PRI ZVEZI SLOVENSKIH ZADRUG i Darujmo za žrtve v Črni gori, konto 3350 LETO XXXI. — Šetvilka 16 19. aprila 1979 Cena 4.— šil. (5 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Gradiščanski Hrvat predsednik FUENS-a Koroška dijaška zveza je član mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti, ki je imela svoj letošnji kongres od 9. 4. 1979 — 13. 4. 1979 v Bretonskem kulturnem centru „Ti kendalc ’h J Al-laire / Bretagne“. Koroško dijaško zvezo sta pri tem kongresu zastopala predsednica Magda Koren in predsednik IS srednješolcev Rihard Grilc. Razen Bretoncev in koroških Slovencev so bili še prisotni zastopniki gradiščanskih Hrvatov, tržaških Slovencev, Nemcev s severnega Šlezvika, Dancev z južnega Šlezvika in zastopnik severnih Frizov. Vse zastopane manjšine so ob tej priložnosti oddale poročilo o svoji situaciji. Tržaški Slovenci in koroški Slovenci so predložili centralnemu odboru resoluciji, ki sta bili enoglasno sprejeti in ju bo mladinska komisija odposlala v primeru koroških Slovencev zveznemu predsedniku Rudolfu Kirchschlägerju, zveznemu kanclerju Kreiskemu in deželnemu glavarju Wagnerju. V resoluciji za koroške Slovence mladinska komisija FU-ENS zahteva takojšnjo ukinitev predvidenih političnih procesov proti pripadnikom slovenske manjšine na Koroškem. S posebno skrbjo zasleduje proti-manjšinsko delovanje Koroškega „Heimatdiensta“. Poudarja 7. člen avstrijske državne pogodbe, ki v odstavku 5 zahteva, da je treba delovanje orga- nizacij, ki delajo proti manjšinam, prepovedati. Mladinska komisija nadalje opozarja, da država proti delovanju „Heimatdiensta“ še ni ukrepala. Mladinska komisija FUENS popolnoma soglaša z zahtevo koroških Slovencev, da je treba ukiniti in prepovedati „Heimatdienstu“ vsakršno pro-timanjšinsko delovanje. Na tem kongresu je bil izvoljen tudi nov odbor. Novi predsednik mladinske komisije FUENS je zastopnik gradiščanskih Hrvatov Juriča Csenar, podpredsednika pa tržaški Slovenec Ivo Jevnikar in bivši predsednik FUENS-a, Heinrich Schultz, zastopnik danske manjšine v južnem Šlez-viku. Osupnil nas ie odgovor Kreiskega Kaj je zveznemu kanclerju Kreiskemu narekovalo, da se je mesec dni pred državnozborskimi volitvami podal skozi pustinjo avstrijske manjšinske politike, kljub ugibanju ne bomo mogli dognati. Osupli pa smo nad tem, kaj je kancler navedel — in kaj vse je kancler zamolčal v odgovoru na vprašanje svojih socialističnih tovarišev, „kakšne mere so bile storjene za zboljšanje položaja manjšin od leta 1970 dalje“. Pahulja odgovora se razpira od nestvarnosti, smešnosti, do polovičarskih podatkov in računske netočnosti. Uvodnik___________________ V nekaj trenutkih je bilo porušeno, kar so človeške roke ustvarile z ogromnim trudom, v znoju lastnega čela, v pritrgovanjih, s krampom in lopato, s pomočjo tehnike. Črno goro, eno izmed šestih jugoslovanskih socialističnih republik, je prizadel na Veliko noč potres, kot ga ljudje v tistih krajih ne pomnijo več. Kjer so se dvigali poprej veličastni zidovi, kjer so stale stare trdnjave, spomeniki davnih junaških bojev, kjer so stale cerkve in hiše, kjer so postavili sodobne hotele in industrijske obrate, kjer se je vila slikovita jadranska cesta, so bile samo še ruševine. Bilo je kot na sodni dan. Zemlja se je odpirala in je požirala. Pri nas potresa skorajda ni bilo čutiti, le nekateri so opazili rahle sunke. A kljub temu ne moremo, ne smemo stati prekrižanih rok. Že gola človeška zavest, ljubezen do bližnjega, nas sili k pomoči. Ne bomo sicer mogli več rešiti izrednih kulturnih spomenikov, ki jih je Potres uničil, tudi ne bomo mogli Popraviti velikanske škode, saj je znano, da je Črna gora in območje Dalmacije središče jugoslovanske- Pomoč potrebnim ga turizma, prizadet je tudi starodavni Dubrovnik, biser Jadrana, zlasti pa ne bomo mogli odpraviti velikanske žalosti ob številnih mrtvih. s svojimi darovi pa bomo vsaj nekoliko pomagali ublažiti usodo prizadetim, čeprav se zavedamo, da bo to samo kapljica v morje. V ta namen je Naš tednik odprl pri Posojilnici Celovec tekoči račun, štev. 3350, za pomoč Črni gori. Ta korak je tudi dokaz naše •skrene hvaležnosti Črnogorcem, ki so vedno spet dokazali v dejanjih svojo iskreno zavzetost za življenjski boj koroških Slovencev, za Pfavični boj za dosego popolne enakopravnosti v avstrijski družbi, izdatno in hitro so nam pomagali, 2daj, ko jih je zadela ta naravna katastrofa, jim pomagajmo tudi mi bitro in izdatno, vsak po svojih močeh. Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga! Jože Wakounig, glavni urednik NT Pismeni odgovor obsega 18 strani. Vsekakor dovolj za primeren resničen odgovor. Kanclerjevo poročilo govori o „mnogoštevilnih merah“, ki da so „izboljšale položaj... v pravnem in gospodarsko-finančnem pogledu“ in ki so „nadalje v duhovnem pogledu privedle do boljšega razumevanja funkcije slovenske narodne skupnosti, ne samo znotraj narodne skupnosti, ampak v vse večjem obsegu tudi znotraj nemškogovorečega prebivalstva“. Takoj na prvi pogled je treba ugotoviti, da kanclerjevo poročilo ne omenja ne zloglasnega poruše-nja dvojezičnih napisov po anti-slovenističnih tolpah in ne ponesrečenega štetja leta 1976, ampak se takoj spusti v dolgovezno hvalo zakona o narodnostnih skupnostih (ZNS) kot „podlago“ za „pol- no izpolnitev čl. 7 državne pogodbe“, ki mu tudi ni para po Evropi. Že neštetokrat je NT podrobno obrazložil in dokazal, da omenjeni zakon ni ne izpolnitev čl. 7, niti podlaga za uresničitev te mednarodne pogodbe in vsi poskusi vlade, prikazati omenjeni zakon kot sad dogovarjanja med manjšino in vlado, so jalovi, ker slovenski in hrvaški zastopniki niso sodelovali pri izdelavi zakona, nasprotno ta zakon ne upošteva izidov pogovora med manjšinskimi in vladnimi oz. strankarskimi eksperti leta 1976. ZNS — zakon o narodnih skupnostih — predstavlja protiustavni akt, ker nedovoljeno zmanjša ozemlje veljavnosti ustavnopravne mednarodne pogodbe. Preko tega dejstva ne pomaga nobena pravna ali številčna akrobatika avstrijskih uradniških slug. Celo sam kancler priznava, da ZNS zakoliči samo okvir za potrebne izvedbene odredbe; na papirju velja torej uradni jezik „v 13 koroških občinah“. Kaj, kje, kako velja — vedo naši bralci iz dnevne prakse. Če si doma v kraju, ki ima dvojezični topografski napis, če se je zadeva zgodila v kraju, ki zanj velja dvojezičnost, če je pred uradom po ZNS predvidena slovenščina, če imajo tam tolmača, če zna ta slovensko ... dobiš morda odpravek tudi v slovenščini (toda kakšni), ali pa si se naveličal že itak za vsakega občana nepregledne cik-cak poti skozi neskončne hodnike birokratskih stolpnic in vesel vsake rešitve. Seveda kancler vabi slovenske predstavnike spet v svoj sosvet, toda kje so znaki dobre volje, da bi mogli Slovenci in Hrvatje spremeniti stališče, ko pravkar pripravljajo nadaljevanje političnih postopkov proti slovenskim aktivistom, ki so ravnali v skrajni nuji, kar je priznalo celo dunajsko deželno sodišče za kazenske zadeve. Od kod ta aroganca in ignoranca članov naše vlade, ki mislijo, da bodo lahko nekaznovano uki-njevali postopke proti pobalinom in lomilcem zakona in tabel iz leta 1972 — proti slovenskim aktivistom, ki so samo opozarjali na neizpolnjeno mednarodno obvezo pa nastopali z vso ostrino in na podlagi prikrojenih izjav članov državne varnosti. Niti toliko se kanclerju v svojem poročilu ni bilo treba potruditi, da bi dal številke, ki jih sam v prilogi navaja, pravilno sešteti. Pravi, da so manjšine (slovenska, madžarska, hrvaška) dobile od leta 1977 3,5 milijonov, v resnici da seštevek nekaj več kot 2 milijona. S pomočjo raznih številk pa skuša kancler dokazati denarno pospeševanje slovenske manjšine z denarjem, ki ga je dal v namene koroške Cerkve. Nadvse neresno pa postane poročilo kanclerja, ko poleg graditve slovenske gimnazije navaja na drugem mestu pospeševalnih ukrepov ministrstva za gradnje in tehniko: „Herstellung von Amtstafeln in zweisprachiger Ausführung“ (izdelava uradnih tabel v dvojezični izvedbi). Vse priznanje ministru in njegovemu timu. Sem v tako izredno pospeševanje spada tudi nabavljanje slovenskih pi-(Dalje na 5. strani) Strašna katastrofa ENO DNEVNO PLAČO ZA ČRNO GORO — NAŠ TEDNIK ODPRL KONTO 3350 PRI ZVEZI SLOVENSKIH ZADRUG. Strašna naravna katastrofa, ki je prizadejala Črno goro, je pretresla svet: Od vsepovsod prihajajo v Jugoslavijo žalne brzojavke, žalne telegrame jugoslovanski vladi in prizadetim sta poslala tudi avstrijski državni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger in papež Janez Pavel II. Prizadetim družinam sta izrekla sožalje tudi predsednik NSKS Matevž Grilc in glavni urednik NT Jože Wakounig. Brzojavke sta naslovila na Republiški izvršni svet in republiško skupščino SR Črne gore v Titogradu, Zvezni izvršni svet in zvezno skupščino v Beogradu, ter na Republiški izvršni svet in skupščino SR Slovenije. V brzojavki, ki je bila naslovljena v Titograd, je rečeno: „Ob hudi naravni katastrofi, ki je prizadela Vašo republiko, sočustvujemo z Vami. Vsem prizadetim družinam izrekamo iskreno sožalje. Kot nas Vi redno podpirate v našem hudem boju, tako Vas bomo skušali podpreti tudi mi.“ Do sedaj še ni možno izračunati, koliko materialne škode je potres prizadejal. 