ARODA lisi slovenskih delavcev Y Ameriki. POZOR, NAROČNIKI... NaroaiStom naznanjamo, da vd ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do kaierega dne, meseca in leta je ua-ročni aa plaeana. II p r i r i. TELEFON: CHebe* 5-1242 Entertd m Second Glasa MitUr September 21, 1903, ftt the Poet Offioe it Hew York, H. T* Art of Oonfreea of March & 1879. TELEFON: OHebea »—1241 No. 240. — Stev. 240. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 13, 1937 — SREDA, 13. OKTOBRA 1937, Volume XLV.—Letnik XLV, LEWISOV ODBOR POLZI FEDERACIJO RAZKOLA 15. novembra se bo kongres zopet sestal KONVENCIJA A. F. L. JE DALA IZVRŠILNEMU ODBORU PQLN0MC IZKLJUČITI LEWIS0VE SKUPINE Delavska federacija ni napredovala z duhom časa. — Philip Murray predsednik odbora za resolucije. — Lewisov odbor kontrolira organizacije, ki imajo nad štiri milijone članov. — Lewis zahteva od Roosevelta proti usluge, ker je denarno podprl njegovo kampanjo. NEMCUA BO PODPIRALA GEN. FRANCA Borba med največjima ameriškima delavskima organizacijama je v polnem teku. V Denverju, Colo., zboruje Ameriška Delavska Federacija, v Atlantic City, N. J., se pa vrši konvencija Lewiso-vega odbora. Z obeh strani padajo hudi očitki in težke obdolžitve. Tako je naprimer včeraj obsodil John L. Lewis Federacijo, da je odgovorna za razkol med ameriškim delavstvom, dočim je dala konvencija A. F. of L. izvršilnemu odboru polnomoč za izključitev desetih velikih delavskih organizacij, ki so se pridružile Lewisovemu odboru. ATLANTIC CTY, N. J., 12. okt. — Cilj voli-aiteljev Lewisovega odbora, ki zborujejo tukaj, je "spraviti vse neorganizirane ameriške delavce v veliko organizacijo". Istočasno je Lewisov odbor javno obdolžil Delavsko federacijo, da je odgovorna za razkol med ameriškim delavstvom. Voditelji dvaintridesetih velikih unij so navdušeno ploskali, ko je John Brophy, ravnatelj C.I.O., prečital svoje poročilo. Delavski Federaciji je očital, da omalovažuje najbolj važne probleme ter noče vpoštevati položaja, ki ga povzroča produkcija v masah. Nadalje je rekel Brophy: — Delavska Federacija skuša uničiti C. I. o in njegove unije. Njeni organizatorji so v več slučajih prodrli piketske vi- . ste ter dali kompanijskim unijam čarterje. Vse delavce, posebno delavce v veleindustrijah, je treba organizirati. Federacija izganja člane C. I. O. iz svojih posvetovalnih odborov. Na priporočilo predsednika Johna L Lewisa je bil imenovan Philip Murray, predsednik odbora jeklarskih delavcev, za načelnika resolucijskega t>dse,ka. Po zatrdilu Johna Brophyja se je začel vpliv C. 1. O. širiti pred dvemi leti, ko se je baš v tem mestu in v tej dvorani odcepilo pod vodstvom Lewisa deset organizacij od Ameriške delavske federacije. John L. Lewis je poročal^ da je porabil C. I. O. v šestnajstih mesecih svojega obstoja 1,800,000 dolarjev. C. I. o. ima danes štiri milijone članov. Zahteva po širšem organiziranju je tako velika, da se bo število kmalu podvojilo. V C. I. O. je 510,000 jeklarjev, 400,000 avtnih delavcev, 75,000 delavcev v tovarnah za gumij, 270,000 tekstilnih delavcev, 600,000 premogarjev in 80,000 razvažalcev. DENVER, Colo., 11, okt. — Na današnji seji A. F. of L. so dali delegati izvršilnemu odboru polnomoč, da izključi devet velikih organizacij, ki so se prfdružile Lewisu. V tozadevnem pooblastilu je rečeno: — Ameriško delavstvo se sramuje, | ker je šel najvplivnejši voditelj C. I. O. k predsed- ] niku Združenih držav ter od njega zahteva, da se' mora pokoriti njegovim diktatom, ker je njegova organizacija prispevala denar za predsednikovo volilno kampanjo. Delavstvo bi rado izbrisalo ta madež, pa ga žal ne more izbrisati. Vrata za sklenitev miru so še vedno odprta, toda uničevalna vojna proti C. I. o. se bo pričela, ko bodo izčrpana vso sredstva za uravnavo. Berlin bo sodeloval z Rimom, ako Francija odpre mejo. — Hitler in Mussolini zahtevata Francovo zmago. MUSS0LINIJEV SIN V BELI HlSl Gost predsednika Roosevelta in njegove soproge je bil štirideset minut. — Demonstracije pred laškim poslaništvom. WASHINGTON, D. C.. 12. BERLIN, Nemčija, 12. okt. j oktobra. — Sin italijanskega — Nemška vlada omahuje med diktatorja, 21 let stari Vittorio bojaznijo, da bo zaradi italijanskega odgovora, ki je odklonil angleško-franeosko povabi lo na konferenco, Francija odprla svojo mejo za pošiljanje vojaštva in orožja španskim republikancem, in upanjem, da bo Anglija to preprečila. Toda ne glede na to, kak bo izid razgovorov, ki se sedaj vr-še med Londonom in Parizom, je bila nemško-italijanska politika že določena, namireč, da mora biti generalu Francu za vsako ceno zagotovljena zmaga v španski državljanski vojni. Ako bo Francija odprla svojo mejo, tedaj bo Nemčija spočetka samo opazovala posledice. Ako bo Francija nudila španskim republikancem svojo pomoč v taki meri, da bo pre-menjeno vojaško ravnotežje, tedaj boste Nemčija in Italija storile vse, da je ravnotežje zopet izravnano. Kako bo to ravnotežje "zopet izravnano", ni težko uganiti Mussolini, je bil v pondeljek popoldne gost predsednika F. D. Roosevelta in njegove soproge na čajanki. Drugi go>tje so bili državni podtajnik Sumner Welles, italijanski poslanik Fulvio Suvicli in ameriški poslanik v Rimu Wm. Phillips. Gostje so bili v Beli hiši 40 minut in ko so odšli, policija ni dovolila posneti slik. V Beli hiši in okoli nje je bila postavljena močna policijska straža, da zabrani vsake demonstracije proti Mussolinije-verau sinu. Tudi olkoli italijanskega poslaništva je bila postavljena močna policijska straža, ker je skupina Itlijanov, ki so ameriški državljani, pa so nasprotni Mussoliniju, prosila predsednika Roosevelta, da ne seže v roke možu. ki je zastopnik "brez pravnega napadalnega naroda, katerega vi želite postaviti v kvarantino''. Poprej pa je še policija raz- Vngleško poročilo pravi, da I- gnala izpred italijanskega po- talija že pošilja vojake in vojni materija 1 generalu Francu. Nemčija je v tem bolj previdna kot Italija in ni nikdar priznala, da posreduje na Španskem niti v obliki prostovoljcev. LONDON, Anglija, 12. okt. — Po dogovoril med Londonom in Parizom bo sklicana konferenca devetih držav, ki so podpisale washingtonsko pogodbo, v Bruselju. da razpravlja o ki-tajsko-japonski vojni. Bruselj je bil izbran za to konferenco, ker Belgija nima posebnih interesov na Kitajskem, toda je vključena v pogodbi devetih držav. Belgijska vlada je tudi pritrdila, da se vrši konferenca v Bruselju. Sedaj se še vrše posvetovanja med Londonom, Parizom, Washingtonom in drugimi državami. ki so -podpisale pogodijo devetih držav, in s« bo konferenca najbrže pričela v dveh tednih. Italija, ki odobru-je japonski vpad na Kitajsko, do sedaj še ni bila povabljena, dasi je pogodbo tudi podpisala. slaništva