Simon Krek UDK 81’374.3 DZS Izobra`evalno zalo`ni{tvo UDK 81’374.822=111=163.6 simon.krek@guest.arnes.si SLOVARJI SERIJE COBUILD IN FORMALIZACIJA DEFINICIJSKEGA JEZIKA Angle{ki enojezi~ni slovarji iz serije COBUILD so pred poldrugim desetletjem v (britanskem) enojezi~ nem slovaropisju povzro~ili svojevrstno revolucijo. Pred nekaj leti je na podlagi enega od njih nastala tudi dvojezi~na serija slovarjev, imenovana COBUILD BRIDGE, med njimi tudi Angle{ko-slovenski slovar BRIDGE. ^lanek obravnava teoretsko zasnovo slovarjev COBUILD z zna~ilnim korpusnim izhodi{~em in celostav~nim definicijskim slogom ter njen prenos v dvojezi~no okolje. 1 Enojezi~ni angle{ki slovarji za doma~e govorce tujega jezika V britanskem slovaropisnem prostoru slovar Collins COBUILD English Language Dictionary (CCELD)1 tradicionalno spada med slovarje, namenjene tistim, ki se u~ijo angle{~ino kot tuji ali drugi jezik.2 Poleg omenjenega med »veliko ~etverico« v to kategorijo slovarjev spadajo predvsem OALD, ki je s prvotnim avtorjem A. S. Hornbyjem po drugi svetovni vojni (1948) prvi utrl pot specifi~ni veji angle{kega slovaropisja, trideset let mlaj{i rival iz zalo`ni{ke hi{e Longman (LDOCE), prvi~ izdan leta 1978, po COBUILDU (1987) pa se je trem glavnim protagonistom na podro~ju slovarjev za nematerne govorce angle{~ine leta 1995 kot zadnji pridru`il slovar zalo`be na Univerzi v Cambridgeu (CIDE).3 Najpomembnej{e zna~ilnosti, ki lo~ijo slovarje za tujce od splo{nih enojezi~nih slovarjev, namenjenih doma~im govorcem angle{~ine, so naslednje: 1 Bibilografski podatki slovarjev so skupaj s kraticami navedeni med literaturo na koncu ~lanka. 2 English as a foreign/second language (EFL/ESL) dictionaries ali learner’s dictionaries (Hartmann in James 1998: 47, 148; Vrbinc 1997: 110) . 3 V zadnjih letih sicer izhaja precej{nje {tevilo izvedenk iz na{tetih slovarjev, tako da je »veliko ~etveri co« potrebno razumeti bolj v idejni ter zgodovinski perspektivi. Tako denimo novi slovar EFL zalo`be MacMillan (MED) izhaja prete`no iz Longmanovske tradicije. Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 2 4 Simon Krek • uporaba omejenega besedi{~a v definicijah;4 • navajanje slovni~nih informacij o izto~nici, vklju~no s tipi~nimi vezljivostnimi vzorci; • na~rtno izpostavljanje besednozveznih enot, od pogostih kolokacij do idiomov; • radodarno vklju~evanje zgledov rabe; • pazljivo navajanje informacij o stilni ravni izto~nice ter druge morebitne omejitve pri rabi. Vse navedeno slu`i predvsem temu, da bi u~e~i se ~imbolj uspe{no premostil leksikalne omejitve, ki jih mora upo{tevati pri tvorjenju ali razumevanju besedil v zanj tujem jeziku, najsibo vezljivostne, kolokativne ali pomenske. Vendarle pa CCELD predvsem po dveh zna~ilnostih izstopa iz omenjene ~etverice in prva mu je prislu`ila tudi status pobudnika minirevolucije v slovaropisju. Je namre~ prvi slovar, ki je v celoti in na~rtno nastal na podlagi elektronske zbirke besedil, zbrane po kriterijih za uravnote`en zajem razli~nih tipov besedil (Kennedy 1998: 62), t. i. referen~nega korpusa besedil. Prvotno je ta korpus – prav tako pod imenom COBUILD (Collins Birmingham University International Language Database) – obsegal dvajset milijonov besed, zdaj pod imenom Bank of English (BoE) `e presega petsto milijonov besed. Slovarji so seveda `e pred prihodom ra~unalni{kih zbirk besedil nastajali na podlagi citatnega gradiva, izpisanega na kartote~ne listke in noben od omenjenih slovarjev pri tem ni bil izjema. OALD se je tako opiral na impresivno gradivo, zbrano za potrebe najve~jega britanskega slovarja The Oxford English Dictionary, LDOCE pa je v predra~unalni{kem obdobju nastajal na osnovi t. i. The Longman Citation Corpus, petindvajsetmilijonske zbirke listkovnega gradiva. Vendar prelom, ki ga je prinesel s sabo slovar COBUILD, pomeni predvsem prelom v leksikografskem izhodi{~u. Zbirka citatov iz konkretnih besedil ne slu`i ve~ kot zbirka mo`nih ilustrativnih slovarskih zgledov v okviru tradicionalnih jezikoslovnih kategorij, temve~ lahko kategorije svoj smisel in