List 20. Tečaj LUI i zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr in za četrt leta kr., pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. PO Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 17. maja 1895. f : m Politiški oddelek. tím m*. $ Tudi mislimo, da tistemu pač gre daljše oproščenje davka, % ki zgradi poslopje že prvo leto, ko so stavbena delà draga in pomanjkanja stanovanj največja, kakor pa tištim, ki morda počakajo žanje ugodnejših razmer. Domovinska dolžnost kapitala. Nesreća, ki je zadela belo Ljubljano, je tako velika, da se more popraviti le s skupnim delovanjem vseh po-klicanih faktorjev. Obnovljenje Ljubljane ne bode majhna stvar. Zares se obetajo znatne pomoči, a vendar moramo priznati, da se s temi pomočmi ne obnovi Ljubljana, ako domačini ne napnemo vseh svojih sil. Že dosedaj se je v Ljubljani veliko premalo zidalo, v nobeni primeri z na- raščanjem prebivalstva. Posledica temu je pa bila nena- i vadna draginja stanovanj. Cena nekaterim stanovanjem se je poslednjih dvajset let podvojila. Bati se je, da bode po potresu potreba stanovanj še mnogo večja, kajti že čujejo se glasovi, da hočejo nekateri hišni gospodarji izkoristiti bedo prebivalstva. Pomanjkanje stanovanj bode tem občutneje, ker se podero pri mnogih hišah vrhnja nadstropja. Zaradi tega je pa Mi ne mislimo komu usiljevati kacih predlogov i a vendar bi bilo morda dobro, če odločilni krogi premi V ce slijo, letno oproščenje dovoli prvi dve leti, za stavbě nasleđnjih treh let bi morda za bi morda ne bilo umestno, da se petindvajset- za tište stavbě, ki se zgrade doščalo letno oproščenje dvajset let. gospodarji silili, da bolj hite z grajenjem tem se hišni Če se bode grajenje odlašalo, bodo se začeli ljudje izseljevati iz Ljubljane. Naše mesto bode propadalo in ta propad se potem v desetletjih ne bode dal popraviti. Pa še tudi nekaj druzega je pomisliti. Če bi pomanjkanje stanovanj v Ljubljani postalo čutno, če bi vlada ne jela premišljati na prestavljanje kacih uradov iz Ljubljane. Nekaj vojakov in vojaška bolnica se že preselijo iz Ljubljane, a utegnil bi se kam preseliti še kak drug urad. neobhodno potreba da se zgradi tudi več novih hiš, in dolžnost vsacega pravega domoljuba je z všemi silami delati na to. Tukaj naj le omenimo, da je ob začetku Taaffejeve vlade tako imenovana štedilna komisija že resno prevdarjala, MHHiMlI ■■■ I da se opusti kranjska deželna vlada z vsemi uradi, so njo v zvezi, in spoji s primorskim namestništvom. Pred par leti se je ta nas vet pretresaval v „Politiki" z na- Pomanjkanje stanovanj, oziroma prostoro v za pro- rodnega stališča in se naglašalo, da je izvršljiv samo dajalnice in delavnice tudi slabo vpliva na razvoj domače administrativnim in budgetarnim potom. Tedaj je vlada obrtnije in trgovine. Ne le tuja konkurenca, temveč tudi bila to stvar z ozirom na Ljubljano opustila. Lahko bi predrage najemnine tlačijo našo obrt in trgovino. Za to se pa spomnila na dotični sklep, če bi viděla, da se v pa noben prijatelj našega trgovskega stanu ne sme po- Ljubljani stanovanja za uradnike močno podraže, posebno zabiti na to, da se prepreči kolikor je moč povišanj na- jemnin. Tukaj ni imeti pred očmi interesov hišnih ker jej bode treba skrbeti za mnoga vladna poslopja. Le pomislite, kaj bi bilo mesto brez deželne vlade. Mi ne posestnikov, temveč interese mestnega prebivalstva sploh. rečemo, da se sedaj na kaj tacega misli, a skrbeti je Gledati je pa tudi, da se bi hitro zidalo BBBHBMPMBBi ne morejo biti leta in leta v barakah. Kakor mi odobravamo nasvet, da se raztegne oproščenje davka na 25 Ljubljani. Kdo so ti ljudje, še ni znano, a vidno je treba, da vlada sploh na take misli ne pride. Oglašajo se neki tujci, ki žele kupovati stavbišča v da let za nova poslopja, ki se pozidajo v Ljubljani, vendar se od neke strani misli Slovence zriniti z domače zemlje. mislimo, da je dobro premisliti, če ni obrok petih let za Da se pa to ne zgodi i je treba združenja domaćih močij grajenje takih poslopij malo predolg. Bati se je, da bodo Treba je v prvi vrsti, da domači kapitalisti store svojo v tem slučaji hišni posestniki grajenji preveč odkladali. dolžnost. Slovenci nismo bogat narod, a nekaj premožnih 194 mož pa le imamo, ko bi lahko zgradili hiše v Ljubljani in tako pomagali obnovljenju našega mesta. Kapital se bi jim dobro obrestoval, posebno, če se doseže še petindvajsetletno oproščenje davkov. Če upa i tujec izhajati, bode pač še lažje domaćin. Za domaćina je pa tudi narodna dolžnost. Le pomislimo, s kako po-žrtovalnostjo so se drugod potrudili obnovljenja mest. Cracas v južni Ameriki se je po potresuj povzdignila lepši, nego je bil poprej, da si je potres bil neizmerno hujši in je bil mej drugim 12.000 ljudij pokopal pod razvalinami. Vse to ni odvračalo ljudij, da ne bi zidali. Mesto San Salvador v Srednji Ameriki je v 150 letih potres razrušil osemkrat, pa so ga vselej na novo sezidali. Če se ljudje ne boje zidati v tacih krajih, kjer se zemlja tako rekoč vedno trese, pa bi se bali v Ljubljani, ko vendar vemo, da so v Srednji Evropi veliki potresi redkost in se na jednem kraji stoletja ne ponav-ljajo. S precejšnjo zanesljivostjo smemo računati, da več rodov v Ljubljani ne bode učakalo potresa, ko se sedaj zemlja pomiri. Solidno zidanim poslopjem pa tudi potres ne škoduje, če ni posebno hud. Naši slovenski kapitalisti se pač ne bodo dali osramotiti od srednjih ali južnih Američanov. Ko bi ljudje ondu ne zidali, kjer je mogoč potres, bi noben ne zidal hiše. Ravno tako lahko kakor v Ljubljani, je drugo leto potres v Trstu ali kje drugje. Če se ne boje tuji kapitalisti v Ljubljani zidati hiš, zakaj bi se pa domačini. Od napredka Ljubljane je odvisen napredek vse Slovenije, če Ljubljana propade ali pa pride v roke tuj-cem, bode to čutila vsa Slovenija. Zato je pa domovinska dolžnost tistih Slovencev, ki so v ugodnih denarnih raz-merah, da z zgrajenjem hiš pospešujejo v sedanjem te-žavnem času razvoj Ljubljane. Povsod pri drugih narodih v tacih razmerah se kapital zaveda svoje domovinske dolžnosti in nadejamo se, da se bodo tudi slovenski pre-možnejši krogi posnemali druge narode in izvršili v tem slučaji svojo domovinsko in narodno dolžnost. Politični pregled. ■ S x Celjsko vprašanje. — Se sedaj ni v odseku dognano, èe Slovenci dobimo dvojezičnu gimnazijo v Celji. Levičarji se močno upirajo. Nemški liberalci na Češkem bi dovolili v osnovo dvojezične gimnazije v Celji, ako se osnuje zaželeno okrožno sodišče v Trutnovu. Nemški liberalci iz planinskih dežel so pa zagrozili, da izstopijo iz levicarskega kluba, ako se izpolnijo želje Slovencev. Govori se pa, da bi Nemci Slovencem dovolili dve nižji gimnaziji zunaj Celja, da bi Slovenci le gimnaziji v Celji se odrekli. Seveda z gimnazijama zunaj Celja bi Slovencem ne bilo pomagano. Celjsko vprašanje je še vedno nevarnost za koalicijo. Sedaj se je razprava