demonstrante, ki so nosili napise: "Sodišče išče zaradi kolektivnega umora — Vittorio Mussolini ja" in — "Predsednik Roosevelt, ne se-zite v roko s sinom napadal -ca Četudi pa «se je več ljudi zbralo pred Belo hišo, ko je še! Mussolini v Belo hišo, ni bilo nobenih demonstracij. JAPONCI SO ■ V OFENZIVI j Japonci hočejo prebiti črto, predno dobijo Kitajci pomoč. — Južna Kitajska je ponudila 3 milijonov vojakov. ŠANGHAJ. Kitajska, 12. okt Kitajci trumoma prihajajo k naborom in Kitajska ima že nad miljon novih vojakov. Kitajska vlada more na vsako fronto poslati dovolj ojačenja, kjerkoli primanjkuje vojakov. NANKING, Kitajska, 12. oktobra. — Maršal Čankajšek je na dan 26. obletnice kitajske republike po radio opozarjal, narod, da naj bo pripravljen na težke preizkušnje in na dolgo vojno. Svojemu narodu pa je zagotovil, da je v največji stiski veliko upanje na konečno zma!go, samo da je cel narod združen in je pripravljen prinesti žrtve. Svoj narod je pozval, da mora dati na oltar domovine: 1. vse narodne vire, 2. more o-jačiti narodno edinost in 3. mora biti trdno prepričan, da bo Kitajska zmagala. "Borimo se za narodni obstoj in za mednarodno pravico," je rekel. "Napadalec je že doživel moralni poraz. Dokler smo pripravljeni boriti se brez konca, je nemogoče, da iz tega boja ne bi izšli Ikot zmagoval- POVEČANJE BLAGOSTANJA JE POGLAVITNA NALOGA" WASHINGTON, D. C., 12. oktobra. — Nocoj je govoril po radio predsednik Roosevelt ter pojasnil razloge, ki so ga dovedli do posebnega sklicanja kongresa. Kongres se bo sestal dne 1 5. nov. 2400 KOKOŠI ZGORELO FRENCHTOWN, N. J., 12. oktobra. — V kokošnjaku Wm. Grossmana je izbruhnil požar. Zgorelo je 2400 kokoši. Koko-šnjak je bil najmoderneje urejen, in povzročena škoda znaša trideset tisoč dolarjev. ci. NEVARNA TOLPA IZSTREBLJENA Zvezni agentje so zajeli v Bangor, Me., zloglasnega bandita in njegova dva tovariša. — Dva ustreljena, tretji se je udal. BANGOR, Me., 12. okt. — Zvezni agentje so napravili ko-konec zločinski bandi, kateri je načeloval Al Brady. 35 let ni bandit, ropar in mori lec iz Indiane, ki je večkrat zatrjeval, da je John Dillinger o trdčaj v primeri ž njim, in njegov tovariš Clarence Shaffer sta bila ustreljena v neki tukajšnji prodajalni športnih predmetov. V bojuje bil ranjen tudi zvezni agent Walert Walsh. Bitka v trgovini je divjala pet minut. Lopove je obkolilo sedemnajst zveznih agentov. Tretji član bande, James Dal-hover, se je udal. ko mu je krogla zdrobila nos. Ob koncu svojega govora je Cangkajšek obljubil, da bo vodil Kitajsko v vojni proti Japoncem ter je ponovil besede I Brady in njegova dva tova dr. Sunjatsena, očeta kitajske |risa so pobegnili lani h kaznil-republike: "Bojuj se za mir.i«'^ v Indiane, kjer so bili za Reši Kitajsko!" NESREČA HOLANDSKEGA LETALA KAZNENCI SMEJO DALJE SPATI LITCHFIELD, Conn., 12. okt. — Zadnji teden je nastopil svoj urad šerif S. A. Beck with. Njegova prva odredba je 'bila: — Kaznenci naj spe zjutraj do šestih. — Ne vem, — je rekel, /— čemu bi vstajali že ob petih, ker tako ali tako nimajo posebnega dela, LONDON, Anglija, 13. okt. «— Reuterjeva agentu-ra je dobila iz Ajmsfcerdama poročilo, da je tekom ponočnega poleta padlo na ze^nljo neko holand-sko mornariško letalo. Devet oseb je bilo ubitih. H0RTHY ODLIKOVAL F8NKA BUDIMPEŠTA, Madžarska, 12. oktobra. — Madžarski regent Admiral Horthy je podelil danes najvišje madžarsko odlikovanje Walterju Funku, nemškemu državnemu tajniku, ki se mudi tu na obisku, ŠANGHAJ, Kitajska, 12. oktobra. — Japonska je včeraj pričela svojo že dolgo napovedovano veliko ofenzivo pred Šanghajem z napadom na porušeno severno železniško postajo v namenu, da prebije to kitajsko obrambno črto, predno dobijo Kitajci pomoč. Povelje za splošno ofenzivo je biflo izdano takoj nato, ko je bilo oznanjeno, da južna Kitajska mobilizira armado 3 mili jonov vojakov in jo bo poslala na pomoč osrednji vladi. Po več ur vročih bojev so Kitajci obdržali svoje postojanke in na nekaterih krajih so tudi prešli k protinapadom. Kitajska časnikarska ageu-tura naznanja, da poveljnik v provinci Kvangsi, general Li-cungjen, ki je lansko leto vodil vstajo proti maršalu Čankaj-šeku, ker Kitajska Japonski ni napovedala vojnp, hiti proti severu in bo Sankajšelku ponudil svojo armado 200,000 mol Nekaj ur za tem poročilom so pričeli Japonci ofenzivo na šanghajski fronti od Capeja pa do Kiamgvana. Po večurnih bojih na bajonet so Japonci o* prti zaradi umora nekega policista. Vsega skupaj so imeli na vesti tri umore in nad dvajset ropov. Treba bo izvršiti še veliko delo. Uveljaviti bo treba postave, čijih svrha bo dovesti deželo do večjega blagostanja. Vladne deparimente bo treba reorganizirati in nekaj bo treba ukreniti proti monopolom. — Kongres bom naprosil. — je dejal predsednik, — da uveljavi postave, o čijih potrebi sem se prepričal na zadnjem potovanju po zapadnih državah. To pa nikakor ne pomeni, da druga zakonodaja, ki je pa danes ne omenjam, ni važna / t naše narodno blagostanje. — Mnogim bi bilo bolj povo-lji. če bi še kongres ne sesta'. — je dostavil predsednik, - -toda demokracija zahteva, da kongres določi vladi smer. V njegovem govoru so bil • posebno značilne naslednje tof-ke: — Mi stremimo po trajnem miru, ki bo temeljil na sodelovanju vseh miroljubnih narodov. Od tega miru ne bodo im< -li korist le ljudje sedanje generacije, pač pa tudi potomci naših otrok. — Ne smete pozabiti, da sem bil v letih od 1913 pa do 19JI precej blizu svetovnih dogodkov. Takrat se nisem le naučil, kaj je treba storiti, pač pa tudi, česa se ne sme storiti. — Zdrav človeški razum in razsodnost Amerike se bosta strinjala z menoj, ako pravim: — Amerika sovraži vojno. — Amerika 'zaupa v mir. stali na istem mestu kot sredi avgusta. Med temi boji pa je japonska arti'lerija obstreljevala Markam cesto, da prepreči Kitajcem umik iz Capeja. V južni Kitajski so japonski letalci v Cantonu in Vampoi u ničili kitajsko zračno brodovje, na severu pa so vrgli več ton bomb na Tienciu-Pukov železnico. PEIPING, Kitajska, 12. okt. Japonci so že skoro dovršili o-svojitev petih provinic v severni Kitajski. V treh mesecih so Japonci zazeli ali pa prišli prav blizu glavnih mest provinc Hopej, Čahar, Suijuan, Šansi in Šantung. Te province imajo 80,000,000 prebivalcev ter imajo okoli pol milijona kvadratnih milj površine. V teh provincah se nahajajo največji kitajski premogovniki ter veliki skladi železa in aluminija. V njih tudi pridelujejo najboljši bomb^ iu volno, ITALIJANSKI LETALCI ODPOKLICANI RIM, Italija, 12. okt, — Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, po katerem je ministrski predsednik Benito Mussolini u-kazal italijanskim letalskim izvedencem, 'ki pomagajo kitajski osrednji