upravi~enost potrdijo le z obstojem v referen~nem korpusu, hkrati pa korpus poka`e tudi na jezikovne pojave in posledi~no kategorije, ki se prej v jezikoslovju morda niso pojavile ali bile izpostavljene. Tak pristop v~asih imenujejo tudi popolni korpusni pristop, za razliko od delnega korpusnega pristopa (Drstven{ek 2003: 67–68), ki v korpusu i{~e le potrditve `e izdelanih teoretskih tez. Novo polje jezikoslovja, imenovano tudi korpusno jezikoslovje, omogo~i {ele razvoj ustreznih programskih orodij in ra~unalni{kih kapacitet za manipuliranje z velikimi koli~inami tekstovnega gradiva. Druga klju~na novost, pri kateri slovar COBUILD med veliko ~etverico ostaja osamljen tudi po petnajstih letih, je njegov specifi~ni celostav~ni definicijski slog. Tradicionalno je slovarsko geslo razdeljeno na makrostrukturo, geslovnik, ki vsebuje geselske izto~nice, in mikrostrukturo, ki vsebuje razlage posameznih pomenov izto~nice. Celostav~ni cobuildovski definicijski slog temelji na izhodi{~ni ugotovitvi avtorjev slovarja, da »nenaravni«, okrnjeni jezik v slovarskih definicijah uporabnikom slovar 4 LDOCE uporablja v definicijah pribli`no 2000 besed – The Longman Defining Vocabulary (Hartmann in James 1998: 25; LDOCE 1987: F8). Slovarji serije COBUILD in formalizacija definicijskega jezika 5 jev povzro~a te`ave, predvsem seveda ~e gre za nematerne govorce angle{~ine, in zato so se avtorji pred izdelavo slovarja lotili analize spontanega definicijskega diskurza v {olski ali podobnih situacijah (Sinclair 1975) in rezultate teh analiz prenesli v slovarsko okolje. Na njihovi podlagi je nastala t. i. podslovnica jezika definicij (subgrammar of definition language), ki je ena od glavnih tem na{ega ~lanka. 2 Celostav~ni definicijski slog Pojmovni aparat oz. koncept, s katerim so se tipologije celostav~nih definicij v slovarju CCELD lotili avtorji slovarja, med njimi predvsem duhovni o~e projekta COBUILD John Sinclair, je pojasnjen v dveh publikacijah, ki podrobneje opisujeta projekt COBUILD (Sinclair 1987; Sinclair 1991) ter v opisih formalne analize stav~nih definicij pri tem projektu (Hanks 1987; Sinclair 1991: 123–137; Barnbrook in Sinclair 1994; Barnbrook 2002). Definicija v CCELD je sestavljena iz dveh delov, levega in desnega.5 Levi del med drugimi elementi vsebuje tudi geselsko izto~nico ali tradicionalno re~eno definiendum (tisto, kar je pojasnjeno); desni del vsebuje »komentar« ali tradicionalni definiens (tisto, kar pojasnjuje). Nasploh velja, da levi del podaja informacijo o rabi izto~nice, desni pa o njenem pomenu. Odnos med levim in desnim delom opredeljujeta dva temeljna pojma. Prvi je pojem enakovrednosti oz. ustreznosti (equivalence), s ~imer izra`amo, da imata levi in desni del enak pomen. Iz pojma ustreznosti izhajata pojma parafraze (paraphrase) in zamenljivosti (substitutability). Parafraza je definirana kot zamenjava izto~nice z definicijo ali obratno, zamenljivost pa je opredeljena kot zmo`nost, da nek del besedila pomensko ustreza ali je enakovreden drugemu delu. Drugi pojem, ki opredeljuje odnos med levim in desnim delom definicije, je pojem eksplicitnosti (explicitness). Obi~ajno je desni del bolj ekspliciten kot levi. Med levim in desnim delom stoji t. i. hinge (za potrebe tega ~lanka ga imenujmo zglob) ali vejica. Levi del lahko poleg izto~nice (headword) vsebuje tudi t. i. pribesedilo (co-text), operator (op-word) in projekcijo (projection). Formalni polni zapis vseh mo`nih elementov levega dela je naslednji:6 [pribesedilo0][zglob][projekcija][operator][pribesedilo1]izto~nica [pribesedilo2] Funkcija desnega dela je eksplicirati pomen izto~nice s pomo~jo razli~nih tehnik. Najbolj pogosta med njimi je analiza s pomo~jo razlikovanja genus proximum – differentia specifica, ali ~e se izrazimo s termini ene od mo`nih interpretacij: razlikovanje s pomo~jo uvr{~evalne pomenske sestavine (UPS) in razlo~evalnih pomenskih sestavin (RPS) (Vidovi~ Muha 2000: 53). Desni del torej obi~ajno sestoji iz nadpomenke (superordinate) in vsaj enega razlo~evalnega elementa (discriminator). Pri tej tehniki je realizirana zahteva po eksplicitnosti desnega dela. Druga tehnika je navajanje sopomenke (synonym), pri ~emer je realiziran pojem zamenljivosti, ne pa 5 Kategorijo levo in desno je potrebno obravnavati kot koncept. Realno sta pri nekaterih definicijah levi in desni del lahko tudi »obrnjena« . 