je. N'«' utegnem občudovati tvojih Trnih oči, ktere ti je Bog podaril, niti ne gane belost tvoje ročice mojega mrzlega srca. Žalostno in prazno je to srce, kajti bolnika imam v hiši. Posušen in onemogel leži pred menoj eden boljših mojih prijateljev, moj denarni moinjiček. Kakor so grdi ajdje v časih starodavnih sv. Erazmu drob in <"rev:i iz telesa neusmiljeno iztrgali, tako so brezsrčni moji sovražniki in nesovražniki na smrtno posteljo položili mojega prijatelja.
In gkj, Samosevec moj, dekle na nasprotnem oknu jo ugenila mojo misel. Jezno jo zapebnila okno; svoje rože, ki v loncih rasto, na staro mesto postavila in izginila v notranje svetišče svoje sobe. Naj gre! Naj jej prijetne misli mešajo mlado glavico, naj jej žgoča skrb ne gloje nedolžnega srca, naj je ne kara majka stara! Meni pa to nič mar, kajti imam bolnika v hiši.
Pesmi sem nekaj na-njo naredil, pesmi slovenske na nemško dekle. Ali sem grešil V Ne karaj me, moj Sainosevee. popravil bom ta hip svoj greh, pesmi požgal. Delal sem je sam za-se, ali čiste so in brez madeža. ..Kužljive" besede „ljubczen" ne najdeš ni v prvi ni v zadnji, tako da bi tudi naše tercijalke morda ne porekle, da jih je vdihnil „zlodej". Ali bolnika imam v hiši, toraj zažgimo vesele verze.
Plamen jo švignil! Krivi se papir, zadnji žarek pojemlje. pred menoj leži le kupček pepela. Veseli so, Samosevec! Kritikar, kterega mi je liil Hog na glavo namenil, ne bo imel kaj trgati, vničil sem svoj corpus delieti, prodno je sodnikom v roko prišel. Zarad pomanjkanja dokazov »,r bodo nedolžnega spoznali na polji zaljubljene poezijo,   Ali, prijatelj, brh o
ji! in težavno na grmado deti svoji; lastne otroke, kakor je že očak Abraham skušal.   Toda bolnika imam v biši, naj bodo. storjeno je.
Okoli mene leže moje knjige. Nekdaj so bili to moji ljubljenci. Pral sem zdaj to, zdaj to in veselil sem se. Ali kaj mi je zdaj Homer iit Horac, kaj so mi zdaj pevci, ki hodijo po Libanonu v cedrovib logih ali ki nemškutarijo po germanskih hrastovih gozdih, pesniki Julij in Hamletov in narodnih sentimentalnost: kajti bolnika imam v hiši in mineva poezija, ljubezni je konec in krai I
Da, pojdi ti Bero, denarni moj mošnjiček, ti pravi prijatelj moj, kterega sem v pravem pomenu besede na srcu nosil od zore do mraka, od izboda do prihoda, kterega Bom / lastno životno gorkoto grel, kteri prazen, potepen in onemogel pred menoj ležiš! Pojdi sem, da te skušam potolažiti, tebe in sebe, da ti še enkrat pogledam v tvoj osredek, da so z bistrim vidom prepričam in hladnim prešteviljenjem pregledam, ali imaš še kaj zdravega drobovja. (Joije. nima! Otrpnen pada po mizi, čo ga ne držim. Mor prejšnjega življenja je potekla, trenutki njegovi so šteti.
Medicine nisem študiral, žalibog. A bral sem v svoji mladosti llulolanda in slovenskega Preloga, ki modro učita, kako naj človek dolgo živi. Iz vsega tega berila pak nisem tolikanj pridobil, da bi tebe ozdravil, niošnjičck. Kaj pa mi pomaga, če sam dolgo dolgo živim brez tebe, brez prijatelja, ki bi me vodil v hrupni veseli svet, ki bi mi odpiral vrata koče in palače.
Ko si bil ti še zdrav in krepak, ko si se v svojem osredku dobro počutil, ko se ti je srčna kri pravilno odtakala in pritakala. tačas so bili lepi dnevi. Tačas sva bila dva gospoda, jaz tvoj in ti moj, in žal besede sovražnik med nama ni slišal. Ako sva se zvečer pobožno k pokoju spravljala, nisva bila v skušnjavi po besedah prositi: ..odpusti nam naše dolge1", kakor bode pozneje kazalo, ako se naglo ne ozdraviš.
Ko si bil še v cvet ji BVOJe mladosti in brezskrben, tačas smo bili i ržje. Fuimus Troes et tiiit ingens gloria Tcucrorum. Vsedala sva se jaz in 11   dva prava demokrata, za mizo prostorne krčme in sva ves hrumeči in šu-
T). Oskrbljenje ubozih naj ne bode omejeno na tiste, ki imajo domovinsko pravico v tari, za to naj pa ima farni zavod pravico , povračilo tirjati od občine , v kteri ima domovinsko pravico tisti nbogi. kteremu se je kaj dalo.
0. Odbor za cerkvene in solne potrebe naj ima pravico, doklade na štiliro naložiti za potroško pri oskrbljevanji ubogih.
To poročilo je bilo potrjeno od okrajnega zbora.
