Vojna. JUNAKOV GROB. ANDREJ SUHADOLNIK. Junaško braneč goriško slovensko ozemlje, ta rajski kraj ljubljene naše domovine, je padel že mnogokateri junak. In tako je hotela usoda, da si dal za vladarja in dom tudi Ti, dragi nam Andrej, najdražje, kar si imel: cvet svojega življenja — svojo srčno kri. Kratko je bilo Tvoje življenje; zakaj v cvetju mladeniških let, star komaj 27 let, si omahnil v prezgodnji grob. Rojen tam •na Jezeru pri Preserjih, si se odločil po končanih študijah, da posvetiš svoje moči učiteljskemu stanu. Šolska mladina in ljudstvo v Razdrtem na Notranjskem, v Postojni in v Kranju so poznali Tvoje blagotvorno delo v učilnici. Postojnski in kranjski čitalniški oder m pevska zbora pa učiteljski kvartet v kranjskem okraju so Te šteli med najodličnejše svoje člane. Ob vsakem prostem času sta bila klavir in petje Tvoja domena. Učiteljstvo Te je spoštovalo kot iskrenega, blagega in vzornega naprednega tovariša. Kdor Te je poznal bližje, kdor je spoznal zlasti Tvoje blago srce, temu ne moreš in ne prideš iz spomina. Kako presrčno — nedolžen je bil samo Tvoj smeh, ki je nežno in tajno objel duše in na mah priklenil nase množico znancev in prijateljev! In ko je klical lani cesar svoje zveste sine, da mu branijo domovje in prestol, si bil tudt Ti izbran, da zavzdigneš meč in greš na zahrbtnega sovražnika. Pa prešibke so bile Tvoje telesne sile, da bi kljuboval vsem težkim vojnim zahtevam. V strelskih jarkih si se prehladil in nevarno zbolel' za legarjem. Še ni mesec dni, ko si prihitel po delnem okrevanju med nas, menda v slutnji, da se posloviš še enkrat od ljubega Ti kraja. Kdo bi si mislil, da smo Ti takrat zadnjič segali v prijateljske roke. Šel si kot vojak in junak nazaj na prvotno odkazano mesto. Tam za laškim gričem pa so zagrmeli topovi in zašumele so granate in šrapneli v grozno bojno žalostinko. Med drugimi si padel kot c. in kr. rezervni praporščak, bojujoč se z vso ognjevitostjo na čelu svojega voja, tudi Ti. Bogato je bilo Tvoje delo v šoli, še bogatejše pa zunaj na bojnih poljanah. Badi torej oboje blagoslovljeno! Naše nagrobnice ne morejo in ne segajo ob vznožje Dobrdobske visoke planote, pa naj Ti v počeščenje in slovo prepevajo iz dobrdobskih gajev in logov drobni ptički nedolžne melodije in mile pesmi, ki si jih tako jako ljubil. Ob spominu na Te, dragi in blagi nam Andrei, se bo mnogokdaj porosilo naše oko — pa saj si vreden naših solza! V. R. I MAKS KRI2MAN. I Po mučni bolezni, ki si jo je nakopal v težkem izvrševanju svojih vojaških dolžnosti, je umrl dne 22. decembra pri svojih starših v Sevnici tovariš M a k s Križman, ueitelj v Št. Vidu pri Planini in kadet-aspirant 27. domobranskega polka. — Navdušeni učitelj, ki ga je dohitela smrt, starega komaj 24 let, je bil z vso dušo zavzet za svoj stan. Prezgodaj je moral od nas, nego da bi mogel vse svoje sile razviti v blaginjo ljubljenega naroda. Bodi mu ohranjen blag spomin! I EMIL 2AN. I Z bojišča prihaja prežalostna vest, da je že nekaj tednov pogrešani tovariš E m i 1 2 a n, učitelj na Viču pri Ljubljani in praporščak v 17. pohodnem polku — mrtev. Padel je za domovino in cesarja! Bil je delaven slovenski učitelj. Domovina ohrani učitelju-junaku hva- ležen spomin! * CESARJEVA ZAHVALA ARMADI IN MORNARICI. Na novoletno voščilo armadnega vrhovnega poveljnika ieldmaršala nadvojvode Friderika