150 km obale je pretreslo 60 sunkov. Baje je materialna škoda še večja kot pri potresu 1963. Bolijo nas mrtvi. Teh naj bo okoli 200. Preživeli pa potrebujejo našo pomoč, ki prihaja iz vseh področij Jugoslavije, iz vsega sveta. Materialno in finančno pomoč. Avstrijski ministrski svet je v torek sklenil, da bo darove, nabrane v Avstriji, podvojil. Tudi naša naloga je, da prizadeto prebivalstvo podpremo. Nastavljene! NSKS so se soglasno odločili, da bodo prenakazali eno dnevno plačo na konto 3350 PRI ZVEZI SLOVENSKIH ZADRUG ZA POMOČ ČRNI GORI. rrn noštedntič PODELITEV OSKARJEV • HOLLYWOOD — V Holly-woodu so enainpetdesetič podelili uradna priznanja ameriške filmske akademije, oskarje. Kar zadeva glavne nagrade, presenečenj ni bilo: po pričakovanjih je za najboljši film leta 1978 obveljal „Lovec na jelene“, na drugo mesto pa se je uvrstila „Vojakova vrnitev“. Kot vrh ustvarjalne filmske misli o fizičnih in moralnih posledicah vietnamske ameriške agresije, ki pa se nista povzpela do obtožbe, razsodbe in obračuna, temveč se zadovoljujeta s pomilovanjem nesmiselnih, pravzaprav zastonjskih žrtev, kar vse skupaj izzveneva v opravičilo „malega človeka“, po domovinski dolžnosti prisiljenega v vlogo rablja, za katero utr-peva kazen. Ob cobu pcu/edoM: Poneumljanje volilcev Politični opazovalci trdijo, da že dolgo ni bilo tako nepolitične volilne kampanje za državnozborske volitve, kot letos. Res se1 tudi plakati komaj razlikujejo, nikjer ni besede o kakem programu, iz ust politikov pa tudi ni slišati bistvenih izjav. Tudi televizijske konfrontacije strankinih šefov ne bodo prinesle več, kot prijetno enourno zabavo, za ORF pa spadajo te tako imenovane „konfrontacije" med najcenejše produkcije s področja zabave. SPÖ se je čisto skoncentrirala na Kreiskyja. Ne vem, če ga Avstrija res tako potrebuje, kot to njegova stranka oznanja. Na novih plakatih se ljudstvu smehlja v prijetni zagoreli barvi, ki jo je prinesel z Malorce, ker mu je Koroška baje preveč draga. (Radovedni smo lahko, kako se preživljajo brezposelni delavci na Rebrci). ÖVP dela pravo kampanjo za botanike, najbrž ÖVP-funkcionarji že računajo, da bo šel Taus po volitvah „rožce sadit“ in je že zdaj POSREDOVANJE ZA MIR__ • HELSINKI — Delovna skupina socialistične internacionale za razorožitev, ki ji predseduje voditelj finskih socialnih demokratov in predsednik vlade Kalevi Sorsa, bo v maju in juniju obiskala Sovjetsko zvezo in ZDA. Skupina je imela prejšnji teden sestanek v Helsinkih. Sešla se bo spet v septembru v Londonu, kjer bo razčlenila rezultate svojih pogovorov v Moskvi in New Yorku. Navezala bo stike z neuvrščenimi in OZN, s katerimi želi sodelovati v zadevah, ki se tičejo razorožitve. V delovni skupini so poleg predstavnikov finske socialnodemokratske stranke tudi predstavniki socialnodemokratskih in socialističnih strank Avstrije, Francije, ZRN, Vel. Britanije, Japonske in Nizozemske. ANR - FPO - V noči od sobote na nedeljo so trije neofašisti napadli znani dunajski lokal v prvem dunajskem okraju in uplenili 60.000 šilingov. Ce ne bi kriminalni policiji uspelo, da je tako hitro odkrila zločince, bi napad komaj registrirali. Ko pa je bila odkrita identiteta zločincev, je kriminalni oddelek dunajske policije vključil v raziskave tudi državno policijo. Roparji so bili 18-leten Franz Koci, njegov sovrstnik Fritz Griebler in 17-leten Norbert pokopal vse nade na volilni uspeh. Prvo nagrado za poneumljanje ljudstva pa bi morali podeliti FPÖ. Njen novi kandidat že nekaj časa roti volilce: „Kärnten muß Heimat bleiben“. Kot se za paradnega Ko-rošča spodobi, v „koroškem“ gvan-tu. Da je Gornjeavstrijec, ne moti. Saj, kot smo videli iz prejšnje številke, odločajo Kärntner Nachrichten o tem, kdo je „paradni“ Korošec. Povrhu pa tak program vsaj nič ne stane. boce BOLGARSKI ŠOVINIZEM # BERLIN — Pri pogovorih med evangeličansko Cerkvijo Vzhodne Nemčije in bolgarsko pravoslavno Cerkvijo v Herrnhutu so govorili tudi o makedonski pravoslavni Cerkvi. Bolgarsko zastopstvo pod vodstvom episkopata Nikole je, kot poroča agencija Rela-zioni Religiöse, odvračalo vzhodnonemške evangeličane od slehernega sodelovanja z makedonskimi pravoslavnimi zastopniki. V istem mestu se je zbralo okoli 60 zastopnikov 16 evropskih krščanskih narodnih dobrodelnosti. Zastopniki raznih organizacij Karitasa so ob tej priložnosti govorili tudi o sodelovanju z ustanovami, ki pripravljajo združeno Evropo, ter o prihodnosti katoliškega dobrodelnega prizadevanja. KHD in bomba Sedlacek, vsi znani aktivisti neofašistične „Aktion Neue Rechte“ (ANR). Državna policija, ki je odredila hišno preiskavo pri Franzu POSEBNA TELEFONSKA ZVEZA • JERUZALEM — Medtem ko poslanci v egiptovski ljudski skupščini še razpravljajo o določilih egiptovsko-izrael-skega mirovnega sporazuma, s čimer je egiptovska skupščina odložila izmenjavo ratifikacijskih listin med Egiptom in Izraelom, ki bi jih sicer morala izmenjati zunanja ministra obeh držav Butros Gali in Moše Dajan že v začetku prejšnjega tedna, je agencija United Press International sporočila iz Jeruzalema, da sta Izrael in Egipt uvedla posebno telefonsko zvezo „na najvišji ravni“. Predstavnik izraelskega premiera Begina je povedal, da so vzpostavili neposredno telefonsko zvezo med kabinetoma izraelskega premiera Begina in egiptovskega predsednika Sadata. Kociju, je našla v njegovem stanovanju bombo, ki jo je Koci sam zgradil. Po mnenju strokovnjakov sicer ni najbolj uporabljiva za atentat, vendar ni vzroka, da bi dejstva ne vzeli dovolj resno, saj JORDANIJA IZGNALA EGIPTOVSKEGA NOVINARJA # AMAN — Vlada v Amanu je ukazala dopisniku egiptovske agencije MENA, naj zaradi „neresničnega in netočnega“ poročanja takoj zapusti Jordanijo. Hkrati je jordanska agencija JNA sporočila, da umika svojega dopisnika iz Kaira. Opazovalci v Amanu povezujejo sklep o umiku dopisnika jordanske agencije iz Egipta s sklepi arabskega vrha v Bagdadu in poudarjajo, da je bila Jordanija prva država, ki je v skladu s temi sklepi umaknila svojega veleposlanika iz Kaira. Medtem trdijo v Kuvajtu, da bo Egipt finančno propadel. Neki kuvajtski dnevnik piše, da „išče Sadat na mednarodnem finančnem trgu takoj 400 milijonov posojila“. so pred nedavnim sporočili iz notranjega ministrstva, da so neofašistične organizacije v etapi oboroževanja, z Dunaja pa vedo poročati, da ima prav ta organizacija v Dunajskem gozdu prave manevrske vaje. Tako domnevajo, da je zadnja roparska akcija služila „nabavi financ“ za nakup orožja, precej denarja pa stane ANR tudi njena volilna kampanja za visokošolske volitve. Po podatkih državne policije je bil kolovodja roparske trojice Harald Schmidt, 3. predsednik ANR, soustanovitelj zloglasnega glasila ANR in sin FPÖ parlamentarca in frakcijskega govornika za „varnostna vprašanja“ dr. Alberta Schmidta. Poglavar ANR je Bruno Haas, ki s svojo tolpo igra telesno stražo za FPÖ parlamentarca in koroškega primarija Otta Scrinci-ja, kadar le-ta misli, da mora svoje teze trositi še na univerzi. Preko njega je navezal Haas prijateljske stike s koroškim Heimatdienstom. Iz tega plodnega sodelovanja je bržkone nastala programska zahteva ANR: Kärnten deutsch, frei und ungeteilt. WWWWWWV^WWWWWWSft 1 ■■■■■■■ ■ I wVWWW.VWVVWMWyWWWWWS^VWWWWWWSfWV Jugoslovanska vlada računa, da bo pritok deviz iz turizma v letošnjem letu narasel v primerjavi s prejšnjim letom za 15 odstotkov, sporoča Tanjug. V letih 1975-78 je prenočevalo v Jugoslaviji 92 milijonov tujih gostov, za 16 milijonov manj kot Interes za dopust v Jugoslaviji tudi v letošnjem letu raste. Jugoslovanske agencije so pri pogodbah s tujimi turističnimi agencijami dvignile število kapacitet za deset odstotkov. V tujini so akceptirali tudi delni porast cen, ki bo znašal v na- Turizem: pričakujejo porast jih je bilo načrtovano. Donos iz te gospodarske panoge znaša 1,17 milijard dolarjev. Posebno neugodni sta bili leti 1976 in 1977, položaj pa se je izboljšal v naslednjem letu, v katerem je prišlo na dopust za petino več turistov kot prejšnji leti. To sicer ni izboljšalo poprejšnje bilance, vendar jugoslovanski turistični strokovnjaki gradijo svoj optimizem na to leto, ki je omogočilo dobre kondicije za leto 1979 in 1980. cionalnih valutah od pet do petnajst odstotkov, v deželah s trdo valuto, kot so ZRN, Švica in Avstrija pa od pet do osem odstotkov. V poročilu vlade, ki ga je predložila parlamentu, pričakujejo za letos za osem odstotkov več turistov, pri racionalnejši izrabi dodatnih prenočevalnih možnostih (kot so campi, privatne sobe itd.) pa bi lahko znašal porast tudi deset odstotkov. tccUiiUov U&mttotac - IccUuUw Uo*ne*ttcic - tedhikw Utoncniat - tednikov Uotnc- PETER MILLONIG: &a- maLeatia dejdou Heimatdienst je v zadnji številki „Ruf der Heimat" zagnal gonjo proti koroškim Slovencem in matični Jugoslaviji, kateri znana podla namigovanja in potvarjanja resnice iz ust „domoljubov" resnično niso kos. Nenehno se stopnjuje mržnja z desne, ki celotnemu avstrijskemu prebivalstvu razgaljuje skrajno nazadnjaštvo teh ljudi in krogov, njihovo vprašljivo bivanje spričo jasnih ustavnih določil. O titokomunizmu je govora, ki se je baje vtihotapil v koroško družbo. O dr. Inzku je govora, ki je priznal, da komunistični vpliv matice še nikdar ni bil tako močan kot sedaj. In o jugoslovanskih podjetjih je govora, ki imajo svoje tvrdke in postojanke na južnem Koroškem. Z njimi je treba pospraviti, ropota Heimatdienst. Kajti — tako govori skrajna pamet preveč jih je. Intrade, Elan, Topsport, Obir so le vidni znaki podtalnega gospodarskega podviga in vojskovanja. Temu se pridružijo „nezanesljivi" Mohorjevi domovi, gospodinjske šole in ostale ustanove, ki so partizanskega duha. Da ne govorim o poskusu poletnih mladinskih brigad, kjer je prvenstveno deloval tito-komunizem. Pošast za domovino. Zame so pošastni ljudje, ki omenjeno zagovarjajo, razglašajo in raznašajo v najbolj skrite kote Koroške. Takšni ljudje so nevarnost za demokratični obstoj avstrijske družbe, ker je jasno, kam pes krčevito (v „heil" obliki) svojo umazano taco moli: naravnost v velenemški rajh! In če je tisočkrat propadel in klavrno zginil — nekateri Korošci bodo še vedno taco molili. Kako bi si človek sicer razlagal, da Heimatdien-stu ni po volji, če je nekaj slovenskih podjetij na Koroškem, a sam še z besedo ne omenja vse številne nemške gospodarske veje in postojanke v Avstriji, ki številčno vse druge daleč prekašajo? Nekaj podatkov kot primer: V Avstriji je 2700 zahodnonemških podjetij, okoli 7 jugoslovanskih. 