Džungla. Roman Iz afriških pragozdov. AnfleSki spisal E. jR. Borroughs. — Prevedel jPaulus. 30 Pa Numa si je topot premisIiL Naveličal se je za»ieaovanja, še zadnjikrat je srdito zarjovel, pa se je obrnil v goščo in izgiruL Trzan je nemoteno prišel do koče in je par trejautkov pozneje že ležal t kupu preperele trave; ki je bila. kedaj njegova in oč-etova postelja. XIII. Kako je Trzan našel očeta Konštantina. Daleč t predpoldanske ure je spal Trzan. Zadnji trije, šlirje dnevi so ga ulrudili. Pa Čil in svež se je zbudil in najprvo stekel k potoku ter se napiL Nalo je skočil t morje in se okopal. Po kopelji je pozajtrkoval kos mesa, zakopal ostanek pred kočo za drugi dan, si ovil vrv krog ramen t«r se pripravil na odiiod. Topot j* šel na Iot na —ljudi. Orožje si je moral poskrbeti, nož, sulico, lok in puščice. In tako orožje je dobil le pri črncih. Naanenil se je t Mbongovo Tas. Najbližnja je bila 4n če mu j€ §i0 Vse po sredi, jc bil labk« dragi dan proti •rečeru že dama. Naglo je potoval, pa mračilo se je že, ko je prispel na rob gozda, odkoder je svojčas tolikokrat opazoval Tas čmcer. Tudi topot je zlezel v visoko drevo, ki je stezalo svoje gosto obraščene veje črez vaški plot. Pa vse tiho je bilo oa vasi, živa duša, se ni prikazala. Vkljub mraku je opazil, da je plot razdrt, da so vrata polomljena. Koče so razpadle in trava je rastla med razvalinami. Previdno je zilezel med podjrtije, pa kmalu se je prepričal,, da se mu ni treba nikogar bati. Vas je bila popolnoma zapuščena. Stikal je oekaj časa po podrlijah, da bi kje našel Ikako pozabljeno sulico, kak zarjavel nož, pa zaman je bilo. Tema se jc naredila in lačen je moral tisto noč spati v vejah visokega drevesa ob robu naselbine. Drugo jutro se je sp-et lotil iskanja. Pr«gledal j> tso vas, pretaknil vsako kočo, prekopal podrtije, se mučil in trudil, — pa spet brc« uspeha. črnci so dobesedno odnesli vsak žeoelj in vsako nit. Slabe Tolje je obrnil Ta&i hrbet, sel k potoku, se napil, si poiskal sadežev, nato pa se -vdal razmišljanju. Orožje moral imetL Brcz orožja ni inogel živeti t divjini. Nili br.*uuti se nj mogel, če bi ga napadla večja Orožj« pa je dobil le pri črncih. Belih Ijudi tod ni bilo. Pa kje jih najti? Mbongovih Ijudi je gofovo šc nekaj oslalo. Vseh Francozi niso pobili, to je vedel. Toda kani so se izselili? Šli so nedvomno iskat kraj, pripraven za novo aaselbino. Naselbina pa jc bila mogoča le ob vodi. Zato so, je sklenil svoja razmišljanja, šli gotovo naTzgor ob potoku, ki je tekel mimo stare.naselbine. Iti mora torej ob potoku, dokler jih ne najde, ali pa jih iskati ob kakem drugem potoku. Tako je zasodil in se koj podal na pot. Držal se jc potoka, včasi je potoval po tleh, pa se spet zavihtel v vejevje, hranil se je z divjačino, ki si jo je z zanko zamudno lovil med potom, in s sadjeni. Prenočeval pa je y drevju. Tri dni je tako poloval. Vedno proti seTeroYzhodli, tako si je izračuaal iz zvezd. Prišel je v kraje, kamor ga t mladosli nikdar ni noga zanesla. Sret s« je polagoma dvigal in gozd se je redčil. Četrti dan je zaglcdal skozi drevje Trhore gora na severovzhodu in visoke travnate planote ob njihovem vznožju. Zrak je bil svež in suh, ni bil več težek in Tlažen kakor spodaj v džungli. V Evropi, je pomislil, bi rekli, da veje tod planinski zrak. Kraj je bil lep, tzdraT, in zemlja je bila rodovitna, kakor nalašč je bil ta svet ustvarjen za naselbino. Vse polno divjačine je srečaval, cele črede anlilop so sc pasle po travnatih jasab, ki so vedno češče redčile pragozd. Trzan je bil ves navdušen. Semkaj bo