o tej stvari odložila, mej tem se pa nadaljujejo poganja mej nemškimi liberalci in Slovenci. Belcredi. — Predsednik upravnemu sodišču grof Bel-eredi pojde v krátkém v pokoj. Predsednik najvišjemu sodišcu je v II. dijetnem razredu in ima 20 000 gld. letne plače brez přiklad. Naslednik njegov bode baje bivši minister za Galicijo, načelnik poljskega kluba Zaleski. Novi dunajski podžupan. — Prvim podžupanom dunajskim je voljen dr. Lueger. Izvoljen je pa le zaradi tega, ker libeialec Richter ni hotel prevzeti več podžupanstva Dr. Lueger je dobil 65 glasov, dočim je bilo oddanih 71 praznih listkov. Liberalci se druge volitve namreč niso udeležili, ko je dr Richter bil izvolitev odklonil. Izvolitev Luegerjevo je bilo le mogoČa, ker so prazne listke proglasili za neveljavne. Župan in drugi podžupan sedaj odstopita in Lueger bode v krátkém župan. Liberalci pa baje mislijo vlado prisiliti, da zbor razpusti, kar bodo lahko storili, ker protisemitje sami nimajo večine, kakor je pokazala volitev podžupana. Razpor zaradi Agliardija. — Papežev nuncij Agliardi je potoval po Ogerskem in sicer na po vabilo ogerske vlade same. Banffyjevo ministerstvo se je nadejalo, da bode nuncij nastopil proti katoliški ljudski stranki. Vladni listi so poprej to stranko risali za nevarno socijalnemu redu in cerkveni av-toriteti. Nuncij se seveda ni dal speljati na lei, temveč je ogerske katolike le opominjal, da naj varujejo pravice katoliške cerkve. To je pa vlada zmatrala za rovanje proti njeni y cerkveni politiki. Časopisi so pa nuncijeve besede zavili, kakor bi bil naravnost hujskal proti vladi. Obrnila se je zaradi tega do ministra vnanjih stvarij grofa Kalnokyja, da se pritoži v Vatikanu proti nuncijevemu postopanju. Minister vnanjih stvarij je odgovoril, da je nuncij prestopil dovoljene mu meje, če je vse res, kar ogerska vlada poroča. Obetal je, da bode storil vse potrebne korake, a želei je še dokazil. Ogerska vlada je mislila, da je grof Kalnoky odposlal takoj pritožbo proti nuncijevemu postopanju v Rim. Zaradi tega je odgovorila na neko interpelacijo, da je ugovor proti nuncijevemu postopanju že od-poslan v Rim, in da se minister notranjih stvarij popolnoma vjerna z ogersko vlado, da je nuncij prestopil dovoljene meje. Grof Kalnoky pa menda niti mislil ni na kak ugovor, in je priobčil v časopisih izjavo, da ogerski ministerski predsednik nima niti pojma o diplomatičnem postopanju, če je mislil, da se on vjerna ž njim in dal je ostavko. Banffy je sedaj přišel na Dunaj in mislil dati ostavko. Cesar pa ni želei hitro krize in stvar se je na njegovo željo tako poravnala, da je Banífyju se dovolilo, da prečita v zbornici poslancev Kalnokyjevo pismo, v katerem trdi, da je nuncij prestopil dovoljene meje To se je zgodilo. Konservativni listi so pa to pismo zmatrali za raz-žaljenje nuncija in napovedali so v avstrijski zbornici polan-cev dve interpelaciji. To je vzbudilo jezo levice, ki misli, da se pod koalicijsko vlado ne smejo spravljati verska vprašanja na dnevni red. Pretili so z izstopom iz koalicije. Tega so se pa konservativci ustrašili in dovolili so v to. da je ministerski predsednik odklonil stvarni odgovor na njih interpelacijo. S tem pa stvar še ni končana. Ogerska vlada še vedno zahteva, da se minister vnanjih stvarij pritoži proti nuncijevemu postopanju. Nemčija. — V Nemčiji bila je že več časa na dnev-nem redu vladna predloga, s katero se je nameraval izdati posebno ojster zakon proti prekucuhom, t j. proti socijalistom in drugim ednakim nemirnežem v državi Posvetovanja v državnem zboru o tem zakonu niso nikakor mogla priti do za-želenega vspeha in konca. Konečno so minolo soboto vladno predlogo popolnoma zavrgli v zbornici. Vlada sama ni žalo-stna, da se je to zgodilo, ker so predlogo že itak tako spre-menili, da če bi bila tudi prodrla, bi se v resnici ne bi bilo to doseglo, kar je vlada prvotno namerala V ostalem pa ta odklonitev spričuje lepo zmago socijalnega življa v Nemčiji. Italija. — Volitve v italijansko zbornico so razpisane za dan 26. maja. Vladna in opozicijalna stranka se priprav-tjati prav pridno na boj. — Predsednik katoliškega odbora v Italiji priobčuje v katoliških listih pismo, v katerem se itali-janskim katoličkom prepoveduje v smislu dolocbe z dne 13. julija 1886 , vdeležiti se letošnjih zborničnih volitev. — Kardinal Rampolla je cerkvenim oblastvom tudi ukazal, da naj de-lujejo na to, da se katoliška stranka ne bo udeležila volitev 195 Azija. Japonska se je udala ugovorom Rusije, Nem- davčna oprostitev preveč ne utesni. To sem nameraval čije in Francije in odjenjala od svojih zahtev napraní Kitajski jaz s prvotnim svojim predlogom, ki meri na to, da se tako, da so napominane velevlasti ;zdaj zadovoljne z mirovnimi pogodbami, sklen jenimi ni ej Kitajsko in Japonsko. Dotična mirovna pogodba se je že razglasila. Tako bi bila slednjič končana vojska mej Kitajsko in Japonsko tudi v svojem vplivu na Evropo, če namreč nenadoma ne pride zopet kaj navskriž skega načrta, ki bode državnemu zboru v kratkem predložen, moramo zahtevati. Finančna uprava bode vanjo 25letna davčna oprostitev dovoli za vse nove stavbě brez izjeme, ako se sezidajo v Ljubljani v dobi od 1. maja do 31. decembra 1900. in tako spremembo zakon- • ••■■IIIMIIIHlIlIlilllllllllllllllllllllM Obrtnija. Petindvajsetletno oproščenje davka za Dne Ljubljano. . t. m. je mestni zbor imel sejo in v tej seji odbornik Hribar stavil nujni predlog glede petindvaj-setletnega oproščenja davka za nove in prizidane hiše v Ljubljani in ga tako le utemeljil: seji poslanske zbornice dne 4. t. m bil je po nasvetu proračunskega odseka sprejet predlog, s katerim se vlada pozivlje, da čim prej ko mogoče predloži zakonski načrt, s katerim se dovoli 25letno davčno oproščenje za vse one stavbě v Ljubljani in okoli nje ležečih / • i f • 4 r » ' ~ ►> okrajih, katere se postavijo na mesto po potresu uničenih objektov. Ker je finanční minister obljubii v kratkem od- ft. V ^^ ! I P zvati se temu pozivu, bati se je, da postane ta nasvet, . • . i, • «f* .,'' 4 * . ki ni posebno ugoden za Ljubljano in nje nujno oporav- » i ' • ka " ■ - • ■* (P 1- - 4 ljenje od pretrpelega udarca, v kratkem zakon. Zato se * moramo, dokler je še čas, oglasiti, da dosežemo pri podrobni razpravi dotičnega zakonskega načrta v poslanski zbornici ' ugodnejših, mojemu prvotnému predlogu odgo- 25letno varjajočihdoločb o 25letni davčni oprostitvi. davčno oprostitvijo samo od onih poslopij, ki se postavijo tje, kjer so stala stara, vsled potresa poškodovana poslopja, ne bilô Ljubljani pomagano tako, kakor država v teh žalostnih izrednih razmerah pomagati jej dolžna. Pred vsem bi samo taka oprostitev ovirala regulacijo mesta, ker marsikateri hišni posestnik, cegar hiša stoji na prostoru, ki bi po regulačnem nacrtu moral v tem laglje přivolila, ker na ta način odstopi Ljubljani nekaj, kar doslej uživala ni in ker bode gotovo sama priznala, da jej taka raztegnitev davčne oprostitve zago tovi za bodočnost veliko število obdačevalnih objektov y katerih bi sicer ne nastalo. Ker pa je periculum in mora, predlagam: Slavni mestni zbor «kleni: 1.) Njegova ekscelencija gospod finanční minister se potom visoke c. kr. deželne vlade z obrazloženo vlogo naprosi, da v zakonski načrt, kateri bode předložil zbornici poslancev, sprejme 25letno davčno oprostitev za vs zidajo v Ljubljani v dobi od se se- nová poslopja, maja 1895. do 31. decembra 1900. 