12.000 hektarjev državnega območja je v posesti Nemcev, približno 3 hektarji so jugoslovanska last. 1459 zemljišč so na Koroškem do leta 1972 odkupili tujci. Zahodni Nemci so bili deležni največjih transakcij. 1281 zemljišč so oni pokupili. Helmut Horten, kapitalist iz Nemčije, je obljubil mestu Celovec posojila za gradnjo stanovanj, če bi le ta dala graditi pri zadrugi „Kärntnerland". Ne poznam primera, ko bi tujec lahko na tak viden način posegel v komunalnopolitična odločanja. Nemški državni predsednik Walter Scheel je akcionar pri „Berglift Aberg-Langeck AG". Njegove delnice znašajo okoli 90.000 šilingov. Kaj bi bilo, če bi Korošci zvedeli, da ima jugoslovanski predsednik Tito pri kakšni delniški družbi tostran Karavank svoje mastne delnice. Bog ve, če bi Heimatdienst to preživel. Pri vsem tem pa še sploh nisem omenil velepodjetij, kot na primer Bauknecht, Persil, Quelle, Siemens, Brau-AG, AEG-Telefunken, Grundig, Voith in tako naprej, o katerih vsak ve, komu spadajo. In omenil tudi nisem, da je na Tirolskem že nekaj let za tujce prepovedano, da si kupijo zemljišča. V 23 občinah je namreč 85 °/o zemlje v nemški roki. Pa vendar: Heimatdienst pravi, da prihaja Koroška čedalje bolj pod jugoslovanski gospodarski vpliv, da je titokomunizem na delu. Če si kupi velepodjetnik Klaus Friedrich na Zgornjem Avstrijskem tako imenovani Halleswies-see (v bližini Wolfgangssee) in 6,7 hektarjev veliko planino, potem je to najbrž odločitev „privatnika". Če je nad 50 °/o avstrijskega gospodarskega kapitala nemška last, potem je to najbrž krepitev domačega gospodarstva. Sicer bi se — če to ne drži — Heimatdienst že zdavnaj zganil. Pa se ni. Ker molči, ko gre za Nemce. Ko gre za prikazanje dejstev. V r fČe bi vedeli Korošci, kako lepo je tu!' V nedeljo so se poslovili mladinci, ki so preživeli cel teden pri koroških Slovencih. Tuj jezik, tuje okolje, tuja družina, kdo se ne bi težko privadil. Nekateri so bili sploh prvič na kmetih. Vendar so vsi zatrjevali, da jim ni žal, da bi še prišli. Kot smo javili, je akcijo izvedla organizacija AFS s podporo Zveznega ministrstva za pouk, na Koroškem pa sta priprave prevzela mladinska kluba v Šmihelu in Pliberku. „Koroški pomladi“, tako so tednu dali ime, se je odzvalo 24 mladincev, z njimi so bili še štirje spremljevalci. Prišli so iz vseh zveznih dežel Avstrije: šest iz Zgornje Avstrije, pet s Predarl-ske, šest s Tirolske, po tri z Dunaja in Gradiščanske, dva iz Salzburga in Nižje Avstrije ter 1 iz Koroške. Vse so domači organizatorji porazdelili po družinah, tako so pristno in neizumetničeno doživeli marsikaj, spoznali mogoče na lastne oči, kaj se imenuje koroška realnost, poleg tega pa so imeli še obširen skupni program, iz katerega naj naštejemo le skupen križev pot, pogovor z dr. Inzkom in dr. Waldsteinom, obisk galerije Berg, Vinko Zaletel jim je govoril o velikonočnih šegah in običajih, Del Vedernjak jim je bral iz svojih del, za slovo jim pa je zaigral tudi Ansambel Hanzija Artača. _______ Kar so čuli pa so lahko preverjali sami pri svojih gostiteljskih družinah ali na vasi. „Pojmo Amerikance gledat“, smo rekli v četrtek na uredništvu. Amerikance? Udeležence „Koroške pomladi“ smo v Celovcu prekrstili kar v Amerikance, potem ko je sprožil nek novinar celovškega radia pravcati preplah, ko je iskal pri nas „Amerikance iz Šmihela“, in smo šele po nekaj nesporazumih uganili, katero skupino meni. Ta dan so obiskali galerijo Svoj čar imajo velikonočni običaji — Sabina Payr Berg. O slikarju, njegovem delu jim je govoril mestni svetnik Valentin Vavti. Res so imeli srečo, da so dobili takega vodiča, saj ni boljšega od njega; pridobil si je največ zaslug za to edinstveno galerijo. Ce informacije držijo, je galerija Wernerja Berga posebnost tudi zaradi tega, ker drugod v Avstriji na podeželju ne najdeš zlepa stalne galerije, ki bi bila posvečena še živečemu umetniku. Ker je Vavti tudi zaslužni šolnik, ni čuda, da ga je dobro informirana skupina začela spraševati tudi o šolstvu. Ravno pri debati o prijavah smo planili vmes. Ni možno sklepati o številu manjšine po prijavah k dvojezičnemu pouku, jim je razlagal. Po kratki debati sem ga vprašal, zakaj je v njegovi šoli odstotek prijav k dvojezičnemu pouku višji kot v drugih podobnih šolah? „Eden od vzrokov je struktura prebivalstva. Osebno pa tudi mislim, da znanje dveh jezikov ne škoduje učencu“, mi živahno razlaga. Kaj meni o skupini, s katero se je pravkar živahno pogovarjal? „Posrečena se mi zdi zamisel, da spoznava mladina iz vse Avstrije na mestu samem naše probleme. Tako bo mogoče odpraviti vsaj nekaj predsodkov.“ Pogovarjala sva se še o Wer-nerju Bergu, ki slavi te dni 75-letnico. Galerija letos pripravlja posebno razstavo, ki bo odprta od 20. maja do konca septembra. Veliko skupin iz Slovenije obišče Koroško, pa tudi sami radi potujemo. Želeti bi bilo, da te skupine obiščejo galerijo. Kje naj človek spozna naš narod, če ne v galeriji umetnika, ki je vse svoje delo posvetil koroškemu človeku? Motorja koroške pomladi sta kaplana Hanzi Dersula in Franc Valentinič. Kako je sploh prišlo do tega tedna? Začelo se je z nekim srečanjem mladinskega kluba s katoliško mladino iz Wolfsberga. Od tam so navezali stike z AFS, tako da so lani obiskali Koroško mladi iz osmih držav, porodila se pa je tudi zamisel, da bi slično akcijo izvedli z udeleženci, ki bi prišli samo iz Avstrije. Na ta način naj „tako nastane tudi v drugih zveznih deželah prava podoba človeka, ki živi v tem delu Koroške, obenem bomo tudi mi našli prave in iskrene prijatelje zunaj Koroške“, utemeljuje kaplan Franc Valentinič, Hanzi Dersula pa dostavi: „Preko osebnega prijateljstva naj zrase spoštovanje drugega pred drugim, saj smo vsi državljani iste države. Tudi to je korak k miru med nami.“ Preden sem se odločil za pogovor z nekaterimi udeleženci, sem prebral informacije o AFS, ki smo jih dobili v Celovec. Kot smo že pisali, je na ta teden vabila AFS mlade s stenskim časopisom, ki so ga izdelali na Dunaju s pomočjo Slovenskega informacijskega centra (SIC). V tem stenčasu je predstavljena na kratko slovenska manjšina in kraj bivanja med velikonočnimi počitnicami. AFS (Austauschprogramme für soziales und interkulturelles Lernen) sama je najbrž največja štipendijska organizacija na svetu. Ima nad 60 držav članic in okoli 7000 družin, pri katerih vsako leto prebivajo mladi štipendisti. Do sedaj je sodelovalo od leta 1946 naprej nad 90.000 družin pri takih akcijah, v Avstriji od leta 1952 naprej 1000 družin. Erich Köhler, podpredsednik AFS Avstrije in odgovoren za „Koroško pomlad“, prihaja iz Bregenza, stanuje pa pri družini Dlopst v Večni vasi. „AFS si je zastavila nalogo, da pripomore do reševanja konfliktov. Mladi ljudje menjajo okolje, na katero so navajeni in tako spoznajo drug način življenja. S tem daje AFS družinam možnost, da spoznajo mlade ljudi iz drugih dežel. Tako nastajajo nova prijateljstva in nova spoznanja. Za akcijo v Avstriji smo se odločili tudi zaradi tega, ker nič ne pomaga, če gremo daleč. Najprej moramo pometati pred lastnimi vrati.“ Koliko so sploh slišali do sedaj o Slovencih? „Prihajam iz Predarlske, tu skoraj nič ne vemo o Slovencih, tudi v šoli se nismo učili o njih, v časopisu sem le bral nekaj o nekakšnih Hrvatih.“ Erich Köhler pove to, kar lahko rečemo, da je tipično za informiranost Avstrije. Bolj informirana je bila Helga Sox-berger, ki je doma v Perchtolds-dorfu, predmestju Dunaja: „Na Dunaju sem preko osebnih spoznanj zvedela o Slovencih. Radovednost me je gnala, da sem prišla sem. Veliko novega sem doživela — prvič sem se vozila tudi na traktorju — in strašno mi je ugajalo pri slovenskih družinah. Ozračje, ki tu vlada, bi označila ,subtilno1, vendar bi tudi jaz prijavila svojega otroka k slovenskemu pouku, če bi tu živela.“ Sabina Payr, ki živi pri družini Fera v Dvoru, prihaja iz Innsbrucka: „Zahteve Slovencev, kot so dvojezični otroški vrtci, delovna mesta, gospodarska podpora obmejnemu področju v celoti podpiram. Zato bi le toliko rekla, da sem globoko začudena, da danes organizacija kot je KHD še obstaja. O tem, kar sem tu doživela, bom poročala naprej, pisala in informirala znance." Namen tedna je bil tudi, da mladinci spoznajo življenje na kmetih. Veliko so videli tisti, ki so spremljali dr. Milana Sienč-nika na njegovih obiskih: „Zelo jih je zanimalo kmečko življenje, pa tudi z manjšinskega vidika naj ne podcenjujemo takih akcij.“ Seveda so največ spraševali, zakaj se „kočeji režejo“. Z dr. Sienčnikom sem se pogovarjal na zaključni prireditvi, ki je bila v nedeljo v Šmihelu. Še enkrat so se vsi zbrali, AFS-ovci, šmihelski in Pliberški mladinci ter njihove gosti-teljske družine. Skupaj so pripravili pester in zabaven program. Pokazali so, kar so doživeli, v pantomimi in skečih, s slovensko pesmijo so se poslovili od svojih gostiteljskih družin. „Mislim, da smo vsi bili prijetno presenečeni. Naš gost iz Vorarlberga se je venomer čudil, kakšna gostoljubnost vlada pri Slovencih. Tudi mi smo imeli veselje z gostom. Ce bi se akcija ponovila, bi spet vzeli enega,“ je povedal gospod Kreutz iz Doba. Helga iz Wink-lerna je dala gostiteljskim družinam najlepšo zahvalo: „Sprašujejo me, zakaj ni bilo več nemškogovorečih Korošcev tu. Če bi vedeli, kako lepo je bilo, bi si od same jeze v prst vgriz-nili!