II. 0 združenji manjših občin v veče se je sklenilo prvič po nasvetu ,r \. Terca to , naj bi se občine združile po larah. Pri razgovoru so bili navedeni zlasti ti razlogi, da so posebno tare tista mesta, kjer so ljudje shajajo , kjer se tedaj tudi lehko posvetujejo o občnih zadevah; da so fare ve čidel s pravim ozirom na krajeve razmere osnovane, ne prevelike, ne pre majhne , tako da vsaki brez velike dangube lehko opravi svoja opravila pri občini, in se tudi najde dosti delavnih moči v njih; pa tudi, da že imamo pri vsaki fari odbor za farne in solne potrebe, ki sicer dosihmal še nima dosti opravkov, pa vender se še more dosti razvijati delovanje tega odbora
Druga stranka je htela imeti še veče občine, namreč le G v celem okraji, v kterem je 14 far. Ker imamo 5 trgov v celem okraji, ki bi ostali po tem nasvetu samostalno občine, tedaj bi ostala le ena občina kmečka; in ker so i asvetovalci za svoj predlog zlasti to navedli, da bi lo veče občine zamogle si najeti skušenega uradnika, s tem pa bi lehko zopet nehala samostojna delavnost občinskega odbora; ker tudi pri volitvah za okrajni /bor kmetje morajo zgubiti dosti upliva, ako v 5 občinah volijo s tržani, in le v 1 občini sami, zato se ni odobril ta predlog.
Kar se pa tiče načina, po kterem bi se združile občine, sklenilo se je po večini glasov, da naj bodo primorane k temu, in da tudi združene, poprej manjše občine naj ohranijo svoje premoženje za se. Poslednji sklep se menda ne opira na prave razloge,ker prisiljena družba ne rodi zdravega sadu, in ker se ne da lehko misliti, kdo bo ohranil združenim, poprej manj šim občinam njihovo premoženje, ako nimajo več samostalnoga odbora in
11. D o 1 ž n o s t i t e h u d o v so, da tem pravilom niso nasprotni, da napredek društva povsodi pospešujejo in da smejo prevzemati urade društ-
le, s kterimi jih društvo poslovi.
12. Pravice p o d p i r a v n i k o v so:
a. da dobivajo obresti od svojih uložnin, kakor pravila določujejo,
b. da smejo nazaj tirjati svoje uložnine po pogodbah v prihodnjem g, naznačenih.
13. Dolžnosti podpira v n i k o V so samo te, da z ozirom na to, ker so njih uložnine obrestujejo in tudi izplačujejo, pomagajo namenu, ki je podlaga iu vzrok pričujočim pravilom. (D. d.)
župana.
D. d.
Učimo se od Cclio-Slovanov!
2.
Pravila
občinske, založne in posojilnice v Karlinovem. §. 5. Udje društva, njih pravice in dolžnosti. Udje društva so:
a. ustanovniki,
b. redni (navadni udje)
c. častni udje,
d. podpiravniki. Med ustanovnike se šteje vsaka polnoletna oseba, ki ima dobro
neoskrunjeno ime, ktera se jo zavezala društvu najmanje 20 gold. darovati iu jo s svojim podpisom pravila pripoznala.
(Ta točka bi so po mojih mislili morala spremeniti, knjti za začetek ho troha vsaki založni kapitala od G00—1000 golil., teh pa kot darila no ho mogoče dohiti. Torej naj bi ustanovniki vložili 00—100 gold. za ktere hi dobivali obresti, zavezati pa hi ae morali, da pustijo to uložnino društvu vsaj sedem let.)
3. Med redno ude se prijemljejo osebe dobrega zadržanja in značaja, ktere se, pripoznavši, svojim podpisom, ta pravila, zavežejo, doneske pla Sevati, kakor je v teh pravilih določeno.
4. Častni ud je vsak, kdor namen društva z denarji ali darovanimi ali brez obresti posojenimi ali pa drugače podpira in ne iščo dobička od društva.
Odbor voli in imenuje častne ude, kakor pravila odločujejo.
5. Podpiravniki so, ki v spodoj navedenih obrokih ulagajo denarje v društveno denarnico na obresti.
ti.   Pravice u s t a n o v n i k o v:
a.  Pravica za glasovanje pri vseh volitvah in sklepih;
b. Pravica k razglašenim skupščinam pismeno predloge delati;
c. Pravica prevzeti urade od društva predložene;
d. Pravica, prestopiti med redne ude. 7.   Pravice r e d n i b udov so:
a. da glasujejo pri vseh volitvah in zborih, če so najmanje že C mescev redni udje;
b. da stavijo pri skupščinah pismene predloge;
e. da dobivajo posojila iz društveno denarnice;
d. da smejo tirjati obresti od svojih uložnin, da so solastniki društvenega dobička in društvenega premoženja. '9.   Dolžnosti rednih udov so:
a. da pomagajo pripravljati reservni fond iu v ta namen plača vsak najmanje 1 gold. vstopnine;
b. da na teden ali pa na mesec v društveno denarnico plačujejo in sicer vsaki teden najmanje 10 kr., na mesec pa 40 kr. in to vse naprej;
(Pri nas bi menda ne smeli segati čez 20 kr. na mesec, da si ložo pridobimo veče število rednih udov. Sploh kar se rednih udov tičo, bi se moralo že pod št. ;! izreči, da se med rodne udje sprejemljejo le gruntni posestniki iu obrtniki, ker si le redni udjo smojo izposojovati iz društveno denarnice, društvo pa ima posebno lo namen pomagati kmetijstvu )
c. da so za društvene dolgove društvenim upnikom s svojimi ulož-ninami splošni poroki,
d. da se tem pravilom iu sklepom skupščinim podlagajo, proti njim iu na škodo društva nič ne store, marveč da jim je vsigdar in povsod napredek društva mar.
e. da prevzamejo društvene posle, naj jim jih skupščina ali pa odbor odda.
10.  Pravice častnih udov so:
da glasujejo o vseh zadevah društvenih, samo o zadevah ne, ki se Mojo razpada društva.
Naša društva.
sporočilo u XIII. seji družbe sv. Mohora.
Dno 17. t. ni. se je zbral družbin odbor v svojo XIII. sejo, v kteri se je sporočevalo in sklepalo o sledečih predmetih:
1. Tajnik je najprej sporočal o številu letošnjih udov ki iznaša že, 10.458; med njimi je 10.174 letnih in 284 živili dosmrtnih.