6 Konkretni zgledi formule so navedeni kasneje. 6 Simon Krek eksplicitnosti. V primeru navajanja sopomenske zveze (synonymic phrase) pa sta realizirana oba pojma. Desni del lahko na za~etku vsebuje zglob, v njem so lahko tudi ustreznice (matches) – elementi, ki ustrezajo elementom iz levega dela. Njihovo mesto je odvisno od drugih izbir in ni enozna~no dolo~ljivo. Formalna struktura desnega dela je naslednja: {ustreznice}[zglob](nadpomenka + razlo~evalni elementi) / sopomenska zveza / sopomenka7 Za ilustracijo navajamo dva primera definicij, samostalni{ko in glagolsko, raz~lenjena po zgoraj navedenih kategorijah.8 pribesedilo (1) izto~nica pribesedilo (2) zglob ustreznica pribesedila (1) sopomenska zveza ustreznica pribesedila (2) An issue of a magazine or newspaper is a particular edition of it. zglob pribesedilo (1) izto~nica pribesedilo (2) ustreznica pribesedila (1) sopomenska zveza ustreznica pribe- sedila (2) If you confirm something you say that › is true it Avtorji izvornega slovarja (CCELD) in kasnej{e analize ugotavljajo, da glede na zgoraj navedene strukturne elemente definicij (vseh je 26) lahko lo~ijo med {tirimi osnovnimi tipi, ki jih delijo na skupaj 17 podtipov (Barnbrook 2002: 135–136). Na ta na~in dose`ejo tudi homogenost in konsistentnost obravnave podobnih tipov izto~nic. Avtorji to lastnost obravnavajo kot izrazito prednost slovarja, saj so prepri~ani, da je informativnost slovarja za nematernega govorca z uporabo definicijskega sloga, ki konsistentno, tj. tipizirano v stav~ni definiciji, daje vse vrste informacij – pomen, vezljivost, frazeologija, kolokacije itd. – s tem {e ve~ja. Glede natan~nej{e enojezi~ne obravnave tipov in podtipov definicij bralca napotujemo na omenjeno delo (Barnbrook 2002), v nadaljevanju pa se bomo lotili obravnave Angle{ko-slovenskega slovarja BRIDGE (ASSB), ki je iz{el leta 2000, in nekaterih zna~ilnosti cobuildovske definicije ter njenih zanimivej{ih elementov v kontrastivni situaciji. 3 Angle{ko-slovenski slovar BRIDGE Angle{ko-slovenski slovar BRIDGE je nastal v okviru projekta TELRI (Trans- European Language Resources Infrastructure)9 na pobudo avtorja izvornega slovarja COBUILD, Johna Sinclairja. Osnovna ideja projekta COBUILD BRIDGE je bil prevod definicij skraj{ane {olske razli~ice slovarja COBUILD – Collins COBUILD Student’s Dictionary (CCSD) – v jezike udele`enk projekta TELRI. Kot prvi je 7 Po{evnica ozna~uje mo`nosti; zaviti oklepaji ozna~ujejo strukture brez stalnega mesta. 8 Vzeta sta iz slovarja Collins COBUILD Student’s Dictionary (CCSD), po katerem je nastal tudi Angle{ko-slovenski slovar BRIDGE (ASSB) . 9 Spletna stran: http://www.telri.bham.ac.uk/ . Slovarji serije COBUILD in formalizacija definicijskega jezika 7 nastal angle{ko-portugalski slovar, sledilo pa je {e nekaj drugih jezikov (~e{ki, slovenski, danski itd.). Na prvi pogled dokaj radikalna ideja me{anja dveh jezikov v eni definiciji je imela dvojni namen. Prvi je bil poskus narediti slovar, ki bo v jeziku doma~ega govorca dolo~enega jezika pojasnil pomen tujejezi~ne izto~nice. Kot tak naj bi se uvrstil na lestvico slovarjev za nematerne govorce med slovarje tipa Password (PASS), ki v mikrostrukturi slovarja ponujajo kombinacijo definicije pomena izto~nice v tujem jeziku in prevodne ustreznice v doma~em, ter klasi~ne dvojezi~ne slovarje. Slovar tipa BRIDGE naj bi bil namenjen predvsem odraslim u~encem tujega jezika, ki {e ne zmorejo uporabljati enojezi~nega slovarja za tujce, potrebujejo pa podrobnej{e informacije (skladenjski vzorci, vezljivost, kolokacije itd.) o izto~nici, kot jih ponuja klasi~ni dvojezi~ni slovar. Drugi namen je manj transparenten, vendar zanimiv predvsem za jezike z manj{im {tevilom govorcev, kot je npr. sloven{~ina. S pomo~jo ve~jezi~ne