List 9.
Politični oddelek.
Korberjev program.
V otvoritveni seji poslanske zbornice je ministrski predsednik dr. Ernest plem. Eorber v daljšem govoru razvil svoj program. Pridržujoč si, da o tem programu — čigar gospodarski del nam močno ugaja, politični pa nič preveč — izpregovcrimo, ko bode končana debata o njem, zdi se nam umestno, da podamo okrajšan prevod te velevažne vladne enuncijacije. Ministrski predsednik je govoril tako le:
Čast mi je, da od Nj. apostolskega Veličanstva poklicano vlado visoki zbornici predstavim, ob enem pa porabim priliko, da označim naše stališče nasprotni ljudskim zastopnikom. Čim hujši so bili viharji v tej visoki zbornici, kateri (naj bi izginili iz spomina, tem nuj-nejše je, da skrbimo za pravo in veljavo poslanske zbornice. Vlada rada brani veljavo in pravice visoke zbornice, a istotako zahteva priznanja zase, da ima resne politične namene. Zato najprvo izražam upanje, naj bi na dragoceni podlagi mej seboj nega zaupanja med vlado in ljudskimi zastopniki vspevale važne obravnave, ki čakajo zakonite rešitve.
Vlada ni strankarska vlada. Akoravno je mirda ta ali oni član vlade bližje temu ali onemu narodu, vendar ni prazna beseda, ako trdim, da vlada ne pripada nobeni stranki. Velike stranke visoke zbornice so večinoma narodne; vlada, ki bi se izključno naslanjala na to ali na ono stranko, vzbudila bi pri drugi nezaupanje. Obračamo se pa na objektivnost vseh strank, ker Avstrija ni enotno narodna država. V tej državi bivajoči narodi se morajo zjediniti in, Bog  daj, da bi se to kmalu zgodilo.
Največja skrb sedanje vlade je, da poskusi rešiti narodnostno vprašanje. Mi nismo toliki optimisti, da bi po tolikih bojih že v kratkih   dneh   pričakovali trajnega
miru. Tudi se mi zdi nemogoče, da bi se uravnala vsa predporna vprašanja po isti šabloni in ob enem. Razmere so prerazlične. Eer je torej šablona nemogoča, morajo se narodnostna vprašanja rešiti vsako zase. Umevno pa je, da stvari na Češkem in na Moravskem v prvi vrsti zahtevajo pozornost. Vlada je mnenja, da je najbolje, ako se to vprašanje loči v praktične dele. Zato je vlada sklicala k obravnavam zaupnike obeh narodov na Češkem in na Moravskem in sicer zaupnike vseh strank; ako niso prišli, ni to njena krivda. Konferenca je še zbrana ali se posreči, o tem se danes ne more reči, A dosedanja pogajanja so nas prepričala, da je to prava pot in da dosežemo namen, ako posvetovanj ne bodo motili zunanji vplivi.
Vlada hoče na podlagi ravnopravnosti doseči končno rešitev jezikovnega vprašanja. Še raje bi videla, da bi stranke same dognale spravo. Ako se posreči, potem predloži vlada državnemu zboru dotične predloge. Mir se mera ustvariti; to želi in pričakuje prebivalstvo. Vlada ne more mirno gledati, ko pojema javno življenje in produktivno delo. Akoravno čislam vsako narodno zavest, vender mislim, da narodi hrepene tudi po drugih dobrih, ki jih dajeta omika in blagostanje.
Vlada torej želi, da se kmalu reši proračun za tekoče leto in da dobi vsaj sredstva za nujno potrebne investicije. Precejšnja denarna sredstva bodo zahtevale zgradbe državnih železnic. Železniški minister predloži načrt zakona glede turške železnice z nadaljevanjem preko Karavank in skozi Bohinj do Trsta, dalje glede proge Hartberg-Friedberg itd. Obravnave glede druge železniške zveze s Trstom so končane in je zgradba za avstrijsko trgovino nujno potrebna. Za gradnje teh železnic in druge investicije bo treba 500 milijonov kron porazdeljenih na več let.
Glede novih vodnih potov se še vrše obravnave. Tudi uredba tržaškega pristanišča se ne more dolgo odlagati.
Industrija je povsod merodajen faktor glede davčne moči in zahteva, kakor   poljedelstvo in obrt   od   državne
podpore. Trgovinski minister bode v kratkem zbornici predložil zakon o pospeševanju industrije. Vlada bo tudi upravo v tem smislu vodila. Zato bo vsakdo od vlade dobil opravičeno podporo glede industrije, obrta, trgovine in izvožnje.
Vlada obžaluje, da se jej ni posrečilo, končati šfrajk v premogokopih na Češkem, Moravskem in Šleziji. Vlada hoče vrediti vprašanje glede delavne dobe; priprave so se že pričele.
Vlada dalje pripravlja zakone glede pridobitnih in gospodar ekih zadrug, o čekovnem prometu in o bančnih zadolžnicah; tudi načrt glede delniškega zakona je že dovršen. Sem spadajo tudi vprašanja glede prisilnega zavarovanja proti požaru in zavarovanja privatnih uradnikov za slučaj onemoglosti in starosti.
Vlada se zaveda velike važnosti poljedelstva in bode v vsakem oziru pospeševala njegov razvoj. V kratkem predloži zakon o zadružni organizaciji kmetskih gospodarjev.
Vlada hoče zboljšati deželne finance s tem, da upelje priklade na davek od žganja. Dotični načrt hoče deželnim zborom že predložiti v prihodnfem zasedanju, ako se do-vrše obravnave z deželnimi odbori.
Učna uprava se bavi z uredbo srednjih in višjih šol ter obrtnega pouka.
Vlada se hoče potruditi, da zamujeno dohiti na drugih poljih. Gmotna in kulturna vprašanja trkajo na vrata države. Vlada jih ne sme prezirati, ker narodna in politična še niso rešena. Zato pa prosi, da narodnostni prepir vsaj toliko ublažite, da ostane še časa in prostora za duševni in gospodarski razvoj države, kajti država mora živeti, ona  je  zavetišče svojih državljanov.
Stran 74.