vladi, da zapuste Kitajsko, ki je sedaj v vojni z Japonsko. Ta Mussolini jeva odredba je v soglasju s sporazumom med Hitlerjem in Mussolinijem, da podpirata Japonsko v nje-.ii vojni s Kitajsko. Takoj, ko se je Mussolini vrnil iz Nemčije, je izdal povelje, da so italijanski letalci-strokovnjaki vrnejo iz Kitajske. Na Kitajskem je okoli 75 i talijanskih letalskih izvedencev, katerim načeljuje polkovnik Silvio "Scaronl. Skupno t, nemško vojaško misijo, v kateri je okoli 100 nemških častnikov, so Italijani iz-vežbafli armado Čankajšeka, ki se sedaj bori proti Japonski, kateri sta Hitler in Mussolini naklonjena, _# . t* O L AS TT A ROD A" New York, Wednesday, October 13, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ32. Glas Naroda 99 (A Qibel tfcf rWAm hp 4L0VKNIC POHMUMl HM^ANX Frank Sakaer. Praldent J. Lopstaa, Sec. M a*. HI. "slab miiodi" Dil Mmvt Boadaji nl crip Mi iHJt a BABBQO IM>i leta ••»••••••■••••••tii^ H.00 sue Za Me« Tack m «rio tot* fLOO Zt pol leta •••••MitfttMitMi, else Za looapMtvo m «rio leto »«.,.. ffjOO fUMlZa pri leta 1» Money Order. Pri toil preHaJe MvalUCe m prioMojeja Denar aaj m bUforoil krajt aarotatkov, proetao, da M da hitreje najdemo naslovnika. Xeetiy *00 MM Naroda" vsaki dan nedrij la HLA8 NARODA". SI« W. 18th Street. Ne« lak N. X. Telephone: CHehea 3—1242 Ljudska glasba Federalni glasbeni načrt' Girl Scouts vsebuje narodne (Federal Music Project), WPA udejstvuje važen prispevek k a-meriški glasbeni kulturi s tem, da ohranja ljudsko glasbo mnogih narodov. S tem nadaljuje mnogovred-lto delovanje, ki so je započele pred mnogimi leti razne privatne ustanove in-posamezniki, ki pa bi bilo končalo z nastopom depresije, da ni ."bilo federalne pomoči. Evropske narodne pesmi, nabožne pesmi (spirituals) VI o-kožcev in črncev, litiurgična glasba iz californijskih misijo-nov, pesmi meksikanskih peni-ton tov, gla&ba ki je prišla sem za časa špait&ik osvojevalcev •in starodavne ameriške plesne arije za gosli se spravljajo' prepisali [približno 2510 Ijud- pesmi in plese raznih narodov in v strokovnih šolah New Yor-ka in drugje ise pogostama vršijo iprogrami narodnih pesmi. Pennsylvania Folk Festival vpeljuje glasbo več kot dvajsetih narodov. Federal Symphony Orchestra v New Yorku je posvečalai po eno nedeljo na mesec ameriškim komipozicijam in ameriškim izvajateljem. Boston Stalte Svmphonv, ki je WPA organizacija, dala je cel program južno-ameriške gla's-be, pri čenrar je Brazilijanec Burle Marx dirigiral kot gost. WPA skupine so igrale več kot 5000 skradb skladateljev, živečih v tej deželi. Delavci V tucat pokrajin so nabrali in Osem milijonov za vodovode v Dalmaciji. 20 letnica Supiloye smrti. Gradbeno ministrstvo je da-1 25. septembra je preteklo 20 lo na razpolago kredit 8 mili- let, kar je med svetovno vojno PO MUSSOUNLFEVEM VZORCU Japonska si je vbila v glavo, da mora zrušiti Kitajsko, in jo 1)0 zrušila, če se kaj nepričakovanega ne zgodi. Njan vzgled je Mussolini in njegovo zavojevanje 'Abo- sinije. Skoro vse države so proti nji. Tudi proti Mussoliniju so bile, pa je navzlic temu dosegel svoj cilj. Ko se je Mussolini (pripravljal napasti Abesinijo, je Anglija najbolj divjala in protestirala. Pomagale so ji Francija in druge države. Toda duce se ni zmenil za proteste. Ko so začele italijanske legije prodirati proti Addis Ababi, je bilo skoro vse angleško brodovje koncentrirano v Sredozemskem morju. Angleški lev je rjovel, Mussolini pa — ko da ga ne sliši. Tudi Liga narodov je nastopila in sicer z vso silo, kar jo je bila zbrala v .-sebi izza svojega rojstva. Amerika se je poslužrla svoje nevtralnost ne postave napram Italiji in Abe-siniji. In kaj se je zgodilo? Italijani so prodirali s čedalje večjo naglico. Mussolini je zapovedal svojim generalom premagati vsako oviro. Vse je šlo naglo, kakor po maslu. Japonska posnema Italijo. Kaj je mar Japoncem govor predsednika Roosevclta! 'Kaj jih briga, če se je ameriški državni department postavil na stališče Lige narodo.v! Za vzgled imajo samo Mussolinija, čigar i»očetje je obujal ves civiliziran svet, za vzgled imajo tudi svoje lastne izkušnje z osvajanjem Mandžurije. Mednarodna diplomatska mašinerija se giblje po polževo in je le redkokdaj uspešna. Japonska lahko premaga Cankajšeka, uniči naukinško vlado ter ustanovi v severnem delu Kitajsko novo vazalno državo po uzorcu Mančukua, predno bo občutila strogost odredb, ki jih bodo druge države naperile proti nji. na dan in glasbeniki, vzeti iz relifmh seznamov, jih predna-šajo poslušalstvu v izbomih nastopih. WPA glasbeniki v Louisiana so nabrali pesmi akadijcev in ■kreolcev, pesnili afriškega izvira iz u«tja MissSssippija. domače pesmi "tipica" iz jugo-za-pada in mnogo druge glasbe, ki ima glasbeno vrednost in ki je bila na poti popolne izgube. Strokvnjaki aranžerji so bili dodeljeni kongresni knjižnici, da proučijo redke* rokopise in r* sla vri rajo tlele, ki so s«1 izini-frili. "Tipica" orkestri v Dallas in San Antonio, vsaik izmed katerih obstoja iz več kot 30 glasbenikov, izurjenih v tem posebnem stilu meksikanske glasbe, so tudi del federalnega podjetja. Tupatain nastopajo z njimi "los abajenos" ali Opevajoči fantje," ki v zadnjem času nrso bili v stanu preživljati ! znano je" da kažejo te kure naj- etih naipevov. 349 prepisovalcev, araiflžerjev in knjižničarjev je delovalo v vseučiliščih, knjižnicah in projektu ih pisarnah na splošnem polju glasbene raziskave. Pod glasbeno-podučnimi projekti v javnih šolah so WPA voditelji prilagodili pesmi šolskemu poduku in s tem mado-vezali ljudsko glasbo z njenim pravim ozadjem v zgodovini in geografiji, tako da so otroci v j bil v bližini" Starega Petrovega šolah mogli boljše udejstvovati.I sela izvršen tajinstven napad Tako so delaven strica Sama'na uradnika nekega dunajske-rešili mnogo, kar je važno za j ga denarnega zavoda Adolfa to deželo v glasbenem pogledu Hessa. Hess je spal v kupeju, in kar bo še .bolj in bolj važno v katerem je bilo več drugih s tekom časa in kaT bi bilo iz-[potnikov. Nenadoma ga je ne-gubljeno, da niso osni prišli na .ki neznanec s trdim predme- ! tom udaril po glavi, tako da je ; izgiibil zavest. Napadalec je jonov din za položitev vodfo-vocbiih cevi v Dalmatiik&i Zagori 'in za gradnjo črpalnih postaj in dragih potrebnih objektov. Oradlbeiii minister je tudi odredil, da se takoj začno dela pri Zajemanju vode iz jezera Toirka in gradnja črpalne postaje in irezervoarja v dmiški občini. Ta vodovod bo oskrboval z votlo železniške postaje Drniš, Žitnik, Unesič, Perko-vič Vrhpolje, Suvi, Dolavc in vse vmesne stražnice. Ker bo to tehniško delo velikega pomena za socialne, gospodarske in zdravstvene razmere v vaseh dalmatinske Zagore, bodo temeljni kamen za črpalno postajo in rezervoar v