slovarske baze prevedenih slovarjev BRIDGE bi bilo pri teh jezikih mogo~e la`je priti do klasi~nih dvojezi~nih slovarskih parov, denimo slovensko-estonskega, slovensko-tur{kega itd., ker bi enotna struktura prevedenih definicij omogo~ala sestavljanje parov ustreznic za dvojezi~ni geslovnik. Ta ideja zaradi razli~nih razlogov doslej ni bila realizirana, vendar mo`nost pri vseh prevedenih slovarjih BRIDGE obstaja. ^e se vrnemo k analizi posameznih elementov celostav~ne definicije, si lahko izvorno enojezi~no delitev ogledamo v kontrastivni situaciji. V tabeli so predstavljeni posamezni primeri iz omenjene razdelitve na posamezne tipe definicij. Prikazani so nekateri najpogostej{i tipi definicij, zaradi la`jega prikaza je desni del razen zgloba v posebni tabeli: tip levi del desni del operator pribesedilo (1) izto~nica pribesedilo (2) zglob komentar E A1 An issue of a magazine or newspaper is a particular edition of it. S A1 An issue of a magazine or newspaper je dolo~ena izdaja nek e revije ali ~asopisa. E A2 The earth’s crust is its outer layer. S A2 The earth’s crust je zunanja plast Zemlje. E B1 When a country liberalizes its laws or its attitudes, it makes them less strict and allows more freedom. S B1 Kadar neka dr`ava liberalizes its laws or its svoje zakone ali ravnanj e,svoje zakone ali ravnanje, attitudes naredi manj strogo in dovoli ve~ svobode. E B2 If someone is run-down, they are tired or ill. S B2 Kdor je run-down, je utrujen ali bolan. E C1 You can also say you admire something when you look with pleasure at it. S C1 Kadar ~lovek admires something, na tisto stvar gleda z zadovoljstvom. E C2 If you say to their own you mean that you do not someone that affair, want to know about or something is become involved in their activities. S C2 ^e nekomu re~emo, their own ho~emo povedati, da o da je nekaj affair, tistem no~emo ni~ vedeti ali se no~emo vpletati v njegovo dejavnost. E D1 In humid places, the weather is hot and damp. S D1 V kraju, ki je humid, je vro~e in vla`no. Simon Krek Komentar: tip zglob ustreznica (1) nadpomenka + razlo~evalni elementi / sopomenska zveza / sopomenka ustreznica (2) E A1 is a particular edition of it. S A1 je dolo~ena izdaja neke revije ali ~asopisa. E A2 is its outer layer. S A2 je zunanja plast Zemlje. E B1 It makes › less strict and allows more freedom. them S B1 naredi › manj strogo in dovoli ve~ svobode. svoje zakone ali ravnanje E B2 they are tired or ill. S B2 je utrujen ali bolan. E C1 when you look with pleasure at it. S C1 kadar na › gleda z zadovoljstvom. tisto stvar E C2 you mean that you do not want to know about or become involved in their activities. S C2 ho~emo povedati, da o tistem no~emo ni~ vedeti ali se no~emo vpletati v › njegovo dejavnost. E D1 is hot and damp. S D1 je vro~e in vla`no. V nadaljevanju bomo pozornost posvetili predvsem tistim elementom definicije, ki jih v drugih slovarjih ne najdemo in so zanimivi v dvojezi~ni sopostavitvi: zglob iz desnega dela definicije ter pribesedilo iz levega dela. 4 Slovarska ena~ba Pri tradicionalnih slovarjih je med izto~nico in definicijo vedno postavljen preprost slovarski ena~aj. Denimo: SSKJ: potrditi /…/ /z besedo, kretnjo/ izraziti, da je kaj /prej povedanega ali storjenega/ v skladu z resni~nostjo. Klasi~na slovarska ena~ba pri cobuildovski definiciji obstaja med elementom »izto~nica« v levem delu in elementom »sopomenska zveza« v desnem delu. Vsako cobuildovsko geslo je tako mogo~e parafrazirati na »klasi~en« na~in: CCSD: confirm /…/ say that something is true, ASSB: to confirm /…/ re~i, da je nekaj res, pri ~emer je say nadpomenka (UPS) in that something is true razlo~evalni element (RPS). Poglejmo {e en glagolski primer (to abuse): CCSD: zglob pribesedilo (1) izto~nica pribesedilo (2) ustreznica pribesedila (1) sopomenska besedna zveza ustreznica pribesedila (2) If you abuse something you use › in a wrong way or for a bad purpose. it Slovarji serije COBUILD in formalizacija definicijskega jezika 9 abuse /…/ use something › in a wrong way. › for a bad purpose. ASSB: to abuse /…/ nekaj uporabljati narobe ali s slabim namenom. V osnovi je torej tehnika definiranja pri celostav~nem definicijskem slogu enaka kot pri »klasi~nih« slovarjih, tj. s pomo~jo UPS/RPS, razlika med »klasi~no« in cobuildovsko definicijo je v tem, da levi del definicije prina{a informacijo o vezljivosti, in sicer denimo pri na{ih glagolskih primerih o tem, da bo glagol tipi~no ob sebi zahteval osebek, ki ima lastnost `ivosti, ter to`ilni{ko dolo~ilo (direct object), ki ima lastnost ne`ivosti. Ena od prednosti cobuildovske definicije je tudi osvoboditev od nujnosti slovarskega ena~aja, ki obvladuje tradicionalni slovarski definicijski slog. Vez med levim in desnim delom definicije v cobuildovski definiciji je namre~ lahko preprost slovarski ena~aj, ki se najve~krat izra`a z glagolom biti ali pomeniti, kot smo videli `e v gornjih primerih. V nasprotju s klasi~no definicijo torej, ki ima na voljo le tak ena~aj, celostav~na definicija omogo~a tudi vklju~itev metajezikovne informacije ali subjektivnega stali{~a govorca. Vzorci, ki jih uporabljajo v ta namen so npr. izraz/beseda … pomeni, … uporabimo, z besedo … izrazimo, … re~emo, ko … ipd. Tradicionalni slovarji imajo pri podobnih definicijah zaradi omejenosti na preprost slovarski ena~aj ve~ te`av. SSKJ npr. v ta namen uporablja metajezikovni izra`a ali poudarja ter slovni~no kvalifikatorsko pojasnilo v medmetni rabi. Poglejmo primere: CCSD: You use not a bit when you want to make a strong negative statement. ASSB: Z izrazom not a bit izrazimo odlo~no zanikanje. SSKJ: nikakor /…/ izra`a zanikanje kakr{negakoli na~ina. CCSD: You say ’all right’ when you are agreeing to something. ASSB: Izraz ’all right’ uporabimo, kadar v nekaj privolimo. SSKJ: prav /…/ v medmetni rabi izra`a /…/ soglasje, privolitev. CCSD: You use naturally to indicate that something is obvious and not surprising. ASSB: Z izrazom naturally povemo, da je nekaj samoumevno in ne presenetljivo. SSKJ: seveda /…/ v medmetni rabi izra`a soglasje, pritrditev brez pridr`ka. Podobna, a vsebinsko druga~na kategorija so leksemi, ki izra`ajo subjektivno stali{~e govorca, kajti brez dodatne informacije o subjektivnosti pi{~evega ali govor~evega stali{~a namre~ preprost slovarski ena~aj postane sporen: CCSD: If you call a woman a bitch, you mean that she behaves in a very unpleasant way. ASSB: Kadar neko `ensko imenujemo a bitch, se po na{em mnenju vede neprijetno. SSKJ: psica /…/ nizko hudobna, zlobna, ni~vredna `enska /…/ kot psovka: govori, psica; psica nesramna. Zadnji primer ka`e tudi na te`avo, ki jo imajo klasi~ni slovarji pri definiranju podobnih leksemov. ^e iz SSKJ vzamemo npr. nevtralen primer: perica /…/ `enska, ki se poklicno ukvarja s pranjem, 10 Simon Krek iz te definicije lahko brez te`av tvorimo stavek z »objektivno« trditvijo: »Ta `enska je perica.« Pri stavku, tvorjenem na podlagi prve definicije »ta `enska je psica« ali parafrazirano »ta `enska je hudobna, zlobna, ni~vredna«, pa za pravilno razumevanje nujno potrebujemo pomensko sestavino, ki jo lahko parafraziramo kot »nekdo meni, da … je ta `enska psica«. Podobno reagirajo tudi drugi (angle{ki) enojezi~ni slovarji, ki vklju~ujejo subjektivno stali{~e v definicijo (izto~nica bitch): NODE: 2 informal a woman whom one dislikes or considers to be malicious or unpleasant (pogovorno `enska, ki komu ni v{e~ ali se mu zdi zlobna ali neprijetna). LDOCE: 2 informal an insulting word for a woman that you dislike or think is unpleasant (pogovorno `aljiva beseda za `ensko, ki vam ni v{e~ ali menite, da je neprijetna). 5 Pribesedilo Med elementi levega dela definicije si velja pobli`e ogledati pribesedilo, skupaj s ustreznicami v desnem delu, ki z najvi{jimi elementi na leksikalni »pomenski piramidi« (Vidovi~ Muha 2000: 60) – something, you itd. – opozarja na vezljivostne vzorce (prehodnost glagolov, kategorija `ivo/ne`ivo), s pomo~jo najpogostej{ih kolokatorjev ali njihovih nadpomenk pa omejuje pomensko polje posameznega pomena izto~nice. Oglejmo si samostalni{ko, glagolsko, pridevni{ko in prislovno definicijo z pribesedilom in brez pribesedila iz CCSD, ASSB in jih primerjajmo z definicijami v SSKJ (pribesedilo je v spodnjih definicijah pod~rtano). 