“ Tekst: Borut Sommeregger Slike: Marjan Fera Motorja tedna — kaplana Valentinič in Dersula V Micka Demšar, soorganl zator Koroške pomladi: J S pripravami smo začeli že v jeseni na obisku v Innsbrucku, februarja smo se sestali na Koroškem, dva tedna pred začetkom pa je bil napravljen dokončni program. Iz naše strani je sodelovalo okoli 70 mladincev in 30 družin. Če so gostje ob slovesu pravili, da so veliko odnesli od tega tedna, velja isto za nas. Odprtost gostov za narodnostna, socialna in verska vprašanja, je bogatila obe strani. Želja nas vseh je, da isto izvedejo mogoče že v naslednjem letu še drugod. Erich Köhler, podpredsednik AFS-Avstrija: Še so organizacije v Avstriji, ki hočejo spreminjati zavest ljudi. Z demokratičnimi sredstvi in njihovo usmeritvijo doprinašajo k razumevanju ljudi. Te je treba prepričati o nujnosti dela v Avstriji! Helga Soxberger, voditeljica skupine: Argument, da samo Korošci lahko govorijo o koroških problemih, ne drži. Klub subtilnemu okolju je treba obdržati hrbtenico in ne kloniti. Če bi tu živela, bi tudi jaz prijavila svoje otroke k dvojezičnemu pouku. J Rož - P/M^ufta - žitia • ŠENTVID — ROŽEK — KOSTANJE Praznovanje rojstnih dnevov je tako mednarodno, da smemo danes objaviti kar tri jubileje pod istim naslovom. Najstarejša iz te trojice je Marija Ražun iz Šentvida v Podjuni — praznovala je pred nekaj dnevi svoj 84. rojstni dan v krogu dela svojih 31 pravnukov. Svoj 80. rojstni dan (če izvzamemo prvega) je praznovala Terezija Valentinič, pd. Rodarčeva mama na Ravnah pri Rožeku. Rodarčeva mama je že pred desetletji postala vdova in vse težavne čase vodila svojo kmetijo, dokler jo ni prevzel njen sin. Da je Terezija Valentinič res mlajša, dokazuje tudi dejstvo, da še nima pravnukov. Najmlajši jubilant je mladi župnik s Kostanj nad Vrbskim jezerom Marko Jernej, ki te dni praznuje svoj 31. rojstni dan. Marko Jernej je vnuk Marije Ražun in s tem zaključuje krog današnjih slavljencev, katerim želimo še mnogo zdravih in srečnih dni v krogu svojih družinskih in poklicnih vezi. • ŽELUČE Na krstnico zvečer je umrla v celovški bolnišnici Marija Žnidar, roj. Martič, Kovačeva babica iz Želuč. Doživela je blagoslovljeno starost 86 let. Rodila se je 5. januarja 1893 pri Branceju v Želu-čah. Ker je brat Jozej padel v prvi svetovni vojni, je morala prevzeti Kovačevo kmetijo. 6. februarja 1921 se je poročila z Janezom Žnidarjem, ki je bil doma pri Čapičnjaku v Želučah. Rodili so se jima trije otroci. Najmlajša, Franca, je umrla 14. februarja 1974; dolga leta je morala pretrpeti v postelji. Zadnje mesece je rajna Kovačeva babica bila priklenjena na posteljo. Na krstnico, 14. aprila, popoldne, so jo odpeljali z belim vozom v celovško bolnišnico, kjer pa je že čez nekaj ur umrla. Pogreb je bil v četrtek, na novem bilčov-skem pokopališču. Naj se rajna Kovačeva babica odpočije v večnosti od vseh zemeljskih muk. Možu Janezu, hčerki Mojciji in sinu Hanziju z družinama ter vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje, tudi v imenu NT, ki ga je rajna vsa leta zvesto prebirala. • OBIRSKO Mariji Karničar in Konradu Pavliču na Obirskem se je pred kratkim rodil sinček Dario. K temu veselemu dogodku čestitamo7"mla-dima staršema pa želimo vso srečo! • GLOBASNICA Pred kratkim so v Velikovcu imeli tekmovanje v molži krav. To redko tekmovanje se je vršilo v Kmetijski šoli Goldbrunnhof. Tekmovanja se je udeležilo 32 fantov in deklet. Pri fantih sta zmagala dva domačina, to sta Matevž Smrečnik in Valentin Brutej iz Globasnice. K temu uspehu jima tudi čestita NT. • SELE Na velikonočni ponedeljek so selsko farno dvorano do zadnjega kotička napolnili gledalci iz Sel in okolice. Kot vsako leto so tudi letos domači igralci za ta dan pripravili igro. Tokrat so se odločili za kmečko dramo Slavka Savinška „Grče“. Omeniti je treba, da je prvič tvegal korak na oder provi-zor Ivan Matko, ki je do sedaj kot režiser ostajal za kulisami. Izvolitev županov • HODIŠE V obeh občinah se je v četrtek pred veliko nočjo sestal novoizvoljeni občinski svet. V obeh občinah vstopa Enotna lista ojačena — v Škofičah po glasovih in v Hodišah tudi po mandatih — v novo mandatno dobo. Uspeh pri volitvah se je zdaj obrestil z večjo mero soodločanja v občinskih telesih. Prejšnji župan občine Hodiše, Gottfried Schofnegger (SPÖ), je bil vnovič izvoljen — in sicer soglasno — za prvega predstavnika občine. Njegovo izvolitev sta podprla tudi mandatarja Enotne liste, Fridi Sa-botnik in Anton Miksche. Fridi Sa-botnik se je v svoji izjavi priznal h konstruktivnemu sodelovanju v občinski sobi, kot zastopnik EL bo v prihodnjih šestih letih predsedoval kontrolnemu odboru, ki nadzoruje finančno poslovanje obči- sovanje EL za župana SPÖ. EL Kotmara vas je sklenila, da danes iz svojega demokratičnega prepričanja glasuje za kandidata SPÖ, dosedanjega župana Josefa Stru-gerja. Za dosedanjega župana Stru-gerja je bilo oddanih 13 glasov (11 SPÖ, 1 EL, 1 FPÖ), šest glasovnic (ÖVP) je ostalo praznih. # ŠKOCIJAN Že v prvem volilnem postopku je bil „pakt“ gotov. Za Holzerja (SPÖ) je glasovala SPÖ in FPÖ (13 glasov) 8 je odpadlo na ÖVP, 2 glasovnici (GL) sta ostali prazni. Ta „pakt“ z FPÖ, kot se je zareklo Holzerju, je najmanjši stranki prinesel podžupana, 1 mesto v pred-stojništvu in še enega namestnika. Edini, ki je v tem paktiranju ohranil mirne živce, je bil frakcijski vodja GL Franc Picej. Njegova iz- Frakcijski vodja EL Bilčovs, Mihael Einspieler, ki je predsedoval volilnemu postopku, je s svojo dvojezično izjavo prodrl v sterilno enojezičnost bil-čovske uradne nemščine. Novoizvoljenemu županu Hanziju Ogrisu, ki je nase združil 10 glasov (SPÖ in EL), je čestital tudi „po domače“, kot se pač govori v dvojezični občini. V svojem programskem govoru je dejal vodja EL Einspieler, da želi njegova sicer mala frakcija pripomoči do več demokracije v občini. Hanzi Ogris („pokopajmo volilni boj“) si je želel več sodelovanja v občini. Slično je govoril tudi vodja SPÖ Franc Gasser. Kontrolnemu odboru bo predsedoval M. Einspieler, v odboru za nakup zemljišč bo zastopan tudi mandatar EL Anton Krušic. Foto: Trenkwalder ne. Po dogovoru s socialistično frakcijo bo EL imela svojega zastopnika (Anton Miksche) tudi še v odboru za tujski promet. Tako mesto ji drugače po zakonu ne bi pripadalo. • ŠKOFIČE Tudi v Škofičah se glede župana ni nič spremenilo. Občino bo naprej vodil Martin Bürger (SPÖ). Za njega je glasoval tudi občinski odbornik Enotne liste, Herman Jäger, katerega namestnik je Rudi Maierhofer. V Škofičah je EL, kakor v Hodišah, po dogovoru z najmočnejšo frakcijo zastopana v dveh odborih, in sicer v kontrolnem in agrarnem, kar je za majhno frakcijo gotovo posebnega pomena, saj so s tem brez dvoma dane boljše možnosti informiranja in soodločanja. • KOTMARA VAS V obeh jezikih je zaprisegel mandatar EL Kotmara vas mag. Jože Wakounig na ustavnem občinskem svetu. Tudi okrajni glavar je bil prijetno presenečen, ko je poleg standardnega „Ich gelobe“, slišal tudi „zaprisežem“. Jože Wakounig je v svojem programskem govoru poudaril, da se bo EL Kotmara vas dosledno zavzemala za enakopravnost vseh občanov brez razlike stanu, jezika, naroda, vere in političnega prepričanja ter za mirno in dobro sožitje obeh narodov v prid naši skupni koroški domovini. V programskem govoru v obeh jezikih je Wakounig utemeljil gla- java: „Veseli nas, da je postal župan mož, ki obvlada tudi slovenski jezik, ki se ga je zadnje mesece zelo rad posluževal — prepričani smo, da to ni bilo zaradi volilnega boja — ker bi to bilo za socialista nečastno,“ najbolje opiše vso nečastno paktiranje. Albert Holzer, ki je v volilnem boju oznanjal: kdor voli GL ali FPÖ, voli ÖVP, si je želel pri volitvi za župana le glasove socialistov. Pa menda nista oba FPÖ-lerja že zdaj menjala frakcije? ŽITARA VAS Kratkomalo vsesala je SPÖ listo Tonitz po volitvah. Čeprav je To-nitz sveto obljubljal (kot npr. na volilnem zborovanju pri „Tuzlnu“ v Mlinčah), da nikdar v življenju ne bo podprl „Posoda“, je včeraj brezpogojno podprla njegova lista (Tonitz, Vinograde in Fr. Mischitz, Bikarja vas) SPÖ. Za podporo ni dobila ficka, čeprav bi zadostovalo, da bi oddala bele glasovnice, kot so jih oddali vsi trije mandatarji EL (dipl. trg. Joža Habernik, Martin Hribernik in dir. Franc Kukoviča), EL bo imela v novi mandatni dobi zastopnika (Martin Hribernik) in namestnika (Joža Habernik) v občinskem predstojništvu. V obeh jezikih je novoizvoljenega župana nagovoril Martin Hribernik. Opozoril je mandatarje, da jih čakajo velike naloge, da je treba skrbno upravljati denar, ki ga plačujejo davkoplačevalci. „Občinska politika mora graditi na temeljih enakopravnosti, objektivnosti in odkritosrčnosti,“ je poudaril Martin Hribernik. KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V ŠMIHELU PRI PLIBERKU IN KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vabita na prvo gostovanje beneških Slovencev na Koroškem, na predstavo drame Izidorja Predana Emigrant Režija: Adrijan Rustja V SOBOTO, 5. MAJA 1979, OB 20. URI V FARNI DVORANI V ŠMIHELU PRI PLIBERKU. Gostuje: Beneško gledališče iz Benečije. Po predstavi bo nastopil mešani pevski zbor „REČAN“ iz Benečije. ŠTEVILNA UDELEŽBA BO ZA NAŠE ROJAKE IZ BENEČIJE NAJLEPŠA DOBRODOŠLICA! Vabimo na lutkovno predstavo VOLK IN KOZLIČKI Prireditelj: SRD „Obir“ na Obirskem Kraj: Ljudska šola na Obirskem Čas: sobota, 21. 