69 CEPLJENJA, KI VARUJEJO PRED RAKOM Veronika U akar Povzetek. Enajsti nasvet Evropskega kodeksa proti raku govori o cepljenjih, ki varujejo pred ijo ve ino rakov materni nega vratu in tudi nekatere druge rake, ter i jetrnega raka. U inkovita in varna cepiva proti desetletij in v ve eno v nacionalne programe cepljenja otrok. Programi ce nega vratu, pojavnosti predraka- vih sprememb materni se pri nas cepi manj kot polovica deklic, ki jim je to cepljenje ponujeno v asu šolanja. Nujna je UVOD Evropski kodeks proti raku skovanje raka, speciali- ica vsebuje dvanajst nasvetov proti raku, enajsti nasvet pa govori o cepljenjih, ki varujejo pred rakom: »Poskrbite, da bodo vaši otroci cepljeni proti: hepatitisu B (novorojen ki) in humanim papilom- skim virusom (HPV) (deklice)!« [1, 2]. nimi mikrobi, vklju ijo ve ino rakov mater- ni ita jetrnega raka in Helicobacter pylori nega raka [3]. humani herpes virus 8, humani T-celi (Schistiosoma haematobium, Opisthorchis viverrin, Clonorchis sinensis) [4]. 70 loveški virus imunske pomanjkljivosti (HIV) ne povzro a raka neposredno, temve je tveganje nekaterih vrst raka, ker je inkovit na in za prepre inkovita cepiva proti desetletij in v ve zelo u inkovito pri prepre povzro ajo ve ino primerov raka materni CEPIVA IN RAK da zaš sistem je zapleten sistem organov, tkiv in specializiranih celic, ki delujejo kot tujek in ga uni »spomina« imunskega sistema, kar prepre Ti ne povzro povzro sistem hitro prepozna in lahko takoj proizvede protitelesa, ki so pot dolo ajo mi- imunski sistem varuje telo tudi nevarnostmi, ki jih povzro ijo nekatere V skladu s temi spoznanji poznamo danes tivna ali profilakti na cepiva so namenjena prepre evanju nastanka raka pri na cepiva za prepre je vendar njihov opis presega namen t se v krvi, slini, spermi, vaginalnem izlo ku, urinu in mleku doje 71 na ne 72 Leta 1992 je Svetovna zdra priporo ila, naj najpozneje do leta 1997 vklju ijo cepljenje proti HBV v ina spolno ajno ne povzro nega vratu ve nega vratu nega vratu najpogosteje povzro ata ve a genotipa ata ve prese n nega ja nega vratu je 73 raka materni ZORA nega 50 pomo ito ita ima ano 74 2009. Precepljenost (s tremi odmerki cepiva) je znašala 48,7 % v šolskem letu 2009/10, 55,2 % v šolskem letu 2010/11, 54,9 % v šolskem letu 2011/12, 48,9 % v šolskem letu 2012/13 in 45,5 % v šolskem letu 2013/14, z velikimi razlikami med posameznimi zdravstvenimi regijami [12]. V petih letih izvajanja tega programa se v Sloveniji cepi manj kot polovica deklic, ki jim je to cepljenje ponujeno v v po svetu, ki so uvedle cepljenje, tako poro nega vratu z genotipi, materni ZAKLJU EK Trenutno so po svetu in v Evropi r profilakti na cepiva za prepre Cepiva za prepre u v Sloveniji okrog 90-odstotna. Precep vedno ni zadovoljiva, saj znaša manj kot 50 %. Zato je nujna promocija ozaveš LITERATURA 1. International agency for research on cancer. European code against cancer. Dostopno 27.7.2015 na: http://cancer-code-europe.iarc.fr/index.php/en/ecac-12-ways . Dvanajst nasvetov proti raku. Evropski kodeks proti raku. Dostopno 27.7.2015 na: http://www. _Nasvetov_Proti_Raku_Evrop 3. International agency for research on cancer. European code against cancer. Vaccinations and Infections. Dostopno 27.7.2015 na: http://cancer-code-europe.iarc.fr/index.php/en/ ecac-12-ways/vaccination-recommendation 75 7. Hepatitis B. In: Heymann DL ed: control of communicable diseases manual, 20th ed. Washington; American Public Health Association, 257–64. 8. European centre for disease control and prevention. Hepatitis B surveillance in Europe 2013. Surveillance report. Dostopno 30.7.2015 na: http://ecdc.europa.eu/en/publications/ Publications/hepatitis-b-surveillance-in-europe-2013.pdf 9. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. Letna poro ila 2006–2013. Dostopno 30.7.2015 na: http://www.nijz.si/ epidemiolosko-spremljanje-nalezljivih-bolezni-letna-porocila 10. World health organization. Hepatitis B vaccines. WHO position paper. Weekly epidemiological record 2009; 40: 405–20. 11. Pravilnik o dolo itvi Programa cepljenja in zaš ite z zdravili za leto 2015. Uradni list RS, št. 40/15. 12. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Analiza izvajanja cepljenja v Sloveniji v 2012. Dostopno 30.7.2015 na: http://www.nijz.si/spremljanje-precepljenosti-deleza-cepljenih 13. World Health Organization. Human papillomavirus vaccines. WHO position paper. Weekly epidemiological record 2014; 43: 456–92. 14. de Sanjose S, Quint WG, Alemany L, et al; Retrospective International Survey and HPV Time Trends Study Group. Human papillomavirus genotype attribution in invasive cervical cancer: a retrospective cross-sectional worldwide study. Lancet Oncol 2010; 11: 1048–56. 15. De Vuyst H, Clifford G, Li N, Franceschi S. HPV infection in Europe. Eur J Cancer 2009; 45: 2632–9. 16. U akar V, Poljak M, Klavs I. Pre-vaccination prevalence and distribution of high-risk human papillomavirus (HPV) types in Slovenian women: a cervical cancer screening based study. Vaccine 2012; 30: 116–20. 17. International Agency for Research on Cancer. GLOBOCAN Cancer fact sheet: Cervical cancer 2012. Dostopno 30.7.2015 na: http://globocan.iarc.fr/old/FactSheets/cancers/ cervix-new.asp zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materni nega vratu (DP ZORA). Izjava za javnost ob evropskem tednu prepre evanja raka materni nega vratu 24.–30. januar 2016. Dostopno 30.7.2015 na: http://zora.onko- i.si/novice/ 19. Urši Vrš aj M, Poljak M, Mati i s humanimi papilomskimi virusi v Sloveniji in J, eds: Infektološki simpozij 2012. Novosti v infektologiji. Prepre laksa in kemoprofilaksa. Ljubljana; Sekcija za protimikrobno zdravljenje SZD 2012, 100–6. 20. European Medicines Agency. Gardasil 9 – Summary product characteristics. Dostopno 4.8.2015 na: http://www.ema.europa.eu/docs/sl_SI/document_library/EPAR_–_Product_ Information/human/003852/WC500189111.pdf 21. World Health Organization. Global Advisory Committee on Vaccine Safety (GACVS). Global Advisory Committee on Vaccine Safety Statement on the continued safety of HPV vaccination – March 2014. dostopno 4.8.2015 na: http://www.who.int/vaccine_safety/ committee/topics/hpv/GACVS_Statement_HPV_12_Mar_2014.pdf–ua=1 22. Stillo M, Carrillo Santisteve P, Lopalco PL. Safety of human papillomavirus vaccines: a review. Expert Opin Drug Saf 2015; 14 :697–712. 23. Tabrizi SN, Brotherton JM, Kaldor JM, et al. Assessment of herd immunity and cross- protection after a human papillomavirus vaccination programme in Australia: a repeat cross-sectional study. Lancet Infect Dis 2014; 14 : 958–66. 76 24. Kavanagh K, Pollock KG, Potts A, et al. Introduction and sustained high coverage of the HPV bivalent vaccine leads to a reduction in prevalence of HPV 16/18 and closely related HPV types. Br J Cancer 2014; 110: 2804–11. 25. Baldur-Felskov B, Dehlendorff C, Junge J, et al. Incidence of cervical lesions in Danish women before and after implementation of a national HPV vaccination program. Cancer Causes Control 2014; 25: 915–22. 26. Ali H, Donovan B, Wand H, et al. Genital warts in young Australians five years into national human papillomavirus vaccination programme: national surveillance data. BMJ 2013; 346: f2032.