243 Letnik 43 (2020), št. 1 dnji del je bil namenjen opozorilu na r azlično usodo judo v skih sk upnosti v r az - ličnih ok upacijskih r ežimih, ki pa je v času do k onca v ojne po v sod pri v edla ne le do nediskriminat orneg a pomor a posameznih Judo v in njiho vih družin, t em v eč tudi do uničenja judo v sk e sk upnosti k ot tak e); Rabska brigada in Judinje bolni- čarke (prik az sosledja dogodk o v , ki so pr ek r absk eg a int ernacijsk eg a taborišča v slo v ensk e partizansk e enot e pripeljali v ečje št e vilo bolničar k judo v sk eg a r odu); Rižarna: koncentracijsko in uničevalno taborišče v Trstu (pr edsta vit e v taborišča in r edkih ohr anjenih dok ument o v , ki so nastali v po v eza vi z njego vim delo v a - njem, pa tudi odme v o v nanj v sočasnih ob v ešče v alnih dok umentih partizansk e - g a tabor a); Preživeli Judje in povojni čas (prik az t eža v in izzi v o v , ki jih je r edkim pr eži v elim Judom prinesel čas u v ajanja k omunistične oblasti); Dokumenti o so- delovanju Jugoslavije z nastajajočo judovsko državo (prik az zgodnjih stik o v t er vzajemne pomoči med po v ojno Jugosla vijo in nastajajočo drža v o Izr ael). Kljub t emu da r azsta v a ni doži v ela f ormalneg a odprtja, pa tudi v odeni og ledi so bili bolj priložnostne k ot or g anizir ane nar a v e, je po mnenju njenih pripr a v lja v ce v s v oj cilj v endar le v saj deloma doseg la. Ned v omno je s s v ojo nena - v adno posta vitvijo – panoji so bili obkr oženi s tr ak o vi, ki so stilizir ali Da vido v o zv ezdo – prit egnila pozorno st marsik at er eg a posameznik a. K olik or je bilo mo - goče opaziti iz sta v be Gruberje v e palače, je naj v eč pog ledo v – pa tudi začudenja – naključnih obisk o v alce v prit ego v al slik o vno najbarvit ejši pano s pr edsta v lje - nimi antisemitskimi plak ati iz časa druge s v et o vne v ojne. Priložnostne r azsta v e pr ed sta v bo Ar hi v a R epublik e Slo v enije so v edno zanimi v e. Dod atno okr asijo tr a vnik pr ed slik o vit o Gruberje v o palačo; kr ajšajo čas in popestrijo spr ehod meščanom in turističnim obisk o v alcem Ljubljane; pr edsta vijo pomembne dok ument e in pr ek njih pripo v edujejo zanimi v e zgod - be. Nenazadnje vzbujajo zanimanje za pr et eklost in na poseben način v abijo posameznik e k obisk u sameg a ar hi v a. T udi zat o je šk oda, da občasno ostanejo v saj deloma spr eg ledane. Je pač tak o, da je primerna pr edsta vit e v r azsta v zain - t er esir ani ja vnosti pr a v tak o pomembna k ot njiho v a pripr a v a. T adej Cank ar Slovenci, začenjajo se novi časi ... (1918–1920) – potujoča razstava R azsta v a »Slo v enci, začenjajo se no vi časi ... (1918–192 0)« je tr etja v vr - sti r azs ta v Zgo do vinsk eg a ar hi v a Ljubljana, pos v ečenih prvi s v et o vni v ojni. Prvi »K uge, lak ot e in v ojsk e r eši nas, o Gospod!« iz junija 2014 je julija 2015 sle - dila » V zaledju sošk e fr ont e«, ki je po v ezala v eč k ulturnih za v odo v s podr očja Gor enjsk e in Primorsk e. Zadnja iz okt obr a 2018 je pomenila nek ak šen sklep, zaokr ožit e v dogodk o v izpr ed st oletja, ki so za slo v enski nar od pr edsta v ljali no v začet ek v no vi drža vi. R azsta v a je – k ot v se pr ejšnje – r azdeljena na t ematsk e panoje, ki si sledijo v logičnem zapor edju zgodo vinskih dogodk o v . Uv odni pano pr edsta vi r azsta v o in njene ustv arjalk e, ar hi vistk e v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana, ki so Judita Šeg a, Mir a Hodnik, Elizabet a Eržen P odlipnik in Dunja Mušič. Sledi pano z na - slo v om »Naj počiva v miru« , ki pr edsta vi zadnje v ojno let o, v ojašk o in politič - no kriz o, zlom sošk e fr ont e in nat o še a v str o-ogrsk e drža v e t er akt (pr emirje) k onca v ojne. V zpor edno s pr opadom star e že v se let o 1918 nastaja no v a drža v a (pano št . 