9
K 1. listu 1887. l.
Bolna sestrica.
(Iz nemSkega ])o Tli. K6rner-ju.)
^vetero hčera jc mati imela,                   Le še Ofienaš odraoli iskržno
Treh zdravih je vedno bila vesela,            In angeli dnSo neaejo nj^no.
Četrte vcsela bila bi tudi,                         A hčoro Iep6 sostrlco gojč,
A lirGmi in botni vsi so jej udi.              Ker to jim veli Ijubefie srcž.
Ne more na nogi, ne govori,                    A reva nc more spregovoriti,
To srco ljubefe silno skeli.                       Na nogi nc more nikdar stopiti. —
Ko materi prišel čas je nmreti,                Sestrfi najstarejšo nekega dn<5
Obljrtbiti hfere morajo tri,                         K oltarji spremili sestri ste dve.
Pri EiSg«, ki gori v neb\i livl,                 Ko ladnji odSel po nofi jo avat,
Da hčejo Iep6 za dcte skrbeti.                  Sestrico 5e le gred6 obiskat.
Ko stopijo naglo v sobico njžno,
Zagledajo dete vee spremenjeno.
Po konci stoji \n kaSše z rok6:
>Tu bila je mati, dala mi jčsti,
Vam trem pa pozdrav, posebno nevfoti,
Potem pa zapre na veke ok6.
Fr. Krek.