vo/» 1; inja' Pr0i v jor da)1 r4 $1 yC2 n/ i o id1,, / iv/ 4< j-y 4 iov 9 IMF NA LETOŠNJEM MEDNARODNEM SEJMU Elektronika 73 če se , s nekoliko i.Kot vsako leto je tudi letos Gospodarsko razstavišče v Prav bi bilo, J,Dijani zaključilo svojo razstavno sezono z mednarodnim TV-pretvomikom toom Elektronika ’73. Odveč bi bilo naštevanje vseh raz- bližje seznanimo. Rjavcev, posameznih dosežkov in uspehov, zadovoljimo TV PRETVORNIK |, Je s kratkim sprehodom po razstavnem prostoru IMP v - KAJ JE TO!? 3 C. Tu namreč ni bilo hm pa, bučne reklame, pop- Ob sedanji razširjenosti /be, nabavne elektronike" in migetajočih lučk, ki na- televizije več ali manj vsak-Oiio najbolj vlečejo — slučajne obiskovalce. Razstavni do ve, s kakšnimi nevšeč-• °stor tovarne TEN je zaradi svojega specifičnega pro- nostmi se srečujemo, če se b °dnega programa namenjen pretežno le strokovnjakom, ne nahajamo s sprejemno Stavljen je bil zgoščen program skupinskih antenskih anteno v „optični“ liniji c ^Prav, profesionalnih TV-anten, svetlobno-klicnih naprav TV-oddajnikom Profesionalnih TV-pretvomiških aparatur. Lastnosti elektromagnetnega valo- vanja, ki nam služi kot prenosno sredstvo med oddajnikom in našim sprejem' nikom, nam onemogočajo kvaliteten sprejem, če se nahajamo v takoimenovani „senci", ki jo puščajo v smeri sevanja oddajnika planine, griči ali celo posamezne višje stavbe. Pri topografski razgibanosti ozemlja je povsem nemogoče postaviti TV-od-dajnik na takšno lokacijo, da ne bi ostajala v „senci“ cela mesta; pa tudi večja zemljepisna področja. Tu si lahko pomagamo le s pomožnimi vmesnimi napravami, ki jih postavimo na vrhove, s katerih je vidno področje, ki ga hočemo oskrbeti s signalom, ter viden matični oddajnik, katerega program hočemo posredovati zasenčenemu" področju. Na to mesto, ki ga določimo z meritvami, postavimo sprejemno anteno, ki nam oskrbi kvaliteten sprejemni signal za našo pretvomiško napravo. Ta signal Ustrezno ojači in obdela ter ga preko oddajnega antenskega sistema posreduje proti sprejemnim antenam v dolini. Nadaljevanje na 4. strani jy^er je ravno program /‘Pretvornikov najzahtev-vara in gospodarsko naj-/nejša veja elektronike v i,‘ tovarni TEN, naj nam s- °° odveč nekoliko bolj tej nati to zanimivo in iz-e[30 zahtevno področje w.tr°nike, ki je obenem naših razvojnih raz-ter naporov za dosego in,'tete evropskega merila ehnologije. na^ačetki naše dejavnosti pt Področju TV in UKV v gorniške tehnike segajo tt)e as slovenskega eksperi-ntalnega TV programa. t)eta<*' dolgoletnih izkušenj stv moremo spregledati dej-je razvojna ekipa 'tak a na tem polju, da je o na tekočem s po-tehničnimi pro-j1 v svetu, ter da je ekipa V$env 3- tesno sodelovala z iijs3 jugoslovanskimi ra-letjulr,;' hišami, v zadnjih t«r n a tudi s firmo Siemens *adnVLto NDR. Prav tja pa pet let tudi iz-Ptoj, 0 približno polovico lignje TV-pretvor- Delo organov upravljanja in kolektivnih izvršilnih organov V OKTOBRU STA SE NA SEJAH SESTALA SAMO ODBOR ZA PROGRAMIRANJE IN RAZVOJ TER DELAVSKI SVET TOZD TEN. ODBOR ZA PROGRAMIRANJE IN RAZVOJ jo na seji 2. oktobra poslušal poročila direktorjev proizvodnih organizacij združenega dela o stanju pri izdelavi srednjeročnih programov, razpravljal o predlogu za odkup tehnične dokumentacije za proizvodnjo izmenjevalcev toplote od avstrijske firme Schiff-Stem ter o programu proizvodnje sanitarnih vozlov. Glavni direktor in direktor TOZD Livarne v Ivančni gorici pa sta poročala o perspektivni investicijski izgradnji v letih 1974 do 1975. V razpravljanju so ugotovili, da nekatere izdelke, ki so programirani v naših tovarnah v Jugoslaviji, že proizvajajo, zlasti črpalke. Potrebno je o tem dobro razmisliti, priporoča pa se tudi, da posamezni obrati s svojimi programi ne posegajo v proizvodne programe drugih tovarn. Odboru je nadalje predložiti tudi cene vseh proizvodov po programu. Glavni direktor Stanko Krumpak je ob tej priliki poročal, da tudi TOZD Maribor želi imeti svojo proizvodnjo, ki jo v svojem programu že načrtuje. Gre za proizvodnjo klima-opreme. Formirati bi bilo posebno komisijo z nalogo, da definira program proizvodnje klima-naprav in tudi, kaj naj proizvaja TOZD OVK Ljubljana, kaj pa se prenese na TOZD TIO Idrija in kaj na TOZD PMI Maribor. Po obširni razpravi je odbor sprejel sklep, da se imenuje posebna komisija z nalogo, da v roku 14 dni pregleda predlog razvojnega programa TOZD TEN Ljubljana in poda o tem poročilo. Prav tako se imenuje posebna komisija z nalogo, da do 15. oktobra pripravi predlog za delitev proizvodnje klimatskih naprav med TOZD OVK Ljubljana, PMI Maribor in TIO Idrija. V nadaljnjem je bil sprejet sklep, da morajo biti razvojni programi tako proizvodnih kot montažnih obratov gotovi najkasneje do 15. decembra. V ta namen naj v posameznih obratih formirajo posebne strokovne komisije in določijo poročevalce, ki bodo o programih seznanjali organe upravljanja. Nato je tehnični direktor TOZD TRAA Tone Pančur poročal o možnostih za odkup tehnične dokumentacije za proizvodnjo izmenjevalcev toplote od avstrijske firme SCHIFF-STERN: navajal je, ■ da so glede na cene ploščnih izmenjevalcev firme Alfa-Laval prišli do zaključka, da bi se splačalo preiti na proizvodnjo spiralnih izmenjevalcev, ki bi jih lahko izdelovali iz domačega materiala. Potreben bi bil le uvoz vložkov. Za odkup licence in proizvodnjo je že izdelan ekonomski elaborat, ki kljub visokim naložbam za odkup licence upravičuje odkup. Vsa dokumentacija bo najnovejša, iz leta 1974; fizika glede uspešnosti prodaje ni. Po daljši obravnavi je odbor sprejel sklep, da se odobri odkup te tehnične dokumentacije. V nadaljnjem je inž. Miklavž Kržan poročal, da je v okviru Biroja za gradbeništvo izdelan program proizvodnje sanitarnih vozlov. Predlagal je, da se ustanovi posebna komisija, ki naj pregleda elaborat in poda svoje strokovno mnenje ter pripravi dokumentacijo za sanitarne vozle. Predlog je bil sprejet in imenovana komisija, ki naj do 20. oktobra izdela predlog o pripravi dokumentacije za sanitarne vozle. Glavni direktor Stanko Krumpak je poročal o pripravi dokumentacije za perspektivno investicijsko izgradnjo v letih 1974 in 1975. Objasnil je tudi sedanje stanje: prizidek v Vojkovi ulici je v končni fazi, dela na proizvodni hali v Slov. Konjicah so v polnem teku, v TOZD Maribor so prevzeli nove poslovne prostore, v katere se bodo kmalu vselili. Podpisana je pogodba za