2. Vsi dohodki za tekoče leto iznašajo 12.255 gld., stroški z nagradami vred pa 12.210 gld. 88 kr., tako da ostane gotovino za prihodnje leto 44 gld. 83 kr.
3. Za premnoga opravila odločilo se je g. blagajniku za večo izbo v njegovi hiši, v kteri se bukve branijo, za razpošiljavo s zavijalnem papirjem in drugimi potrebščinami vred in za razne poštnine nagrada 300 gld. g. tajniku 200 gld. in g. škof. pregledoval«;u družbenih spisov 50 gld.
4. Matičnega denarja je priraslo 641 gld. 50 kr., ki se, kakor druge krati, obrestonosno naloži.
5. Vsak letošnji ud dobi petero bukev, namreč: „Življenje svetnikov in svetnic", „Kristusovo življenje in smrt", „Domaće in tujo živali v podobah", „Mati božja dobrega sveta" in „Koledarček za leto 1809" z imenikom; po bukvarnicah jim bode cena: „Življenje svetnikov" 00 kr., „Kristusovemu življenju" 50 kr., „Živalni v podobah" 86 kr., povesti „Mati božja" 30 kr. in „Koledarčku" tudi le 30 kr. da si tudi šteje 12'/, pol.
(i. Natiskovanje družbenih bukev se izroči tudi za prihodnje leto g. Blaznikovi tiskarnici; odločila pa so se za izdavo v 14.000—15.000 iz-tisih (če bode toliko dohodkov): a) „Življenje svetnikov" 4. snopič od dr. Rogača; b) „Kristusovo življenje", 2. snop. od prof. Št. Kociančiča; c) „Ž i v a 1 i v podobah" od prof. Fr. Erjavca, ki bode obsegalo razun domačih najimenitniše četveronoge živali s 51) podobami; d) povest „Perpetua ali afrikanski mučenci" v A. Lesarjevem prevodu; c) „Umni gospodar" gospodarsko berilo za slov. kmete od g. Fr. Jančarja in f) „Koledar če k" z imenikom za leto 1870". Natiskovanje družbinih bukev se prične že prihodnji mesec.
7. Na zadnje je bil poinenek o raznih nasvetih, ki so prišli odboru iz raznih strani:
a. Najprej seje govorilo o nasvetu, da bi imola družba svoj lastni časopis. Da si ravno spozna odbor veliko potrebo in korist taeega časnika, vendar se mu ni mogočo na lastne stroške lotiti njegove izdave, ker bi morala nanj večino svojih dohodkov obrniti. Da pa družba ne ostane brez lastnega organa, po kterem se bode pomenkovala z družniki in raznanjala vse denarno prejemke, izdajal bodi; družbin tajnik namesto „Glasnika" od novega leta naprej prav po domače pisan in v družbenem duhu vredovau časnik pod naslovom: „Bescdnik" kratkočaseu in podučen list za družniko sv. Mohora in za slovensko ljudstvo sploh, ki bode dvakrat v mescu na celi poli izhajal in na celo leto samo 2 gld. veljal;
b. g. Jančarjev rokopis „Umni gospodar" se prevzame za izdavo;
c. zastran ponujenega rokopisa „Kako naj ravnajo kmetje in cele soseske z gozdom" je bilo sklenjeno, da bode družba rada izdala delo, če je prav po domače pisano; pa prihodnje leto to še ni mogoče;
d. kar so tiče nasvetov o izdavi bukev „Škrinja nebeških zakladov" „Veliki teden" in „Smarniee", spozna družbin odbor njihovo koristnost in pripravnost za družnike, vendar mu /a zdaj ni mogoče pričeti njih izdave. Naj so vendar le pripravijo!
Tudi nekterini drugim nasvetom bode skusila družba ustreči, kolikor bode to mogoče.
I) o p i s i.
Iz Tinj pri slov. Bistrici, 10. junija. (Novi občinski odbor — S1 o v o n s k i j e z i k — uradni jezik, — Nova šola.) Bilo so poprej štiri občine v tinjski fari, ktero so spoznavši, da jo vsaka za se premajhna za uspešno delovanje, že lanskega leta sklenile združiti se v ono občino. Ta stvar se je skoro */4 leta vlačila od nižih do viših cesarskih in deželnih uradov gori in doli, predno je prišlo zaželjeno dovoljenje. 20. maja jo bila vo-litev novega odbora, ktera se je dovršila v obečo zadovoljnost, ker so v novem odboru vse poprejšne občine zastopane po možeh, do kterih imajo naj-večo zaupanje, da se bodo krepko poganjali za občinski blagor. Med odborniki je tudi naš dež. poslanec, g. dr. J. Vošnjak. Za župana je izvoljen Val. Korošec, spreviden in rodoljuben mož, ki je že dozdaj (i let bil župan sv. (Jrhsld občini. Pri svoji prvi seji je sklenil odbor, da je uradni jezik tinjske občine slovensjki. Reševal bo torej vse vlogo vslovenskcm jeziku in z ozirom na dotične postave tudi od uradnij tirjal, naj se poslužujejo domačega jezika pri svojih dopisih na slovenske občine, na slovenske kmete. — Druga važna stvar, ktero bi imel izpeljavati odbor, jo ustanovljenje nove šolo. D /daj ni šolo v tinjski fari in kdor hoče svojo otroku v šolo dati, jih mora
•IH1
misli.
Iz slovenske Koroike.