1. Samostalnik a) brez pribesedila: CCSD: A debt is a sum of money that you owe someone. ASSB: A debt je znesek, ki ga nekomu dolgujemo. SSKJ: dolg /…/ kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju. b) s pribesedilom: CCSD: The pedals on a bicycle are the two parts that you push with your feet in order to make the bicycle move. ASSB: Pri kolesu sta the pedals dela, ki ju potiskamo z nogami, da se kolo premika. SSKJ: pedal /…/ del priprave, stroja /…/ s katerim se ta z nogo goni, poganja. 2. Glagol a) brez pribesedila: CCSD: To battle means to fight very hard. ASSB: To battle pomeni na vse kriplje si prizadevati za nekaj. SSKJ: boriti se /…/ 2. zelo si prizadevati za kaj. Slovarji serije COBUILD in formalizacija definicijskega jezika 11 b) s pribesedilom: CCSD: If an amount swells, it increases. ASSB: Kadar znesek swells, se pove~a. SSKJ: narasti /…/ postati ve~ji po /…/ obsegu. 3. Pridevnik a) brez pribesedila: CCSD: Artistic also means relating to art or artists. ASSB: Artistic je /…/ tak, ki se nana{a na umetnost ali umetnike. SSKJ: umetni{ki /…/ nana{ajo~ se na umetnike ali umetnost. b) s pribesedilom: CCSD: An unlocked door has not been locked. ASSB: Vrata so unlocked, kadar jih nih~e ni zaklenil. SSKJ: nezaklenjen /…/ ki ni zaklenjen, ni zaprt. 4. Prislov a) brez pribesedila: CCSD: Almost means very nearly, but not completely. ASSB: Almost pomeni blizu, vendar ne v celoti. SSKJ: skoraj /…/ izra`a precej{nje pribli`evanje dolo~eni polni meri. b) s pribesedilom: CCSD: When you speak or read aloud, you speak so that other people can hear you. ASSB: Kadar govorimo ali beremo aloud, govorimo tako, da nas drugi sli{ijo. SSKJ: naglas /…/ zelo dobro sli{no. Pribesedilo je torej tisti del definicije in morda velja pripomniti, edini del cobuildovske definicije, kjer se neposredno pojavlja okolica izto~nice iz besedilnega kor pusa bodisi v obliki najpogostej{ih kolokatorjev, lahko pa tudi v obliki vi{jih elementov na pomenski piramidi. Ena od te`av, pred katero se lahko znajdemo pri prevajanju celostav~nih definicij, je ta, da v ciljnem jeziku ob izto~nici ne bomo na{li podobne okolice, kot se izkazuje v izhodi{~nem, ali re~eno druga~e, da prevodne ustreznice iz slovarja ASSB ne bodo izkazovale enakih kolokatorjev v kombinaciji z elementom pribesedilo v definiciji. Poglejmo na nekaj primerih z za~etka ~rke A, ~e se element pribesedilo (v definiciji pod~rtan) potrjuje tudi v sloven{~ini:10 10 Vrednost MI3 iz tretjega stolpca v tabelah je ena od standardnih statisti~nih vrednosti v korpusnem jezikoslovju in ka`e kolokacijsko mo~ dolo~ene zveze (Gorjanc in Vintar 2000: 24; Gorjanc 2000: 342, 344–345; Vintar 1999: 162–167). Vrednost nad 10 nakazuje mo~no povezanost elementov v zvezi. 12 Simon Krek absolute /…/ Vladar, ki je absolute, ima neomejeno oblast nad svojo de`elo /…/ absoluten. FIDA (absoluten): kolokator {t. MI3 gospodar 25 16.668.364 vladar 14 14.903.733 abstract /…/ Zamisel ali argument, ki je abstract, sloni na splo{nih zamislih, ne pa na konkretnih predmetih ali dogodkih /…/ abstrakten, teoreti~en. abstract /…/ Umetnostni slog, ki je abstract, poudarja uporabo oblik in barv, ne pa oseb ali stvari /…/ abstrakten. FIDA (abstrakten): kolokator {t. MI3 ekspresionizem 36 23.816.221 slikarstvo 36 20.831.443 pojem 52 19.992.426 mi{ljenje 29 19.378.050 ekspresionist 8 18.947.551 umetnost 41 18.458.692 kompozicija 9 15.420.237 oblika 25 14.929.884 slika 24 14.260.236 acid /…/ Pripomba, ki je acid, je neprijazna ali kriti~na /…/ zbadljiv, jedek. kolokator {t. MI3 pripomba 3 12.592.823 FIDA (zbadljiv): kolokator {t. MI3 pripomba 5 13.448.877 FIDA (jedek): acrobatic /…/ Gib ali nastop, ki je acrobatic, vsebuje zahtevne skoke, premete in ravnote`ne to~ke /…/ akrobatski. Slovarji serije COBUILD in formalizacija definicijskega jezika 13 FIDA (akrobatski): kolokator {t. MI3 smu~anje 43 23.297.637 letenje 33 23.134.551 smu~ar 19 20.012.098 skupina 