4. 1979, ob 13. uri Prireditelj: SKD v Globasnici Kraj: Ljudska šola v Globasnici Čas: sobota, 21. 4. 1979, ob 15. uri Gostujejo „Lutke mladje“ Koroške dijaške zveze iz Celovca. V Globasnici bo istočasno tudi razstava otroških knjig in slikanic. PEVSKI KONCERT Prireditelj: SRD v Borovljah Kraj: Cingelc na Trati Čas: nedelja, 22. 4. 1979, ob 14.30 Gostuje mešani zbor iz Šentjakoba v Rožu IZLET NA MADŽARSKO Zveza koroških partizanov vabi na 3-dnevni izlet na Madžarsko, od petka, 11., do nedelje, 13. maja 1979. V okviru izleta si bomo ogledali znamenito Blatno jezero (Balaton), posebnosti in lepote glavnega mesta Budimpešte ter še druge zanimivosti te lepe in privlačne dežele. Cena izleta na osebo bo znašala 1500 šilingov. Prijave pošljite najkasneje do 20. aprila 1979 na naslov: Zveza koroških partizanov, Spitalgasse 12/111, 9020 Celovec; tel.: (0 42 22) 85 2 35. Število prijav je omejeno. Izlet bo z avtobusom. SLOVENSKI OKTET iz Ljubljane bo spet gostoval na Koroškem in priredil koncerte: v dvorani Schwarzl v Pliberku v petek, 27. 4. 1979, ob 20. uri v Farni dvorani v Škocijanu v soboto, 28. 4. 1979, ob 20. uri v Ljudski šoli v Kotmari vasi v nedeljo, 29. 4. 1979, ob 14.30 v Kulturnem domu na Brnci v nedeljo, 29. 4. 1979, ob 20. uri Ljubitelji pesmi in Slovenskega okteta prisrčno vabljeni! Slovenska prosvetna zveza Krajevna prosvetna društva Vabimo na uprizoritev komedije SVOJEGLAVČEK Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bilčovsu Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Čas: nedelja, 22. 4. 1979, ob 14.30 in ob 20. uri S komedijo se bodo predstavili domači igralci. Slovensko kulturno društvo v Globasnici in slovensko prosvetno društvo „Edinost“ iz Štebna vabita na 7. KULTURNI TEDEN ki bo od 22. do 29. aprila 1979 v GLOBASNICI. Nedelja, 22. 4. 1979, ob 20. uri: Otvoritev z igro Vladimira Levstika „KASTELKA“. Igrajo igralci domačega društva. Torek, 24. 4. 1979, ob 20. uri: Literarni večer: časnikar Harald Irnberger bere koroški monolog „MIT ANA BRAUNAN TINTN“ (Z rjavo tinto). Četrtek, 26. 4. 1979, ob 20. uri: Srečanje moških pevskih zborov iz Podjune. Nedelja, 29. 4. 1979, ob 14.30: Ob priliki mednarodnega Leta otroka bo zaključek z revijo otroških zborov in folklornih skupin iz Podjune. VSE PRIREDITVE SO PRI ŠOŠTAR-JU V GLOBASNICI. Obe kulturni organizaciji — Slovenska prosvetna in Krščanska kulturna zveza — vabita na ogled operne predstave A. DVORŽAKA „RUSALKA“ ki bo v četrtek, 26. 4. 1979, ob 19.30 v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Prijave pošljite čimprej na pisarne obeh kulturnih organizacij pismeno ali telefonsko; na KKZ: Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel. (0 42 22) 72 5 65/24, na SPZ: Gasometergasse 10, 9020 Celovec, tel. (0 42 22) 32 5 50. Odhod avtobusa podjetja Sienčnik iz Dobrle vasi ob 16.30, iz Celovca izpred Mohorjeve ob 17. uri. Vse podrobne informacije dobijo prijavljenci v pisarnah KKZ in SPZ. Cena za vožnjo in vstopnico: 120.— šil., za študente 80.— šil. II. SREČANJE TAMBURAŠEV Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero“ Kraj: Kulturni dom v Ločah Čas: sobota, 21. 4. 1979, ob 20. uri Nastopajo: Tamburaški zbor iz Reteč Tamburaški zbor iz Ptuja Folklorna skupina EMONA iz Ljubljane Tamburaški ansambel iz Loč DOM v TINJAH Vabimo na 1500. predavanje z barvnimi slikami g. duhovnega svetnika Vinka Zaletela pod naslovom POLJSKA — DOMOVINA NAŠEGA PAPEŽA Kraj: Dom prosvete v Tinjah Čas: četrtek, 26. 4. 1979, ob 19.30 Od 21. 4. do 29. 4. 1979 bo v Welsu avstrijski sejem za turizem (Österreichische Fremdenverkehrsmesse). Odprl ga bo zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger. Kot je izjavil deželni poslanec, predsednik sejma, Ernst Neuhauser v Celovcu, ta turistični sejem ni konkurenčna prireditev celovški GAST. 27. 4. bo posvečen Koroški. Koroški kuharji bodo predstavili domače specialitete. Letos Koroška še nima svojega propagandnega stojišča, nameravajo pa pri naslednjem turističnem sejmu, ki bo v dveh letih zopet v Welsu, delati propagando za koroški tujski promet. Dobrla vas: MPZ „Srce" V občini Slovenske Konjice deluje 10 odraslih pevskih zborov, ki vsako leto priredijo občinsko revijo. Letos je bila revija v kulturnem domu v Ločah pri Slovenskih Konjicah Na tej reviji je kot gost tudi nastopal MPZ „Srce“ iz Do-brle vasi ter mladinska folklorna skupina. Medtem ko so ženski in moški zbori imeli predpisane pesmi, ki so jih potem tudi ocenjevali, je zapel MPZ „Srce“ pet pesmi po lastni izbiri. Isti dan sta bila zbor ter folklorna skupina v gosteh pri moškem pevskemu zboru iz Vitanj, s katerim so navezali tesnejše prijateljske vezi. Že so se zmenili za medsebojna gostovanja. Kot so Povedali gostitelji, se narod ne da izbrisati iz zgodovine. Prav v Pesmi se kaže njegova jasna in krepka življenjska volja. Po predstavi so bili povabljeni v kantino industrijskega podjetja „Lip“. Ti-nej Wastl, predsednik društva, se je v imenu zbora ter folklorne skupine prisrčno zahvalil za gostoljubnost zboru iz Vitanj, industrij- Kot že vsa zadnja leta, je tudi tokrat v velikonočnih počitnicah vabila Katoliška mladina slovenske mladince, da doživijo veliko noč v večnem mestu, Rimu. Pod vodstvom dr. Andreja Kajžnika je vodila pot preko Firenc, drugi dan pa preko Piše ob zahodni obali Italije v Rim. Domačnost v slovenskem domu, kjer so rimske potnike razvajali z gostoljubno postrežbo in okusno hrano, je veliko doprinesla k dobremu počutju gostov. Doživetje za vse, prava atrakcija je bilo srečanje s papežem Janezom Pavlom II. Vsak je lahko čutil, kako sproščeno vzdušje iz- v Sloveniji skemu podjetju „Lip“ ter predsedniku zveze kulturnih organizacij Konradu Sadinu. žareva novi papež, Poljak. Val simpatije in navdušenja ga je pozdravil vsakokrat, če se je prikazal med ljudmi. Nikdar v Vatikanu pri avdiencah in pri bogoslužjih še niso šteli toliko ljudi kot za letošnjo veliko noč. Prvič v zgodovini je papež izrekel velikonočna voščila tudi v slovenščini, kar je skupino koroških Slovencev še posebno veselilo. Ob ogledu številnih znamenitosti Rima je veliki teden potekel kar prehitro. Mladinci, ki so se v tem kratkem času že spoprijateljili in zbližali, so se ločili s sklepom, da hočejo še večkrat preživljati veliko noč v Rimu. Pri prvem nastopu že dobro uspela V soboto, dne 7. aprila 1979, sta Gregor Krištof (znan bolj pod imenom „Travolnik") in njegova partnerka Marina Schark zasedla pri plesnem turnirju v Celovcu odlično 2. mesto razreda D (Dora) v latinskoameriških plesih. Gregor in Marina, ki plešeta za KSG Funder-Št. Vid ob Glini, sta plesala naslednji dan še v Gradcu in dosegla ponovno 2. mesto. Omeniti je treba, da se takšnih turnirjev udeležujejo le najboljši pari različnih razredov iz vse Avstrije. Začetnim uspehom naj se pridružujejo še druge odlične uvrstitve, to jima želijo delovni kolegi, nastavljenci Mohorjeve in uredništvo NT. Katoliška mladina v Rimu Novice iz Železne Kaple V zadnjih tednih se je marsikaj Poročalo o Železni Kapli: o dnevu žena, o gimnastiki, izletu na Pla-Pico, o pustnih prireditvah, Dese-tern bratu ter o pevskem gostova-nju v hotelu Obir. Tako ni čuda, da smo pozabili poročati o gosto-vanju Šmihelčanov. V soboto, 10. marca 1979, so Pas presenetili z Visoško kroniko, zahtevnim dramskim delom po romanu Ivana Tavčarja. Občinstvo samo je dalo nastopajočim najboljše spričevalo. Paz-Jjivo je spremljalo življenje na odru 'P se tako vživelo, da celo v od-Ptorih ni bilo zaznati v dvorani kakega nemira. Nad trideset igralcev je režiser Hanzej Dersula, šmihelski kaplan, sPravil na noge in lahko rečemo, da so od zadnje igre precej napredovali. Zelo dobro postavljene in življenja polne so bile masovne scene. škoda, da smo besedilu delno težko sledili in da nekateri rekviziti niso bili dovolj skrbno izbrani. Ko so Šmihelčani odhajali, smo s' zaželeli, da bi se v naslednji se-2°ni tudi sami spet lotili kakšnega dramskega dela. Prisrčna Vam hvala! NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Na-i°ča se na naslov: „Naš tednik“, Ce-Jovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-'Urt- — Telefon uredništva, oglasnega °ddelka in uprave 72 5 65. Naš zaupnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gra-P'Sče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. ^aročnina znaša letno: za tuzemstvo 150..— šil., za Jugoslavijo 200.— din 2a ostalo inozemstvo 250.