prizidek orodjarne. V pripravi je dokumentacija za upravno stavbo projektivnega biroja in TOZD TEN V Vojkovi ulici. Glavni projekti bodo gotovi v januarju. V Vojkovi ulici projektirajo novo lakirnico za TEN. V izdelavi je tudi nov zazidalni načrt za področje Vojkove ulice. Dela se na programu izgradnje nove hale za potrebe klimatizacije. V TOZD Maribor teko priprave za izdelavo investicijske dokumentacije za izgradnjo skladiščnih in proizvodnih prostorov. V TOZD Koper so izdelali dokumentacijo za prvo fazo izgradnje delavniških prostorov. Tudi v Novi Gorici iščemo primerno lokacijo za izgradnjo skladiščnih prostorov, garaž in pisarn. Trenutno je v Novi Gorici zaposlenih 60 delavcev, predvideva pa se povečanje tega števila. V TOZD TRAA bo na podlagi razvojnega programa potrebno izdelati projektno dokumentacijo za celotni zazidalni načrt tega območja, ker se bo s podpisom pogodbe o kooperaciji s firmo Speck iz Muenchna celotna proizvodnja zelo povečala in bo potrebno misliti na večje investicije. Direktor TOZD livarne Valentin Mendiževec je nadalje poročal, da tudi pri njih investicije potekajo po planu. Poročilo glavnega direktorja in Valentina Mendi-ževca je odbor sprejel. Končno je bil sprejet sklep, naj se na prihodnji seji odbora poroča o programu proizvodnje obrata Elek-tromontaža v Slov. Konjicah, da le-ta ne bi prekrival proizvodnega programa TEN in Elektromontaže. Pripraviti je tudi podatke za izdelavo proizvodnega plana za leto 1974. Prvega oktobra se je sestal na seji tudi DELAVSKI SVET TOZD TEN Na seji je obravnaval prošnjo Ladislava Gaertnerja za razrešitev dolžnosti predsednika delavskega sveta. Na podlagi krajše razprave je delavski svet sprejel sklep, da se Ladislav Gaertner razreši te dolžnosti, ostane pa še nadalje . član delavskega sveta. Za novega predsednika delavskega sveta je bil nato izvoljen Ivan Štamfelj, za podpredsednika pa Franc Golob. Delavski svet je nato razpravljal še o pritožbi Dušana Burnika proti odločbi komisije za delovna razmerja, da mu preneha delovno razmerje zaradi samovoljne zapustitve dela. Po razpravi je delavski svet sklenil, da se pritožbi ugodi in odločba razveljavi, ker je pred izostankom obvestil, da bo šel na dopust. Čas izostanka se mu šteje- kot redni letni dopust. V nadaljnjem je delavski svet obravnaval še prošnjo tehničnega direktorja inž. Mlakarja za dodelitev stanovanjskega posojila. Delavski svet je predlagal komisiji za družbeni standard in stanovanjske zadeve, da poskuša dobiti premostitveni kredit za dobo 2 let, naslednje leto pa iz sredstev, ki bodo na razpolago, odobri inž. Mlakarju še preostali znesek kot posojilo. Francu Ostrežu se na njegovo prošnjo združijo vsa posojila, ki jih je dobil. Končno je delavski svet obravnaval še nekatere osebne zadeve delavcev. G. K. 20- in 10-let uikf bodo tudi letos proslavili Bliža se čas vsakoletne tradicionalne proslave jubilantev' ki so s svojim delom v obdobju preteklih 20 let oz. 10 v prispevali svoj veliki delež k razvoju in napredku podjW Počastitev in praktična darila bodo le delna oddolžita1 njihov trud. Prireditev je predvidena za petek, 7. decembra, v Fes*1 valni dvorani v Ljubljani. Vsem jubilantom pa bodo P° slana posebna vabila. . Na tem mestu objavljamo popis letošnjih »dvajs?,! letnikov11 in »desetletnikov11 predvsem z namenom, dar predstavimo kolektivu, pa tudi za primer, daje morda ^ darie ostal »neodkrit11 še kakšen jubilant; le-tega prosi h11 naj se javi splošni službi svoje TOZD. 20-lelniki OVK LJUBLJANA 1. Jože Kovač — VKV monter centralne kurjave 2. Jože Požrl - VKV monter centralne kurjave 3. Danica Pemžgar — obračunski referent 4. Vinko Rihar - VKV mčnter centralne kurjave 5. Bogdan Rejc — VKV monter klimatskih naprav 6. Franc Rakovec — VKV monter centralne kurjave 7. Marjan Remih - VKV monter centralne kurjave 8. Viktor Trkov - VKV monter vodovoda 9. ing. Anton Zima — direktor TOZD OVK 10. Pavel Zofrč - VKV monter klimatskih naprav PMI MARIBOR TEN 1. Edhem Aganovič VKV električar 2. Ladislav Gaertner mojster a 3. Franc Jerak — * ključavničar 4. Polonca Vrhovnik ' vodja oddelka v knjigov0 stvu TRAA Ivan Kaš dišča TIO IDRIJA Cveto Medved čavničar SKUPNE STROKO SLUŽBE 1. Rafael Drašler - ^ šofer 2. Jože Naglič orodjar-stmgar vodja . KV kij11' jV^lf VKV 1. Pavel Dvoršak — KV vodovodni inštalater 2. Martin Jerič -monter ogrev. naprav 3. Štefan Lešnik vodovodni inštalater 4. Janez Šajte -monter ogrev. naprav PM KOPER Maijan Pregelj — proj. biroja ELEKTROMONTAŽA 1. Vinko Balon — elektromonter 2. Janez Grčar — direktor 3. Vinko Horjak — elektroinstalater 4. Anton Jurca — prod. odd. obrata 5. Ciril Martinc — teh. direktorja 6. Franc Matos -nabave 7. Dimitrije Bejič — elektroinstalater 8. Anton Pristov — elektroinstalater 10-letniki VK OVK LJUBLJANA 1. Alojz Agnič - ^ KV ster ^ 2. Jože Ahlin - * ''K monter central, kurjave y 3. Jože Avbelj — * monter vodovoda d vodja 4- Fanika Jamnik niča f(, 5. Leopold Jarc - r6 rent v nabavi ..A VKV 6. Janez Jesihar — ’ monter centralne kurjave y tehn. 7. Pavel Kočman " monter centralne kurjav6 VKV 8. Jože Kralj - šofer v 9. Alojz Maver - v vodja monter klimatskih napraVgV 10. Milan Muster -pom. monter klimatskih nap13.* x 11. Ljubiša Marinkovi^ - šef PK monter centralne kvtRy 12. Anton Oblak " VKV monter vodovoda .. > 13. Primož Pestotifik VKV VKV orodjar / 14. Oto Skornšek ^V monter centralne kurjave 15. Franc Steiner — KV Monter centralne kurjave 16. Ivan Sokler — KV Monter klimatskih naprav - 17. Rajko Strmole — regent v nabavi 18. Janez Tomc — KV Monter centralne kurjave >19. Peter Vidanovski — ^ monter centralne kurjave 20. Franc Žerovnik — Mojster ^1 MARIBOR >. 1. Josip Andročec — ■V vodovodni inštalater >> 2. Mihael Bednjički — monter ogrev. naprav v. 3. Ljudmila Forstner — ^S-strojepiska ; 4. Franc Fujs — VŠ vod-a skladišča y 5. ing. Rudolf Ceršak — S vodja prod. proj. službe 6. Marta Gorza — SS-ad-^istrativni referent j, 7. Feliks Hameršek — v vodovodni inštalater t>. 