3: »Svobodni državljani SHS, 29. 10.–1. 12. 1918« ), v dunajsk em par lamentu de luje Jugoslo v anski klub, pot ek a zbir anje podpiso v za Majniško de- klaracijo , k onec v ojne prine se Wilsono v pr ogr am o samoodločbi nar odo v . Obli - k uje se kr atk otr ajna Drža v a SHS. T oda umik ajoči r azpadli a v str o-ogrski v ojski 244 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions že sledi italijansk a (pano št . 4: »Zmagovita Italija prinaša mir in svobodo« ), ki zasede pr ost or do demar k acijsk e črt e, ponek od tudi čez. Z R apalsk o pogodbo (12. 11 . 1920) se je določila meja, ki je obstala v se do leta 1947. P ano št . 5: »Za- hodna in severna meja« prik azuje spr eminjanje mejnih črt na se v eru in zaho - du slo v ensk eg a ozemlja t er f ot ogr afije kr aje v ob njej. Dog ajanje na K or ošk em, ki je bilo r azbur k ano v se do plebiscita 10. 10. 1920, pr edsta v ljata d v a panoja, št . 6: »Koroški Slovenci, pozor« in št . 7: »Nemirna Koroška« . Izv emo, da so v oli v ci na plebiscitu izbir ali med belimi (za Jugosla vijo) in zelenimi (za A v strijo) v olilnimi lističi, v plebiscitn o k ampanjo pa se je na jugoslo v anski str ani v ključil tudi slik ar Mak sim Gaspari. Osmi pano (»Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Sloven- cev« ) opozarj a na manj znano distink cijo pri imenu no v e drža v e, ki jo zgodo vi - narji doslej niso poudarjali, pogost o celo spr eg ledali: na začetk u se je imeno v ala »kr aljestv o«. Ni po v sem zaneslji v o, v endar je šlo v erjetno le za jezik o vno (ar he - tipsk o) oblik o »kr alje vine«, saj so oba pojma pogost o mešali. Od jeseni 1920 pa je bila oblik a »kr alje vina« na v edena tudi na ur adnih listinah. P o v ojni se r azmer e niso kmalu umirile. P oleg v ojnih begunce v je čas pri - nesel še k or ošk e in malo pozneje primorsk e begunce (pano št . 11: »Slovenski narod na prepihu« ). Slo v ensk e dežele so pr epla vili odpuščeni v ojaki, sir ot e, in v alidi (pano št . 16: »Od vojne zaznamovani« ). P oja vile so se bolezni (pano št . 14: »Nevarni ples nalezljivih bolezni« ), ki so se še hitr eje širile z gibanji pr ej omenjenih množic. V ečina je bila posledica v ojnih r azmer in v sesplošne iz - črpanosti, prišla je tudi no v a in naj v ečja epidemija špansk e gripe (pano št . 15: »Obisk španske gospe« ). T ak o k ot sodobna epidemi ja co vid-19 je tudi špansk a gripa v eljala za zelo nalezlji v o bolezen, ne pa nujno smrtno. Pr a v na izk ušnjah t e bolezni nas je tudi sedaj str ah jeseni, k o zna virus pono vno močneje izbruhniti, tak o k ot je okt obr a 1918 špansk a gripa. Z no v o drža v o je prišlo do št e vilnih opaznih spr ememb, ki niso imele le r epr ezentati vneg a značaja, pač pa tudi zelo k onkr etneg a: naenkr at so bili po - Otvoritev razstave 16. 10. 2018 v Zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana, na fotografiji minister RS za kulturo Dejan Prešiček z avtoricami razstave in direktorjem ZAL mag. Mitjo Sadekom (Foto: Tina Arh, ZAL). 245 Letnik 43 (2020), št. 1 membni drugi pr azniki (pano št . 9: »Novi prazniki« ), pr ejšnji so vr ažniki so postali cenjeni prijat elji (pano št . 10: »Triumfalni sprejem regenta Aleksan- dra v Sloveniji« ), zamenjal i so se drža vni simboli, namest o nemščine je prišla cirilica (pano št . 12: »Jezikovni (pre)boj« ), u v edena je bila no v a v aluta (pano št . 