Pokrovni-ku položili s posebno svečanostjo. Napad v beograjskem brzovlaku. V beograjskem brzovlaku je v Londonu .umrl znani hrvaški in jugoslovanski politik Franc Supilo. Bil je star šele 47 let, ko ga je zatekla smrt. Tudi on je spadal med one odločne politike, ki «o takoj ' v začetku vojne prelomili s habsburško monarhijo in vse svoje sile vrgli v borbo za osvoboditev in združenje južnih Slovanov. Na žalost mu ni bilo dano, da bi doča/kal uresničenje tega cilja. Peter • • • • • • • • Zgaga SUROV NAPAD PRI LOGATCU V vasi Žiberščah pri Gor. Logatcu so napadli neki ljudje Zadnjič sem opazoval modem ples/ Prav posebno pozorno sem motril plesalke. In sem prišel do naslednjega zaključka : — (T,e gre moderna plesalka s plesa naravnost spat. se ji ni treba prav dosti slačiti. — Živim kakor v sanjah, — je rekel mladenič očetu svoje neveste. — Ko se boš enkrat poročil, — ga je potolažil stari, — bo zakon tvoja ura-budilka. Prijatelj, ali si že kdaj sku-šal stopiti s političnim bossom v pismeni stik? Daj, piši mu enkrat in ga vprašaj, Če ima zate kakšno do-. . - - ibro službo na razpolago. 47-letnega posestnika Josipa Ce ti ne bo odpisal, je zname-Poprca. Pred njegovim vmoto- nje, tla ima tako službo •em so ga tako neusmiljeno £e ti pa bo 0(lpisal< je zamo. GROZDJE JE ZDRAVO. se s staro obrt jo 'koeujočih pev cev. Njihova programi nieksi-kanske, kubanske in španske glasbe so aieznansko popularni. Ti dve skupini sta vložili vzorce svoje glasbe in načine svi- lepše uspehe pri vsakovrstnih boleznih. Posebno učinkovite 'so v primeru črevesne lenivo-sti ali pri obolenjih krvnega obtoka, na primer, v primerih povečanja krvnega pritiska, | ranja v kongresno knjižnico v did je pri arteriosklerozi, sla obliki gramofonsfldih plošč. ;>botno*ti srčne mišice, revmatiz. Razni pevski zbori, orgamizi- nm obisfcnih obolenjih itd. V rani od WPA glasbenikov, zla- zadnjih .primerih je učinek zato sti v Floridi, Oklahomi, Mi«, tako dober, ker vsebuje grozd je nesoti, Missouri in New Hamp- \ le malo dušikovih spojin, shire, zopet oživlajo duh staro-' Z najboljšim uspehom prak-davne pe^e šole ob svetlu J ticirajo zdravljenje z grozdjem Bi!ii!!iiiiiiiiiniMrain!iiiiiiiin Denarne posiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO t Mi I IN 9 7 JI 911.« Od. 199 1Mb. S99 Din. 99« Din. m Dta. B99 ¥ ITALIJO Za $ 6^5 .......... Lir 199 $ ----Lir M I 29.50 .........". Lir 500 9 57.00 --lir 1000 $11239_ Ur 2999 -Ur 1990 SB CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI M i|«yj mfcao, bo&A v dbiarjik «u Unimm ie bdjto pf*. Izplačila v ameriških dolarjih t Mi 4 IV -419^ Min PrijMHilk dotal t starem kraja txptaCUo t dolarjUt. mm* nvaficmo m cuu unrm u ITOTOrtSNOIL- " 1 SLOVENK PUBLISHING COMPANY "Glaa Naroda" sveč, ki segajo nazaj v ease pred revolucijo. Njihovi repertoarji vključujejo ameriške ljudske pesmi, pesmi planot in na delu in škotske, irske in angleške balade. Pevski zbori v New Mexico oživljajo "quan-dos" in "corridos", posebne oblike zgodovinskih španskih balad. WPA glasbeni program za P'GLAS NAROD^ j pošiljamo v staro do- ^ movino. Kdor ga ho- A naročiti za svoje p nato pobegnil in skočil iz via ka, ko je brzel mimo postaje Zdravilne kure s grozil jem Stairo Petrovo selo. Oblasti so zaipisujejo mnogi zdravniki iai j takoj uvedle preiskavo, da do- ženejo razlog napada in izsledijo krivca, za katerim za enkrat še ni sledu. Ta nesrečna ljubezen! Skoro oramo uživati malo zjutraj na tešče, malo po kosilu in malo po večerji. Količino grozdja pofr-m poilagoma povečujemo. Potrebno pa je, da grozdje temeljito operemo, da odstranimo morebitne o^tatnike snovi za uničevanje Škodljivcev in drugo nesnago. NAZNANILO Rojakom po Pennsylvaniji (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskal naš novi potovalni zastopnjV FRANK AHLTN Rojjike prosimo nan mu poskuša io ustrcci pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda DELAVSKA KANDIDATA Sodnik Glen »Patterson (na levi) iz Akrona, Ohio, in sodnik Patrick O'Brien iz Detroita, kandidirata za župana teh - mest. Oba podpirajo člani delavskih unij. pretepli s 'koli, da so mu nevarno ranili glavo, zlomili roke ter polomili več reber. 2500 LET STAR BETON. Pred nekim gričem so v angleški grofiji Sussex odkrili o-stamke naselbine v šestem stoletju pred našim štetjem. Najdbe v tej naselbini dajejo zelo zanimiv i njeno mater in za pet otrok. c^p Žensko rade vidijo, da so moški bolj obzirni v besedah nego v dejanjih. Bilo je poleti. V času velik" suše. Kmetje so šli prosit faj-moštra, naj oznani procesijo za dež. I11 jo je res oznanil za ponedeljek opoldne. Že ob enajstih dopoldne so bili vsi kmetje s svojimi družinami zbrani pred cerkvijo. Župnik hodi med njimi, jih )-gleduje, potem pa pravi: — Ne bo nič, prijatelji. Ne bo nič. Kdor hoče. da mu bo Bog dobro storil, mora ^zaupa-ti v Boga. Kdor v Boga ne zaupa, ye sme pričakovati od njega dobrot. — -Saj zaupamo, — so zatrjevali kmetje. — Kako zlomka zaupate! — jih je nahrulil župnik. — Za dež ste prišli prosit, pa ni nihče prinesel marele s seboj. V vlaku je potnik zatrjeval konduktorju: r— Prisežem, da sem kupil karto. Častno besedo vam daln, da sem jo kupil.Pa je ne moreni in ne morem najti. Sam ne vem kam sem jo vtaknil. Ampak častno besedo vfcm dam, da sem jo kupil. — To je vse lepo in dobro, — je ddvrnil konduktor, — toda žal mi je, ker vaše častne fesede ne korem preščipniti. Učiteljica je rekla otrokom, naj opišejo avtomobil. Spis .mora biti kratek. V 200 besedah naj povedo, kar vedo o njem. In šolarčeJk ji je naslednji dan izročil naloge te-le vsebine : \ — Moj stric je kupil avtomobil. Ko sva se vozila jaz 1:1 stric v avtomobilu po strinem klancu, se je avtomobil pokva-ril." Do tukaj sem-napisal enoin-čfvbjset besed o avtomobilu. Ostalih stodevet in sedemdeset besed je pa spregovoril' »tri?, ko je avtomobil popravljal Pa so bile take besede, da bi me zaprli, če b: zapisal. f 7 T "GLAS NARODA" New York, Wednesday, October 13, 1937 .....'m —f—— THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VAX HAJKO PAULIN; Oe lishmw obsežni spominski knjigi dobrovoljcev, in o kateri je napisal o lagajo, cret za cvetom na nevidna trupla. Samo v eni izmed posmrtni«-padlim tovarišem v omenjeni knjigi pa srečamo naziv "junak. " Ta častni naslov so do-brovoljci namenili enemu iz množice žrtvovan i h drugov — inž. Ivanu Gosarju. Vojaki, ki so prešli skozi toliko borb in prepomali ves svet, vedo, kaj jtj junaštvo, znajo razlikovati vse vrste osebne hrabrosti človeka Oni vedo, da je vrednost tveganega trenutnega junaškega dejanja borca v ekstazi trušča in groma boflbe, ob do eksplozije razbičanih živcih drugačna, kakor pa je dol got ni j no uporno vztrajanje v hrabrem sklepu, ki terja popolno