8. Vincenc Ješovnik — V vodovodni inštalater 9. Karel Kašča - KV °mer ogrev. naprav y 10. ing. Roman Kučej -^ Vodja operat. izvedbe j^ll. Janez Leopold — KV ^ 12. Franc Marinič — KV °nter ogrev. naprav ,,12. Erika Neuberg - SS ^inistrativni referent ^ H. Jože Pernat - KV °nter ogrev. naprav ^15. Štefan Posedi - KV °nter ogrev. naprav Vna - Franc Rodošek - KV dovodni inštalater v *'• Gabrijel Vake — KV dovodni inštalater n,Jože Vidovič — PK ^nter ogrev. naprav OPER ^ Ki Darko Barba - KV xje,Jv°5 B",imr -KV <,JT c"‘ - ™v w4. Klavdij Čemeka — v monter centr. kurjave kV8' Roman Kocjančič — dionter V)^y' Zvezdan Marinac — in monter centr. kurjave 'V; Rafael Skok - VKV 5. Darjo Družina — KV monter centralne kurjave 6. Jože Dodič — KV monter vodovoda 7. Avguštin Franca — vodja skl. oddelka ELEKTROMONTAŽA 1. Jože Adamič - PK elektroinstalater 2. Franc Adamič — KV šofer 3. Ivanka Ahačič — obračun. referent 4. Florijan Ajtič — KV elektroinstalater 5. Murat Babaj — KV elektroinstalater 6. Anton Brčan — KV elektroinstalater 7. Anton Brčan — skladiščnik 8. Ernest Brence - KV ključavničar 9. Franjo Culej - PK elektroinstalater 10. Silvo Česen — KV elektroinstalater 11. Anton Dremelj - KV elektroinstalater 12. Stjepan Dukarič — KV elektroinstalater 13. Pavel Golob — PK elektroinstalater 14. Vinko Jamnik — KV elektroinstalater 15. Mihael Jamnikar — KV elektroinstalater 16. Peter Jerele - KV elektroinstalater 17. Franc Korošec — KV elektroinstalater 18. Anton Kos — KV elektroinstalater 19. Alojz Kotnik - PK elektroinstalater 20. Stane Kovačič - PK elektroinstalater 21. Cvetka Kramžar — administrator 22. Ljudevit Latin — PK elektroinstalater 23. Ivan Lasič — PK elektroinstalater 24. Andrej Medved — KV šofer 25. Ludvik Merc — VKV elektroinstalater 26. Vinko Merc — VKV elektroinstalater 27. Dominik Mirtič - PK elektroinstalater 28. Leopold Muhič — PK elektroinstalater 29. Štefan Ošteijaš — VKV elektroinstalater 30. Miro Pavšič — KV elektroinstalater 31. Dušan Peklar — KV elektroinstalater 32. Jože Perme — skladiščnik 33. Janez Petrovič — KV elektroinstalater 34. Maijan Pišljar - KV elektroinstalater 35. Stane Polesnik — KV elektroinstalater 36. Jože Pucelj - sam. projektant 37. Palmiro Pucer - PK elektroinstalater 38. Danijel Sedeu - KV elektroinstalater 39. Silvo Senegačnik -PK elektroinstalater 40. Anton Smole — KV elektroinstalater 41. Anton Šuštar — KV elektroinstalater 42. Maijan Turk — KV elektroinstalater 43. Janez Žibert — KV elektroinstalater 44. Jožica Guček — strojepiska TEN 1. Ladislav Biškupič — tehnik v servisu 2. Martin Blažič — PKV ključavničar 3. Dušan Burnik — PKV ključavničar 4. Ivan Garbas — PKV ključavničar 5. Franc Golob - kom. tehn. referent 6. Julka Gore — PKV elektromehanik 7. Marta Grojzdek — snažilka 8. Marinka Guček — strojepiska 9. Milan Heraver — KV ključavničar 10. Viktor Janša — vodja sklad, oddelka 11. Janez Javornik — VKV ključavničar 12. Milena Jurca — PKV elektromehanik 13. Venčeslav Kamer — VKV zidar-kuijač 14. Janez Keber — PKV elektromehanik 15. Stanko Košak - KV ključavničar 16. Zdenka Kramar PK V elektromehanik 17. Miro Laboda - mojster 18. Jože Lovrenčič — VKV električar 19. Anton Pelko — KV ličar 20. Franc Peterka — VKV električar 21. Franc Perme - vodja merilnice 22. Janez Počkaj — ref. v pripravi dela 23. Kati . Skok - PKV del. v bakelitnici 24. Časlav Stankovič — PKV ključavničar 25. Andrej Štefe — kom. tehn. referent 26. Justina Štmkelj — skladiščnik 27. Ivanka Teran — PKV del. v prip. dela 28. Dragiša Tonič - PKV del. v šib. toku • 29. Franc Zupančič — vodja sklad, oddelka 30. Franc Žgajnar - tehnolog 31. Ciril Židan - VKV stmgar 32. Rožca Žižmond — prodajni referent 33. Štefka Žnidaršič — PKV elektromehanik 34. ing. Janez Šarc -samost, razvijalec 35. Marjeta Vodiškar -administr. referent 36. Franc Glinšek — KV ključavničar 37. Janez Štubljar - KV ključavničar TRAA 1. Anton Ban - vratar-čuvaj 2. Ciril Cimerman — KV varilec 3. Lambert Jereb — VK rezkalec 4. Jože Kavčič — KV delavec 5. ing. Dušan Kalan — tehnič. svetovalec 6. Milan Malovrh - priučeni strugar 7. Ivan Matjašek — KV ključavničar 8. ing. Jože Petkovšek - samostoj. konstmkter 9. Slavko Pleterski — tehnični svetovalec 10. Nada Potočnik -administrator 11. Ignac Šardi - delavec 12. Andrej Trtnik - konstmkter 13. Stanislava Vičič - referent v knjigovodstvu 14. Frančiška Zaletelj — obrač. referent LIVARNA IVANČNA GORICA 1. Stane Gjerek - ka-lupar 2. Alojz Potokar - voznik viličarja 3. Franc Smrekar — voznik viličarja 4. Anton Zaletelj - mojster mod. mizar TIO IDRIJA 1. Janez Murovec — KV varilec 2. Nikola Minčevič — KV ključavničar 3. Albin Pirih - KV ključavničar 4. Ciril Štucin — PK ključavničar SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE 1. Cilka Brlečič — samost. referent v knjigovodstvu 2. Ivan Ferk — kom. tehn. referent 3. Janez Goršič — sam. referent v knjigovodstvu 4. ing. Radoslav Gromm — vodja proj. gmpe 5. ing. Franc Ipavec -vodilni projektant 6. Alojz Kamin — glavni računovodja 7. Marjetka Krese -samost, referent v knjigovodstvu 8. ing. Jože Kranjc — direktor izv. proj. biroja 9. Helena Križaj - pro-gramer-organizator 10. Fanči Perko - strojepiska 11. Ivanka Petek -samost, referent v knjigovodstvu 12. Stanka Roš - strojepiska 13. Anica Savič — referent v knjigovodstvu 14. Nataša Šalamon -tehnični risar 15. Marija Šuligoj — sam. referent v knjigovodstvu 16. ing. Peter Tepina — vodja proj. gmpe 17. ing. Alojz Zakotnik — vodja proj. bir. za topi. tehn. 18. Bogdan Železnik -vod. projektant 19. Ivan Žunec — KV šofer Vsem letošnjim jubilantom naše iskrene čestitke! IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP -Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3.600 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovac, mg. Miran Mihelčič, Božidar Novšak (glavni in odgovorni urednik) in Jože Weiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Elektronika 73 Nadaljevanje s 1. strani Sama pretvomiška elektronika, ki vsebuje sprejemni del, pretvorniški del, oddajni del, ojačevalnike moči ter napajalni in kontrolni del, je montirana v posamezne, medsebojno ločene panele, ti pa v kovinsko omaro ali na ustrezno stojalo. Posamezni paneli so zelo lahko za-menjljivi, s čimer je omogočeno skrajno enostavno servisiranje. Omara je postavljena v malo pretvomiško hišico, ki ščiti aparaturo pred grobimi meteorološkimi pogoji na marsikje težko dostopnih vrhovih. Prav zaradi težkega dostopa je ena od osnovnih zahtev skrajno zanesljivo delovanje, uporaba najkvalitetnejšega in dolgo-življenjskega materiala. Kolikor je to sploh mogoče, se izogibamo uporabi mehanskih sklopov, ki zahtevajo vzdrževanje (hladilni ventilatorji in podobno). Kot rezultat: do izhodnih moči 10 W na VHP oz. 0,5 W na UHF področju so pretvorniki zgrajeni izključno s tranzistorji, hlajenje