2.) Jednaka prošnja pošlje naj se zbornici poslancev na Dunaju. Občinski svet. dr. vitez Bleiweis podpira prav toplo ta predlog posebno z ozirom na to, ker mnogim hišnim posestnikom vsled regulacije mesta ne bode več mogoče svojih hiš zidati na onem mestu, kjer so stale doslej in torej ne uživali dobrote davčnega oproščenja. torej tudi deželna kateri To pa bi bilo za nje prehudo. Naj vlada ta predlog na pristojnem mestu dobrohotno pod pirala. Obč. svet. Trček želi naj se davčno oproščenje raztegnilo na vse hiše, ki se gradijo do leta 1905 in pa tudi na one, ki se že gradijo, pa še niso dodělaně. Ko je predlagatelj -Hribar naglasil, da gospoda Trčka pred- se logi segajo precej daleč in da je malo upanja, da take ugodnosti dale doseći, vsprejel je občinski svet sko- \ ■ raj soglasno nujni predlog obč. svet. Hribarja. Ta sklep mestnega zbora ki gotovo v interesu obnovljenja mesta Ljubljane, pa ni ugajal nekaterim hišnim posestnikom, ki gledajo na svoje koristi. Njim ni » mari, da je že dosedaj v Ljubljani primanjkovalo stano- bodoče nezazidan ostati, ne bode hotel tega prostora, kateri jedini mu daje dobroto 25letne davčne oprostitve prodati. Ko bi pa novi stavbeni red za vojvodino Kranjsko ki se izdeluje in van) so ki utegne v kratkem mestni občini dal pravice za primernu odškodnino tak prostor vzetí posestnikom po sili i lika krivica, ker za poslopje, ljudje večkrat stanovali v nezdravih ljuknah. Najemnine so se pa množile od leta do leta. Hišni posestnik in krojaški mojster M. Kune se je oglasil proti temu predlogu v „Slov. Narodu" št. 108. z nastopnim člančičem : godila bi se temu ve- „Občinski svet sprejel je nujni predlog prositi za katero bi sezidano bilo 25letno oproščenje davkov za vse nove stavbě brez iz- zakon postati, na kakem drugem prostoru, ne uživalo 25letne davčne oprostitve. Ne glede na ta dva razloga, govori pa za premembo v državnem zboru sprejetega pravila tudi ozir na žalostné trgovske in obrtne razmere, katere so vsled j e m e, ki se bodo v Ljubljani postavile tekom petih let Navedlo se je mnogo razlogov za to, ki kažejo, da je občinskemu svetu mnogo na tem, da se Ljubljana v bo- dočnosti krepko razvija. vsakem drugem času bil potresa nastale v Ljubljani. Odpomoči se jim pred vsem dalo s podpiranjem stavbene podjetnosti, katera bi ta sklep le z veseljem pozdraviti ; da pa v sedanjem času ni dovelj premišljen, to pojasniti bodi namen teh vrstic. večji denarni promet spravila v mesto Tudi mora tu Zadeva je za Ljubljano osodepolnega pomena in ne bode merodajen biti ozir na mestno stanovništvo, kateremu se mora iz ljudoljubnih in zdravstvenih ozirov omogočiti da škodilo, če se posluša tudi „druga plat zvona". Kakor znano, namerava vlada predložiti načrt za se kar najpreje vrne iz barak in šotorov v redna biva- kona, ki določa 25Ietno davčno oproščenje samo za lišča. Vse to more se doseći pa le. takrat, ako se 25letna tište nove stavbě in prezida vanja, ki se bodo tekom 196 petih let izvršile na starih prostorih in pa ki se iz re-gulacijskih ozirov premaknejo. Če bi bilo tej vladni nameri kaj dodati, bilo bi to, da se stavbena doba podaljša do 10 let in pa da se na-tančneje označi, da velja 25letno davčno oproščenje tudi za iste hišne posestnike, ki bi morali na drugem prostoru v mestu postaviti novo hišo. Bistveni razloček mej vladnimi namerami in mej mnenjem občinskega sveta je torej ta, da vlada dovoli posebno ugodnost davčnega oproščenja samo poškodovancem; mestni zbor pa to ugodnost želi za vsakogar, ki hoče tekom let v Ljubljani zidati nove stavbě. Če od obeh predlogov pričakujemo najboljših po-sledic, nastala bi naslednja konstelacija. Po vladni predlogi zadobi stavbišče porušenih hiš v Ljubljani višjo vrednost mimo vsacega druzega stavbišča in to daje sedanjim posestnikom hiš že neko-liko nadomestilo za porušeno hišo. Pričakovati je torej brezdvomno, da bodo tekom let ne le isti gospodarji, ki so v to primorani, marveč tudi marsikdo drugi, čegar hiša ni v posebnem stanu, porabil ugodno priliko, da podere staro kolibo in si zida novo hišo. Celo špekulacija ima dovelj prostora in gotovo je, da se v petih letih niti to pozidalo ne bode, za kar je prostora na sedanjih stav-biščih. Sedanja Ljubljana bi se gotovo polepšala in če bi se doseglo vsekako potrebno podaljšanje stavbene dobe, ni dvomiti, da se Ljubljana v sedanjem okvirju povzdigne iz prahu in zastarelosti ! Poskusimo si pa predočiti učinek občnega davčnega oproščenja v najboljšem slučaju, kakor se to pričakuje za razvoj Ljubljane. Kakor se po vlad-nem nacrtu povikša vrednost stavbišč, oziroma starih hiš v mestu, isto tako hipoma bi padla cena istih, po sklepu občinskega sveta, ki bi bil za staro sedanjo Ljubljano pravi potres št 2. Vsi isti prekupovalci, kojih se sedaj bojimo, da ne bi izpodrinili domačine, popustili bi gotovo svoje namere v mestu ter bi zidali na novih stav-biščih izven sedanjega mestnega okvirja. Tudi hišnim posestnikom bi ne kazalo brez sile podirati svojih hiš; popravili bi jih za silo, ter si rajši poiskali nov prostor za novo stavbo. Nastal bi torej v najugodnejšem slučaji nov oddelek mesta; tja priselile bi se vse imoviteje rodbine, polagoma tudi kupčija in obrtovina, stara zgodovinska Ljubljana pa bi ostala na veke zapuščeno malovredno staro mesto, kakoršno vidimo v Trstu. Stavbena spekulacija bi se gotovo povikšala, nastala bi nenaravna „Bauwuth" ; kdor pa misli, da bode v novem mestu ceneje stanoval, ta ne pozna špekulantov, kojim dobiček nikoli ne zadostuje. Tuji kapital, tuji možje gospodarili bi tukaj; stari hišni posestniki pa bi prišli na beraško palico navzlic obilim dolgovom, kateri so jim neizogibni. Ne zanikavam povsem nasprotnih razlogov; a le to rečem, da po tej grozni katastrofi sedanji hišni posestniki novega udarca ne zaslu-žijo, bodi si razvoj v bodočnosti še tako sijajen. Srajca nam mora biti bližja nego suknja in bolje bode za do- mačine, če se Ljubljana v starem okvirju obnovi, če si sedanji posestniki zopet opomorejo, kakor pa da bi tuji špekulantje odločevali osodo nekdaj bele Ljubljane. Nadejati se je sicer, da vlada ne bode odobrila nazorov občinskega sveta; če bi se pa tega bilo bati, potem je skrajni čas, da se hišni posetniki ljubljanski ojačijo v varstvo svojih interesov." V prihodnji številki „S1. Naroda" je pa g. Hribar osvětlil vse Kunčeve