samoodpoved. neustrašenost in ogromno energijo. Tudi osebna svojstva človeka imajo tu veliko vlogo: lažje je premagati strah in biti junak preprostemu človeku tbrez velike fantazije, ki s<- k.ij lahko vda'v svojo usodo: težav-nejše je izobražencu, »nish čemu človeku, ki bolestno kombinira in proučuje Vsako potankost si. tuafcije in si s (pomočjo žive domišljije bolestno sestavlja vse (mogoče možnosti bodn«Vga razpleta doirodkov. Junak te vrste je bil Ivan Oosar. Rodil se j«* v lepi Ako fji Loki, prav za prav Stari Loki, v prijazni Hrenovi domačiji. Kot stara ženica dremlje ta nad »tristo let stara nizka hiša v jesenskem gorenjskem soncu. Pod širokim ostrešjem se iz sta- JUNAK rili oken prelivajo po steni zeleni slapovi domačih nageljnov. Mimo hiše drži prašna cesta v Selško dolino. Tu se je rodil 11. oktobra 1888 Ivan Gosar. Odtod je odšel kot študent v kranjsko gimnazijo, nato na Dunaj na tehniko. V njegovem življenje pisu beremo: Bil je zaveden Slovenec in Sokol. Ker ni dobil zaposlitve doma, je odšel pomladi leta 1914 v Srbijo, kjer je našel odprte roke in nastopil službo šumarskega inžen-jerja v Bajni Bašti. Ob vojni naipovedi Avstrije Srbiji je o-stal pri Srbili in se prijavil za dobrovoljca v srlvsko vojsko v činu poročnika. V bojih proti Bolgarom v jeseni 1915 je bil hudo ranjen Ln je prišel v l»ol carsko ujetništvo. Bolgari s< ga pozneje na zahtevo avstrij I škili oblastev izročili avstrij ' skomu vojaškemu sodišču v Beogradu. Tu je bil devet mesecev v garnižijskem zaporu. V ! zaporu je bila tudi ga. Oriušiče. va, ki je bila priča strašnih doirodkov in junaške smrti (romarja. Dne 10. februarja 1917 je bil Gosar uliit kot veleizdn-jalec Avstrije na dvorišču beograjske gamizijske ječe. V Beogradu stoji na Velikem trgu mračno poslopje, katero so tedaj imenovali "Garnisons-arrest", ali "žuta kuča", pa tudi "glavnjača." V Mlini ječi te srednjeveške zgradbe je <'akul 2S-letni Ivan na svojo obsodbo. Sredi sivih zidov, za zamreženimi malimi linami je premiišlj dobil v vojni. O njem beremo: "Vsi jetniki so drli teli za -svoje življenje, samo Gosar se je smehljal in dvorišču ga je nagovarjala gospa Orlušiče-va, ko je polglasno pel srbsko himno. "Gospod Gosar, vi pojete!" "Moje srce prepeva, moja ul, Wlo ješe kos bagdatl-!1^1^ Jih bodo zgra- mače letalsko društvo. Nade-1 DvaTbekiru, Adani in Erzuru jajo se, da bodo kmalu razvite j mu. Nato šele bo Turčija mo-domače letalske proge, čim do- j gla pristopiti k mednarodnim bi jo še pet osebnih letal iz Ang- j letalskim zvezam. Ft je (pet so jih pa "že lani dobi- Jako važna točka v načrtu li.) S tem je seveda nastala na- prenovitvi tuinške republike go- floga, da dobijo v Turčiji tuji dke železnice in neikaj nnamjših prK-eskov. Vse drugo je delo republike m dasi je to delo veliko, pa še vedno ni zadostno za tako veFiko državo. Na vse kriplje hitijo z graditvijo železniške proge: Ankara—Sivais—Erznrum, ki bo dokončana leta ,1938. Za zunanjo trgovino je velikega pomena gradnja pristanišč. Velika dela bodo morali začeti v Is-tanbulu, Izmiru, Zonguldaku Ob Črnem morju in Trapezuib-tu. Zdaj se Turki dogovarjajo z angleško tvrdko Gibb, 3d naj bi prevzela načrte za preureditev pristanišč v roke. Dela za preureditev pa bodo dobile druge tvrčfike, kii se. jih je že zdaj dili inozomci. V Istantoulu in vori o uporaibi turških vodnih sil. Te bodo izrabili za električne pogone, zlasti v vzhodnem deiu države. Še letos hočejo začeti zidati tekstilno tvomico v Erzuruimu in Sivasu. Celo to nameravajo, da bodo po železniških progah vozile električne lokomotive. Seveda je Turčija potrebna tudi suševanja barij, regulacije vodovja, grad nje jezov, preureditve strug, saj niso sultani prav ničesar storili. morajo živeti? Toda potrebno j 64 priglasilo. Ker je skoraj vsa turška zunanja trgovina zgrij pomorska trgovina, bo preureditev pristanišč pač poglavitno vprašanje nove Turčije iz teh let. Mimo tega mislijo Turki tudi na-gradnjo noviili ctst, ki tvo rijo* jako važno vprašanje. Cesta je za Turčijo pot do kulture. Zatorej imajo načrte za veliko važnih cest, posebno pa v pokrajini TundšeTi, kjer so 'bile vstaje Kurdov. Dalje bodo zgradili ceste in mostove v vsej vzhodni Anatoli ji in dokončali cesto iz Istanbztfla do Adrino-pola. Ta cesta je turški del cestišča po Evropi: Istanbul— London. Znano je, da Turčija ni priključena k mednarodnemu le- je, da se tudi žrtvujejo, ko pride čas za to — in zame je ta čas že prišel." "Ali vendar, vi bi se lahko še rešili." Gosar je zmajal z glavo. "Ne. samo tega ne. Vem, kaj mislite, toda jaz ne bom nikdar prosil milosti svojega sovražnika." "Zakaj ne poskušate?" "Prepozno, gospa. — Žal mi je edino svoje matere in zaročenke, sicer pa sem nenavadno vesel." Ali je bilo avstrijskim sodnikom žal mladega Slovenca, ali stanjih prema'gala njegova upornost in dosledna vztrajnost. ali je'bilo to ali ono vplivno posredovanje, da so mu ponudili, naj prizna samo to, da so ga Srbi prisilili v službo v njihovi vojski ? Samo preprost podpis na protokolu bi imel to čudovito moč, da bi odprl Ivanu vrata iz te neznosne ječe v sivo hod o, samo poteza peresa bi odgnala tistega groznega krvnika Jano?a "s štirioglato glavo," ki naj bi mu zavezal oči za vedno. Gosar j«- tako priznanje odločno odklonil — saj bi tedaj ne bil več vojni dobrovoljec! "Obsodite me že vendar," je vzkliknil ogorčeno. "To sem, •kar sem, drugačen ne morem biti. — Jaz se borim za svo^-lo i«n n«* prosim vase milosti!" Ta mož ni poznal kompromisov in zato je bil obsojen na smrt. Dne 10. februarja 1917 so ga privedli na jet niš ko dvorišče. Stopal je z resnim, vendar nekako vedrim obrazom, dostojanstveno, z dvignjeno do kraja izpolnjene dolžnosti. S prekrižanimi rokami in z nasmeškom je poslušal svojo sodbo. Nato se je zravnal in za k lica I z jasnim gtaisom: "Živela | svobodna domovina, živel kralj Peter!" Krvnika, ki mu je hotel zavezati oči, je ostro zavrnil. Še zadnji vzklik: MŽivel srbski kralj, naš kralj, živela srbska vojska!" In končano je bilo. Nihče .ne ve, kje je grob Ivana Gosarja. Njegov brat Anton ga je zaman iskal po vsem Beogradu, da bi prepeljal njegove kosti v rojstno vas v Staro Loko. Njegov spomin pa ni umrl. Cez dvajset let je oživel in bo kot vidno znamenje oklesan na hišo, kjer se je rodil junak, ki je padel v borbi na bojnih polja arah velike vojne, a vendar so nm zvesti '"bojni tovariši dobro-fvoljoi sami dali svoje najvišje glavo ( kot zmagovalec, s čisto zavestjo Odlikovanje z naslovom junak. 