51 19.310.605 ve{~ina 6 15.250.502 skok 6 13.330.471 skakalec 3 12.252.798 prvina 3 12.125.354 vlo`ek 3 11.874.993 spretnost 3 11.753.544 active /…/ Vulkan, ki je active, je izbruhnil nedavno /…/ delujo~. FIDA (delujo~): kolokator {t. MI3 vulkan 16 16.215.319 adaptation /…/ An adaptation of a story or novel je igra ali film, ki je posnet po noveli ali romanu /…/ priredba. FIDA (priredba): kolokator {t. MI3 pesem 63 20.321.479 skladba 34 20.014.144 roman 18 15.355.583 hit 13 14.652.248 adorable /.../ Otrok ali `ival, ki je adorable, v nas zbuja veliko naklonjenost /.../ ~udovit, ljubek. FIDA (ljubek): kolokator {t. MI3 otrok 14 12.429.428 deklica 13 15.613.778 dekle 11 14.159.450 `ivalca 8 18.000.424 h~erka 5 12.284.320 otro~i~ek 4 15.461.104 pun~ka 4 13.581.025 antilopa 3 13.594.847 medvedek 3 12.755.312 Opazimo lahko, da se ob prevodnih ustreznicah z visoko vrednostjo MI3 pojavljajo elementi pribesedila v definicijah ali njihove podpomenke, kar v splo{nem potrjuje primernost prevodnih ustreznic v slovarju ASSB. 14 Simon Krek 6 Prevajanje definicij – nadpomenke Prevajanje definicij vendarle ne poteka vedno brez te`av. Kot zgled bomo navedli definicijo leksema ma~ka v ASSB. CCSD: A cat is a small, furry animal with a tail, whiskers, and sharp claws. Cats are often kept as pets. ASSB: A cat je majhna, kosmata `ival z repom, brki in ostrimi kremplji. Ljudje jih imajo pogosto za hi{ne ljubljen~ke. Primerjajmo z definicijo v SSKJ: SSKJ: ma~ka /…/ doma~a `ival, ki lovi mi{i. Do zadrege lahko pride zaradi neprekrivnosti pomenskih polj med angle{~ino in sloven{~ino, predvsem pri nadpomenkah oz. UPS. Navedeni definiciji sta lep zgled tak{ne razlike. V sloven{~ini zveza doma~a `ival pri izto~nici ma~ka brez te`av deluje kot nadpomenka oz. UPS, medtem ko v angle{~ini zveza s popolnoma enakim pomenom in statusom ne obstaja, tj. zveza, ki bi pomensko zajemala vse `ivali, ki `ivijo ob ~loveku, pod njegovim nadzorstvom (SSKJ, geslo doma~, pomen 3) in bi bila enako pogosta. Poglejmo si primerjavo nadpomenk pri izto~nicah, kjer v SSKJ kot nadpomenka nastopa zveza doma~a `ival: SSKJ ang. izto~. LDOCE CCELD NODE CED ASSB alpaka alpaca animal animal domesticated mammal domesticated /…/ mammal – govedo cattle cows cows and (ruminant) animals (bovid) mammals krave in and bulls biki bulls konj horse animal animal domesticated mammal domesticated /…/ mammal `ival koza goat animal farm animal domesticated (ruminant) mammal (bovid) mammal `ival koza~a – – – – – – ma~ek cat animal animal domesticated (carnivorous) mammal domesticated (feline) mammal `ival ma~ka mezeg hinny – – offspring offspring – mula mule animal animal offspring offspring `ival osel donkey animal animal domesticated (hoofed) mammal domesticated member (of the horse family) `ival ovca sheep farm animal farm animal domesticated (ruminant) mammal (bovid) mammals doma~a `ival pes dog animal animal domesticated (carnivorous) mammal domesticated (canine) mammal `ival pra{i~ pig farm animal animal domesticated (hoofed) mammal (artiodactyl) mammal doma~a `ival `ivin~e – – – – – – Iz tabele je lepo vidna razlika med slovarji EFL (CCELD, LDOCE), ki bodo raje izbrali splo{nej{o nadpomenko s {ir{im pomenskim poljem (animal, `ival) in o`ali pomen z nizom razlo~evalnih elementov, slovarji za doma~e govorce angle{~ine (CED, NODE) pa bodo izbrali manj pogosto rabljen terminolo{ki izraz (mammal, sesalec), pomensko komponento doma~osti iz slovenske besedne zveze pa izrazili z elementom udoma~en (domesticated), ki z jedrnim samostalnikom v angle{~ini ne tvori ustaljene besedne zveze. Zveza domesticated mammal je tako bistveno premalo pogosta za rabo v funkciji nadpomenke v slovarjih EFL. Slovarji serije COBUILD in formalizacija definicijskega jezika 15 Dodatna zanimivost je, da se kot pomensko o`ja nadpomenka v slovarjih EFL pojavlja tudi zveza farm animal (pig, pra{i~; sheep, ovca), ki pa zajema le del doma~ih `ivali, prete`no tiste, ki slu`ijo prehranjevanju in obla~enju, brez hi{nih ljubljen~kov (dog, pes; cat, ma~ka). Sloven{~ina, obratno kot v gornjem primeru, nima povsem ustreznega nadomestka za to zvezo in tako se kot logi~ni prevod pojavi prav doma~a `ival, ki ima sicer nekoliko {ir{i pomen, vendar v definiciji uspe{no nadomesti angle{ko nadpomenko. 