pomislike tako le: „Hišni posestnik gosp. M. Kune oglasil se je proti nujnemu — v mestnem zboru soglasno vsprejetemu — predlogu glede 25letne davčne oprostitve vseh novih stavb brez izjeme, katere se v Ljubljani postavijo do dne 31. decembra 1900. Obžalujoč, da je gospod Kune priobčil protest proti temu, za razvoj našega stolnega města in za blaginjo trgovstva in obrtništva tako važnemu predlogu, štejem si v dolžnost izpodbiti njegove nazore. Pred vsem bodi konštatovano, da še nikdo ne ve, kakšno stališče misli vlada zavzeti v tej zadevi. Gospod Kune se torej moti, ako misli, da je sklep mestnega zbora obrnen proti nameram vlade. Ta sklep ni nič druzega, ko ponovitev mojega nujnega predloga, ki je bil soglasno vsprejet v mestnega zbora izvanredni seji dne 19. aprila Ponovitev pa je bila potrebna, ker budgetni odsek državnega zbora priporoča vladi veliko manje, za katero „manje" se ogreva tudi g. Kune. Meni je znano, kje ima izvor mnenje, katero je poročevalec budgetnega odseka zastopal v državnem zboru dne 4. t. m. in vem tudi, kakošne koristi se imajo va-rovati, ako si osvoji tudi vlada to mnenje. Naj mi gosp. Kune verjame, da to niso pred vsem koristi mesta. Bilo bi pa silno malenkostno, ko bi v sedanjih žalostnih raá-merah merodajni faktorji ne imeli pred vsem pred očmi tega, kar morejo koristiti mestu v eeloti. Gospod Kunc povzpel se je v svoji gorečnosti celo do trditve, da bi davčna oprostitev, kakoršne želi mestni zbor, bila za Ljubljano potres št. 2. Kako silno pretira-vanje tiči v teh besedah! Res je, da vsled 25letne davčne oprostitve zadobe zemljišča, na katerih so stala vsled potresa poškdovana poslopja, večjo vrednost, ko ostala stavbišča; ni pa res, da bi vsled 25letne davčne oprostitve za vsa nova poslopja ta razmera se količkaj spremenila. Stara stavbišča ohranijo še vedno razmeroma veliko večjo vrednost, ker imajo — in to je menda iz nemar pustil gosp. Kune — njihovi lastniki pričakovati od države iz-redne podpore in brezobrestnega posojila. Skrb vsacega, komur je blagor našega mesta pri srci, naj tedaj bode, opozarjati posestnike sedanjih porušenih hiš na to prednost, katero imajo njihova stavbišča in ne begati jih s praznim strahom. To je tembolj potrebno, ker se namerava tuja spekulacija polastiti teh prostoro v. Mestni zbor, ki je svoj sklep dobro premislil — dasi-ravno mu g. Kune očita ravno nasprotno — mislil je že tudi na to in prav veselilo ga bode, ako ga gosp. Kune 199 s svoje strani podpírá s poučevanjem in dejanskim meram pnmernim pojasnjevanjem. Ako se 25letna davčna oprostite v mestni zbor raztegne na vse nove stavbě kakor želi se do- Kmetijstvo. še v neki omenjeni dobi, bode se to je res ne- koliko živahneje razvila stavbena obrtnost. Tega pa mora vendar želeti vsakdo, ki pozna naše razmere in ki želi da se kmalu odpravi kriza, ki je vsled potresa nastala mej trgovci in obrtniki ljubljanskimi. Ali ni nenaravno, ako premožni ljudje kupičijo svoj denar v hranil-nici v tem, ko tako silno nedostaje stanovanj, kakor jih v Ljubljani pred potresom? Če že prej ni bilo mogoče tega denarja spraviti v cirkulacijo, naj se vsaj sedaj skusi izvabiti ga iz skrivališč na stavbišča sedaj ko bode stanovanj še veliko bolje nedostajalo, ko pred potresom. „Stavbene běsnosti" se jaz v Ljubljani ne bojim; pri nas ni polja za nenaravne spekulacije. Pač pa se bojim one polževe počasnosti, katero nam prerokuje gospod Kune sam, veleč: „da se v petih letih niti to pozi-dalo ne bode, za kar je prostora na sedanjih stavbiščih". Za Boga! in toliko časa bi on imel srce pustiti ljubljansko prebivalstvo, ki ni tako srečno, da se štelo mej hišne posestnike, v barakah in šotorih » obrtnike in trgovce v začasnih delalnicah in proda- jalnicah, ali celo brez njih! Ne! Te nenaravne razmere želi odpraviti mestni zastop in tudi vlada tako vsaj upam po izjavah cesarjevih in ministrovih — se ne bode mogla ubraniti spoznanju, da je novega čilejšega stavbe-nega delovanja v Ljubljani neobhodno potreba. Lepša in većja vzrasti bela Ljubljana po potresu! To bodi želja, bodi prizadevanje vsacega, ki ljubi to mesto in želi njega povzdigo. Skrb gospoda Kunca i da bi » stara zgodovinska L;ubljana ostala ne veke zapuščeno malovredno mesto", da se primerjati z uvaževanji nekaterih pesimistov ki so takoj prvi dan po potresu ugibali, ali bi ne kazalo pro- ' V stor mej Golovcem in Sišenskim vrhom popolnoma opustiti ter sezidati novo Ljubljano na Vrhniki ali v Kranji. — ako se vlada postavi na stališče moglo zgoditi, dasi jaz v to ne ve- Jedno mestnega zbora rujem. Mogle se se namreč nekoliko znižati one eksor-bitantne cene, katere sedaj zahtevajo hišni posestniki za stanovanja. To pa bilo v korist obrtnikom i i e ki po veliki većini niso hišni posestniki, trgovcem, urad-nikom, delavcem in vsem ostalim 26.000 prebivalcem, kajti vsaj toliko jih moramo šteti, da ne pripadajo rod- binam hišnih posestnikov." Ako se preudari vse to, ne bode težko uganiti j če- Preosnova davkov. (Dalje.) Državna uprava računa na to, da bi drugo leto, ko ima stopiti novi davčni zakon v veljavo pridobit-ninski in dohodninski davek znašala 46,142.000 gld., ako bi ostala sedanja davčna uredba. Novi davki, to je občni pridobninski davek, davek od delniških družeb, progresivni osobni davek in davek od plač, bi pa znašal najmanj 57,741.000, največ 66,144.000 gld. Seveda te številke niso povse zanesljive. Ker pa vlada ne misli povikšavati z davčno re- formo državi dohodkov, temveč hoče le davek pra-vičneje razdeliti, bi se to, kolikor bi novi davki presegali sedanje, razdelilo mej davkoplačevalce. Po-nižal bi se nekoliko hišni in zemljiški davek, pridob- se od- karina za najnižje davkoplačevalce, nekaj kazalo posamičnim deželam in delniškim družbám bi se nekoliko davek znižal, ko bi vspeh novih davkov bil ugoden. Posamičnim deželam se bode kedaj dalo nekoliko od doneska direktnih ^državnih davkov, če se odreko, da se bodo pobirale přiklade na novi osobni davek. Zemljiški davek se bode znižal za najmanj 10% in za največ 15%. Sedaj se plačuje zem- leto, ljiškega davka 37 milijona goldinarjev na potem pa bi se ga 31 4/ď do 33 3 4 Hišni davek se bode ponižal za 10% do 121 0, 2 /0» torej vkupe za 3,416.000 do 4,270.000 gld. na leto. Vpeljala se bodo nova določila glede določitve davkov. Dosedaj so pridobninskè in dohodninske davke določevale davčne oblasti in v ta namen imele najete skrivne poizvedovalce, da so jim naznanjali, koliko ima kdo dohodkov. Po novi davčni uredbi bodo pa davek določevale posebne komisije, v katere bode polovico članov imenoval finančni minister, polovico jih pa bodo volili davkoplačevalci sami. Pridobitninski 8 davek, ki bode obsegal sedanji pridobitninski in dohodninski davek, bode se znižal za 20 %, oziroma celo 25 %. Ponižaval se bode pa davek le nižjim in srednjim obrtnikom, večjim pa ne. Revni obrtniki, ki delajo največ z jednim delavcem ali