je cesar odgovoril s to-le brzojavko: »Globoko občutena novoletna voščila na bojiščih stoječe oborožene sile, ki ste Mi jih ravnokar izrekli, so Me globoko ganila. Vaš pogled na preteklo vojno leto Mi da s ponosnim veseljem spoznati zaupanje, ki navdaja Mojo oboroženo silo v zavesti vseh teh uspehov, katere označuje naš in naših zaveznikov sedanji vojni položaj. Če se nam je tudi spomladi postavil z Italijo zavratno nov sovražnik nasproti, so vendar hrabri branilci na Tirolskem in Koroškem ter Moja junaška armada ob Soči kljubovali vsem njegovim naskokom. Z zavzetjern Belgrada po sijajno slavnem prekoračenju Dunava in Save so Naše in nemške armade ponesle svoje zastave daleč na Balkan. Kamor se ozrem, vidim na kopnem in na morju necmajno se bojevati Svojo brambno silo na severu in na jugu. navdano s koprnenjem naprej. Zahvaljujem se toplo Vam za vsa čuvstva in zagotovila, ki ste Mi jih izrazili, ter prosim nebo za blagoslov Moji brambni sili in za jekleni ščit in ostri meč domovine. Franc J o ž e f m. p. Vrhovni armadni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik je izdal nato armadno povelje, v katerem sporoča vsej vojski to zahvalo najvišjega gospodarja. VOJNA RAZSTAVA NA DUNAJU. ' Na Dunaju otvorijo 1. maja 1916 veliko vojno razstavo. »VOJAŠKI SLU2BENI JEZIK«. Oficiozna »Information« javlja, da se bo v prihodnje v vseh učnih zavodih brez izjeme uvedel obligatorični pouk »vojaškega službenega jezika«. * CESARJEV FONOGRAM. Predsedstvo vojaškega sirotinskega pomožnega fonda skupne oborožene sile je sprejelo patriotično idejo, preskrbeti fonografično sprejetje glasu Njegovega Veličanstva, da se da tako narodom monarhije in njenim prijateljem prilika, slišati glas vladarjev. Cesar je takoj izjavil, da ugodi prošnji. Sprejetje glasu se je izvršilo 14. decembra v Schonbrunnu. Preden je govoril v aparat, je cesar vprašal, ali je sprejet tudi glas nemškega cesarja, na kar se mu je povedalo, da se je nemško društvo obrnilo z enako prošnjo na nemškega cesarja. Cesar je govoril v aparat z jasnim glasom in markantnim naglašanjem. Poročnik Kronau, ki je vodil sprejemanje, je stavil na to aparat takoj v akcijo, in čisto so zvenele iz njega ravnokar izgovorjene besede. Fonogram pride v razprodajo meseca januarja. * ZA DRAGINJSKO DOKLADO DRŽAVNIM URADNIKOM. Splošno avstrijsko uradniško društvo nam javlja, da je ravnokar predložilo vladi prošnjo, naj z ozirom na težavni položaj priskoči državnim uradnikom na pomoč z dovolitvijo draginjskih prispevkov do povratka normalnih razmer. — Deputacija poštnih uradnikov je intervenirala pri kompetentnih ministrih zaradi draginjskih doklad. Trgovinski in finančni minister sta izjavila, da priznavata, da bi bila splošna draginjska doklada za državne uslužbence primerna in potrebna. * PROFESORJI - VOJAKI IN UClTELJIVOJAKI NA OGRSKEM. ki niso sposobni za službo na fronti, temveč le za pomožne vojaške službe, so odpuščeni domov, da se posvetijo svojemu poklicu. PLAČE OGRSKIH DR2AVNIH POSLANCEV. Znano je, da imajo ogrski državni poslanci namesto dijet letno plačo, in sicer vsak 7900 kron. Zdaj, ko so na Ogrskem uvedli vojni davek, je nastalo vprašanje, če je treba vojni davek plačevati tudi od poslanskih plač. Stvar je prišla do uprav- nega sodišča in to je odločilo, da od poslanskih plač ni treba plačevati vojnega davka. * 600 NOVIH