4'Prosim, pošljite mi knjigo "NAŠI NAJLEPŠI KRAJI". Rad bi jo pokazal mojim prijateljem, da bodo videli od kod sem doma. Slišali so že o Poljaki, Češki, Slovaški in tudi drugih slovanskih deežlah, ko pa pravim, da sem Slovenec, sploh nimajo pojma o tem. Bodo videli, kajti četudi smo popolnoma ame-rikanizirani se ne sramujemo našega materne-ga jezika; podpiramo slovensko časopisje in se navdušujemo za slovensko petje. Rodna zemlja ni mogla vsem nuditi dosti, kar je ma-lerijalnega, obdarila nas je bogato s tem, kar je duševnega. . . " ' Najlepši Naši Kraji" 87 izbranih fotografij v finem bakrotisku. $i Triglavsko jezero KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. IGRE PESMI Z NOTAMI antigone, Sofoklej, 60 strani ............................MEŠANI IN MOŠKI ZBOR AZAZEL, r o ve«. .......... „rošlrana .80 Ameriška slovenska Ura. (Holmar) ............i.— .___ , . . , Orlovske himne. (Vodoplvec) ................L20 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj .8® pomladanski odmevi, 11. zv................... .45 Klasične Igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literature- Dela ie SLOVENSKI AKORDI prevedel v krasno slovenščino nas .--Jbolj 22 mesauili iii moških zborov, ugiasun Kari Si pesnik Oton Župančič. Adamič ............................ Cena 1J0 CYRAN DE BKRGERAC. Heroična komedija v PLANINKE petih dejanjih. Trdo vezana ...............!.?• peSnii za so;»ran, alt, tenor i& ugiasbil CBNE MASKE J" Laharnar ........................** Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena .... J5 Mn6K1 „RnR Globoka maki drama je podaua v iako le- . _ i , »i.— Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek .........45 pem slovenskem prevodu. . .__* ' Trije mošlu zbon. (Pavčič) EDA, drama v 4. dejanjih ........................................Izdala Glasbena Matica ...................M GOSPA Z MORJA, 5. dejanj .................................K O YOG LAS NO KREUTZERJEVA SONATA hhiuii .................................. Spisal L N. Tolstoj, 136 strani. Cena--------.6® S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v MLADINI tem romanu bralca nase. Mukoma doživlja- Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva mo prizor za prizorom, grozovitost za gro- Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem, »ovitostjo do straSnega konca. % Uglasil Emil Adamič ................Oena 1.— LJUDSKI ODER; MEŠANI ZBORI 6. zv. Po lt letih, 4. dejanj ........................M ^ mešan! zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 MAGDA. Spisal Alozij Remec. SO strani. C.ena...45 Žalolgra ubogega dekleta v dvanajstih pri' zorib. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi moža." MARTA, SEMENJ V RICHMOND (J, 4 dej. .. M MOGOČNI PRSTAN, MllčinskI, 52 strani.....35 NAMIŠLJENI BOLNIK, Mollere, SO str....... .50 OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah ...........30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena .......................... .3Q Ta veseloigra zntnega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel CJolja. 84 strani. Cena.......4C Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gertmrt Hauptmann. li. sti ^na...50 Dramaiska bajka v |»etib dejanjih. PEPELUH, narodna pravljic«. 6- dejanj .2 str. REVIZOR. 5. dejanj, trdo vezana ............ .15 R (J. R. Drama v H. dejanjih a predigro, (Čapek). Vezano ....................... .45 ROKA V ROKO ............................ ** MACBETH. Shakespeare. Trto vezano. 151 rtr. Cena: mehko vezano.....W Vcs----- OTDELO. bnakespeare. Mehko vezano ~ SEN KRESNE NOČL Shakespetre. Mehko vezano. ---------------------------- SKOPUH, Mollere, B. dejanj, 112 str. ........ SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETO Spisal F. Lipovec. 40 stranL To je ena izmed petih enodejank, ClJto de-lanle se vr5i pred svetovno vojno. Namen K je Imel pisatelj, nam odkriva na CeH knjige z besedami: - Ni stmt. ■da- vilo, kar ti daJem. RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foester) Izdala Glasbena bnanca .. .40 Gorske evetlice. t Laharnar) Četvero ln petero raznih glasov...........45 V pepelnični noli. (Sattner) Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala Ulasbena Matica ........................15 D»e pesmi. (Prolovec). Za moški zbor iu bariton solo ................................ JM MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne .......... St. la. Što čutiš, Srbine tužni ......... Št. 11. Zvečer ....................... Št. 13. Podoknica .................... Slavfek, zbirka šolskih pesmi. (Medved) Lira. Snnlnješolska, .15 .15 .15 .15 .25 .50 JO .7« .10 JO MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. — :t. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ...............................40 6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč, Stražniki; Hvalite »Jospoda: Občutki; (le-elo ....................... .. ............40 CERKVENE PESMI DomaH glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor L— Taotum Ergo (Premrl) ...................... J§ Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ JO Pange Lingua Tan turn Ergo Geni tori (Foerster) JO K svetemu Rešnjemu telesa (Foerster).........40 Sv. Nikolaj .................................. 00 19 EVHARISTlCNIH PES.>n Za meSani zbor .................. MISSA in Honorem St. Joseph!, Kyrie HVALITE GOSPODA Pesmi v Čast svetnikom, mešan zbor.., "-na Cena 1.— .cena .35 testament Spisal Ivan Rozman. 105 BiranL Ce" --; Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprtaori-tev Je omogočena povsod, tudi na takih o- drlh, ki ne morejo «t stoje preditive pre-velikih stroškov. tončkove sanje na miklavzev vecer Mladinska igra ■ petjem v 3. dejanjih .... zapravljivec, Mollere. 3. dejanja, 107 itr. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTI. Cena .......... J® ZA IN SVOBODO. Igroktf v 5. dejanjln Jfi ZBIRKA LJUDSKIH IGER. ^ . M S.snoplč. Mlin pod *e«ljo, Sv. n«^- Sanje JO 13. gnoplč. Veatalka, tet Marij« Uevtoo, — Marjin otrok ..................»•••• 14. snopič. Sw. Bottjoo. Jonaika Mdtar- Materin blafMloT .................. 16. snopič. Turtd prod DmjflO, FabJoU in Neža .......... ..................... %}. snopič. St. Jotf, Ljubeten Marijine (a o-trtks ............................... brodi ran« L— PESMI in POEZIJE PRILOŽNOSTNE PKsM! za Izvan cerkvene in društveno »Javnosti, sestavil A. G rum. Mešani in moški zbori... Cent L— NOTE ZA CURE Koželjski. Poduk t igranje na dtrata, 4 ^Verkl 5JO Buri pridejo, koračnica ...................... JO NOTE ZA TAMBURICE .sicvenske narodne petoi za taaritaralki skor in petje (Bajuk) ............................LM Boo del pa planince. Podpori slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................L— Na Gorenjskem Jo fletno ......................L—. RAZGLEDNICE Noiryartke. Bar.ltfne, ducat .................. ,J0 Is raznih slovcnAOi krajev, ducat .......... M Narodu note, ducat ........................ M POSAMEZNI KOMADI po .......... 