učencem, bodo se mogli obrtnega davka popoí-noma oprostiti. Sedaj plačujejo uradniki in nastavljenci dohod gavo stališče je za mesto koristnejše, ali mestnega zbora, ninski đavek n razreda. Ce nimajo 630 gld. dohodkov v katerem koliko mimogrede bodi rečeno sedi tudi ne- a ne pretesnosrčnih hišnih posestnikov > ali Ivunčevo." Mi smo tukaj objavili mnenje obeh stranij, da čitatelji lahko sami presodijo, kdo ima prav in komu je več ležeče na razevitev središča Slovenije. so davka oproščeni, do 1050 gld. plačujejo 1 % davka od dohodka, potem pa od vsacih 1050 gld. jeden od-stotek več. Od sedaj bodo uradniki s plačo od 630 do 3200 gld plačevali osebni dohodninski davek uradniki, ki imajo pa višjo plačo, bodo plačevali še poseben davek od plače. Davki, ki jih bodo uradniki v bodoče plačevali, bodo nižji od sedanjih davkov. Dosedaj so bili prosti davka živeči od obresti 198 kapitalov plačevati bi bili sicer morali dohodninski davek, a večini državnih papirjev je zagotovljeno oproščenje davka, in zatorej ni bilo obdavčenje mogoče. Poleg tega pa davčne oblasti za take ljudi niso mogle izvedeti. Sedaj bodo pa taki ljudje morali pla-čevati osebni davek. Napovedati bodo morali svoje dohodke in bodo davčne cenilne komisije jim odlo-čile davek. Delniške družbe, zavarovalnice itd. sedaj plačujejo pridobninski in dohodninski davek, v bodoče bodo plačevale le jeden davek, ki se bode odločil po čistém dohodku. Če ne bode imelo podjetje čistega dohodka, se bode naložil majhen davek na kapital, ki je vložen v podjetje. Tištim zavodom, ki imajo le « človekoljuben namen, in ne merijo na dobiček, se bodo dovoljevale olajšave od davka ali pa celo oprostitve. '' Osebni davek, ki se vpelje se bode začenjal za navadne ljudi pri dohodkih s 600, za uradnike pri dohodkih s 630 gld. in se bode pri višjih dohodkih odmerjal po višji ceni. Tišti, ki ima 600 gld. dohodka bode plačeval od vsacih 100 gld. dohodkov 60 kr., tišti pa, ki ima 4200 gld. dohodkov, bode plačeval od vsacih 100 gld. 2 gld. 70 kr. in tišti, ki ima 48.000 gld. dohodka, bode plačeval od vsacih 100 gld. 3 gld. 90 kr. . (Dalje sledi.) i ^SZ^E^^MIJSi ! Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) VIII. (Dalje.) Vojsk z Indijanci v severozapadnih teritorijah in v ameriški puščavi, v sedem- in osemdesetih letih, bi ne bilo mogoče brez te železnice. Naposled se je pa pokazalo, da je bil popolnoma neopravičen strah, da bi železnica ne mogla plačati dolgov. Že 1880. leta se je prebivalstvo v okoliši te železnice namnožilo na poldrugi mi- v lijon. Železnica ni le izplačevala tekočih stroškov, temveč je plačevala tudi državi dolg in dala povod grajenju drugim dopolnujočim progam. V osemdesetih letih so štiri nove železnice se zgradile čez ameriški kontinent od Atlantskega oceana do Tihega morja. Sedaj veže pet železnic Atlantski ocean s pristanišči Tihega morja in kolikor se more soditi po letnih računih se pri vseh iz-plačujejo stroški in še delničarji dobivajo dividende. Prebivalstvo v njih okoliši se je še pomnožilo nad tri mili-jone in se hitreje množi, kakor drugod v Zjedinjenih državah. Izhodne točke prekokontinentalnega prevoza v našem času je mesto El-Paso na meji Teksasa in Meksike, Albuquerque na teritoriji Nove Mehike, Denver v Kolo-rodu, Salt-Lake, City, ITtaku, Cheyenne, Wyoming, Fogo v Sever ni Dakoti in Winnipeg v britanski pokrajini Ma- nitoba Od Atlantskega obrežja do teh krajev more potnik izbrati kakeršno koli iz nekaj desetin železnic, ki se zje-dinjenjuje v teh točkah, dalje na zapad pa mora potovati po jedno petih prekokontinantalnih prog. Najsevernejša je kanadska tihooceanska železnica (Canadian Pacific R. R.) ki se začenja v Vinnipegu in vodi do mest Viktoria in Vancouver, ob zálivu Vancouver ob Tihem morji. Ta železnica je dodelana in odprta še le pred štirimi leti in v finančnem oziru stoji skoro bolje kot njene starejše ameriške tekmovalke vsled razmerne premosti in krátkosti proge, jako rodovitne zemlje, obilnosti lesa, kožu-hovine in rudnin v ozemlji, ki k njej pripada, in vsled prevladanja angleškega trgovskega brodovja na Tihem morji. Ko se je odprla ta železnica, sta dve tretjini pre-kokontinentalne prevozne trgovine Zjedinjenih držav in Evrope s Kitajem, Japonské, otoki Tihega morja in celo z Avstralijo za zmiraj prišli v roke te proge, posebno vsled obilnih podpor angleške države jadernicam in zlasti parobrodom Tihega morja. Mesta Winnipeg, Victoria in Vancouver, izhodne točke so čarovno naraščale. Zemlja se hitro naseljuje, zlasti z izseljenci iz severne angleške Kanade, kjer so nestrpljivost in razpori krajnih strank se poslednja leta močno pooštrila in prete, da pride do popolnega razpora. Mnogobrojne stranske železnice grade se slednje leto, vedno dalje prodirajoč na sever po jako rodovitnih, mnogobrojnih dolinah severne Kanade, in glavna proga že sedaj težko zmaguje množino blaga, katero mora prepeljavati in katera narašča slednje leto. Najsevernejša iz prekokontinentalnih železnic, se-verna tihomorska železnica (Northern Pacific R. R.) se začenja s tremi ločenimi progami, jedno iz Čikaga, drugo iz Dulutha, najzapadnejšega pristanišča Gorenjega jezera in tretja iz Winnipega, v pokrajini Manitoba. Ta proga drži skozi države Wisconsin, Minnesoto, Severno Dakoto, Montano in Ohio in se končuje v državi Waschington s pristaniščama Seattle in Tacota ob Pugetsundesu in v državi Oregon s pristaniščem Portland ob reki Kolumbii. Ta železnica preseče na mejah Minnesote in Severne Da-kote dolino Severne Rudeče Reke (Red River of the North), v kateri ima mnogobrojne postranske proge in katera dandanes velja za žitnico Zjedinjenih držav ; po ka-kovosti in množini pšenice, stoji gotovo na čelu vseh drugih delov Zjedinjenih držav. Države Minnesota, Se-verna Dakota in Montana se hitro naseljujejo. Prebivalstvo se je v njih minolo desetletje podvojilo, posebno ker se je priselilo mnogo nemških in škandinavskih po-ljedelcev, in pšenice se slednje leto več pridela. Veli-kanske kmetije z desettisoči akri obdelane zemlje, s parními plugi in z všemi najnovejšimi poljedeljskimi stroji so ob ti progi. Imel sem priložnost nekatere ogledati in se seznaniti s podrobnostmi in stroški pridelovanja, in mogel nisem razumeti, kako da ruska pšenica vspešno tekmuje z ameriško, in kje je tajnost tega, da še vedno zavzemlje važno mesto v svetni trgovini? V nedragem delu ali pa stalnih zgubah poljedelca, ki se pa pokrivajo iz drugih virov. 