Nećemo tajiti, đa ina železnica i/ Trobilu v Ljubljano svojo mršavo steno, kakor je dokazoval nek pisatelj v „Sl0T. Nar.u št. 32, ker imo že pri koroški žcleaniei občutili, da njegova skrb ni brez telit to- podlag«'. Vendar si ne moremo kaj. tla bi tudi koristno stran one železnice ne povdarjali iz svojega stališča. Dozdaj so bili koroški Slovenci ločeni od svojih kranjskih bratov. Pot, ki pelje čez hribe, je bila tako težavna, da so potovalei posebno trgovski po silnem ovinku črez Maribor prej iu ceneje prišli do dotičnega mesta. Ako pomislimo, da bi se dal jako oživiti premet po primernih sredstvih, smemo upati, da bode kvar. ki plaši rečenega pisatelja zastran domačih pridelkov, lepo poravnana. Koroška pridela železa Ilkrat, druge rude posebno svinca 2krat, vogla in šote .'ikra t toliko, kakor Kranjska j i/ Kranjske nazaj pa bi se prevažalo živega srebra, kterega koroške fužine neizmerno veliko potrebujejo, rmenca, svile, lončnine, posebno pa tudi dolenskega vina. ki bi konkurencijo delal štajerskemu.
V političnem oziru pa je za Slovenca ta železnica brez dvojbeno jako koristna. Skoraj se nismo več nadejali, da bi zamogli rešiti koroške Slovence; zdaj nam ni obupati. Želeti bi le bilo, da bi še več železnic vezalo slovenske krajine. Ko bi naši Oorutanci večkrat prišli v dotiko s svojimi slov. brati, ko bi vedno svoje pridelke med seboj delili, misli zmonjavali, mnogo vspešneje bi se jim približali, neg" se tO doseže po teoretični razpravi o celo-kupnosti slovenskih dežel. Nek vnet domorodce je z globocim zdihljejem rekel: „oj da bi bile kranjske gore za kake :{ milje više na severu, koroški Slovenci bi ne propali". Kaj nas pa zdaj gore brigajo, če železnica prekosi takšne overe. Z dobro vestjo smem trditi, da bodo vprihodnjič z južnimi sosedi imeli več opraviti, nego z Nemci, na ktere edine so bili doslej privezani. Vsakdanje skušnje in spoznanje, da imajo en jezik, enake težave in potrebe, enake namene, vse to bi le še prav budilo čut sorodstva in bratovsko ljubezen. Dasiravno se ne navdušujemo niti za Beustove znotranje in zvunanje nagibe pri njegovih govorili in djanjih. niti za napčno politiko slov. zastopnikov na Dunaji, V tem oziru vemo jim vendar hvalo; kajti tudi med ljubko so včasih še nahaja dobro zrnce, kterega pri naših revnih okoljščinab, pohlevni, kakoršni smo, z veseljem poberemo.
Ker sem nekaj o celokupnosti črbnil, naj še malo kaj povem o razcepljenosti koroških Slovencev. V celi deželi je 28 okrajev; čeravno je Slovencev le tretjina, se vendar po 11 okrajev nahajajo. Med temi jih je fi do malega čisto slovenskih; ostali (8) okraji pa 80 tako vredjeni, da ste 2* tretjini Nemcev iu 1 tretjina Slovencev stisnjenih. Se neugodnejše so razmere volitvenih pravic. 117.000 prebivalcev plačujočih skoraj % za Koroško odločenih davkov, nimajo ne enega narodnega zastopnika. Kvečem bi si mogli 'J poslanca po svojem izbrati in to je V Velikovcu. V drugih volitvenih središčih je pa povsod ogromna večina Nemcev nasproti slovenski manjšini. Tej krivici hi se dalo le s tem v okom priti, da bi cel smerliugov volitvon red nadomestili z drugim pravičnejšim. Namesto, da voli vsako središče 2 poslanca, naj bi volil vsak okraj svojega poslanca. Po tej poti bi zamogli vendar (i poslancev spraviti v dež. zbor, pri neposrednih volitvah v drž. zbor pa bi moralo po 7 okrajev skupaj enega voliti, tako, da bi en drž. poslanec prišel na čisto slovenske, en na pomešane iu dva na nemške okraje. Se ve daše /.mirom za nas krivica, pa vendar bi zamogli svetu tožiti, naše misli in namero rezodeti, vkatrjenost nasprotnikov odkrivati in pripravljati ljudstvo za združenje slov. dežel, (iraški dež. odbor je že razglasil predmete za letošnjo zborovanje; mi ne razumemo, zakaj naši gospodje to odlagajo. Kavno temu odlaganju imamo pripisovati, da se ni porabila pravica, po kteri je smel dež. zbor prvih C let z večino-sklepati oprenaredbi volitvenega reda. med tem, ko jih je zdaj pričujočih in u/a enako glasujočih potreba.   Vsaj enkrat ga bodo morali prenarediti, ker
tudi Nemci niso ž njim zadovoljni.   Ali pa bo kdo za naše pravice besede
spregovoril? Čeravno smo iz merodajnega kroga slišali, da če odslej drž. poslanec g. dr. Meitlič se spominjati na to. dfl SO ga Slovenci zbrali, da bi SJ,,. renče zagovarjal, in se za njihne pravice potegoval, vendar še le moremo tedaj to verjeti, če bomo djanskih dokazov videli. Naše želje bodo brž ko ne ostale „pia vota", dokler ne vkrenemo pogumno drugo pot Tudi nam ne kaže klicati na pomoč zdajne kranjske poslance, s kteri mi niso zadovoljni niti so-deželam', niti drugi Slovenci. Slabo znamnje /a nje je že to, da jih pokole če na — ..Domovina" zagovarja. Njih delovanje se nam dozdeva ravno tako. kakor onega < iambrinovega žlabtnika. ki je pri ognji vnevšein se na njegovem pohištvu rekel: „K kaj, vsaj je moja postelj zavarovana". Skrajni čas je, da nekaj podvzememo v rešitev svojega roda. Kteremu je za to mar, naj povzdigne svoj glas; posebno prosimo one možje, ki so dozdaj imeli naj več Upliva do naroda, naj se temu podvzetju načelo postavijo in skličejo ljudstvo b skupščini ali v tabor, kakor so storili Čehi. Nikar se ne bati, da bo število premajhno, in da bi se nam potem smejali Nemci. Če jih iz vsacega okraja deset pride, to že dosti pripomore napredku; za Nemce in nasprotnike se nam pa ni zmeniti. Čembolj kričijo črez in zoper nas, tem bolj smemo biti prepričani, da pravo pot hodimo. Osnuje se tudi labko potem politično društvo, po kterem bi se širila politična izurjenost med slov. ljudstvom, časi se spreminjajo; pri kaki ugodni priliki postanemo še merodajni faktor, če se le letargija ne vgnjezdi med nami. Skupščine in društvo bi bila sredstva, po kterih , mislim, bi se dalo slov. ljudstvo na Koroškem rešiti. Nadejamo so, da bojo tudi drugi domorodci iz Koroške svoje misli o tem razodeli pripravni jo vresničiti, ako se skaže plodonosna.