13: »Od krone do dinarja« ), ki se je dok ončno u v elja vila šele leta 1923. Na v adni ljudje, ki so štiri leta trpeli v ojne str ahot e, so se mor ali čez noč prila - goditi v sem t em spr emembam. Nemci v ja vni upr a vi in na sodiščih so izgubljali službe. P ono vno so se poja vili d v ojezični napisi, t okr at v k ombinaciji s sr bščino (in ciri lico), ki je postala učni pr edmet . V ojni je sledila gospodarsk a kriza, po - manjk anje moških delo vnih moči, upadla je r odnost , sodno je bilo tr eba ur editi status pogr ešanih, dedo v anje pr emoženja padlih in umr lih v v ojni t er poskr beti za njiho v e v do v e in sir ot e ... R azsta v a se k onča z let om 1920, k o sta R apalsk a po - godba in k or oški plebiscit dok ončno ur edila meje no v e drža v e Kr alje vine SHS. V se t o so želele, in t o jim je tudi uspelo, pr edsta viti a vt orice r azsta v e, t o - kr at spet same ar hi vistk e. Ar hi v sk o gr adi v o ponuja št e vilne dok aze, tr eba g a je skr bno pr eg ledati, izbr ati najbolj po v edne in r epr ezentati vne primer k e, ki mo - r ajo bit i tudi na pog led zanimi vi. Delo ni bilo lahk o in ni bilo opr a v ljeno hitr o. V endar je bila r azsta v a »Slo v enci, začenjajo se no vi časi (1918–1920)« spet pr e - sežek. Oblik o v anje r azsta v e in k atalog a je pr e vzela g a. Bar bar a Bog ataj K ok alj, ki je oblik o v ala že pr ejšnjo r azsta v o. Katalog je s s v ojimi kr atkimi besedili, ki sodijo k posameznim r azsta vnim panojem, in slik o vit o dodatno opr emo izje - mno zanimi v o in poučno br anje. K er naklada (500 izv od o v) ne zagota v lja, da jo pridobijo v se ja vne knjižnice in poleg njih tudi šolsk e, sta k atalog a prv e in druge r azsta v e dost opna tudi v di gitalni obliki na spletu, kmalu se jima bo pridružil tudi k atalog tr etje. P osebej za osno vno- in sr ednješolski pouk zgodo vine bi bil k atalog dobr odošel učni pripomoček. Br ez pr etir a v anja lahk o r ečemo, da tak šni izdelki višajo standar de ar hi - v skim r azsta v am in ar hi v sk emu delu nasploh, na drugi str ani pa obr a vna v ano t emo in str ok o vno delo približajo širši ja vnosti. Da t o niso le flosk ule, dok azuje tudi pot , ki jo je r azsta v a doslej že opr a vila: iz Ljubljane pr ek o Šk ofje Lok e, Idri - je, Kr anjsk e Gor e, Log at ca, No v eg a mesta, Semiča, Kr anja, K opr a in Železnik o v bo v prihodnji h mesecih gost o v ala še v Stični in v erjetno tudi v Zagr ebu, k amor jo je po v abilo društv o Slo v ence v na Hrv ašk em. P o izk ušnjah pr ejšnjih d v eh r az - sta v se znajo tudi v prihodnjih letih najti ustano v e in pr ost ori, ki bodo r azsta v o z v eseljem pr edsta vili s v ojemu občinstvu. T ak je bil primer P ar k a v ojašk e zgo - do vine Pi v k a z r azsta v o » V zaledju sošk e fr ont e«. Ob t em še namig: primerno in zanimi v o, v t eh časih pa sk or aj nujno je r azsta v o prik azati k ot multimedijsk o int er akti vno pr edsta vit e v , na k ar se a vt o - rice že pripr a v ljajo. T udi po v eza v a v seh tr eh r azsta v bi bila dobr odošla, tak o za spletne obisk o v alce k ot za pedagošk o delo v ar hi vih in na šolah. Za v se pr et ekl o in prihodnj e delo v po v eza vi z ar hi v skimi r azsta v ami ob 100-letnici prv e s v et o vne v ojne zat o a vt oricam iskr eno čestitamo. Nataša Budna K odrič TVT Boris Kidrič Maribor, Ob progi in za progo, 1863–2009 Na začetk u leta 2020 je P okr ajinski ar hi v Maribor v r azsta višču Ar chi vum odpr l no v o r azsta v o iz serije pr edsta vit e v ar hi v sk eg a gr adi v a mariborsk eg a go - spodarstv a, ki g a hr ani P okr ajinski ar hi v Maribor . Ob r azsta vi je izšla tudi publi - k acija z naslo v om TVT T o v arna v ozil in t oplotne t ehnik e Boris Kidrič Maribor , ki na 80 str aneh prinaša zgodo vino in r azv oj podjetja od njego v eg a nastank a do