199 Poslednje leto je pridelovanje pšenice storilo znaten skušnje. Sklenilo se je tudi sklicati učence vseh razredov ljud- korak dalje, ker se je ucenilo prevažanje, ko ,se je zbolj-šala vožnja po Velicih jezerih in kanalih, ki jih vežejo z Atlantskim morjem, vsled prekopanja Wellandskega kanala mej jezeri Erie in Ontario in odstranjenja pragov v skih šol, ki so večinoma iz Ljubljane. »Glasbena Matica« v Ljubljani skličuje na soboto dne 25. maja ob 6. uri z večer v prostore ljubljanske Či- talnice izvanredni obČni zbor, pri katerem te bode potrebno ukrenilo glede stavbě „Glasbenega doma". Kakor znano, je reki sv. Lorenca, se ogromne množine pšenice privaža z potres tako poškodoval društveno hišo, da jo je treba podreti neizmernih polj Dakote po severni tihomorski železnici v je treba torej skrbeti za nove prostore. pristanišči Čikago in Duluth in se z jednim samim pre- u 4 ~ »D/amatičnega društva« občni zbor bode v so- f- , . , #J . . / i i i i , \ boto dne 2d. t. m. ob 7. uri z večer v prostonh narodne kladanjem na kitom podobne parnike (whaleback steamers) prevažajo v pristanišča Evrope in vsega sveta. Mesto citalnice 500 gld. podpore je dovolilo poljedelsko minister-Duluth in njegov sosed Superios, katerega od njega loči stvo c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani za pridelovanje lanu. le mala rečica, sta poslednji desetletji izrasli iz majhnih vasic v mesti po 60.000 prebivalcev in prekosili Čikago v izvažanji pšenice. Mesto Detroit v michiganski državi ob přelivu, ki veže Hurónské in Eriesko jezero, v ka- Deželnim brambovcem, stanujočim v Ljubljani in v političnih okrajih ljubljanska okolica, Kranj in Kamnik, se je dovolila ista ugodnost kakor drugim vojaškim rezervistom, da so pomladanskih letosnjih vaj odvezani. Nov poštni urad pričel je dne 16. t. m. poslo- terem so obvezani vpisati se vse ladije, ki vozijo ob Ve- vati v Selcah nad Skofjoloko. licih jezerih, je poslednje leto preseglo po številu ladij in po prevažanem blagu London in Liverpool. (Dalje sledi.) m, nbv rtfcb. ^ ^ ifa fifa ^^ ffa jfa jđfa Jfa jfo fifa Jfa fj^ r&b ćth rifa čib ćtfr *4fr ♦tffr rjfr ifa ttih fib ^ Sit Novice. É^im&n m Cesar je podělil kranjskemu deželnemu predsedniku baronu Viktor j u Heinu red železne krone II. vrste. Presvitli cesar peljal se je na Dunaj preko Ljubljane iz Pulja, kjer je prisustoval slovesnemu blagoslovljenju Župnija Dobrniče izločila se je iz dekanije Trebnje in priklopila dekaniji Žužemperk. Mrtvo truplo okolo 12 let starega dekleta našli dni na Savskem obrežji pri Jevnici blizu Kresnic. Iden- so tite utopijenke niso mogli konstatovati. Potres. Pastirski list o priliki odtresa je izdal eksc. kne- zoškof ljubljanski drugem delu določa se za vse čase: prvič, da se bode hodilo vsako leto veliko ne- Monarh" v soboto dne 11. maja 1.1. ob 8 uri zvečer. deljo popoludne v slovesnem sprevodu z Najsvetejšim IsTa južnem kolodvoru priča kovali so Nj. Veličanstvo civilni, iz tukajšnje stoletnice k jedni izmej ljubljanskih cerkvá; duhovski in vojaški dostojanstveni ki, vendar se Veličanstvo podal že k poČitku in torej ni bil videti. Ob kolodvoru so najsrcneje po- zbrane so bile nebrojne množice ljudstva, zdravljale mimogredoči dvorni vlak, zahvaljevaje se še enkrat drugič, da se ustanovi petero svetih maš, ki se bodo služile vsako leto: jedna dne 15. aprila, druga v god varstva sv. Jožefa, (tretjo nedeljo po veliki noči,) tretja najglobokeje svojemu predobremu in premilostnemu vladarju za v čast sv. Frančišku Borgiji 10. ali 16. oktobra, če-preveliko dobroto,, katero je skazal nesrečnemu ljubljanskemu trta v čast sv. Alešu 17. julija in peta v čast sv. mestu s tem, da je je ;dne 8. maja počastil s svojim posetom ;in je okrepil v upanji na srečneje bodoČnost Pokorilna in prosilna procesija se je po Emigdiju 8. avgusta. Te maše se bodo opravljale za sedaj v stolnici, pozneje pa v cerkvi, katera se ima sezidati v Ljubljani sv. Jožefu na čast. Tretjič želi, iz vseh ljubljanskih župnij h kapelici Matere Božje ob Sent- da bi se v tej cerkvi imenovanim trem svetnikom peterski cerkvi, bila je velikánská. Udehžile so se je nebrojne kot posebnim zavetnikom zoper potres postavil po- ukazu našega prevzvišenega g. knezoškota vršila dne .12. t m. množice ljudstva, da izprosijo za pripomoć odvrnitve šibe potresa in da ob ednem zahvalijo «Boga, da jih je t)bva-roval večje nesreče. Sv. birma o Binkoštih. Preč knezoškofijstvo na- seben oltar ali posebne podobe na kakem drugem tarji. Za ustanovo večnih maš in za zadnji namen se priporoča višji pastir darežljivosti vernikov. Osobito ta sv. zakrament. znanja da se bo kakor navadno tudi letos v Ljubljani delil pa prosi darov za hiše božje, katere so po potresu poškodovane, češ, ljubezen do Boga, vsled katere ste že doslej marsikateri grič in hrib ozaljšali s cerkvi-cami tako, da jednacega v tej meri in razno- Sneg. Raznim izvanrednostim,-katere nam je narava letos že nudila, pridružil se je vceraj nenavaden vremenski majnikov dan Po velikLjoexihti v -jutro sněžilo prav po- šteno in bati se je, da je ta Debodigatreba napravil po vrstnosti znabiti ni videti v nobeni drugi višje ležeČih krajih prav znatno škodo. Deželni zbor kranjski se baje snide prve dni pri-hodnjega meseca, da se posvetuje o pomožni akciji za kraje, prizadete po potresu, da sklepa o zgradbi deželnega dvorca in o novem stavbinskem redu za stolno mesto Ljubljano. deželi naše širne Avstrije......to naj vas vzpodbuja, da pomagate, kolikor morete". Poslopje deželne vlade bodo najbrž morali podreti, tako je poškodovano. Vlada je zaradi tega skle- Sole v Ljubljani. Deželni šolski svet bavil se je nila za svoje urade zgraditi večjo barako z jednim t svoji včerajšnji seji z ljubljanskimi šolami, katere vse so nadstropjem, ki bode stala 30.000 gld. vsled potresa zaprte in vkrenil nastopno : Maturanti višje gimnazije, realke in moškega in ženskega učiteljišča se skličejo, da dovrše zrelostne izpite ; vsi ostali učenci se klasiíikujejo na podlagi dosedanjih vspehov in dajo se spričevala vsem onim, ^speh, Povedali smo že, da je cesar nagoToril Ivana Pavločiča, železniškega čuvaja. Temu možu je potres podrl stražnico na železnico. Ker je bila tudi njegova imajo slaběji učni svetilnica pod razvalinami, ni mogel dati znamenja, se skličejo v času od 15. do 30. julija, da narede da naj se ustavi brzovlak, ki je imel priti. Tekel je imajo ugodni učni vspeh, tisti pa, 200 do bližnjega čuvaja, da dá znamenje, naj se ustavi vlak. Potem je poiskal dva moža, da so vse spravili iz tira. Ves čas se ni menil niti za svojo rodbino. Še le po končanem delu je opazil, da je njegovo triletno dete ostalo v podrti strážnici. Planil je v hišo in je našel nepoškodovano. Ta vrli mož je preprečil ime- novanega večera veliko nezgodo. # * Podreti se imajo v Ljubljani še naslednje hiše: Višjega poštnega kontrolorja Přemka v Gradišči št. 2 in Zeschkovih dedičev hišo v Dolgih ulicah št. 3 in sicer prvo popolnoma, pri slednji pa trakt na ulico in prečni trakt. Tudi tako zvani „zatiški dvorec", v katerem se nahaja deželno sodišče. Kaznilnica na gradu porušena je tako, da se bode morala popolnem prezidati ali pa opustiti. Podreti je tudi stopnišče v poslopji banke „Slavije", Kaiserjevo hišo v Soteski, hišo štev. 4 v Židovski stezi, hišo št. 8 v Gradaških • f J S \ , ,* " ť $ ' * jf • ' i • ♦ • y y t ulicah, hišo št. 21 v Krakovskih ulicah. cela hiša Fr. y * r -T» * Tr M i ' V ! /4 #71 V,1* v/- !j *)} ; íi '•jP ' • lp W UI If 11 \ m «J ^í r ^ « 'il C r r ij , A T I- Kaiserja v Soteski št. 6., Cacakove hiše na Rimski cesti št. 1 prvo nadstropje, eventuelno tudi pritličje, prvo nadstropje Velkovrhove hiše na Rimski cesti št. 3, del trakta na dvorišče Liningerjeve hiše na Rimski cesti štev. 6, Vincencijeve družbe hiši štev. 4 in 6 na M , »1 » H \ " * / f .C é . \ , • ' .'i t • V . «* Emonski cesti in sicer trakt na dvorišče in hlev, Ma- T/ » / , ' ./ r. f ;. ' * 4 '7 lovrhove hiše na Rimski cesti št.r5 prvo nadstropje, del pritličja in hlev, hišo Mateja Vrbiča ob cesti v , ' ' ' ' • V- » *í ' " »' . ! . , ' . . : ) mestni log št. 3 in hišo Iv. Tomca tudi ob cesti v * « •» . < '' $ "7 . f i i t I » j* I * 1' mestni log št. 1 in sicer obe takoj, celo hišo Ivana » m y i i i Bavdeka na Stolbi št. 6 in celo hišo grofice Sermage * I / , 4 /• JR*^"" t . na Stolbi št; 8, celo hišo (razven sprednje sobe) Franr čiške Sič v Vogeljnih ulicah št. 3, hiša Frančiške in f 4 Uršule Goršič v Vogeljnih ulicah št. 5 je tako poškodovana, da jo je treba podreti, ker bi rekonstrukcija bila predraga, isto velja o hiši Jakoba Sonca v Cer-kvenih ulicah št. 25, cela hiša Vincenca Premka na Gruberjevi cesti št. 7, cela hiša in gospodarsko po-slopje Otil. Hrovat na Lončarski stezi št. 12, vzhodni • " 4' « H ' trakt hiše Franca Gregla v Frančiškanskih ulicah št. 12, v Cerkvenih ulicah št. 3 Marije Trillerjeve hiša, : ležeča proti Razpotnim ulicam, pri Adolfa Haupt-manna. hiši na sv. Petra cesti št. 41 partija proti Resljevi cesti in magacin, hiši Ivana Kimovca in I irv Kancijana Hicelbergerja v Trnovskih ulicah št. 9, odnosno št. 3 (takoj); hiša Adolfa Perlesa v Slonovih ulicah št. 5 ; južni del Breskvarjeve hiše v Trnovskih ulicah št. 19, Ant. Hočevarja hiša na Tržaški cesti št. 39, stransko poslopje pri Žuničevem posestvu v Razpotnih ulicah št. 4, južni del Lumberjeve hiše v Trnovskih ulicah št. 11, pri Apolonije Černe posestvu 1 & ' na Krakovském nasipu št. 22 hlev in kamrica proti Rečnim ulicam, hiša Marije Šušteršič ob cesti v mestni log št. 2 (takoj), mestna mesnica v Vodnikovih št. 8 (takoj), Franceta Kanje hiša in gospodarsko poslopje ob cesti v mestni log št. 10 (takoj), pri Franca Souvana hiši v Ključavničarskih ulicah št. 2 dvonad-stropni trakt na dvorišči in stopnišče, pri hiši Šer- cevih' dedičev ob cesti v mestni log št. 14 trakt na dvorišče, evetualno celo poslopje, pri Franca Škofa hiši ob cesti v mestni log št. l 2 prizidek na ulico-in vsa tri gospodarska poslopja. Tudi hiša Ivana Po-gačnika v Krojaških ulicah št. 3 poškodovana je takoy da jo bode po komisijskem izreku treba temeljito prezidati ali pa podreti, prvo nadstropje, eventualno cela hiša Regine Paulier (prej Možekova hiša) v Poljskih ulicah št. 4, dvonadstropni trakt pri Ane Maierjeve hiši na Bregu št. 16, celo hišo Fr. Štruklja na Fran- covem nabrežji št. 7. Glede prodajanja hiš v zdanjem času razpošilja magistrat našega mesta nastopno „Okrožnico hišnim gospodarjem ljubljanskim: „Neki „konsorcij z Dunaja" razglaša v tukajšnjih novinah, da kupuje, prodaja in preziduje ljubljanske hiše, katere so v slabém stavbinskeín stanu. Mestni magistrat sumi, da ta konsorcij, ki se-niti ne imenuje, špekulira zgolj na zadrego hisnih go-spodarjev ljubljanskih, in zato magistrat smatra za C| * svojo dolžnost, svariti hišne gospodarje pred prenagljeno prodajo poškodovanih hiš, ker je želeti, da si ohranijo in popravijo zdanji gospodarji svoje posestvo. To jim bode tudi omogočeno, ker ni prav nobenega dvoma, da bodo mogli hišni gospodarji dobiti potrebno podporo, ali pa brezobrestno posojilo, da A . * Q . spravijo v dobri stan svoja poslopja, ali pa si zgrade 4 > *** f " nova. i , Če bi pa kateri hišni gospodar vendar le hotel iznebiti se , svojega posestva na vsak način, ponudi naj to posestvo v prvi vrsti mestni občini sami, ka- * š. I ■ ' ♦ • I W ^^ tera si bode prizadevala, da posestvo ostane v do-mačih rokah. 9 » M ' • - . V Vv V . v ^ • f.'1 ^ a t % *** • Pri ti priliki pozivlje magistrat zajedno hišne-gospodarje, da naj mu naznanijo, koliko znaša škoday ki so jo trpele vsled potresa njihove hiše, in prista-vijo naj, koliko žele dobiti ali podpore, ali brezobrest- nega posojila. | - « & » . — •Za to oznanilo poslužiti se je formulara, ki je priložen okrožnici." Koncem zadnje seje mestnega zbora je občinski 4 * i I ^^ I P^P -a 1J • svetnik Hrasky se oglasil za besedo in spregovoriî takole: Nesreča, ki je zadela naše mesto, vzbudila je v nekaternikih grde strasti. Mestni zastop napel je — pravi govornik — vse svoje moči, da ublaži, ko-likor mogoče, nesrečo; našli pa so se, žal, v našem, mestu ljudje, ki bi to nesrečo radi izkoristili v sebične namene — to so naši stavbinski podjetniki. Mestni zastop delo val je vedno na to, da se pri nas omeji tuja konkurenca, a kaj imamo v zahvalo ? To, da so tukajšnji stavbinski podjetniki sklenili „ring", ki je dekretiral za stavbinska delà cene, ki nikakor niso opravičene v dejanskih razmerah in ki imajo le namen, stisko naših hišnih gospodarjev obrniti v svojo korist (klici: „skandal!"). Dočim se je najboljim delavcem pri dnevni mezdi primaknilo k večjemu po* 201 30 kr., zahtevajo podjetniki od hišnih gospodarjev za vsakega delavca se jedenkrát toliko plačilo, kakor v prejšnjih letih. Tako n. pr. zahteva se za laškega zi-darskega polirja po 6 gld., za laškega zidarja po 3 gld. 36 kr., za domaćega zidarja do 2 gld. 76 kr., za tesarja isto toliko, za laškega težaka po 1 gld. 80 kr.--a za domačega 1 gld. 50 kr. Te cene nimajo nikake dejanske podlage, zatorej govornik predlaga, naj mestni zastop izrazi svoje obžalovanje, da stavbinski podjetniki na tak način izkoriščajo nesrečo, ki nas je zadela. Obč. svet. dr. vitez Bleiweis pravi, da izraz ob-žalovanja glede takega postopanja ne zadostuje; sto-riti je odločen korak, da se temu grđemu postopanju v okom pride, dobiti je treba tujih močij, a mestni magistrat naj skrbi za to, da se bode občinstvo teh tujih močij posluževalo za stavbena svoja delà. Ako naši podjetniki proti nam tako nečloveško postopajo, poslužili se bodemo tudi mi sredstev, da se jih odkri--žamo. Pri tej priliki opominja govornik, naj se takoj skliče enketa glede ustanovitve mestne stavbinske banke. Občinski svet. Šubic omenja, da so stavbinski podjetniki v tukajšnjemu uradnemu listu priobčili neko vodeno izjavo, s katero skušajo opravičiti svoje postopanje; iz podatkov obč. svet. Hraskega pa je razvidno, da je njih trditev neosnovana. To izjavo podpisali so: Fran Faleschini, Jaromir Hanuš, kranjska stavbinska družba, Gustav Tônnies, Viljem Treo in Filip Supančič. Jako čudno je, da se v tej družbi nahaja tudi mestni uradnik. Sploh pa naj si občinstvo imena tega kartela dobro zapomni Iz Trzina se