MILIJONARJEV. Tekom sedanje vojne je na tisoče ljudi izgubilo življenje, zdravje in imetje, na tisoče pa jih je brez posebnega truda obogatelo. Nemški listi računajo, da je le v naši državi kakih 600 oseb, ki so med vojno postali milijonarji, koliko jih je pa še, ki so pridobili sicer manjša, a vendar znatna imetja. Teh vojnih dobičkov se drže kri, znoj in solze tisočev in tisočev ubogih ljudi. ANGLEŠKI DUHOVNIKI BI ŠLI RADI V VOJNO. »Daily News« poročajo, da je nad tisoč duhovnikov v Londonu napravilo pismeno prošnjo na londonskega nadškofa, naj dovoli, da smejo duhovniki vstopiti v armado. * MOBILIZACIJA AVSTRIJSKIH 2EN. 2enske organizacije, od katerih vojno ministrstvo pričakuje predlogov o uporabi žensk v zaledju, so imele na Dunaju že več posvetovanj. Predvsem izkušajo dobiti temelj, na katerem naj bi slonela takozvana ženska mobilizacija. Do sedaj se je razpravljalo o varstvu mater, mladine in otrok, o šolanju žensk, določila se je tudi približno njihova zmožnost za delo, govo rilo se je tudi o posvetovalnicah, starosti, zaslužku in prilikah za žensko delo. Vse organizacije so izvolile ožji odbor, ki vodi nadaljna posvetovanja. Vojnemu ministru se bo na ta način stavilo enotne in složne predloge vsega avstrijskega ženstva. * DOSEDANJI DOBIČEK VOJNIH ZNAMK. Trgovsko mmistrstvo je nakazalo vdovskemu in sirotinskemu skladu celokupne oborožene sile zopet 400.000 kron. Skupno je doslej prejel omenjeni fond od izkupička vojnih znamk 1 milijon kron. * KRUŠNE KARTE . »Zeit« poroča, da bodo najbrž uvedene obligatorične krušne karte za celotno monarhijo. Dosedaj so uvedene krušne karte le v večjih krajih. Tudi razmišljajo merodajni krogi o tem, ali bi ne kazalo deliti karte ter uvesti posebne nakaznice za kruh in posebne za moko. CENZURA ZA POŠTNE POŠILJATVE. Omejitve, ki so jim cenzuri zavezane poštne pošiljatve v uradnem okolišu poštnega in brzojavnega ravnateljstva za Trst, Primorsko in Kranjsko podvržene: a) Strogo je prepovedano po pošti pošiljati državnemu interesu škodljiva poročila. K temu je šteti četudi dozdevno nedolžne vesti o vojaških stvareh, kakor na primer: o prihodu in odhodu častnikov, o nastavljanju ali prehodu vojaštva, o pošiljanju ali shranjevanju vojaškega blaga itd. — b) Pisma se morajo predajati odprta. Na pismih kakor na dopisnicah mora biti označeno odpošiljateljevo ime in naslov. — c) Tudi denarna pisma (vrednostna pisma, vrednostne škatlje) se oddajajo na pošto odprta in se smejo zapreti šele vpričo poštnega uslužbenca. Predajatelj pokaže ovitek (škatljo) in vsebino, da se uradnik, ki sprejema, prepriča, da ni nikakih pismenih sporočil. Nato dene predajatelj pod vednim nadzorstvom uradnikovim vsebino v ovitek (škatljo), ga (jo) zapre in zapečati s seboj prinesenim pečatnikom. Luč in pečatni vosek preskrbi urad. Za odprto predajo se ne plača višje pristojbine. Določila o jamstvu ostanejo s tem nedotaknjena. Znamke se prilepijo šele tedaj, ko je pismo (škatlja) zapečatena (zapečateno). — d) Na odrezku poštnih nakaznic in spremiiic ne sme biti pisanega drugega kot odpošiljateljev naslov. Samo pri vplačilih za državne blagajne in urade je dovoljeno na odrezkih poštnih nakaznic ter na zadnji strani poštno-hranilničnih položnic in davčnih vplačilnic pristaviti take podatke, ki omogočujejo pravilno zaračunanje dotičnega zneska. — e) Poštnim zavitkom