Iz okrajnega zbora kozjanskega.
J. (0 skrbi za uboge.) Deželni odbor Štajerski je vprašal preteklo leto vse okrajne zbore v celi deželi, kako se oskrbujejo ubogi, ali je kaj ustanov ali kapitalov za nje, koliko jih je itd., in tirjal statistična poročila o teh zadevah, pa tudi nasvet, kako naj se uravnajo te zadeve po deželni postavi.   O tej zadevi se je poročilo v poslednjem okrajnem zboru tako le:
Na kmetih se lože najde delo, po kterem si človek dosti zasluži za svoj živež, nego v mestu, pa tudi rodovina ljudi navadno bolj veže. Zatorej še ni tnko nujno v našem okraji, da bi se po postavi uravnala skrb za uboge.
Ne more se tudi tajiti, da je dosibmal narbolj skrbela in delala cerkva za uboge, in da se sme tudi prihodnjič pričakovati nar veče vdeleževanje pri oskrbljevanji ubogih lo od cerkvenih opravnikov.
Res pa se tudi mora želeti, da bi se tudi farna občina sama djan-sko vdeleževala pri oskerbljevanji ubozih, iu tako zagotovila vseskozi pravične razdelitve za najbolj potrebne uboge. Tako bi se sploh oživil duh lastne delavnosti V javnih zadevah.
Da se ti nameni dosežejo, želeti bi imeli deželno postavo, ktera bi določila, ozirajoča se na sedanja opravila, to-le:
1. Odbor za cerkvene in šolske potrebo v vsaki fari naj bi izvolil tako imenovane očete ubogih, in rnčuuovodjo pri farnem zavodu za uboge, neomejen na svoje člane; izvoljeni bi morali sprejeti to nalogo pod ogibom enake kazni, kakor je določena v občinski postavi za volitve odbornikov, svetovalcev in župana;
2, Taisti odbor bi moral vsako leto pregledati račune farnega zavoda za uboge, i.i določiti o njih primerno.
3. Ubogim naj bi so smelo deliti iz farnega zavoda le s privoljenjem tistega odbora, razun nujnih pritncrljejev, za. ktere bi se pa moralo določiti nar veče darilo;
■I. Farni zavod za uboge naj ostane zavod za oskrbljenje ubogih za vse občine, ki so pod faro združene.
meči svet po dimnnti izbi lehko iz srca zaničevala. Kot jim, kterega sval zasela, bilje najin do pozne noči, dokler sva ga hotela, in hlapčevske dušo ofrakanib točajev so pritekale k nama, kedar sva na prazno steklenico potrkala. In če se je zgodilo, da sva družbo dobila, imela sva veselje nad seboj in nad njo. Kupica pak se jo vrstila v taistem času od brata do brata in vsi smo so navduševali, iu vsi smo ljubili drug druzega, svojo domovino in ljubice svoje iz slovenske dežele. In kar pesnik Proširen govori, vse smo verjeli, samo tega ne, da „človek samo toliko velja, kar plača." Vsi smo mnogo veljali in nismo se bali Btrupenega gada. Priprosta sva bila, nedolžna in lehkib misli, in verovala sva V veliko dobroto vsega sveta, v svojo srečo in svoje prijatelje, kajti zaupala sva drug druzeinu, udana sva si bila. Zdaj pak se je bati, da se meni vera podere v tebe iu bati, da imava uienj prijateljev, kakor sva štela.
Zakaj, poslušaj me in sodi. moj moŠnjičekl Ko so se včeraj prva znamenja bližajoče se tvoje bolezni kazala, polastila se je mojega duha neznanska skrb. Kot veren tvoj varuh in prijatelj sem te botel oteti nevarnosti, hotel sem te ob pravem času ozdraviti, Vteknil sem te k sebi in napotil sem se s težkim srcem k prijatelju, o kterem sem si domišljal, da vem, ka ima mnogo zdravila za tebe. Ta moj prijatelj je velik modrijan, in študiral sem že po potu, kako bi ga s kako lilo/.otično temo omočil, da bi se te usmilil. K njemu prišedši sem začel ska/.ovati, da izrek znanega tilo-zofa: „vse kar je, je dobro" ni resničen. On mi je trdovraten odgovarjal in me precej dobro pobijal. Kakor poslednji udarec sem mu jaz tebe iu tvojo nadlogo pokazal in vprašal, ali je tvoja bolezen, ki je, tudi dobra. Kot vsi doktrinarji in disputantje, ni hotel svoje misli pustiti in mi je v zobe rekel, dal Priložil je, da se trdnega značaja mož ne sme malodušno vsaki nezgodi upogniti, temuč ponosno v bodočnost zaupaje po koncu staviti. Djal je, da se njemu samemu ravno tako dobro godi. Bog mu ne zameri če je legal, kako bi mu bil jaz ubogi grešnik zameril V Malo nevoljen pak sem se pri njem poslovil in se napotil k drugemu prijatelju.