pa je izvedeno s sevanjem, torej brez ventilatorjev. Za večje oddajne moči pa je uporabljena le ena do dve oddajni elektronki ventilatorskim hladilnim sistemom. DELOVANJE Iz sprejemne antene signal pripeljemo na vhodno stopnjo, ki signal slike in tona iz seje iz spektra ostalih frekvenc (sosednji kanali, razne motilne frekvence), ga približno desetkrat ojači in dovede na stopnjo modulator I, ki s pomočjo pomožnega lokalnega generatoija (oscilator I) pretvori sprejemni kanal na nižjo frekvenco, tako-imenovano ,,medfrekvenco“. Na tej nižji frekvenci je namreč mnogo lažje zagotoviti dobro „selekcijo“ signalov, torej ločljivost, z dodatnimi vezji avtomatsko vzdrževati konstantno velikost signala, korekcijo raznih faznih popačenj, izvesti določeno potrebno ojačenje in še mnogo dodatnih pomožnih funkcij za kvalitetno obdelavo TV-signala. To stopnjo imenujemo MF (medfrekvenčni) ojačevalnik, ki je tudi identičen za vse mogoče kombinacije TV-pretvornikov. Ta stopnja tudi skrbi za avtomatski vklop vseh ostalih sklopov, če so izpoljneni vklopni pogoji (ti pogoji so za različne kupce različni, na primer daljinski vklop s posebno pilotsko frekvenco, časovno zadržani izklopi in podobno). Stabiliziran signal medfrekvence potuje v tretjo enoto: modulator II, kjer se spet s pomočjo pomožnega oscilatorja II pretvori na že-ljeni izhodni kanal. Po ustreznem ojačenju in filtriranju je signal moči 0,5 W že možno oddajati na že-ljenem kanalu. Kjer ta moč ne zadostuje, lahko signal vodimo še na ojačevalnike moči, ki so izdelani v panelni izvedbi in jih vedno lahko dodajamo po potrebi v ob-I stoječo omaro ali na stojalo. Oscilatorja I in II sta v bistvu generatorja, ki diktirata frekvenčno točnost oddajnega kanala. V orientacijo naj povem, da so zahteve po točnosti izredno ostre: pri frekvencah do 800 MHz (1 MHz je 1000000 nihajev na sekundo) je dovoljeno odstopanje le 250 nihajev na sekundo. Ti oscilatorji so stabilizirani z posebnimi kremenčevimi kristali (kvarc kristali), ki so pri 60 stopinj Celzija temperaturno stabilizirani na ± 0,1 stopinj Celzija. Dovoljena popačenja vseh vrst in izvorov, ki jih v pretvorjen signal vnaša sama pretvomiška naprava, znašajo po strogih evropskih normah pod 1 %, nekatera pa celo pod 1 promilo. To vsaj približno nakazuje težavnost celokupne problematike tehnologije, umerjanja in kontrole. Kompletna naprava je bila razvita in skonstruirana doma. S pomočjo tipiziranih panelov in omar je cela aparatura izredno fleksibilna; z lahkoto namreč zamenjamo na terenu sprejemni ali oddajni kanal, z dodatno stopnjo zlahka povečamo izhodno moč in s tem doseg oddaje, servisiranje je z rezervnimi paneli skrajno enostavno. Vgrajen kontrolni sistem omogoča hitro in natančno kontrolo delovanja vseh važnejših elementov in podsestavov. Torej ni slučaj, da je TEN prodrla na vzhodnonemško tržišče. Zaradi izredno hitrega napredka na polju elektronike razvojna služba tekoče spremlja proizvodnjo in skrbi za vedno nove, optimalne rešitve, ki v celoti sproti izpolnjujejo zahteve po sodobni, zanesljivi, do zadnjih detajlov preštudirani in preizkušeni tehnologiji. Kot posebno priznanje lahko smatramo proizvodnjo TV oddajnikov, ki nam jo je v zadnjem letu zaupala firma Siemens. Sodelovanje zelo dobro teče; naročnik je že močno povečal naročila. Skromen kolektiv tovarne TEN- pa je na svojo vrhunsko proizvodnjo lahko ponosen. VALENTIN ZOR TIO Idrija llastifieira Zamisel plastificirati kovinske predmete, da bi jim po- do primera odkrivali nov6 večali trajnost, se je porodila že pred skoraj desetimi leti. prijeme in postopke. Po pri' Vendar je pot od ideje do realizacije vedno dolga in tako je bližno enoletnem p°; bilo tudi pri nas. skusnem obratovanju smo si Ob koncu leta 1968 so bili izdelani dokončni projekti za nabrali že toliko izkušenj, ds postavitev sodobnega obrata za plastificiranje kovinskih so ob priliki našega obiskav predmetov, ki bi bil tedaj edini take vrste v Jugoslaviji in Italiji in njihovega obiska pr* med redkimi v Evropi. nas, proizvajalci samo strme- Prvotni nameri te dejav- ficiranje. Proti koncu leta ^ nad na^™ usPehi m d nosti je bil zaščititi sanitarne 1969 je bila nabavljena in vozle s trajno plastično pre- montirana vsa potrebna vleko, ki bi bila mnogo bolj oprema in pričelo se je s po-odpoma proti korozijskim skusnim obratovanjem, v za-vpfivom raznih odplak'(fe- četku seveda pod stro-kalij, razredčenih lugov in kovnim vodstvom ino-kislin, detergentov in pralnih zemskih in domačih stro-praškov itd.). kovnjakov, ki so tudi po- Stari klasični način je stavili tehnologijo, predvideval izdelavo vseh Tako so prihajala prva na-odtočnih cevi v stanovanj- ročila, prvo delo in s tem skih blokih in individualnih tudi prvi uspehi in težave, gradnjah iz svinčenih, lito- . Težave so bile predvsem v železnih oz. keramičnih tem, da inozemski proiz-cevi. V kasnejšem času so vajalec naprav za plasti-prešli na izdelavo sanitarnih ficiranje ni predvideval tako vozlov iz navadnih debe- kompliciranih izdelkov za lostenskih železni cevi, ki so plastificiranje. Sama naprava bile na zunanji strani izoli- oz. peč' za plastificiranje je sežki v izpopolnjevanju na$6 rane z ibitolom in dekoradol grajena predvsem za ob- tehnologije. Tako je prižig trakovi, znotraj pa samo delavo drobnih galan- do tega, da so se oni učili o& oblite z ibitolom ali njemu terijskih predmetov, nikakor nas, namesto mi od njih. podobnimi materiali. Tak pa ne za plastificiranje kom- , Bistvo problemov je bil0 način površinske zaščite pa pliciranih sanitarnih vozlov, predvsem v tem, kako kval'" ni bil dolgotrajen. Zato so kjer se zahteva predvsem tetno; plastificirati izdelk6 ob razvoju plastičnih mas kvalitetna notranja plastična znotraj cevi sanitarnih vof prišli na idejo, da bi ko- prevleka. lov. Italijanska tehnologij2 vinske izdelke izolirali oz. Zaradi tega smo se iz dne- predvideva predvsem pla' prevlekli z dosti bolj od- va v dan srečavali z novimi stificiranje zunanjih artikl°v' pomo plastično prevleko. težavami, na katere nam Vendar smo tudi ta probleir: Tako je prišlo do reali- proizvajalec ni mogel dati rešili z ustreznimi dodatni1111 zacije ideje o postavitvi mo- primerne razlage oz. navodil, napravami, ki smo jih P0'. demega obrata za plasti- Tako smo sami od primera polnoma sami skonstruira1 ? izdelah doma po zamisli kadeh, v katerih se nahaja ločena količina plastike v ^ega tehničnega kadra in jedkalna kislina, ki je lahko obliki izredno gladke 0,3 do Nmeznih iznajdljivih de- žveplena, solna, fosforna ali 0,5 mm debele prevleke. Če j^ev v samem oddelku pla- razne kombinacije teh. Za- hočemo, da bo kovina po-^iikacije. radi hitrejšega postopka so > polnoma zaščitena pred ko- t ^ lažje razumevanje bi na- kisline z grelci ogrevane na rozijo, mora biti tudi pla-,e“<>• n-**. .. . M it pGCi se segreva z Tako pasivirani ob de- stične prevleke navajam nekaj t :znimi plinskimi gorilci lovanci so pripravljeni za na- fizikalno-kemijskih lastnosti, ki tr, 5°ločene temperature. V daljnjo obdelavo. jih ima le-ta. Te podatke smo »>o,o se primem,, pri- Popolnoma očiščeni in hJeni kosi potegnejo s osušeni kosi se niso primerni ijane in iz Zavoda za ispitivanja °no napravo in pustijo za plastificiranje. Sama pla- kvalitete robe iz Zagreba ter so ^. toliko časa, da se se- stika namreč nima direktno naslednji: 0 do prave tempe- na kovino nobene oprijem- ,odpornost proti atmosfer-W":.Za tem se spustijo v nosti. Zato je treba nanesti _ Jana atmosfera - zelo do-'j(it "J1 del peči, t. i. kad, najprej vmesno plast, ki služi bra stik fino razpršena pla- kot povezava med površino - voda (slana, sladka) - od-Wo°b dotiku plastike z kovine in plastiko Tako ve- ,ična alkoholi _ odlična Pr^ Površino železnih žalno plast pa dobimo s po- _ bencin - odlična Kn ov se del le-te tapljanjem hladnih obde- - ogljikovi hidrati - dobra tal; e z njo oz. delno raz- lovancev v tako imenovani - estri, ketoni - slaba itatQ" sintra. Obdelovanci se primer. ~ Wor.°yi derivati 0S’iikov°- N ,P°novno dvignejo v Primer je raztopina po- * -\oti- odlična ^tal ♦ Se izvršl dokončna sebne organske smole v me- - amonijak - odlična 'ev oz. sintranje pla- Sanici raznih hitrohlapečih - alkalije - odlična Je ostala na površini topil. S tem, ko potopimo vdnetov. kose v raztopino primerja, se določena ko- hfat V10 Pre°stane samo še nanje veže Xi,'fan.ie obdelovancev in ličina smole obenem s topili. ■* ouueiuvancev i SeypProces je končan. Ko kose dvignemo s topila \ da morajo biti obde- in jih izpostavimo zračnemu 1 Pred plastificiranjem toku, lahkohlapna topila iz-5p0] n° Pripravljeni, to je hlape, na kovini pa ostane C*ma čisti. Zato teh- samo tanek film organske ^p0j^a^ahteva, da se kosi smole, ki se po nekaj mi- X0> Pripravljeni, to je hlape, na kovini pa ostane - ■..................;; (NfilsV-113 razmastijo v in- nutah popolnoma posuši. :h4gjL detergentih ali Šele tako pripravljene kose H, -,razmaščevalnih sred- * damo na plastificiranje. Xjey 3- .tem gredo na od- Kakor sem že omenil, se - anorganske kisline do 30 % - odlična - anorganske kisline prek 30 % - dobra - oksidativne kisline do 30 % - odlična - oksidativne kisline prek 30 % - dobra - organske kisline (ocetna, mravljinčna itd.) - srednje slaba - organske kisline (oleinska, stearinska itd.) - odlična - temperaturna odpornost -20 stopinj - + 80 stopinj Celzija -.omska upornost - 10~15 Ohm/cm - natezna trdnost 115 kg/kv. cm - razteznost 115 % - specifična teža filma 1,28 kg/l Oprijemljivost filma je bila določena s poskusom mrežnega rezanja nanosa na cevi. Kot naprava za rezanje je bil uporabljen nož po DIN 5351 s klinami v razdalji 1 mm. Po poškodovanju filma smo poskušati nanos odstraniti. Odstranjevanje je bilo opazovano pod mikroskopom. Nanosa tudi po razrezanju ni bilo mogoče odstraniti niti ni na oprijemljivost vplival učinek razredčenega luga, kisline, vodne raztopine soli niti nafte. Odpornost na mehanske udarce je bila preizkušena z napravo, s katero so lahko z različnih višin spustili utež na površino plastificirane cevi. Pri padcu 0,5 kg uteži z višine 1 m z zaobljenim robom, se je nanosu poznal utis, vendar plastičen film ni bil poškodovan. Pri padcu 0,5 kg uteži z višine 1 m z ostrim robom pa se je površina zaščitnega nanosa pribila do kovine. Iz teh podatkov je torej razvidna vsestranska uporaba plastične prevleke in navajam nekaj primerov možnosti plastifi-ciranja raznih predmetov: - balkonske ograje - strešne konzole - kabelski kanali robniki iti rje. Ta operacija pri plastificiranju na ko-v posebnih velikih vinsko površino prime do- - avtomobilski odbijači - potičke in prtljažniki za avtomobile - sprednje avtomobilske maske - kletke za živali - obešalniki - reklamni panoji - kuhinjska oprema - košare vseh vrst za gospodinjstvo in trgovine - deli za hladilnike in pralne stroje - napisne plošče - snegobrani in ključi za žlebove itd. Plastična prevleka je torej uporabna povsod tam, kjer so predmeti izpostavljeni raznim atmosferskim vplivom in kemikalijam. Ni pa primerna za take kovinske predmete, ki so izpostavljeni večjim mehanskim obremenitvam, kot so razna zobata kolesa, drobtini valji itd. Seveda pa razvoj plastičnih prevlek še ni končan in se odkrivajo materiali, ki so vedno bolj odporni na vse hujše fizikalne in kemijske obremenitve. Omeniti moram tudi delovne razmere v oddelku plastifikacije. Samo delo ne zahteva težkih fizičnih naporov, ker je ves transport obdelovancev in osta-legS materiala mehaniziran. So pa težji pogoji dela zaradi višje temperature v bližini peči, zaradi dvigajočega prahu plastike, katerega se ne da eliminirati kljub odsesovalnim napravam, in še zaradi dušljivega dima, ki se sprošča iz še toplih plasti-ficiranih izdelkov. Dalje nastajajo v prostoru hlapi žveplene kisline, ki sicer niso v taki koncentraciji, da bi bili zdravju škodljivi, dražijo pa nosne in očesne sluznice. Iz kadi za raz-maščevanje in kadi s primerjem se sproščajo male količine hlapov organskih topil, ki bi v večjih koncentracijah lahko povzročali prehodno rahla obolenja (omotičnost, glavobol, bruhanje, nezavest itd.). Na vseh takih kritičnih delovnih točkah smo v zadnjem času montirali učinkovite od-sesovalne naprave, da vse škodljive pojave precej zmanjšajo. Zaradi nenormalnih delovnih pogojev imajo delavci v plasti-fikaciji poseben dodatek, in sicer 15 % za delo direktno pri peči in 7 % za ostala pomožna dela, ki se izvajajo v oddelku plastifikacije. Poleg tega dobivajo delavci 1/21 mleka dnevno kot poseben dodatek. Kljub temu pa imamo stalne težave glede delovne sile, ker delavci nočejo delati na teh delovnih mestih predvsem zaradi slabših delovnih pogojev, ki jih pa skušamo normalizirati. MARJAN GANTAR g*il 4 .. Tokrat je neutrudna smrt dobesedno iztrgala iz delovnega kolektiva Tovarne