0 Matov Naročilom je priložiti denar, bodisi v go-akropolis in piramide ................ j* tovini, Money Order ali poStne eHamlce po BALADE IN ROMANCE, trda ves............ KRA6ULJCKI (Dtvp) ...................... * bob ZA SKLADI zob. trdo veo............... .40 MOJE OBZORJE. (Gangi) ...................L2* NARCIS (Oroden), l>roS. .................... J* NARODNA PESMARICA. Ccaa .............. M POLETNO KLASJE. Cena .................... JM PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vex. ........ .55 SLOTNE (Albreht), broS. .................. JO POHORSKE POTI (Glaaec). STO UGANK (Oton vijolica. Pesmi ca zvončkl Zbirka pesnlj aa slovensko mladino. Trdo vestno ..........*.....•••!........ Ji ZLATOROG, pravljice, trda iff ............ JO tnruKNJB Bpiotl Jttko rnme. 10» tbuL Ono...... M 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovfco, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na; — S SL0VENIC Pl^ygftNG i mladost .......................JO . > - "16 WEST 18th STBEET NEW T0EK, H. Y. v r-. .•■■.. teh-. "O L IB VI ROVI" New York, Wednesday, October 13, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN 0JO. Ml MOREM TI RAZODETI A \1 ROMAN IZ 7IV1 IF Hi 171 "61 AS KARflDA" PRIRFDII r III KITAJSKO-JAPONSKA VOJNA ROMAN IZ ZIVUEHJA U ;ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. o i-~i6qe-1 o "Ne tako brezsrčen zločinec no sine ostati brez kazni." zakliee Werner trdo in glasno. (tarda se oklene njegove roke. "Werner, Ranck je! Ali naj moje ime ljudje vlačijo po blatu? Pred sodišče ga ne moremo postaviti." "Toda zaradi tega ker nosi tvoje ime, vendar ne snie ostati brez kazni, Garda." Garda ga plaho pogleda. "Kaj pa naj napravimo ž njim!" vpraša. "Presrečna som, kot da bi mogla misliti na maščevanje in kazen." Klaus prime njeno roko. "Ženska si in takoj pripravljena odpustiti. Toda od Werenrja kaj takega ne moreš zahtevati. Garda. Tvojemu stricu ne smemo zaračunati samo tega. kar ti je že^p a pravil, temveč, kar ti j** hotel še napraviti. Pomisli samo, kako zlobni mora biti človek, da drugega zakolne v tako usodo, v kakršno je zaklel tebe in samo iz hladne, podle sebičnosti. Ne. ne, svojo kazen mora imeti, pri tem Wernerju ne smeš braniti." Bledega obrača pogleda Wemerja, ki jo zopet pritisne k sebi. "O tem nocoj n«' bomo \eč govorili. Naša sreča ne sme hiti kaljena. Postite me, da pomislim, kaj bi bilo v tem slučaju napraviti, jutri pa bomo o tem kaj več govorili. Na noben način pa ne Ihhh ti*j»el, da ostane ta človek v tvoji bližini; nobene mirne ure ne bi več imel in vedno bi te videl v nevarnosti." "Toda ne pozabi Werner, da ž njim zadeneš tudi nejgovo družino.*' i "Moje ljubo, veliko in dobro srce, nikar se ne brigaj za te ljudi. Tudi tvoja družina ti je bila vedno sovražna in nikdar nisem videl, da bi tebi na ljubo kdaj kaj storili. In četudi, kot upam, pri tej lopovščini niso bili vsi vdeleženi, pri vsem tem zaslužili, da jih stdaj primes z drugimi rokami, kot pa si jih do sedaj prijemal«. Toda nocoj nič več o tem, moja Garda. Se enkrat trčimo in pijmo na Klausovo in Reji i no zdravje." Kozarci zažvenketajo in zaročenci še sedijo četrt ure. /at«in pa se brata odpravita, četudi jima je težko. Garda ie morala ibrezpogojno počivati, kajti zelo je bleda in izmučena. Za njo je bilo preveč razburjenja. Po iskrenem -slovesu se brata odpeljeta. * Ko se Hrata zopet vrneta na Burgverben, še ne moreta iti k počitku. Splita v skupni delovni sobi in se razgovarja-ta, kako bi bilo mogoče barona Karola Raneka pošteno kaz no vat i, ne da bi bila Garda zaradi tega na kak način užaljena To pa ni bilo tako laluko. Sodišču ga niso mogli izročiti, ker bi cela zadeva dvignila mnogo prahu in bi vsled tega trpelo Gardi no ime. Najprimernejše in obenem najpriprostejše bi bilo njega in njegovo družino vreči na cesto. Toda Werner ve da Garda v to no hi nikdar privolila. Njeno dolvrotljivo src« hi pod tem mnojro več trpelo, kot pa bi ji bilo v kako zado sečnje. Toda proč z Gosega mora baron Ran. k, za nobeno ceno ne sme ostati v bližini Garde, kajti človeku, ki je izvršil tak zločin, je mogoče zaupati še kaj drugega. Tako se brata dolgo posvetujeta in sta bila namenjena naslednjega dne Gardi o vsem tem poročati, kar sta sklenila. Seveda je bila to le majhna kazen za tak greh, toda Garde za ostrejšo kazen ne bi bilo mogoče dobiti. Tako s.- tirata naslednjega jutra najprej peljeta na Ra-n«*k, toda jirej sta Še poiskala na svojem vrtu najlepše vrtni-ee. Kot dva razposajena mladeniča sta se trgala za najlepšo cveti ice. Nobeden ni privoščil drugemu, da bi natrgal nai-hpši šopek. Danes ni samo polno veselja Klaus, temveč tudi Wernerju se je vrnila veselost, četudi po?ro*to temnega obraza misli na kazen, ki .jo t>o naložil baronu Raneku. Takoj, ko j«> bil primeren čas za to, se brata odpeljeta na Ran«k, kjer jn /.<■ nevesti čakate v belih oblekah. Dogovorili ste se, da l>oste tega dno nosili camo bele obleke. In obe izgledate tako čarobno lepe, da obema zaročencoma ni bilo mogoče zameriti, ako so njuna srca k njima burno letela. Ostala sta pri kosilu in razum tega dne na Raneku ni prišel mnogo do veljave. Srečna ljubezen si je hotela dati • duška v polni meri. Bile so čudovito lepe ure za oba zaročna para. Prišla sta tudi Neuman in njegova žena, da jim čestitata, kajti od uslužbencev sta slišala o dvojni zaroki. Garda ju prijazno jjozove, da oritaneta pri večerji, kajti Gardi je bilo mnogo ležeče na t««jn, da je zaradi uslužbencev imela kot nekako častno stražo nad selmj. Ko Neumun po večerji s svojo ženo odide, zaročna para sedita na t«*rasi in t kar tako opustil in morala mu je dati prav. Zato ga pazno i*>siuša, ko ji prijjoveduje, do kakega zaključka sta prišla s Klaosom. "Razumela boš. Garda, da ne morem biti prej miren, dokler vem, da je tvoj stric v tvoji bl'rwni. Ljudi s tako močno izraženimi zločinskimi čuti ni mogoče razumeti. Prav lahko je mogoče, da si bo izmislil še kak nov zločinski načrt. Zato moram siliti v to, da s svojo družino odpotuje z Gosega in da se nilkdartvee ne vrne v to bližino." Garda ga nemirno pogleda. "Toda, kaj naj se ž njim zgodi, Werner? Vse, kar zadene njega, bo zadelo tudi njegovo družino in ne smeš pozabiti da smatram vse za «voje sorodnike." "Vem, da moraim v tem oziru tvojim čustvom prizanašati, G«rda, drugače bi n«j»topil (popolnoma drugače. Toda prosim te, da pomisliš, da od njih nisi nikdar občutila nobene ljubezni. Samo nevoščljivi so ti bili, k*T si bila gospodarica na Raneku. Na tvoje strošfke so živeK okoli dvajset let, in živeli prav dobro; vsa ta leta te je stric na vse pretege varal, nk&l je saimo svoj dobiček, je za svojega ničvrednega sina Hansa določil velikansko plačo in te je slednjič kruto in brezvestno vrgel v duševno bedo. Sedaj se moraš zbuditi in premagati svojo dobroto, moraš ga kaznovati. Ta kazen bo nugbna, vae premajhna. Zato ti predlagam, d« meni dovoliš, da ga obvestim, da mora v kratkem času zapustiti Goseg. (Dali? ^^viž.V KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS Japonski vojaki opaznujejo izza zakopa učinke japonske artilerije na kitajske pozicije pri Tientsinu. 