Ta je jezikoslovec.  Začel sem ž njim pogovor o koreninah besedi,
Dolgo sva luščila besede raznih jezikov in vesel je bil. Citiral sem mu Miklošiča, govoril o Grimu, o Levstikovi slovnici in njegovi razpravi o mesečnih imenih itd., — vse sem znesel, kar sem vedel in znal, še njega samega sem pohvalil. Ko se mi ji; dovolj mebak zdel, prišel sem do denarja, pe-nezov, novcev iu ga vprašal po korenikab teh reči. On mi jo jako učeno razkladal, djal, da latinska beseda peeunia prihaja od peeus, — kar neumno živino pomeni - iu sklepal iz tega, daje denar neumna stvar in se on ne peča ž njo, toraj tudi ne s posojevanjem. Slabo potolažen sem šel od njegove učenosti proč, in šel k tretjemu prijatelju.
Moj tretji je zdravnik za vse telesne bolezni. Prepričanje, kakor Mefisto pravi, da „njegova umetnost mnogo umetnosti preseza". Ker vedno vidi bolezni in drugo slabosti človeškega roda, zaupal sem nanj iu na njegovo usmiljeno srce. Ali komaj sem začel o bolezni denarne mošnje govoriti, pro-striže mi on besedo iu me vpraša, ali bi ne mogel on meni na njej puščati. Moj Bog, kako sem se prestrašili Moj prijatelj mošnjiček je bil bolan zarad pomanjkanja krvi, in ta zdravnik mu je hotel še puščati. Pobegnil sem.
Med potom đoniti, med žalostnim potoni sem klel. Ne zameri mi, prijatelj Saniosevec, te surovosti. Nisem klel iz hudobije, tudi iz jeze ne; temuč tje pred-se brez preinislika. Upam, da mi to ne bo za zlo zarajtano; moja žalost je prevelika.
In zdaj tu sedim pred ubozini mošnjičkom in tebi pišem, prijatelj Saniosevec. Ne prosim to sveta, obljubim ti pa eno, prijatelj, obljubim, da ne bom od tega dne več zabavljal, več oponiral, nikogar sodil, nikogar žalil, kajti zdaj vem, da vendar-le. ta je prva; če je kdo rekel to, ali če ni nihče rekel!
Pooblaščam te, da nekterim ta dobor sklep skrivaj razznaniš. Od zdaj boni vse Slovence, pametne in nespametne, resne in smešne rad imel vse vprekl Kes je človek, dokler je v svoji koži, nepopislijiv, ali jaz menim, da smo morda vendar še boljši, kakor sami mislimo drug o drugem.
po 0—3 ure daleč pošiljati v slov. Bistrico ali v Čadram. Da je to silno težavno in torej otroci doraščajo lire/ šolskega poduka, temu ni čuda. Zato se že več let suče to vprašanje, pa ni prišlo dozdaj do dobrega konca, ker so se novi šoli največe ovire stavile od tiste strani, ktera bi le morala podpirati tako občno koristno napravo. Najtežavniše je najti pripravnega prostora blizo vasi. Novi odbor 16 je odloči! /n neki mali travnik blizo cerkve, kteri je tarovška lastnimi, in se nad.i;i. da bodfl g. župnik proti primerni ceni odstopil občini ta košček zemlje. Potem pa se brž začenja zidanje nove šole in morebiti že imamo čez leto in dan svoj lastni učilniški zarod, da nosi med ljudstvo sad omike in izobraženosti.
Iz Belegagrada 7 l!i junija. Današnje „Srbske novine" donašajo službeno poročilo o uboji storjenem nad knjezom Mihajlom, (irozno to delo je dozorelo v Magjarski. kjer je. kakor sem Vam pisal, pregnani knjez Aleksander za to agitirah da se popne na novo na srbski prestol. Za te svoje namere je vpotrebljeval Novosadsko „Zastavo", ki je pod imenom liberalizma skozi in skozi napadala knjeza Mihajla, njegovo vlado, ustavno delovanje pod ranjkim knjezom srbskim ter s tem hotla pripraviti prevrat na Srbiji. Ona je dobivala pomoči od Karažorževiča in njeni sodelatelji Vladimir Jovanovič Milovan Jankovič, Gerilo* in njen vrednik Svetozar Miletič so hotli s tem svojim iznašanjem liberalnih načel dejstvovati na srbsko omladino, da bi tudi ona pričela ravno tako napadati vse institucije, kar jih je v Srbiji. Oni so se nadejali, da po tej poti iu s pomočjo omladine pridejo do zaželjenega uspeha; a vsa čast omladini, ona se ni dala zavesti in včerajšne službene novine so ovrgle glas, ki je bil počil, da se je omladina zločinstva proti knjezu vdeležovala.
0 ubijalcih potrjujejo „Srb. N." poročilo, ktero sem Vam bil poslal; dodati imam le še, da je tudi neki Rogič iz Pozarevca pri zaroti vdeležen. Jutri ob 9. zjutraj bodo zadušnice za knjeza Mihajla.
Politični razgled.
Zbornica poslancev je sprejela nasvet Roserjev,naj vlada skrbi, da se v večih mestih ne bode onesnaževala tla in da se zboljša pitna voda, ter se tako v okom pride kužnim boleznini. Ministerstvu notranjih zadev se dovoli 223.C99 gld. stroškov storjenih že leta 18G7 za politično upravo. Pristranska železnična črta Rottniann — Wels se priporoča vladi. Kupčij-skemu ministerstvu se priporoča prošnja gorenjegraškega okrajnega zastopa, naj bi se napravila vsakdanja poštna zveza med Celjem in Gorenjini gradom. Spremembe gosposke zbornice k postavi o železničnih tarifi h se potrde.