se ne sme pridevati zasebnih pismenih poročil. — f) Prepovedano ]e rabiti v pismih in dopisnicah šifre, hebrejske pismenke, stenografijo in izvenevropske jezike. — Občinstvo se v lastnem interesu pozivlia, da se ravna strogo po teh določilih, ter se opozarja na to, da se pošiljke, ki ne odgovarjajo cenzurnim predpisom, ali sploh ne odpošljejo, ali pa vsaj (kakor na primer zaprta pisma) zaradi atežkočene cenzure šele z občutno zamudo. »¦ GROF TISZA IN NARODNOSTI NA OGRSKEM. V svojem novoletnem govoru se je spominjal ogrski ministrski predsednik grof Tisza tudi nemadžarskih plemen. Eno glavnih načel ogrske politike — je rekel — mora biti to, da se ustvari duševna harmonija s plemeni, ki žive v ogrski domovini. Vzrok vdanosti vseh prebivalcev je v tem, da narodna ogrska država, enotnost politiškega naroda, ni zgrajena na zatiranju, marveč na podlagi popolne pravne enakosti in dalekosežnih enakih pravic različnih jezikov in kultur, potem na dobrohotnem podpiraiiju različnih kulturnih in socialnih interesov! Po tej poti moramo nadaljevati. Pomanjkljivosti, ki se kažejo tupatam na našem državnem organizmu, moramo izpopolniti! — ODLIKOVANJA ZA VOJNE INVALIDE. Uradno poročajo: Vrhovno armadno poveljstvo je odredilo, da se vsi vojni invalidi, ki dosedaj še niso dobili nobenega odlikovanja, protokolarično zaslišijo. Na podlagi protokolaričnih izpovedb se bodo vršila pozvedovanja, da se oni invalidi, ki so svojo dolžnost v polni meri izvršili, naknadno odlikujeja. Še ne odlikovani invalidi naj se v to svrho javijo na svoji evidenčni oblasti. PROŠNjE ZA OPROŠČEN.IE ČRNOVOjNiŠKE SLUŽBE. Domobransko ministrstvo objavlja: 1. Prošnje za oprostitev od črnovojniške službe, ee gre za javne koristi, se morajo vlagati pri politiških okrajnih oblasteh; pripominja se, da se iz osebnHi razmer črnovojniških zavezancev vložene prošnje upoštevajo le v izvanrednih, brez vsakega dvoma in uradno dognanih slučajih. 2. Tvrdke, ki dobavljajo za armado, morajo vlagati prošnje za oprostitev svoijh nastavljencev pri domobranskem minU.trstvu. 3. Vbodoče se na oprostilne prošnje, vložene naravnost pri domobranskem ministrstvu, kakor tudi na prošnje svojcev za kratke dopuste v aktivni vojaški službi se nahajajočih oseb, ki se pomotoma vlože pri domobranskem ministrstvu, namesto pri neposrednem poveljstvu, nadalje na brzojavne urgence, ki se tičejo takih prošenj, ne bo nič oziralo. 4. Ovadbe o varanju pri oprostitvi od vojaške službe se natančneje preiščejo le takrat, kadar se ovaditelj podpiše in da svoj natančen naslov. Na brezimne ovadbe se ne bo oziralo. V MAJU ALl JUNIJU MIR? Neues Wiener Journal« objavlja razgovor s podpredsednikorn bolgarskega sobranja dr. Momčilovom: Proti solunski aferi velja samo en odgovor: najostrejše represalije. Kaj se bo zgodiio s Solunom, ko bodo ententine čete izgnane, o tem bodo odločevali večji faktorji kakor smo mi, namreč cesarja Franc Jožef in Viljem. V zadnjem času je naša vojska zaradi zmag postala tako močna, da bi ententa morla zbrati 2 milijona vojakov ,če hoče uspeti. Toda prepričani smo, da tega ne stori. Ker vse ofenzive, ki jih bo še ententa začela proti naši ali avstrijski ali nemški fronti, nimajo nobene nade in skorajšnja ofenziva proti Sueškemu prekopu, ki je najbolj občutljiva toeka Angleške, mi daje upanje, da se meseca inaja ali junija vrne niir.