— šil. (po fračni pošti 500,— šil.). — Lastnik in 'Zdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej 'olrriajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. ~~ Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. OČARLJIVA TETA BARBARA Že dolgo je od tega, odkar smo imeli v Železni Kapli igro za otroke. Zato smo se še bolj veselili nastopa odra Mladje. Nekoliko pa smo se le bali, da bi nas bila le peščica, kot se je ob takih prilikah že nekajkrat zgodilo. Tokrat pa so otroci kot odrasli zasedli skoroda vse sedeže. Ob začetku so zapeli otroci dve pesmici, tamburaši SPD „Zarja“ so zabrenkali Venček slovenskih narodnih, Štefan pa je goste pozdravil. Po tem kratkem uvodu so se igralci-dijaki ob spremljavi glasbe preoblekli in že smo se seznanili V sredo so volili občinski mandatarji v Rožeku „novega“ župana v prvotnem pomenu besede. Dosedanji župan Silvester Kopeinig je odstopil iz zdravstvenih vzrokov od ponovne kandidature in jo prepustil mlademu Herbertu Schillerju, ki je bil soglasno izvoljen za župana. Mandatarja EL Rožek Ludvik Lesjak in Jožko Lepuschitz sta ga podprla v upanju, da se bo v Rožeku mogel zgraditi model dobrih odnosov med obema narodnostnima skupinama v prid vseh občanov brez ozira na njihovo politično in narodnostno pripadnost. EL Rožek je s tem znakom dobre volje dokazala svojo že v volilnem programu napovedano pripravljenost do enakopravnega sodelovanja in s to odločitvijo naprtila novemu županu naplačilo, kateremu s teto Barbaro, z zvito Mjuto, s potepuškim Mjauom, z močnim Va-vom, gosposko kokošjo, bojazljivim kosom in z rokomavhom Jo-zelnom. Razumljivo je, da so v tem vrvežu kmalu nastala trenja, a dobrodušna teta in pes Vav sta le znala vse pomiriti. Vsi smo se zabavali, tako triletni malčki kot najstarejši gledalci. Za zaključek smo skupno zapeli, da je na svetu le ena hiša tete Barbare in da nobena teta boljša ni od naše tete Barbare. Nastopajočim je gospod kaplan Zunder čestital k petindvajseti predstavi in opozoril na razstavo otroških knjig in slikanic, ki jih je v okviru tečaja „Knjiga — otrokov prijatelj“ pripravila Katoliška prosveta. se bo mogel šele pri bodočem delu oddolžiti. Mesto predsednika kontrolnega odbora je že po zakonu pripadlo EL, zasedla pa je tudi odborniško mesto v agrarnem odboru rožeške občine. BISTRICA V ROŽU: Baurecht soglasno izvoljen V sredo je bil dosedanji župan Baurecht (SPÖ) ponovno izvoljen za župana — soglasno. Volilna skupnost (S. Malle in dr. Feinig) bo zastopana v treh odborih (kontrolnem, tujskoprometno-kulturnem in gospodarskem). Izvolitev župana v Rožeku V soboto in nedeljo sta obiskala Koroško Klub OZN celjske gimnazije ter tretji razred Srednje vrtnarske šole v Celju. Skupina si je ogledala Djekše, Velikovec, nadalje Gosposvetsko polje, Celovec, kjer je bil na programu ogled Slovenske gimnazije, nato so bili gostje Kluba KDZ. Pot jih je vodila tudi preko Baškega jezera, Šentjakoba v Rožu v Sele, na Obir-sko ter po Podjuni nazaj domov. Na tem dvodnevnem obi- Ijici te ekskurzije, tovarišici Boženi Orožnovi izročil kot spomin na obisk izvod jubilejne številke Našega tednika. Tovarišica Orožnova je dejala, da bo to darilo imelo častno mesto v šolski knjižnici. Kratke informacije o neonacističnih izgredih in aktivnostih gotovih skupin (ANR) se je posebno veselila urednica šolskega biltena celjske gimnazije „Brstiči“, kolegica Jasna Rude. Povedala je, da bo o tej ekskur- Mladi iz Celja spoznali južno Koroško sku, katerega namen je spoznavanje situacije in položaja koroških Slovencev, jih je v soboto sprejel Klub KDZ. V imenu KDZ jih je pozdravil Helmut Grilc in jim izrekel dobrodošlico. Nato jih je član predsedstva Narodnega sveta, Karel Smolle, podrobneje informiral o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Obrazložil jim je postopanje avstrijskih oblasti pri posameznih preštevanjih, npr. da je uradna statistika delila Slovence pri preštevanjih v nebroj kategorij, katerih edini smisel je bilo zmanjšanje dejanskega števila Slovencev. Obrazložil in prikazal jim je „naprednost“ zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976 ter diskriminatorični karakter tega zakona za narodne skupnosti v Avstriji na splošno, ter za koroške Slovence še posebno. Karel Smolle je vodite- ziji bilten na kratko poročal in da bo informiral dijake tudi šolski radio. Zamisel za to ekskurzijo je prišla iz vrst profesorjev teh dveh zavodov. Povedano je bilo tudi, da so se že pol leta bavili o problemih zamejskih Slovencev v pouku, da so lani obiskali Beneško Slovenijo, letos Koroško in da nameravajo drugič obiskati Rezijo. Vsi pa so izjavili, da so take študijske ekskurzije za spoznavanje našega dejanskega položaja velike važnosti. Dan navrh so se srečali na Obirskem s slovenskimi mladinci ter se z njimi pogovarjali. Skupino teh mladih dijakinj in dijakov so vodile: tovarišica Božena Orožen, Zlatolas Majda, Povše Ivana ter učiteljica vrtnarške šole, tovarišica Gradišnik Metka. Franc Wakounig Kreiskyjev odgovor (Nadaljevanje s 1. strani) salnih strojev za sodnijske pisarne; tajnice strešic ne bodo delale več z roko. — Res je, da pripravljajo trije Slovenci nemško/slovenski pravni slovar, vendar iz lastne iniciative, res je da obiskujejo uradniki tečaj za slovenščino, vendar je neobvezen in izpita ni, ravan jezika je temu primerna. Res je, da se je na nekaterih uradih stanje slovenščine izboljšalo, vendar v glavnem po zaslugi uradnikov-Slovencev. Vprašanje nerešenega osnovnega šolstva kancler ni omenil. Primerno vsebinsko pičlo je izpadlo poročilo o srednjem šolstvu — razen nebistvenih sprememb so še preimenovali nekatera poglavja učnega načrta, tudi manjšinskega. Kje so spremembe vsebinske narave, kje je predpisano vsaj za koroške šole obvezno objektiv-n o obravnavanje zgodovine in sedanjosti drugega, slovenskega naroda v deželi. Lapsus — napaka, ki se pikolovskim uradniškim glavam ne bi smela pripetiti, stoji na 14. strani. Tam je za vrtnarice govora o obstoječi „praksi v dvojezičnih otroških vrtcih“, takih javnih otroških vrtcev pa ni; če pa predstavlja ta izjava Kreiskega začetek uvajanja dvojezičnost v javne otroške vrtce v občinah, smo tega veseli. Priznati je treba, da razpolagamo z določenim številom slovenskih učbenikov, vendar potrebe še niso pokrite in tudi slovenska gimnazija ima kljub razmeroma dobri oskrbi z učnimi sredstvi še dosti želja. V poglavju o avstrijsko-jugoslo-vanskih odnosih trdi Kreisky, da so „z jugoslovanske strani večkrat izražali zadoščenje glede napredkov na področju narodnih skupnosti“, in so „priznali, da gre za problem, ki je rešljiv le dolgoročno“. Želja avstrijske vlade po jugoslovanskem pritisku na hrvaško in slovensko narodno skupnost pride odkrito do izraza, v „prizadevanjih avstrijske zunanje politike predvsem v tej smeri, da se jugoslovanski strani pojasni, kako važno bi bilo za narodno skupnost samo, da se aktivno poslužuje v okviru ZNS — zakona o narodnih skupnostih — danega instrumenta-rija“, tj. sosvetov. To pa potrjuje le eno — spomnimo se ponesrečenega članka dr. Inzka, ki ga je zlonamerno citiral KHD v svojem letaku — da na eni strani takega pritiska Jugoslavije na Slovence in Hrvate ne more biti, ali pa da je neefektiven in torej nepomemben, na drugi strani pa, da si takega pritiska želijo vsekakor avstrijska vlada in vse tiste sile, ki izvajajo pritisk na manjšino. Manjšina, ki bi se znašla med dvema silama — bi bila pač bolj ubogljiva. Seveda smo odločni in to smo izpovedali že na neštetih mestih, da ne bomo klonili ne takemu in ne drugemu nasilju. S takimi poročili vlade pred parlamentom in brez zadovoljivih dokazov dobre volje s strani avstrijskih oblasti in strank pač ne bo šlo. Ne gre vabiti Slovence hkrati na Dunaj v sosvete in hkrati v Salzburg ali Wr. Neustadt pred svete kazenskega sodišča. Ne gre govoriti o denarnem pospeševanju, letno pa podpirati npr. Narodni svet z vsoto, ki jo naš finančni minister zapravi v štirih plesnih nočeh. Kaj več, kot pa postavljati okvire na področju manjšinjske zaščite, si boste morali že domisliti, gospod Kreisky, z Vašim timom. Vsaj po 6. maju, če bo še čas. BERNHARD C. BONKER: O razmerju gvanfom in med koroškim njegovimi nosilci (Ponatis iz „mladja" 32) Kdor se temeljito ukvarja s to snovjo, ne more mimo tega, da bi ne izkazal popolnega občudovanja iznajditelju koroškega gvan-ta. Nabitost te praznične države s simboli preseneča celo poznavalca koroške ljudske duše. Neizpodbitno in z empirično izkušnjo dokazljivo je, da se v koroškem gvantu očividno odraža notranja podoba pokončnega kerntnarja. Če se v začetku našega razglabljanja posvetimo barvi tega oh tako dopadljivega gvanta in jo preiščemo z ozirom na njeno simbolično vsebino, potem se nam nemudoma in z nujno dokazilno silo vsiljujejo primerjave s političnimi barvami. Desetega oktobra na primer, ko zakorakajo domovini zvesti kernt-narji v tropih ob zvokih koroške koračnice v trdnih formacijah pod svetimi zastavami, slabo obveščenega gledalca rahlo spominjajo na marše nekdanjih rjavih kolon. Kaj radi pohitimo, če raziskujemo zadevo neznanstveno, mimo zelenih našivov na jopičih in hlačah, češ da so le okras ali krasil-na štafaža. šele po temeljitem študiju materije pride poučeni do zaključka, da tiči v teh našivih vsekakor globoki smisel. Z njihovo pomočjo se namreč lahko napravijo nevidne predvsem v odprtih pokrajinah. Pri gonji na divjačino in prosto divjad (ta zvrst se kljub največjim prizadevanjem nosilcev koroškega gvanta še ni dala iztrebiti) se je koroški gvant v zadnjih desetletjih izkazal kot ustrezna obleka. H klobuku čedno oblečenega kerntnarja bi, če bi bil matematik, postavil naslednjo proporcijo: „Velikost klobuka in na njem pritrjenega gamsbarta sta narobe proporcionalna do količine nosil-čevih možganov.“ Ker pa nisem matematik, se zadovoljujem z domnevo, da je funkcija omenjenih klobukov v zakrivanju frizure, ki je določena za nošnjo jeklenih čelad (človek nikoli ne veš). Skratka, s tem smo našli dokaz za to, da pod hrapavo skorjo ne tiči dobro ali mehko jedro, temveč da se je rjavemu jedru prilagodila prav takšna skorja. Vsako skrivanje in pretvarjanje svojega mišljenja je v naših krajih hvala bogu popolnoma odveč, saj tega vsakdo brez vsega lahko razkazuje s svojo obleko. Odprti, zvesti in veseli, takšni so nosilci onega oblačila, nabitega s tradicijo, in takšni naj bi tudi ostali, dokler kmalu ne izumrjejo. Prevedel Florijan Lipuš EPHRAIM KISHON: Ivan Matko s svojini mladim zborom ob priliki RTV-snemanja. Ivan Matko postal provizor v Selah Z mesecem februarjem tega leta je dolgoletni selski župnik Alojzij Vavti predal vajeti v roke mlajšemu — Ivanu Matku, ki je s tem postal provizor. Matko je bil skozi sedemindvajset let desna roka župnika in je kot režiser neštetih iger in kot voditelj mladinskih skupin in otroških zborov brez dvoma vtisnil selski kulturi nenadomestljiv pečat. Želimo mu, da bi mu tudi kot provizorju, ko ima seveda še več dela in skrbi, uspelo posvetiti še nekaj časa otroški in doraščajoči mladini, ki mu je bila vedno najbolj pri srcu in da bi pod njegovim vodstvom versko in kulturno življenje v Selah napredovalo. Ob tej priliki želi uredništvo NT svojemu dolgoletnemu sotrudniku narodnjaku Alojziju Vavtiju, da bi še mnoga leta užival med nami njegov zasluženi pokoj. Foto: Slavko Nemec VSE ŽIVALI SO ZE TU Iz svojih izkušenj z živalmi bi rad prispeval nekaj globokoumnega na področju zoologije. „Na nekaj vas moram opozoriti,“ je dejal moj založnik in zavzdihnil. „Preden začnete pisati novo knjigo, si morate biti na jasnem, da v naši deželi nihče več ne bere.