hodil na lov> je sklenil, in v dobi deževja, ko je ležal vlažen, nezdTp.v zrak spodaj na obali, takrat bo tu stanoval. Napravil si bo letovišče —. Opoldan je počival sredi gozda ob potoku. Ugibal je, kako dolgo bo še iskal »žrace. Potoka je mU-gnilo zmanjlati, tamle v hrijbih kje je izviral. In če do tedf.j ne najde ljudi, kaj bo potem —? Tolažil se je, da lahko pojide za drugim potokara. Saj jih je tod v gorah gotovo več izviralo. Na misel mu je prišel ludi oče Konštantia. Štiri dni je ž€ poloval proti severu. Z Arnotom sla svojčas mes-cc dni jx>trebovala od kooe do Konšlantino-ve naselbine. Pa hodila sta zelo počasi. Trzan je računal, da je na pol poti d-o Konštantinovega misijona. Le nekoliko bolj proti zapadu bi se moral obrniti, pa bi nanj zadel. Alj bi ga šel iskat —? Dolgčas mu bo sameinu v džungli. Navadil se je v svetu na družTo. Tudi knjig mu bo manjkalo. In *5e innogo drugib reči, ki so mu postale vsakdanja \>v treba v svelu. »Bon.o viideli!« si je dejai ia se odpravil na poi. Ni še s1<irH dfsft korakotr, ko mu udari v nos raliel, čisto iio. %on^. Vetrič mvi je prinažal v nos vonj človeka, — črncal Pa daleč je še bil. Trzanu je zaigralo srce. Kjer je bil eden črnet, tam jih je foilo giototo še Teč. Do naselbine torej ni bilo daleč —. Pa previden je moral bitil Labko da je postopalo kje tod v bližini še \ei črncev —. Kakor veverica je šinil v drevje in pohilel proli vetru. Ia kmalu je zagledal dolgjo zaželjenega človeka. Visok mišicast čmec je bil, postave kakor ulice iz brona, gibčno in tablo je stopal po niahovitih 'tleb. Proti severu je šla njcgova pot. Dolg lok in tulj poln puiščic sta mu mahaia po plečih, sulico je nosil v rokah. In oblečen je bil, skorajda po evropsko oblečen —. Trzan se je zelo čudiL Kar je doledaj srečal črntev v džungli, so vsi nosili kvcčjemiu nckak predpasnik; malokateri je imel kaj več oblekc. Odkod je dobil lale črnec tako obleko —? »Ukradel, uropal ali pa kupil, — vseenoU si je odgovcril. »Tudi obleko mu vzamem. Saj jo potrebujem.« Kar p-otoma si je nalaži! svojo vrv v kolobarjib na ramo. Črnca ni izgubil iz oči. Pa počakati je moral na prineren, odprt kraj, kjer bi mu lahko vrgel zanko. Polagoma se j« ^ozd zredčil. Skozi drevje sf je odprl pogled ven na obstžno planoto, ki si- je polagoma dv^ala v hjibovje. In zunej ˇ daljav' — g!ejf tamle je ležala cela vas nizkili, okroglib koč na pobočju majbne višine. In sredi njih —. <, Ali ni tisto prava, pristna evropska hiša in potef nje uekaj kakor c-erkvica s stolpora —? Trzan ni imel časa, da bi si bil naselbino natanfineje ogledaL Njegovio bisLro uho je ujelo rahlo šuštenje, tislo značilno šuištenje, ki ga povzroča velijka ropajica, ko se plazi po goščavi za svojim plenom. logiedal je. Da! Izza redke goščave, komaj pet korakoT -od črnca, se je rumenil kožuh Nuane, leva. Tiidi Numa &e je pripravljal da ugrabi svoj ple» — čroca! Ko bli&k tako naglo so šinile misli po Trzano^i glavi. Vsak trenutck ulegne Numa planiti. čraec ni bil več Trzanov dobrodoSel plen, — človek je bil, njegof sobrat, v sir.rtni n-e-varnosti. Ni Šlo več za njegov« orožje, življenje nni je moral rešiti, za vsako cea» reži'i. Pogodki so si sledili udar na udar. V dolgem skoku je planil Numa,- Trzan je presunljho kriknil, črnec se je sunkoma obrnil in dolga vrv je zaplesala po zraku. Zanka je ujek leva v skoku in ga podrla na tla Trzana pa, ki ni unel časa, da b\ hil zadrgnil \tv krog debla, je silni sunek potegnil ¦f. '?;.', <la je z vso ir.cčjo tekbnil po llch, komaj par krralov od lazjftrjene roparice. (Dtlje prihodnjit)