regulacijskih, armatur in aparatov dolgoletnega člana kolektiva IGNACA ŠARDIJA. Tik pred praznovanjem svoje desetletnice pri podjetju je v prometni nesreči izgubil svoje mlado življenje. Tako se je veselil tega svojega jubileja pri podjetju, pa ga žal ne bo mogel praznovati! Spominjamo se ga, ko je pred desetimi leti prestopil prag naše tovarne, ki ji je ostal zvest do svojega zadnjega dne. Delovne naloge, ki jih je pred njega postavljal delovni kolektiv, je izvrševal uspešno in takrat, kadar je to bilo zahtevano. Kljub obveznostim, ki jih je imel do delovnega kolektiva in v zasebnem življenju, ni pozabil na svoje strokovno izpopolnjevanje. Želja po novem znanju ga je privedla, da je ob delu uspešno zaključil osemletko in poklicno kovinarsko šolo. Med člani delovnega kolektiva je bil priljubljen in spoštovan, bil je večkrat izvoljen tudi v organe upravljanja, pri katerih delu je prav tako koristno in uspešno deloval. Njegovi neposredno nadrejeni so ga spoštovali in cenili ter računali z njim tako danes kot jutri. Ko smo se 10. oktobra poslednjič poslavljali od njega, smo vsi, ki smo ga spremljali na njegovi zadnji poti, prišli do spoznanja, da so njegove človeške vrline cenili tudi v njegovem domačem kraju, pa čeprav je minilo dosti časa, kar ga je zapustil. Z njegovim odhodom so njegovi sodelavci izgubili zvestega tovariša, delovni kolektiv pa vestnega in dobrega delavca. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Prvi člen ameriškega mo- kotel, ali pa na sam kotel, ral nega kodeksa inženirjev Dovodna varnostna cev je za ogrevanje, ventilacijo in bila priključena pred za-klimatizacijo pravi: sunom v dovodu. Tako ure- „Prvo je skrbeti za var- jena kurjava je zadovoljivo nost!“ delovala. Črpalke so imele Naši domači predpisi, ki tlačno višino 400 do jih poznamo kot „tehnične 600 mm. Iz onih — pred-predpise o izdelavi in upo- vojnih časov poznamo zna- Zaprta varnostna posoda stemom (sl. št. 2). rabi parnih kotlov, parnih menite NViliam-Oplaender- je izdelana iz jeklene ploče- del posode prevzame $?’ posod itd.“, so zelo kratki jeve Wilo-obtočne črpalke, vjne, ki ima na polovici vse- težek vode v sistemu, ki t (glej čl. 2) in zastareli glede ki so jih vgrajevali za pomoč bine vgrajeno elastično osnovni podatek za ra^., na današnje stanje ogrevalne pri slabem obtoku tudi v membrano (sl. št. 1). Tako njene velikosti po fortritili tehnike. Zato se pač našla- vzgonskih kurjavah. je na eni strani dušik pod Pmax njamo na predpise sosedov, Po vojni so povečali hi- tlakom do največ 2,5 atn, na I = v . —1.. d —-predvsem na nemške (vzhod- trosti v omrežju, da so drugi pa voda, ki je po- Pmax - Pst ne in zahodne), VOB norme, zmogli z manjšimi profili vezana s toplovodnim si-DIN, navodila TVR, TLT - ogrevati večje in razsežnejše itd. objekte. S tem pa so na- Velja zapomniti: nevar- stopile težave: navzlic za-nost eksplozije tiči v kotlu dostnemu tlaku črpalke ali drugih proizvajalnikih zgornja grela dostikrat niso toplote — zato varujemo ko- dobila ogrevalne vode, v ce-tel in protitočnik pred pre- veh, se je slišalo pretakanje, komernim povišanjem tlaka, Jekleni radiatorji so začudo omrežje pa varujemo le pred vzdržali le par let. Seveda so zmrzovanjem. začeli raziskovati, zakaj je Varnostne naprave za temu tako. Tudi v Ljubljani toplovodni kotel so izbolj- je bilo nekaj takih polomov, ševali z razvojem tehnike: Analize, kako so raz- kjer je: 1... vsebina posode (1) V ... raztezek vse vode v sistemu (1) Pmax maksimalni tlak (ata!), dovoljen v posodi Pst statični tlak (ata) N. pr.: sistem ima 12001 vode. Raztezek 0O.t 100O = 4,3 %; V = 1200.0,043 = 51,61 Statični tlak znaša 15 m raztezke vode vse dotkJ’ ne bo doseg1' od enocevne zveze kotla in porejeni tlaki v omrežju pri maksimaini dopustni dokler voda ... r=T£Cerzadp«,w:°Z «1* P«ode j, 2.5,,^ Vse- pmdpisme n leti se je omrežje ločilo od nevšečnosti, varnostnih zveznih cevi, ki Danes jo vgrajujemo iz-so neposredno t. j. brez ključno v dovodu. Varnostni vmesnih ventilov povezale cevi (dovod in povratek) pri-kotel in razteznostno po- ključimo neposredno na kfi/cnt O«.-— 4 -rr lilJUJ kritično niiokij tlak -—^ «Ll i i n it 111111 1 HU mu +-• ■ — 1 9 !> e navcuci Ai diagram v zaprtem sistemu, (ki nima zveze z ozrač- hji zaključki: 1. Zraka ne sme biti v omrežju v nobenem primeru. Za to je bina posode znaša po Spren- rature. Pri ohlajevanju p* l «. nekaj časa voda krči ef\ “ geiju: 1 = 51,6 2.5-1.5, 1291 posebnosti. Čim pa bi morala skrčiti še tista v°' ki je že odtekla, se pojavl gornjih grelnikih v akuti ^ Zrak začne vstopati v sis pri ventilih in privijal*1 k prešli na črpalno kurjavo, temperaturo vzdržljivejši kot Tu pa so se uno Kuqavo na največ 2,5* atn. “Če ni'v tekati'ta zrak po ra'di< 'd. omrežju zraka in ker je voda skih členih, ta, ne le vojno nekatere težave. Če so težav, da bi pregorevali. bile vgrajene črpalke v do- Pred nekako 15 leti je ^ ^ , Evr°P° , Po katalogu ima prva več- sodo. To pravilo velja pri nas kotel, da preprečimo pre- ja posoda 1401 še sedaj, ker ne razpolagamo veliko niharqe in pretakanje Statični tiak na mem- Pn vcmm m |-jH| pnna ze v-zacem, premzeK. Od Vzgonske kurjave _smo Elektromotorji ^so danes na ^TpovišTpri seSanju Vrevanfu vodeTS^ j Sla J? ^ raZteznostna Ločilnik zraka je za zaprt sistem toplovodne kurjave po- pJoTz ' m^metiom za^re- odteklo nekaj vode iz varnostnega ventila. Zaprta razteznostna posoda mora biti seveda zavarovana pred zmrzovanjem. Včasih nastopajo motnje. Navajam nekaj primerov: a) iz varnostnega ventila kaplja ali pa se odpre znatno pred 2,5 atn: Če je v začetku delovala varnostna naprava pravilno in je bil varnostni ventil pravilno nastavljen, je povzročila motnjo najverjetneje smet, ki se je vsedla na ventilni sedež in ki preprečuje, da bi se ventil do kraja zaprl. Kako popravimo? Odvijemo za trenutek matico varnostnega ventila, da odtekajoča voda odnese smet. Če ventil še kaplja, odstranimo kapo in očistimo sedež (obrusimo ali celo postružimo). Nato ventil zopet sestavimo. Če nismo plombe pretrgali, je nastava ven-tilnega peresa ostala nespremenjena. Pozor! Pri izpuščanju vode brez odpiranja odzračnih ventilov je Avtomatičen odzračevalni zgornji del (10 m) prazen, v ventil Taco 1) Posebno" ostalem obvisi voda v omrežju 58SS5Š ‘ASSiSt <**“ <*** *°čki« SSfSS SRtiR-S čevalniki (št. 6) zračnih me- napnejo (in S tem zaprejo), ga je treba pred kurjenjem