“ „Nikar ne pretiravajte,“ sem odvrnil. „Po naključju sem od dveh starih zakoncev iz Haife izvedel, fla kupita vsako leto najmanj tri knjige.“ „Ja, o teh dveh sem tudi jaz že slišal. Toda za en sam zakonski par ni moč tiskati knjig. Zaradi tega bi vam priporočal, da se preusmerite na otroške knjige. Zahvaljujoč našemu zastarelemu vzgojnemu sistemu otroke v šoli silijo, naj jim starši kupujejo knjige.“ „Potem bom torej napisal otroško knjigo. Kakšna snov pa se ta čas najbolje prodaja?“ „Živali.“ „Torej otroško knjigo o kakšni živali." „Ja. Ste se česa spomnili?“ „Počakajte, da malce premislim. Reciva, Mekeke-kozlov sin. Kako bi bilo?“ „Slabo. Smo že imeli. Naslov se je glasil Mekmek pustolovec. Osem ponatisov. Mekmek pobegne od doma, se z džipom odpelje v mesto, doživi vrsto pustolovščin, odkrije, da je doma še najbolje in se vrne h kozji materi. Morali se boste nekoliko potruditi, gospod. Skoraj vse živali, ki so primerne za otroke, smo že porabili." „Tudi medvede?“ „Seveda. Pred enim mesecem se je začela naša nova serija Se-vreni medved Tonček. Tonček pobegne od doma, spleza na drog za zastavo, doživi vse mogoče pustolovščine, spozna, da je doma še najlepše in se vrne k svoji medvedji mamici. Vse smo že imeli: pse, mačke, medvede, koze, krave, metuljčke, antilope..." „Tudi hijene. Helga, hijenin otročič v podzemlju. Sedem ponatisov.“ „Helga pobegne od doma?“ „V puščavi na skrivaj zleze na džip in se odpelje v svet. Mar se ne morete domisliti ničesar novega?“ „Mravlje!“ „Te so prav zdaj naša uspešnica. Mravljin Amos v Tel Avivu. Pobegne od doma ... “ „Netopirji?" „Netopirka Fifi in njenih štirideset oboževalcev. Pustolovščine mlade netopirke, ki zapusti starše in ... “ „Pa se vrne?“ „Seveda. Z džipom.“ Založnik je vstal in začel brskati po omari. „Ne vem, če je še kakšna uporabna žival,“ je mrmral. „Tule, pro- sim: Sokol Feliks na olimpijskih igrah ... Čmrlj Zumzum, ki se ima za čebelo ... Kača klopotača Koko ... “ „Jo že imam! Deževnik!“ „Sedemnajst ponatisov. Deževnik Robert na visokem morju. Splazi se na krov tovorne ladje ... “ „Kako pa to naredi?" „Skrije se med tovor džipov.“ „Hm. Potem pa ostanejo samo še bolhe.“ „Hišna bolha Balduin se potepa. Naša prihodnja knjiga. Balduin pobegne staršem ... “ „V džipu.“ „Kako pa veste? Tam se spoprijatelji s komarčevko Miciko, ki je ušla od doma. Toda ta zgodba se potem nadaljuje že v drugi seriji.“ „Krapi?“ „Krap Karel med padalci.“ „Ostriga?“ „Ostriga Amalija in njen brat dvojček Avgust. Zapustita svojo lupino, toda čez čas se vrneta, ker... “ „Že dobro. Kako pa bi bilo z morsko spužvo?“ „Spužva ... čakajte ... ne, te pa še nismo imeli.“ Obličje mojega založnika se je zvedrilo. „Odlično, to naredite! Vendar morate pohiteti, drugače nam bo zamisel kdo ukradel izpred nosa." „Brez skrbi,“ sem ga pomiril. „Takoj bom začel. Dajte narediti ščitni ovitek: Spužva Kunigunda gre v mesto.“ Odhitel sem domov, založnik pa je nekaj divje kričal za menoj. Danes sem končal prvi zvezek nove serije. Imenitna zgodba, polna presenečenj. Kunigunda pobegne staršem, da bi v Jeruzalemu naredila kariero kopalniške gobe. V naslednjem zvezku se bo vrnila domov. Verjetno v džipu.“ # CELOVEC Informacijska brošura Slovenskega informacijskega centra (SIC) o manjšinah v Avstriji („ETHNIC MINORITIES IN AUSTRIA“ (v angleščini), je te dni izšla v drugi nakladi. Brošura obsega nad 70 strani velikega formata in stane 48.— šil. Naročila posreduje uprava NT. r--------------------------------------- Valentin Polanšek 8 Križ s križi / Onegavanje Judov, kot svetovnih sovražnikov je sledilo. Zaničevanje vseh drugorodnih ljudi je bruhalo iz hitlerskega oboževalca. Pa je prigrmela beseda do imen in priimkov. Pristno nemško ime je pač na končnico „er". V razredu je bilo le malo takih imen. Potem se je visoki mož norčeval iz vseh krstnih imen, ki izvirajo iz slovenske strani, kot Stanislav, Venceslav, Boleslav . . . Tedaj je zardel Žogarjev Stanko. Nančkin Ceni pa je šepnil svojemu sosedu, ki je dobro znal slovensko, na uho: Orehesrav! In ob tem se je naglas zasmejal. Trenutek grozečega molka nastane. Rektor v skoraj jajčje rumeni uniformi leze proti njemu. Kar naenkrat pa: čof! čof! čof! Uniformirani orcgrupenlajtar kriči nekaj o gnidi in smeti, ki si dovoljuje motiti njegove besede. Ceni pa tudi ni tiho. Zdravko ga ne razume, kaj čveka in z očitno trmo drži svojo glavo, po kateri padajo udarci od vseh strani. V razredu je vse mišje tiho. Marsikdo se sprašuje v mislih, kaj da tako bije rektor Cenija. Zdravku je šlo na jok: Da visoki mož more biti tako hudoben! Nikdar še ni koga tako pretepel. Cenija je tudi poznal. Smilil se mu je. Tudi Zdravku se je zdelo, da se razsaja veličina nad šolarjem zaradi nekaj drugega in ne zaradi otroških besedi. Tokrat se je Zdravkov odnos do rektorja spremenil v čisto nasprotje, kar je bil doslej. Ko se je nemara zadosti razdivjal orcgrupenlajtar, je porinil Cenija skozi vrata in se zadrl: Jutri ob sedmih je mati pri meni v pisarni! Milka, Boris in Zdravko so stali na Zagovniko-vem produ, kjer so se ponavadi razhajali. Heribert tisti dan ni imel pouka. Pri sebi je imel dva tovariša iz trga. Govorili so samo nemško. Danes pa so bili na paši! Krave so hodile po vseh pašnikih vzdolž ceste, kajti les ni bilo. Heribert in tovariša pa so se igrali vojno. Da bi prišlo do za-željenega uspeha, so rabili Nemce in sovražnike. Vsi pa so hoteli le biti Nemci, zakaj ti povsod zmagujejo? Nasprotnik pa ni nihče maral biti. . . V tistih dneh se je od nekod vzela tuja popotna ženska, s krasnimi črnimi lasmi, katere je v debelih kitah imela ovite okrog glave, da je izgledalo, kakor bi nosila lepo kučmo. S sabo je imela hčerko, morda štirih ali petih let. Bila pa je izredno ljuba in črnolasa kot mati. Pravo čudo temnih barv ji je bleščalo iz oči, las in obleke. Z materjo sta se pomikali od hiše do hiše. Samo prenočišča sta iskali pod streho, drugače pa sta se zadrževali v bližini poslopij na prostem. Čeprav sta bili izreden pojav lepote, je bilo videti, kakor da ju mrzi vsak človek. Najbrž sta ciganki! so ugibali domačini. Resnice pa ni nihče vedel. Ta dan sta bili pri Skotlju ob žagovnikovem produ. Sedeli sta na griču poleg razpadajočega čebelnjaka. Milka, Boris in Zdravko so ju opazovali čisto od blizu. Sedli so in ju motrili, pa spletali razne domneve o nevsakdanji ženski z lepim otrokom. Zrli so ju z začudenjem. Mikalo jih je, da bi storili ženski ali vsaj ljubkemu otroku kaj prijetnega. Tedajci so se za Skotljevim hlevom pojavili Heribert in tovariša ... — Glejta, to ciganko bomo napadli, to je naš pravi sovražnik, marš, marš! je zavikal Heribert. Eden od zlikovcev ga je zadržal: Pazi, prej je treba narediti napadalni načrt kakor naš firer! Potem so pripravili kamenja, pregledali frače, okrepili loke in ošilili fičifaje — pa pregledali mu-nicijo za puško na zračni pritisk. — Najbrž je to kaka preoblečena špionka. Saj sem že čul take reči. Tudi v kinu jih kažejo! je lagal Horst. — Ali pa je kaka banditka iz prejšnje Jugoslavije. Ali bandit, ki je v žensko preoblečen? Doli so menda taki? se je preveč izdajal Heribert, kajti iz gostilniških razgovorov doma je slišal vsemogoče novice. Bivši higarji dopustniki so pripovedovali prvi javno o banditih. Potem se je dvignil prvi Heribert in začel napad. TV AVSTRIJA 1. SPORED NEDELJA, 22. aprila: 11.00 Emmaus — 15.20 Fimpen, malček — 16.45 V Puščavi Mohave — 17.30 Pinocchio — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Club seniorjev — 18.30 Poj z nami — 19.00 Slika Avstrije — 19.25 Kristjan v času 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo — 19.50 Šport — 20.00 Santa Lucia — 21.35 Šport — 22.00 Nočni izbor — 22.50 Poročila. PONEDELJEK, 23. aprila: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Šolska TV: The Merchant of Venice — 10.30 En mož sliši v hišo — 13.55 Svetovno prvenstvo: Hokej na ledu iz Moskve — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Orzowei — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Švicarska družina Robinson — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom ■— 20.00 Šport ob ponedeljkih — 21.00 Ceste San Francisca — 21.50 Poročila ~~ 21.55 Večerni šport. TOREK, 24. aprila: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Challenges, angleščina — 10.00 Šolska TV: Fizika — 10.30 Zlata reka — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko noč ~~ 18.00 Svet živali — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki ~~ 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Pepe Lienhard-revija 21.05 Panorama — 22.05 Hotel v Ouke-uiici — 22.55 Poročila in šport. SREDA, 25. aprila: 9.00 Oddaja z mišjo — 9.30 Italiano in Rosso e blu ~~ 10.00 Šolska TV: Neznano sosedstvo — 10.30 Ah, kako so moški neum-Pi — 13.55 Svetovno