7 Zaklju~ek Angle{ko-slovenski slovar BRIDGE je zanimiv poskus v inovativni smeri dvojezi~ne leksikografije. Omogo~a ga cobuildovski definicijski slog s celostav~nimi definicijami, ki vklju~ujejo izto~nico s tipi~no okolico izto~nice ali skladenjskimi vzorci in ga uporabljajo le slovarji serije COBUILD. Analiza izvorno enojezi~nih definicij v dvojezi~nem okolju poka`e, da kljub posameznim te`avam zaradi nepopolnega prekrivanja pomenov pri prevedenih elementih definicije slovar zadovoljivo odra`a stanje tudi v ciljnem jeziku – sloven{~ini. Uporabnik slovarja dobi s kombinacijo slovenske definicije angle{ke izto~nice ter slovenske prevodne ustreznice dvojno informacijo, ki je v dolo~enih primer redundantna, v ve~ini primerov pa predvsem za~etnik pri u~enju tujega jezika na ta na~in la`je in bolj celovito dojame pomen angle{ke izto~nice ter njene omejitve pri rabi. Literatura SLOVARJI IN KORPUSI: ASSB: Angle{ko-slovenski slovar BRIDGE, 2000. Ur. Polona [tern. Ljubljana: DZS. BoE: Bank of English: http://www.cobuild.collins.co.uk/. CCELD: Collins COBUILD English Language Dictionary, 1998 (CD-ROM). London in Glasgow: HarperCollins. CED: Collins English Dictionary, 1995 (CD-ROM). London in Glasgow: HarperCollins. CIDE: Cambridge International Dictionary of English, 1995. Cambridge: Cambridge University Press. FIDA: Korpus slovenskega jezika FIDA: http://www.fida.net/. LDOCE: Longman Dictionary of Contemporary English, 1995. Harlow: Longman. MED: Macmillan English Dictionary for Advanced Learners, 2002. London: Macmillan. NODE: The New Oxford Dictionary of English, 1998. Oxford: Oxford University Press. OALD: Oxford Advanced Learner’s Dictionary, 1995. Oxford: Oxford University Press. PASS: Password, 1999. Ljubljana: DZS. SSKJ: Slovar slovenskega knji`nega jezika, 1998 (CD-ROM). Ljubljana: DZS. 16 Simon Krek DRUGO: Barnbrook, Geoff, 2002: Defining Language: A Local Grammar of Definition Sentences (Studies in Corpus Linguistics). Amsterdam: John Benjamins Publishing Company. Barnbrook, Geoff in Sinclair, John, 1994: Parsing Cobuild Entries. The Languages of Definition: The Formalisation of Dictionary Definitions for Natural Language Processing. Ur. John Sinclair, Martin Hoelter, Carol Peters. Luxembourg: European Commission. 13–58. Drstven{ek, Nina, 2003: Vloga besedilnega korpusa pri postavitvi geselskega ~lanka v enojezi~nem slovarju. Jezik in slovstvo 48/5. 65–81. Gorjanc, Vojko, 2000: Nekatere mo`nosti jezikoslovne izrabe enojezikovnih korpusov. 36. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. Irena Orel. Ljubljana: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in knji`evnosti Filozofske fakultete. 335–348. Gorjanc, Vojko in Vintar, [pela, 2000: Iskanja po Korpusu slovenskega jezika FIDA. Informacijska dru`ba, Jezikovne tehnologije. Ljubljana 17.–19. oktober 2000. Ur. Toma` Erjavec in Jerneja Gros. 20–26. Hanks, Patrick, 1987: Definitions and Explanations. Looking Up: An Account of the COBUILD Project in Lexical Computing. Ur. John Sinclair. London in Glasgow: Collins ELT. 116–136. Hartmann, R. R. K. in James, Gregory, 1998: Dictionary of Lexicography, New York: Routledge Kennedy, Graeme, 1998: An Introduction to Corpus Linguistics, London in New York: Long- man. Sinclair, John in Coulthard, R. M., 1975: The English used by teachers and pupils. London: Oxford University Press. Sinclair, John, 1987: Looking Up: An Account of the COBUILD Project in Lexical Computing. London in Glasgow: Collins ELT. Sinclair, John, 1991: Corpus, Concordance, Collocation. Oxford: Oxford University Press. Vidovi~ Muha, Ada, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. Vintar, [pela, 1999: Ra~unalni{ko podprto iskanje terminologije v slovensko-angle{kem vzporednem korpusu. Uporabno jezikoslovje 7–8. 156–169. Vrbinc, Alenka, 1997: Tipologije slovarjev. Vestnik 31/1–2. 105–126.