Posebnemu odboru se izroči vladina osnova postave o pravici do vode. Sprejme se postava, da ne bodo odsihmal katoliški dušni pastirji več potrjevali rojstnih, ženitviinskih in siuitnib knjig, ktere spisujejo k temu pooblaščeni Zidovi. Sprejme se postava o zastavnih pismih, ktere izdajajo bi-potekarne banke. Prošnja grško-vzbodnih cerkva, naj se jim po posebnih postavah podeli popolna samouprava, priporoča se vladi. Voli se nekoliko članov za delegacije. Dr. Kinu se izvoli v finančni odbor. ReSi se še nekoliko prošenj raznega zadržaja.
Po prvem branji nekterih postav, potrjenih v zbornici poslancev BO posvetuje gosposka zbornica o finančnih postavali. Odbor svetuje, naj se potrdijo postave z vsemi pritikleji, ktere jim je dodala zbornica poslancev, Pri besedovanji so našli visokorojeni, visokoučeni. ali visokoslužeči gospodje, da finančne postave ne zadostujejo, da so proti pravici in proti zdravemu narodnemu gospodarstvu, vendar nasvetujejo naj se potrdijo postave „iz viših obzirov" t. j. da se podpre „liberalno niinisterstvo" , kar se konečuo tudi zgodi. Povsod) toraj drugi obziri, nego pravi: železnice se dovoljujejo, finančne državne podlage še prestavljajo: vse iz političnih obzirov; zdaj je avstrijska de visa: pereat mundus, d:i si le ohranimo parlamenta rično niinisterstvo. Potrdi se tudi postava o vredbi kupčijskili in obrtnijskib zbornic, in postava zavolj spremembe 7(il. o. drž. zak. o dedinskem nasleilovanji pri kmečkih posestvih.
Vprašanje, kam pripada Reka. se bo rešilo po ukazu ogerskega ministerstva s tem, da se vtelesi Reka z okolico vred ogerski deželi. Čemu tudi mnogo razgovorov; kdor ima moč. si že drugače pomaga.
18. t. m. je bila pod predsestvom Nj. veličastva seja ministerskega BVetovalstva, kterega so se vdoleževali skupni in eislajtanski ministri in drugi vis. služabniki. Posvetovali so so o novi brambovski osnovi. Prisedal je tudi češki namestnik b. Kellersberg. Iz tega se sklepa, da se je tudi govorilo o cesarkem potovanji v Prago in kar je s tem potovanjem v zvezi.
G. K e 11 e r s b e r g jc naznanil, da bode Nj. volić. 22. junija oh 11 dopoldne zasebnike sprejemalo iu zaslišavalo.
Njegovo voličastvo sije prepovedalo vsakteri svečani sprejem in nagovor.
Prebivalci čeških okrajev Sobotka, JiČin, Liban, Nova Paka in Hočič hočejo napraviti na podnožji gore Beliš veliko skupščino (tabor, kakor Čehi pišejo). Enaka se poroča iz Nimburga. Vlada jih bo menda vse prepovedala zopet — Kratt der Vefrassung.
„Pol." se piše iz Gradca, da bode dosedanji bolehni predsednik novomeške okrožne sodnije na Kranjskem, g. Napreta. dobil naslednika, kteremu je slovenščina toliko znana, kakor kitajščina,
Ogersko niinisterstvo hoče tirjati, da se mu vojaški novaki dozvolijo prodno se bo brambovska postava zbornicam predložila.
Poslanec llodosiu jc s svojimi tovarši vprašal oger. niinisterstvo, ali se je nadejati, da se ho postava o narodnostih predložila drž. zboru do konca t. m,, odgovora še ni dobil.
Prve dni prihodnjega mesca bo v Kromerižu shod, kterega so bode vdeležil razim nekterih cislnjtanskib škofov, tudi papežev poslance, g. Falcinelli in bratislavski škof.
Iz Zagreba se poroča, da je odpotoval b.Rauch čez Dunaj v Pešto. Bolj iu bolj se dozdeva, kakor da bi bilo Raucbovo voličastvo pri koncu.
Hrvaška r e g u i k o 1 a r n n deputacija premišljuje svoj iž. delek O porazumljenji z <)gcr>k0, kteri bo menda obveljalo se nikoli. Med tem se deputati drog druzega po časnikih obirajo.
Pariški „Monde'' razglaša list. pO kterem bi se bila sklenila za časa
nazočnosti princa Napoleona na Dunaji avstrijsko-firaneoska zveza. Princ Napoleon je odpotoval v Pešto. Od todi pojde neposredno v Bukarešto in Ca rigrad. Nazaj grede se ne bo mudil na Dunaji. Princ Napoleon je neki na Dunaji tudi izrekel željo, da bi se truplo Napoleona II. vrnilo Francozom.
Italijanski primankljej je zrastel po najnovejšem zvižanji na 51 milj.
Deželni zbor v Bukarešti je dovolil 23.500 frankov letne podpore ZS romunske šole na Krdeljskeni in 300.000 fr. za kovanje romunskega sre-bernega denarja.
Naznanilo /.nstfrun „slov. Glasnika".