prvenstvo: Hokej Pa ledu iz Moskve — 17.00 Lutkovni oder — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 2a lahko noč — 18.00 Tony Randall ~~ 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Pripo-vedke iz Avstrije — 21.00 Svetovno Prvenstvo: Hokej na ledu iz Moskve — 22.30 Poročila. ČETRTEK, 26. aprila: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Izobrazba v podjetju — 10.00 šolska TV — 10.30 Pesem ene Poči — 17.00 Am, dam, des — 17.25 živalski leksikon — 17.55 Za lahko poč — 18.00 Televizijska kuhinja — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Servicebox — 20.15 Paul Hörbiger, 75-letnica ~~ 21.40 Mala televizijska igra — 22.05 Poročila — 22.10 Šport. PETEK, 27. aprila: 9.00 Am, dam, des ~~ 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV: Žvok iz človeške roke — 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Film brez naslova 17.00 Am, dam, des — 17.25 Vsi leži ne bodejo — 17.55 Za lahko noč 18.00 Muppets-revija — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Konfrontacija partijskih voditeljev — 21.25 Šport — 22.30 Čakaj, da bo temno — 0.15 Poročila. RADIO CELOVEC SLOVENSKE ODDME NEDELJA, 22. APRILA: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 23. APRILA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Nekoroški zbori. TOREK, 24. APRILA: 09.30—10.00 Pisani svet — 14.10 —15.00 Celovški radijski dnevnik — Šport — Zanimalo vas bo. SREDA, 25. APRILA: 14.10—15.00 Celovški radijski SOBOTA, 28. aprila: 15.00 In nebo se smeje... — 17.00 Jolly-box — 17.30 Lov na živali v Afriki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Dobra volja z glasbo — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Heinz Conrads in njegovi prijatelji — 21.40 Šport — 21.55 Vprašanja kristjana — 22.05 Ljudje na trapecu — 23.45 Poročila. TV Avstrija 2. spored NEDELJA, 22. aprila: 14.30 Svetovno prvenstvo: Hokej na ledu iz Moskve — 16.00 Stekleni človek — 17.00 Dežela in ljudje — 17.30 Pregled — 18.00 Strike me Pink — 20.00 Rienzi, zadnji tribun — 21.25 Cola di Rienzo — 21.40 Rienzi, zadnji tribun. PONEDELJEK, 23. aprila: 18.00 Challenges, angleščina — 18.30 Po sledovih Humboldtsa v Mehiki — 19.30 Ljudje, trgi, muzikantje — 20.00 Hotel v Duke-ulici — 20.50 Prost vstop — 21.50 Čas v sliki 2 — 22.20 Belle de Jour — Lepota dneva. TOREK, 24. aprila: 18.00 Tečaj italijanščine — 18.30 Znanje aktualno — 19.30 Ljudje, trgi, muzikantje — 20.00 Picnic At Hanging Rock — 21.55 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.30 Club 2. SREDA, 25. aprila: 18.00 Francoščina — 18.30 Pregled — 19.00 Izobrazba v podjetju — 19.30 Pripovedke zadaj za pripovedkami — 20.00 Teleobjektiv — 21.00 S streho, šarmom in melono — 21.50 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.25 Trailer. ČETRTEK, 26. aprila: 18.00 Ruščina — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Spotlight — 20.00 Kdo je umoril John F. Kennedyja? — 21.35 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.10 Club 2. PETEK, 27. aprila: 11.55 Svetovno prvenstvo: Hokej na ledu iz Moskve — dnevnik — Komorna glasba — Koroški kulturni pregled. ČETRTEK, 26. APRILA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — „Kdo je za koga?“ PETEK, 27. APRILA: 09.15—09.30 „Narečja“ (8. šolska radijska oddaja za šolarje od 4. do 8. šolske stopnje) — 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Zabavna glasba — Spominjamo se (I. Virnik: 90-letnica smrti pesnika Moderne D. Ketteja). SOBOTA, 28. APRILA: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 15.25 Svetovno prvenstvo: Hokej na ledu iz Moskve — 18.00 Orientacija — 18.30 V tretjem naskoku — 19.30 Pesniški večer: Christa Ludwig — 20.00 Cesarski valček — 20.15 Potovanja čez gore — 21.30 Kronika Adama — 22.30 Čas v sliki 2 s kulturo — 23.05 Marcia Hines: Spezial-šov. SOBOTA, 28. aprila: 16.00 Mednarodni pomladni skoki — 16.45 Servicebox — 17.00 Club regional — 17.55 Vedno ta Miha — 19.30 Munsterjevi — 19.55 Galerija — 20.15 Kdo je umoril John F. Kennedyja? — 21.45 Jazz v soboto. TV Ljubljana 1. SPORED NEDELJA, 22. aprila: 9.10 Poročila — 9.15 Za nedeljsko dobro jutro: Revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju — 9.45 W. Mankowitz: Dickens iz Londona — 10.35 Cirkus — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročila — Katastrofe, dokumentarni film — Cvetje — Očka, dragi očka, humoristična oddaja — športna poročila — Opičji otok, dokumentarni film — Poročila — Bosonoga grofica, film — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 V. Mimica: Anno domini 1573, nadaljevanje in konec — 21.05 Propagandna oddaja — 21.10 Prestolnica, najbližja nebu, dokumentarna oddaja — 21.45 TV dnevnik — 22.00 Risanka — 22.05 športni pregled. PONEDELJEK, 23. aprila: 9.00 TV v šoli: Likovni pouk, 1. maj, Za prosti čas, Polivinilklorid — 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Fizika — 11.10 TV v. šoli: Za najrtilajše — 13,55 Moskva:: Švefovn o prvenstvo v hdkeju ha ledu, prjenop — 17.15 Poročila — 17.20 Glasbena pravljica: Mesec želja •i— 17.35 Katastrofe — 18.05 Tozd, oddaja iz cikla: Pota samoupravljanja — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.(30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja 20.00 F. Lhotka: Vrag na vasi — 21.45 Propagandna oddaja —■ 22.00 Kulturne diagonale — 22.40 TV dnevnik — 22.55 Rock iz Essna. TOREK, 24. aprila: 8.45 TV v šoli: Na poljih in dvoriščih, Ali ste vedeli, Nikola Tesla, TV vrtec, Dnevnik 10 j— 10.00 TV v šoli: Zemljepis, Risanka, Glasbeni pouk — 14.45 TV v šoli, ponovitev ■—- 16.25 Šolska TV: Regija Evrope, V svobodo, Funkcija kadra — 17.30 Poročila — 17.35 Čez tri got|e: Pevski tabor Šentvid — 18.05 Mali svet — 18.35 Obzornik — 18.45 Mostovi j— 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.j30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Mednarodna obzorja -L- 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 A. Decaux: Rosenberga ne smeta umreti — 22.10 TV dnevnik — 22.25 Iz koncertnih dvoran (Bach, Mozart). SREDA, 25. aprila: 9.00 TV v šoli: Matematika in umetnost, Mesto, kulturni spomenik, Izobraževalna oddaja :— 10.00 TV v šoli: Izobraževalni film, Risanka, Kocka, kocka, Reportaža — 13.55 Moskva: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, prenos — 17.35 Poročila — 17.40 Zgodbe o Prismukih f— 17.50 Od slike do slike — 18.20 Ne prezrite — 18.35 Obzornik — 18.45 Zgodnja glasbila — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja. ČETRTEK, 26. aprila: 8.55 TV v šoli: Geometrija, Partizanske pesmi, Prebivalci zemlje — 10.00 TV v šoli: Francoščina — 10.30 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Kemija — 15.45 Šolska TV: Regija Evrope, V svobodo, Fluktuacija kadra — 16.50 Poročila — 16.55 Opera narave — 17.45 Čarobno sedlo — 18.15 Obzornik — 18.25 Podelitev priznanj OF — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 V živo. PETEK, 27. aprila: 11.50 Poročila — 11.55 Moskva: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, prenos — 15.25 Moskva: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, prenos — 17.55 Poročila — 18.00 Srečanje ob partizanski pesmi (Kurirček 78) — 18.15 Gladovna stavka 1934 — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Sedmina, celovečerni film — 21.30 Glasbena risanka — 22.30 Propagandna oddaja — 22.35 TV dnevnik — 22.50 625. SOBOTA, 28. aprila: 8.00 Poročila — 8.05 Zgodbe o Prismukih — 8.15 Glasbena pravljica: Mesec želja — 9.30 Razvoj družine — 10.00 Rdeči mlin — 10.50 J. Janicki: Pota Poljske — 12.20 625 — 15.20 Poročila — 15.25 Nogomet: Zagreb — Vojvödlna, prenos 17.15 Dolinaimiru — 18.45 Naš kraj — 18.55 Muppet-show — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 PropaJ gandna oddaja— 20.00 Ungri-Amigo: Pet letnih časov — 20.55 Propagandna oddaja — 21,00 TV žehtnik — 21.35j TV dnevnik — 21.50 Vpliv Gama-žar-j kov na marjetice. TV Ljubljana 2. spored NEDELJA, 22. aprila: 15.10 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik;— 20.0Cj Dokumentarni film — 21.05 Včeraj, dai nes, jutri — 21.25 Film. PONEDELJEK, 23. aprila: 17.25 Svej tovno prvenstvo v hokeju na ledu, pre-) nos, slovenski komentar — 19.30 T\/ dnevnik — 20.00 Športna oddaja —j 20.30 Izkušnje — 21.20 Poročila —i .21.30 Film. TOREK, 24. aprila: 17.10 TV dnevnilf v madžarščini — 17.30 TV dnevnik —j ,17.45 Pionirski TV studio — 18.15 Knji) ževnj klub — 18.45 Glasbena oddajs( — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Stop —i 21.00 Celovečerni film — 22.40 TVj dnevnik. SREDA, 25. aprila: 17.25 Moskva! Svetovno prvenstvo v hokeju na leduj prenos, slovenski komentar — 19.3Q TV dnevnik.: ČETRTEK, 26. aprila: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Tehtnica, otroška oddaja — 18.15 Znanost — 18.45 Kviz — 19.3Q TV dnevnik — 20.00 Neposredni stiki — 22.00 Poročila. PETEK, 27. aprila: 17.10 TV dnevnili v madžarščini — 17.30 TV dnevnik —j 17.45 Mali svet — 18.15 Družbena tema — 18.45 Glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 O ospredju, kulj turna oddaja — 21.00 Včeraj, danes) jutri — 21.20 Portreti. SOBOTA, 28. aprila: 18.10 Poročila — 18.15 Narodna glasba — 18.45 Krilati farmacevti — 19.30 TV dnevnik —■ 20.00 Glasbena oddaja — 21.00 Poročila — 21.10 Dokumentarna oddajd. s . ................ 1 Nos je visoko zavihal. Tako je videl zmagujoče Nemške oficirje v „bohenšau". Milka, ki je vse opazovala z onstran ceste, je pritisnila desnico na srčno stran. Zdravko je naglo pogoltnil nekaj žgočega, Boris pa je pritiskal ustne tiolgo drugo ob drugo, kot bi grizel nekaj zopr-nega. — Pokažimo, da smo Nemci in da ne trpimo ne ci