od-hurčkov. če se pojavi voda straniti. b) varnostni ventil pri vsakem povišanju temperature pušča, pri ohlajevanju pa srka zrak v omrežje: Razteznostna posoda je pre-majhna. Dodati je v posodo vse- 1 grelnik ■■ /j " U , * \\ bino, ki po računu manjka. c) tlak je pri nizki temperaturi prenizek, pri kurjenju pa hitro naraste: Ali je razteznostna posoda premajhna, ali pa ima posoda premalo plina, ali pa je bil tlak plina že v začetku prenizek. tlak v omrežju pada do sesalne odprtine črpalke. Če __ bi bil tlak v posodi le 1 ata, M bi znašal na tej progi globok vakuum. V primeru, če je razteznostna posoda premajhna z ozirom na raztezek vode, lahko nastane vakuum v njej in vsrka kar znatno količino zraka. Če pomaknemo posodo do tč. 4 (sl. 4), nam v tč. 1 nastane takoj nadtlak za tlačno višino obtočne črpalke. V omrežju sploh ne mora priti do podtlaka in spremljajočih posledic. Iz navedenega sledijo nasled- Uillil i ■Ul. -GZZZVZ^ZZZZZ^22=Z1’ _ — - - J i m treben; da sproti izloči vsako najmanjšo množino zraka izkus avtomobilskih zračnic ali s Primera predelave iz- Diagram tlaka (sl. 3) bi imel na tlačni strani obtočne črpalke. Hg-stolpcem. Dopolni dušik, da 2. Razteznostna posoda mora 2) Dodatno polnjenje z vodo: bo imela posoda predpisan tlak. enaka ali le nekoliko večja Le-to opravimo, ko se voda d) v omrežju je slišati preli- zahteva račun, nikakor pa ohladi na 50 stopinj Celzija. vanje kot žuborenje, nekateri • . * * '. " - ■ , » ■> ne manjša. Pri vsakem polnjenju je treba visoko ležeči radiatorji ostanejo i 1Olnv-*- cimo tlačno posodo z mem- 3 Razteznostna posoda mora gumijevo napajalno cev najprej mrzli, v toplem stanju je obra- ’5 . C)tl moramo Še me- brano v točki A (sl. 3), bo V biti tako vgrajena, da se v njej ne napolniti z vodo, da ne pride tovalni tlak v omrežju enak - - - - ......... zrak v sistem (kar navadno ne predpisanemu 2,5 at., ko se nestisljiva, odgovarja tlak stanovalce, ampak L t; *n'o vodo sistema tako, vzdolž cevi obliko trikotnika biti vod«, Y moto* dostikrat .dospela iz ZDA , Evropo ^““vldfv? 2®'"*"°'^ *•- 0-1-2-3-4-0. Ce priklju- j« pregoreli. Moram pn- novost: zaprta tlačna po- i[enlu 4, najviijem učinku 3) Posodaje prevelik*1,, EEž~S EEEHEt a&STF 4—0 ,x- -.....................................................................- =a«3E3*'sE2 ~ BEŠEi.s-tašršFH =SHH?s: - - - — kot danes, ibko so vsi pro- popravna so nudila ugodno možnosti; zavzame predvidenega P,č, p noinieniu. Navodila n tPm jektanti predvidevali črpalke komercialno bazo, da se je 1} v žju • ^ st0ra razteznostne p< ! Gm1 tirsn nhrlS razšmlavEvrop, vzlic zrak' ker ni bilo omrežje po- Varnostna naprava ni za kotlom, da so obratovali nasprotnim, tedaj veljavnim odzračeno: F iiko občutljiva za te< segrevanju vode bo raturo vode in se tlak . \ vrpalkinega priključka tej točki določen tlak, kot more zbirati zrak. 1 °terežie Zamislimo si o-, imn n1in V nncnrli ivo 4- Razteznostna posoda mora aeiamoij. iiaK voue more zna- umaui, pauc puu meuu cnu: 0 - J amlSlim° S1 8a ima Plin v P°s°dl (Z.a biti priključena na sesalni strani sati 0,5.atn nad plinskim tlakom Vzrok je zrak v ceveh. Iz- tlak v Sl- obtočne črpalke — zato ho ko nonovno zaku- prazni ea in nonovno nanolni. metodi pri nižji „mp,- Polnem, odzmdeno raturi. Varnostna povratna varnostnim predpisom. Da- n ,ei°' vratnim priključkom v zen pri nas). 13^ tajt mesto sesalne strani črp" Iz navedenega slerib ei; moramo izračunati raz / vode - ne pavšal ampak kar najbolj ■ ^ 0.,*. Ar .1 prti razteznostni posodi do- posoda je vgrajena na pustni tlak kasneje oz. voda strani črpalke: bo imela tedaj višjo srednjo Napake, in težave se P temperaturo. Naprava ne bo ljajo pri posebnih “3 c pravilno delovala. Razen razmerah, kot je razloži ^ tega pa bo kisik v zračnih tč. 1 do 3. V takih PnI^t6z- mehurčkih pospešeno po- je treba prevezati ra^jc vzročal korozijo v notra- nostno posodo na n^JVe njosti jeklenih' radiatoijev. " 1 x ^ 2) Posoda je manjša, kot bi bilo potrebno po računu: Voda se bo pri ogrevanju _ raztezala, vendar bo že pri nižji temperaturi dosegla izračunati je treba v0l1.džii£l a) Razteznostna posoda, napolnjena z dušikom, pred mon- tlačno mejo. Pri nadaljnjem cevi, grel in kotla anali%6;, tažo - b) Proti tlak vode potisne opno navzdol - c) Lega naraščanju temperature po izmeri, posode Pa ^j) membrane pri najvišjem dopustnem tlaku vode, kar pred- vode bo začel delovati var- remo v katalogu v n3J ri|aSra stavlja istočasno najvišjo temperaturo. nostni ventil in iznnščati večii velikosti. is S? > polnjenju. Navodila o tem se glase: 1) Prvo napajanje: Tlak vode v omrežju (v mrzlem stanju) naj doseže dopustni tlak plina v razteznostni posodi. Med polnjenjem morajo biti vsi odzračni ventili odprti, da more zrak nemoteno uhajati na prosto. Polni se počasi. Voda mora mirovati, dokler črpalka ni vsaj 1 uro pred napajanjem obratovala. Pred polnjenjem naj se nastavi premični (rdeči) kazalec na tlak plina v posodi v raztež-enem stanju, to je atmosferskem in statičnem tlaku. V mrzlem stanju, ko kurimo, sme nihati . . tem, da jo je mogoče namestiti črni kazalec med nastavljenim Priključek razteznostne po- ^ v kletiJ kjer je zavarovana tlakom m tlakom, za katerega je sode v zaprtem sistemu. 1) pred zmrzovanjem, zgrajena razteznostna posoda Razteznostna posoda, 2) Zaprta posoda ni nevarna, če (1,5 ali 2,5 Kp/Kv. mj. varnostni ventil, 3) odzra- Je vgrajen ustrezen varovalni čevalni ventil, 4) grelo, 5) ven7tu * posebno karakteristiko. višfiTeSratrin^ečtPini avto!?atjfni odzračevalni treb^rirokZo nadzkate Zato . m . Moči iz vode ves zrak Medtem ventd’ 6) mešalni ventil, 7) naj jo strokovnjak pregleda vsa- amgram v zaprtem sistemu, če lež. razteznostna odpremo odzračne v!n- lijak, 8) izpraznjevanje, 9) ko leto, predno začnemo kuriti! na sesalni stram obtočne črpalke (pravilna lega) tilčke. manometer ing. DUŠAN GREGORKA r3zr i ...4. -18&1 razni ga in ponovno napolni. Ce se defekt ponovi, domnevamo, da sistem pušča. Ponovi tlačni preizkus omrežja. Ni nujno, da mora ležati pod napako cela luža. Po malem nakapa veliko vode, ki pa sproti izhlapi. Priporočljivo je še kontrolirati račun velikosti za zaprto razteznostno posodo. Opozorilo: varnostni ventil moramo pri preizkusu odstraniti! Zaključek: Zaprte varnostne posode smemo uporabljati pri oljni in plinski kurjavi, ki je opremljena z ustrezno avtomatično regulacijsko napravo. Za kotle na