1.1. oklohm : Kiir<>|>;i v Krriiifii lit. oktobra * Ilex v (ifiioa 21). oktobru : (jti.Tii M ur j v l/liirlHturg ITS. oktobra: Vulmuia v Trst t'liainplaiu v Ilavre _'!. < ktolira : ltrrium r Ilri-iut-n -7 oktultra : A«|iiit:ini» v ('lierliotirg Si. oktobra: I If »le FraiMf v Havre ::o. oktobra: Conte S.ivoia v (letma novembra : Kuro]ia v r.ri iin ti IS. ii iv<-uiliru : ymt'ii Mary v Cherbourg »i. novembra: Ijifsi.vettf v Havre Koma v Heuou 10. novembra: Norman«lie v Havre Aqnitania v Cherbourg Sat ura i a v Trst 11*. novemlira : IJrenien v Bremen I.'i. novembra: Itex v (iftioa 17. novembra: Queen Mary v Cherbourg JO. novembra : Chaiiiplnin v Ilavk1 t'oiite ili Saviou v Genoa JI. novembra: Norma ud ie v Havre Ii »renjpiria v Cherbourg _M. novembra: K ii ropa v lJremen J7. novembra: Vtileania v Trst 1. Oeeemhrn: Oiippd Mary v Cberbourg 4. iletvmbra: l^ifavette v Havre Hex v Cietioa 5. decembra : Norma m lie v Havre Aqirtania v Cherbourg II. (leii-mbra: Koma v Genoa !."i. (bvi-mbra: Queen Mary v Cberltoiirg Kiirujia v Bremen ("onte * 1 i Ssivoia v Genoa '-"J. deeembra: Aquitnnia v Cherbourg mSi. ileei-mlira: A<|iiitania v Cherbourg decembra: Saturnia v Trv maja. j<* kn>g poldne naznanil strahovit po-tres, da je ognjenik začel bruhati. Odtlej je sledi! sunek sunku skoraj neprestano do drugega dne. Ognjeniški otok v Rabaulskem zalivu, kjer je kvarantonska postaja, so kmalu izpraznili. Zgotlaj popoldne je začela voda v zalivu vreti in se kuhati: iz stebra same pare, ki je naglo zavila otok vase, je brizgala žareča lava v morje. Večerni veter je nato raznašal snirtnonevarni pepelnati dež j>o vs j deželi. Domačini ogroženih krajev so se zatekli po večini v katoliška misLjonišča, kjer so dobili pod pločevinastimi strehami cerkva in šol začasno varstvo. Zbrani krog misijonarjev so čakali konca pe-pelnatega d< žja. plinskih zbru-hnv, ki >o venomer pretn sal i o-tok. Pod vodstvom kolonjskih oblasti in misijonarjev so nato odpravili ubežnike z velikimi misijonarskimi čolni v 20 km oddaljen Vonapupe. Tu so jih misijonarji oskrbovali dotlej, dokler ni poslala vlada svojo pomoč. Ognjeniški izbruhi so trajali trj dni. Na domačine in Evmpi jce je blagodejno vplivala pomoč misijonarjev, ki so nudili zavetje vsem, brez razlike plemen in ver. obeh straneh silovite. Razvaline nekaterih hiš so po šestkrat menjale gosixxlarja in tako Japonci, kakor Kitajci so pošiljal* v boj vedno nove rezerve. V popoldanskih urah še vedno ni prišlo do odločitve, tedaj pa je nastala takšna nevihta, da so morali l>orbo ustaviti. Nalivi io ves popoldan onemogočali vsak spojKid. Šele zvečer so se naravni elementi malo pomirili in tedaj so_ja-portske vojne ladje otvorile uničujoč ogenj na Putung. BOŽIČNI IZLETI v JUGOSLAVIJO PAKNIKI IZ NEW YORKA: 27. novembra . 2. decembra . 9. decembra 1 6. decembra JAPONSKA PESEM. "Oktober je na Japonskem idealni mesec za izlete, športne prireditve in potovanja. Nebo je jasno in modro, zrak ni niti hladen niti vroč. Ljudstvo se odpravlja na daljša potovanja preko gričev in gor, nabira iro-he in vsak dkuša svoj čas prebiti čim prijetneje." Ta idilični opis japonskega jesenskega življenja priobčil je '< neki tokijski radijski list EUROPA . NEW YORK. HAMBURG. .EUROPA . IJnti vlak ob K1K0PA v Ifrrcnerhaven zajamči ti dobno potovanje do Ljubljane. Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBUBG-AMERICAN LINE® NORTH GERMAN LLOTDloovo 5 7 K K O A 1» \V A Y N E \V YORK NORTH IGERMAN I tum mu je oktober 19*57 — ka-Zdaj je že velik del opustoše-ikor (la bi jal?M>T1Rka na Kitaj-mli pokrajin spet pozidan. Tež. skom vodi{& nobene vojne. ko pa bo popraviti škodo v nasadih. zlasti kokosovih. nrtiD za eece roanlb U rtov. rpserynijo kabin Id pojasnila u potovanje. 81-0 VENI C PUBLISHING COMPANY (Travel Korean) 216 W. 18th New Ytk Arogoče je r^s, da na Japon-skt m moški in ženske veselo potujejo skozi jesensko pokrajino, v 'kolikor ne visijo z raztrganimi telesi v žičnih ovirah na kitajskih bojiščih, v koliko p i ne umirajo |>o vojnih bolnicah zavoljo kolere, v kolikor ne proizvajajo v oboroževalnih tovarnah granat in min. Toda na Ritajskom bi ne bil oktober nič manj veder in pokojen mesec, NEVIHTA USTAVILA P0K0LJ. Boji za šanghajsko severno postajo se nadaljujejo in so čedalje bolj krvavi. l)o posebno hudega spoj ki da je prišlo pretekli teden in iz tega sjiopada se je izeknila kmalu prava bitka. Na obeh straneh so spravili v delo težko topništvo in letalca so bombardirali obojestranske položaje. I3oj je postal nepopisno besen in divji. I'porabljati so začeli metalce ognja in dinamitne bombe in za Kolorado: vsjtk kamen do tal porušenih zgradb so se borili s silno zagrizenostjo. Izgube so bile na »S VAŽNO ZA NAROČNIKE Po!«»e naslovu Je iuvMdo do hdaj liuote plačano uaro^nlno. Prvr fitt-'Mka ihjtueui mesec, druga dan id tretja pa .eto. i>a nam prlhr* nl.e nrpotrebuega dela in FtraSkov, Vas prosimo, da skušate naročnt-uu pinvttčasuc iMiravnatl Pofiljite naročnino aaravnost nam aU Jo pa [In^a.ite našemu zastopnika v Vafc-m kraju ali pa kateremu Izmed zas'opikov, ko j lb Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZAIXMJI TUDI KOLEDARJE IN eRATIK»5; ČE NK JIH PA ZA VAS NAR0ČE. - ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, CE KAJ POTKEBIUETE CALIFORNI4: Sao Francisco, Jacob ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ....................M r.ODČEVS«R2KSON: Oregon City, Ore« J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John JevnlkS* Brongbton, Anton I pa too Conemaugh, J. Brexsvee Coverdale In okolica, Mrs. ivana Rupnik Export Louis SapanHI Farrel, Jerry Okoro Forest City, Math Kaaala Creensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferench- k Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. TanielJ l.uzeme. Frank Bailocb Midway. John 2ust Pittsburgh in okolica, Philip Proyw "hflip Progar Steelton. A. taren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton. Joseph Jovaa WISCONSIN: ' Milwaukee, West Allla, Fr. Bttk Sheboygan, Joseph KaktZ VYOMING: Rock Springs, Lsala Diamond vlile, Joe RoUcb Vsak aastspnik Izda potrdila sa sva s, katera Je prejel. Zastdpnfte Upi« ro bi >inje nciH# tam ik' Ua,jalo j;i]K>nskini letalom možnost, da spremenijo odprta m< >t;i v razvaline, v popel in tisoče in ee živih ljudi v razcefrana in osmo jena trupla. Z EMLJEVIDI J'. RUM