Z veseljem moremo danes vsem Slovencem naznaniti, da slovenski beletrističnik, naj mu bode ime „Glasnik" ali kako drugače, v kratkem času spet oživi in sicer po zmožnejši roki vredovan, nego je bila naša. Naj mu priteko vsi domorodci v prav obilnem številu na pomoč! — Večini celoletnih (ilasnikovih naročnikov smo poslali za povračilo po njih želji „Cvetnik slov. slovesnosti", pa tudi več drugim gospodom, okterih mislimo, da jim bode po godu; nekterim se je vrnil denar, drugi naj nam pa brž sporoče, kako in kuj, da nikdo ne ostane na izgubi. — Pri tej priložnosti naznanjamo, da „Glasnik" ni prenehal izhajati zavoljo pomanjkanja naročnikov (bilo jih je okoli 300 dijaške mladine in nekaj čez 200 drugih domorodcev), ampak zavoljo preobilnih zaostankov; ponavljamo pa tudi ponižno prošnjo, naj se nam v kratkem času blagovoljno pošlje, kar nam še gre za „Glasnika", „Cvetje" in „Cvetnika".
V Celovcu, 19. junija 1868.
Vredništvo -slov. Glasnika".
Poslano.
Slavnemu okrajnemu zastopništvu v Mariboru.
0 sklepu mariborskega okrajnega zastopa od 10. sušca t. 1. se jo v „.Marburger Zeitung" od 13. sušca med drugimi zbadljivimi in zaničljivimi besedami na občino Frauhajmsko tudi bralo: „der Bozirksausschuss wird be-auftragt, der Gemeinde Frauheim ibre verletzende und ungeziemende Spracho in ihrer Eingabe vom 1. Janncr ernstlich zu vervveiscn und dieselbe iiber ibre vveitere Eingabe dahin zu verbeseheiden, dass die ilnitliche Korrespou-denz des Bezirksausschusses mit den Gemeiuden des Bezirkes nur in deut-scher Sprache zu erfolgen hat." In 11. sušca se jo od tam po „Marburger Zeitung" sledeče oznanilo :„der Gemeinde Frauheim ist zu bedeuten, dass die Amtskorespondenz des Bezirksausschusses nur in deutscher Sprache ge-1 lili rt vvird'. Ker pa še dozdaj na tisto zaničevano vlogo nismo dobili zgoraj obetanega odloka, kterega soseska že težko čaka, da si bo mogla braniti svojo pravico, zato prosi občina Frauhajniska za omenjeni in obljubljeni odlok tudi očitno, kerje bil očitno obetan.
V Frauhajmu 16, junija 1808. Pavi Kamsekr, župan.
Franc Divjak, svetovavec.
Javne dražbe 24. juniju
Kranjsko: II. iz v. drl. Kavčičevo posestvo it. 118, pri okr. ur. v Ipavi; oena 12.'. 2 gld.
11. i/.T. dri. Ješekovo pos št. 'J, vredn. '_'67!i gld. in 2950 gld. z mlinom vredn. 700 gld pri okr. ur. v Ljubljani.
II. izv. drž. tirjatvo Uršule Lukec oni. Zaje na rktt'. št. 08 a tom. I fol. 91 Lust-tlud zav. 800 gld. vredn. zar. 40 gld.
Koroško: III. izv. drž. pos. Ane Sležio v Crni zar '21 gld. "7 D., cena 0D0 gld. pri okr. ur. v 1'liberku.
II. izv. drž. Vrančiirnikovo pos. v Rovtali zar. sa gld. pri okr. ur. v Pliberku; cena 500 gld.
II. izv. drž. pos. Al. Dreierja pri Pivkeši v St.Jurji urb. št. 80/4 ad Waisenheig pri okr. ur. v Velikovcu zar. lil!) gld 00 n.; cena '2977 gld 05 n.
25. junija.
Kranjsko: II. izv. drž. I.ušiuovo pos. v Kihnici li. it. 8'J, urb. št. 70 Keiliiitz pri okr. ur. v Ribnici zar. 105 gld.; cena 1480 gld.
Štajersko: II. izv. drž. Košerovo pos. na pol, urb, 68 ud Mag. Cilli pri kres. v Celji; cena 18197 gld.
II. izv. drž. Maksovo posestvo kur. it. 402 ad Neucilli pri okr. ur. v Celji z»r. 48!) gld. 81 n.; cena 21884 gld.. 10 n.
II. izr. drž. pos. Jož. Mačoka urb, št. 027 pol. Marili, gradu pri okr. ur. v Mariboru zar. 210 gld.; ceua 5087 gld. iu prem. Id. 882 gld.
Koroško: III. izv. drž. Murkovega pos. urb. it. 047 na 2948 gld. 38 n. con. v St. Loronci v Dolnleveškein okraji s hišnim orodjem iu drugim premakljivim blago"" 781 gld. vrednosti.
l>uuaJNlia borza od 22. junija.
5°/0 metalike   57 II. 45 kr. Kreditne akcijo 1!>3 fl. 30 kr.
5"/0 nictalikez obresti v maji in nov. 58 fl. 50 London 115 fl. 85 kr. .">"„ narod, posojilo   03 il. 40 kr. Srebro   113 fl. 05 kr.
1800 drž. posojilo   84 H. 80 kr. Cekini   5 fl. M'/i.kr.
Akcije narod, banko   71 (1. 00 kr.
Izdatalj in odgovorni vrednik Anion Tomšič
Knjigotržno naznanilo.
Podpisani si dovoljuje p. n. občinstvu, posebno prečastitemu duhov-stvu naznanjati, da je v Gradcu, na škofovem trgu (Bischofplatz Nr. 153) edini kupčijo z raznimi knjigami in časopisi, (tudi slovenskega slovstva), razun knjig cerkvi in državi nasprotnib. Dobivajo se tudi molitvene bukve in knjige za poduk, breviari itd. Prizadeval si bode častitim kupcem in odjeiu-nikom vrlo postreči, tedaj prosi za obilno naročbo
Ulrlh Ifloner.
(U) _ knjigotržec.
Lastniki: Dr. Jož« Votnjak in drugi.
Tiskar liduard Jatižlć.