premog je zaprta razteznostna posoda le izjemoma dopustna. Prednost zaprte posode je v Življenjski tempo zahteva od človeka vedno večjo usposobljenost; človek mora iz dneva v dan dopolnjevati svoje znanje. Dela, ki jih je še do nedavnega opravljal ročno, so avtomatizirana. Delavec je v tem procesu dela prav tako neobhodno potreben, toda ne zato, da bi opravljal težka fizična dela, ampak da spremlja avtomatizirane procese. Človeška kontrola je tudi v tem smislu neprecenljive vrednosti. Računalniki so danes na pohodu, da bi razbremenili človeka, toda vedno se moramo zavedati, da je računalnik ustvaril človek s RAČUNALNIŠKA TEHNIKA IN PROGRAMIRANJE Zelo interesanten in dosti jezik PL 1. Namenjen je f Posebej je treba poudariti, — časovno trajanje uporabljen v komercialne tako za reševanje mate- da od stroja ne moremo pri- obdelave d svojim delom. To je stroj, ki namene je , jezik z izdelano matičnih problemov, pro- čakovati odločitev, katerih js dela po navodilih človeka, logiko1* — RPG. Medtem ko blemov s področja tehnike, mu v programu nismo pred- — eventuelni rok ” » to je stroj, ki je sila na- ostalim jezikom programer prav tako pa tudi za reše- videli, zavedati se moramo, datkov. s tančen, če je človek na- vsiljuje lastno logiko v okvi- vanje komercialne proble- da računalnik dela po logiki tančen do njega in je po- m računalnikove zmožnosti, matike. kakršno smo mu vsilili. Zato vsem nesposoben, če ga ima RPG že izdelano logiko, Eno od poglavitnih meril ne moremo reševati pro- Gostota pretoka P°j k ■elit1!, k kov je pri določenih i;t 0 postavimo pred odločitev, katere se mora programer za možnost rešitve dolo- blemov, za katere nam še ni delavah lahko zelo - j ti seveda če mu tudi te ne vsi- držati. Reševanje lažjih pa čenega problema je spomin jasen tok podatkov, orga- oblikovanje podatkov u (ljž limo. tja do srednje težkih komer- računalnika, ki ga imamo na nizacija, skratka kako bi hovo zbiranje pa kraf racunamuca, ki ga imamo na nizacija, sKrauca Kaxo di "““‘J'1 " razpolago. Teoretično obseg ročno prišli do želj enih re- trajno; v tem pogledu * jt cnrvmitin CIPPT laflkn HplflO TiiHo+r«; i-trl Mnnon no DrimcriBvi S ^ spomina sicer lahko delno zultatov itd. Mnogo časa pa primerjavi s ko presežemo, toda s tem mno- prihranimo pri verižnih in cionalnimi oblikami PrwV sl go izgubimo na času; čas kompliciranih izračunih, za Teleprocessing prevajanja in izvajanja pro- katere bi manuelno potre- znatno prednost. S pom grama je mnogo daljši. bovali mnogo časa,' raču- L i. terminalov lahko predstav j, n .iiil t težavnost problema Drugo vprašanje ob po- nalnik pa bi nam to rešil ljemo po telekofl1 J ^ stavljenem problemu je, mnogo hitreje in natančneje, kacijskih linijah velik ^ compiler - pre- ličine podatkov v centr-j . j kakšen ------r— r— * . . , vajalec imamo na razpolago. Verjetno je mnogo pro- enoto, kjer se obdelaj ^ Odločiti se je potrebno za blemov, ki jih momentalno obdelani zopet, vrnejo. Podobno kot ima človek cialnih problemov je v RPG enega od programskih je- še „žulimo“ ročno, vendar prenosa je zelo kratek, možgane, ima tudi raču- sila „elegantno11. S težav- zikov. Toda istočasno je po- pa po organizacijski plati ne nalnik svojo osrednjo enoto, nostno stopnjo pa raste tudi trebno razmišljati že tudi o presegajo računalnikove ki je sestavljena iz glavnega porabljeni čas programerja sami organizaciji obdelave, zmožnosti. Zaželeno je, da terminsko spomina, upravljalnega dela za pisanje programa v tem ker je dostikrat le-ta glavno bi taka dela opravili na ra- smemo pa mu zame*- ^ in aritmetično-logičnega jeziku. Grafični prikaz je merilo za odločitev, v ka- čunalniku. Pripraviti je treba tudi zanj velja: »vse, dela. V vhodno področje razviden iz objavljenega gra- terem programskem jeziku in natančno opisati: Računalnik zahteva 'jj planiranje- Ta ko J it n odgovor (ttrrrinal do ratunalnika) 17'7 V* glavne memorije se včitavajo fikona. Dejansko pa je od- bomo napisali program vhodni podatki, s katerimi s stotek komercialnih pro-pomočjo upravljalnega dela blemov, ki se ne bi dali završimo aritttietično-logične dovoljivo rešiti v RPG, sila operacije. majhen. Program v tem je- Glede na nujno usmeije- ziku se piše na pripravljene nost človekovega dela so formulaije — kodirne liste, usmerjeni tudi računalniki, v takem programu je treba Nekateri, od njih so raz- točno opisati vhodni tok po-meroma široko aplikativni, datkov, kalkulacije in iz-ker so prirejeni za različne hodni tok podatkov. Že re-programske jezike. Drugi so dosled kodirnih listov (H, F, usmerjeni n. pr. za reševanje E, I, C, O) predstavlja lo-raznih komercialnih pro- gični tok izvajanja, blemov, spet tretji so na- Fortran je jezik, ki je bil menjeni za reševanje teh-.izdelan izključno za reše-ničttih problemov itd. vanje tehničnih problemov. Eksistenca usmerjenosti Medtem, ko so v RPG mož-ptoblema je danes vezana na ne samo naslednje operacije: naslednje programske jezike: seštevanje, odštevanje, mno-assembler, cobol, algol, ženje, deljenje, kvadriranje v fortran, PL 1 in RPG. smislu večkratnega mno- Assembler je jezik, ki je ženja in korenjenje, je for-najbliže stroju, zato so pro- tran prirejen tudi za ostale grami, pisani v tem jeziku, matematične operacije: sin sila podrobni. x, cos x, tg x, ctg x, ln x, log Cobol se uporablja pred- x, ex itd. Program se piše na vsem za reševanje komer- enotne kodirne liste. Pri cialnih problemov, vendar ga zahtevnejših problemih je je danes že povsem iz- neobhodno potreben blok-podrinil zelo elastični PL 1. diagram, ki predstavlja loža reševanje tehničnih pro- gični potek dela. blemov sta danes v rabi Sila univerzalen in široko predvsem fortran in PL 1. uporaben pa je programski — ročni potek obdelave dalj, kot je predvideno IVAN " Zeperedno Mi niha liazam zaastnk r urah ali Vnzvlh) Mir. Na ntprrkinjtntm obrazcu 96 O’/- Zaporedna tehnika uporabe računalnikov je prisotna v skoraj vseh podjetjih. pomembno število podjetij že omogoča ravnateljem dotok takojšnjih odgovorov, sicer s pomočjo ekrana ali teleprinterske zveze. Blizu 96 % podjetij tiska za raV\0. teljstvo statistična poročila, dva od petih ravnateljev prejemata tudi pismena čila o informacijah, skratna dokumente, za katere pravijo strokovnjaki, da itfl jih izdelovali s pomočjo računalniških programov. (Rezultati odgovorov S JO rflVI < teljev iz 15 držav, med njimi tudi Jugoslavije).