nam poroča: Tudi tukaj je potres deloval kakor drugod, vse hiše so razpokane, 3 hlevi so se deloma podrli in do 10 obokov je padlo, dimniki do malega vsi. Škoda je cenena na 21.250 gld. brez cerkve, farovža in sole. Cerkveni svod je tako počen in zdrobljen, da je cerkev zaprta, tudi farovž lani novo zidan je zelo razpokan, da se bode mogel zvezati. Letos smo mislili, da dobimo svojega gospoda duhovna, zdaj je pa cerkev toliko poškodovana, da ni misliti, da bi se tako hitro popravila. Okolne občine so dobile nekoliko podpore, naj se merodajni krogi tudi na našo občino ozrejo, ker so tukaj toliko potrebni podpore kot drugod. Izmej vseh krajev na Kranjskem so najhuje pri-:zadete Vodice in nekateri kraji okoli Vodic. Posebno hudo je prizadeto celo Igrišče nad Vodicami. Tukaj je vse zidana poslopja tako rekoč razrušilo. Drevesa po vrtih so se mej potresom do tal prigibala. Kjer so gosta drevesa stala, vkupe jih je tlačilo in lomilo. Pod zemljo je pa grozno bobnelo. Zemlja se je kar valovito gubala, kakor voda. če vanjo kamen vržeš. 0 čudni prikazni poroča se s Hrvaškega, ki je morda kaj v zvezi z letošnjo izredno hudo zimo ali pa letošnjim potresom. Kacih 40 kilometrov od Plit- viških jezer mej Plaškim in Jesenicami se je v ob-širni tamošnji kotlini naredilo novo jezero, ki je na nekaterih mestih do 50 metrov globoko in dolgo 10 kilometrov ter po velikosti presega največje plitviško jezero. Od kod je prišla voda, se še ni moglo dognati. Kam voda iz jezera odhaja, se tudi ne ve, le to se ve, da jo požira neki zemeljski požiralnik, kakeršnih je več ondu. Voda še vedno narašča. Tamošnje prebivalstvo ima mnogo škode, ker je bilo ondu več njiv in travnikov, kjer je sedaj jezero. V tej kotlini je bil griček, na katerem stoje smreke, katere sedaj le še vrhove mole iz vode. K sreči, da kraj ni bil zaseljen, ker sicer bi gotovo več ljudij bilo utonilo, ker je voda hitro nastopala. Tudi pri Jezeřani je nastalo novo jezero. — Zaprt odvetnik. Obsojeni tat kolekov Swietly je pobegnil iz ječe. Te dni so zaprli njegovega zagovornika dr. Huberta, ker je sumljiv, da je Swietlyju pomagal k begu. Tudi Huberjev solicitator je iz jednacega povoda že pod ključem. — Nesreča pri podiranji hiše. Na Dunaji podirali so te dni neko staro hišo. Pri tem se je nakrat zrušil neki zid in podsul jednega delavca in jedno delavko. Izvlekli so oba živa, a mocao poškodovana iz razvalin. — Umor. Grof Domizzi v Peruggii je te dni našel v sobi svoje hcere njenega ljubčka Bargalija in ga takoj zaklal. Grof mu je že poprej bil prepovedal prihod v hišo — Zaprti anarhisti. V Toledu zaprli so tri francoske anarhiste, kateri so pričakovali odredeb pariškega glavnega odbora, da izvrše neko veliko hudodelstvo. — Otrok v ognji. Ključavnićar Jakob Belkede na Dunaji je te dni pil na vrtu neke gostilnice, njegova triletna hč^rka se je pa zraven na trati igrala Nakrat je otroku jela goreti obleka. Le s težavo so ogenj pogasili. Dekle je nevarno opečeno. Kako se je otroku vnela obleka, tega nikdo ne ve. — Mrliča — dedščina. V Parizu živel je krovec Cliavel že 28 let s svojo sestričino šiviljo v divjem zakonu. 1 . 4 ' m ' ~ Zadnji čas je ona jela bolehati, on je pa přišel ob delo. Zabředla sta v dolgove. Gospodar je jima odpovedal stanovanje. Sklenila sta se umoriti. Na mizo sta napravila cvetlice, ka-narčka oddala drugim ljudem, praznično se oblekla in zaprla sobo. Zakurila sta notri oglje in napila opifa. V kratkem seveda sta bila mrtva. Ko so ljudje udrli v sobo, našli so pri njima pismo, v katerem pravita, da sta se iz revščine umorila. Trupli svoji pa zapuščata gospodarju, ki ima več milijonov, za dolg 150 frankov Proda naj ju zdravnikom. — Nesreča na železnici. Mej Arnichom in Herpe-michom sta vkupe zadela dva vlaka. Jeden zaviralec je ubit. Vse službeno osobje pri obeh vlakih je pa poškodovano. — Požar. V Strzyzorovu v Galiciji je 11. t m. popolnoma pogorelo 70 hiš. — Trije delavci podsuti. V Rušah je dne 14. t. m. pri kopanji vodnjaka podsulo tri delavce. Ljudje so hitro prihiteli na pomoč, kopali vso noč, a vendar delavcev niso mogli rešiti. — Samomor. Posestaik budimpeštanskega hotela „Kralj ogen-ki" Fťner skočil iz četrtega nadstropja na cesto in se ubil. Ker je bil v ugodnih premoženskih razmerah se ne more vedeti, kaj je povod samomoru. — Sedem delavcev zgorelo. Sedem poljskih delavcev je zgorelo v Washern County v Ameriki v gojzdu v svojih lopah. Ti delavci so dobili v nedeljo pivo in sumi se, da so se pijani polegli v lopo, ko je ogenj nastal pa se jim ni bilo mogoče rešiti. 202 Loterijske srećke. V Lineu dne 11. maja t. V Trstu dne 11. maja t. V Pragi dne 15. maja t. 40, 29, 25, 56, 84 10, 31, 44, 19, 34 89, 35, 28 i Po or! //AOj^i»1 ./Siri Svarilo! Ceni stroju 1? 5 It. (50 rinarj Varuji® -V . da ne bote opeharjeni pri naku sladne kave. Dobičkaželjni še vedno ponarejajo Kathreinerjevo kavo, zato ne jemljite drugih ko « », bele iz vir ne zavoje napisom Kathreiner". »pohih irn>h. (DtmiRer* Malz-KaffB8-Faùnl80 Kathreiner-Kneippova sladna kava edina zdrava okusna primes Yii|t" ft;.., k bobovi kavi. natorni pridelek celih zrnih ; vsaka škodljiva primes izključena. zagotovljeno skakoče in živo doposlane, svežo vjete, razpošilja se 1 poštna torbica proti povzetji in colnine prosto: 40 komad, velikanov rakov, solo 60 100 V) » n rakov za juho HALLER Stanislav št. 21 Poljsko, Kupuj trgovci, pravi star pregovor branjevci lika trgovina, žin blaga lahko uporablja moje podjetje. kajti tako vě- rno ja, ima vsled kupovanje velikih mno- gotov denar drugih prednosti nizke stroške kateri naposl kupovalcu korist. Mlěnl vzorci zasebnim kupo válcem zastonj ln franko. Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar krojače nefrankovano. Blago obleke. Peruvien uniforme dosking visoko duhovščino, predpi blago kr. uradnikov telovadce, livreje, sukn veterance. požarne brambe bilard igralne mize, prevlake vozove. Največja zaloga štajarskega, koroškega tirol skega lodna gospe gospode cenah tudi 20kratno združenje blago, potni pledi izvirnih tovarniških more dati. Perilno Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno, pošteno, trdno, čisto volněno sukno ne cene cunje, jedva splača krojač, priporoča Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) največja zaloga sukna v vrednosti milijona goldinarjev. Pošilja proti povzetju ! Svarilo : Agentji in krošnjari imajo navado svojo slabo robo pod znamko »Stikarofskijeva roba« prodajati. vsi kupovalci škode varovali, naznanjam ? bodo takim ljudem na noben način robo prodajem. Tržne cene. V Ljubljani dne 27. maja 1895. Pšenica gld. 8*50 kr. rž gld. 6*75 kr., ječmen gld. 7-— kr., oves gld. 7 50 kr., ajda gld. 7*50 kr., proso gld. 7*50 kr., turšica gld. 8 *20 kr., leča gld. 12 — kr., grah gld. 10 — kr., ližol gld. 11 — kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) .A" IO <> vlf ? Sif J& fr S tr ft* ^ ♦ - s -y sv