52 
PIKASTI MARTINEC Tringa ochoropus GNEZDI v SLOVENIJI 
G REEN SAND l PER Tringa ochoropus BREED l NG l N S LOVEN l A 
Eorut štmberger UDK 598.2(497 .12) "Tringa ochoropus" 
Meja razširjenosti pikastega martinca poteka na zahodu pri Danski, severna meja 
doseže Norveško , švedsko in Finsko (68°N), se nadaljuje skozi ol:m:>čje severne 
tajge, kjer doseže Pečoro (66°30N), Cb (64°-6SON), Jenisej (66°30'N), Leno 
(70°N) ter vzhodno Sibirijo (69°N), vse do reke Kolirre. Vzhodna meja poteka ob 
reki Kolimi do ooal e CTlodskega norja vzdolž Amurja. 
Južna meja gnezditvenega področja je manj poznana in negotova, v bistvu pa se 
pokriva s severno mejo stepe in poteka od gorovja Sikote Alin, čez srednji tok 
reke Amur, skozi severno Mongolijo, severno od Bajkalskega in Aralskega jezera 
in do severne ooale Kaspiškega jezera in Črnega norja. Od tod naprej poteka meja 
vzdolž l)Jnave do Odre in do ravnin na severu NDR in ZRN, do Elbe in vse do za-
hodne meje. ZlID:3.j tega področja so poznana le redka raztresena gnezdišča. 
Nam najbližja gnezdišča so v Avstriji ,kjer so pikastega martinca kot gnezdil ca 
odkrili l eta 1946 v I.obau pri Dunaju in 1953 leta pri St. Andre an der Traisen. 
Trditev, da so gnezdišča pikastega martinca izven te prikazane meje redka, je 
gotovo resnična. Gnezditev v Jugoslaviji doslej ni bila evidentirana. V Sloveni-
ji pa SITO dosl ej irreli priložnost pikastega martinca opazovati na preletu in 
redkeje na prez.irrovanju. 
V času od 14.V.1980 pa· do srede avgusta (ko pi šem ta članek) sem odkril 
gnezdite v pikastega martinca v Granoznih jamah v Spuhlji pri Ptuju. 
Pri svojem rednem opazovanju, ko sem jame prvič obiskal, sem 14.V .1980 opazil 
pikastega martinca, ki je zletel iz vrbovja pri tolmunu. Spočetka sem mislil, da 
gre za zapoznelega prel etnika, ali spolno nezrel osebek , ki jih tu in tam najdem 
v svojem opazovalnem okolišu (Ptujsko polje, Pesniška dolina). 
22.V. 1980 sem odšel na isto lokacijo ter ponovno opazil pikastega martinca na 
istem mestu. 
7.VI.1980 sem v neposredni bližini opazil ?-va , vsaj deset dni stara mladiča. 
Po razburjenem alarmu staršev sta v trenutku izginila . Po preverjanju 
v razmaku dveh ur ju nisem več odkril. 
22.VI.1980 so se trije skoraj odrasli mladiči po preplašitvi skupaj z enim od 
staršev dvi gnil i. Leteli so slabo in kasneje pristali na istem mestu. 
Razburjenost staršev je zelo padl a, kar je v zvezi z rcožnostjo l e-
tenja mladičev. 
24.VI .1980 sva s tov. Iztokan Geistran opazoval a kar šest pikastih martincev, 
od tega očitno štiri slabo letajoče mladiče. Na i sti lokaciji, kot 
crrenjena prva dva podatka, sva našla opuščeno sračje gnezdo, v kate-
rem bi martinec prav lahko gnezdil. 
2.VII.1980 opaženi posl ednjikrat vsi martinci skupaj. 
A B 
slika 1: Pikasti A) in močvirski B) martinec (Tr:i.nga ochropus & glareola) 
figure 1: Green A) and Wood B) Sandpiper (Tringa ochropus & glareola) (Kirchner ' 78) .. 
53 
oOfiDQi 
00 - • .f-
• , •• ,o 
s lika 2: gnezditveno po-
dročje pikastega martinca 
v Evraziji (Kirchner 1978) 
figure 2: Breeding area 
of the Green Sandpiper 
in Eurasia (Kirchner 1978) 
Zanimivo je, da par ni bil občutljiv na motnje in posege v njegovo okolje (gra-
mozne jarre so v polovici zravnali z zanljo). Klasični biotop pikastega martinca 
so stari rročvirnati qozd.ovi. Grarrozne jarre pa so velike cca. 200x300 m. Poraščene 
so predvsem z mladim vrbojem, jelševjem in rogozan. 
Gnezdilci tega biotopa pa so: 
mali ponirek Podiceps ruficollis, mala bobnarica Ixobrychus minutus, raca mlaka-
rica Anas platyrhynchos, zelenonoga tukalica ~allinula chloropus, črna liska 
Fulicia atra, mali deževnik Charadrius dubius, smrdo~avra Upupa epops~ breguljka 
Riparia riparia (ostalo le pri poskusu) , bela pastirica Motacill'ia alba, rjavi 
srakoper Lanius collurio, sraka Pica pica, rročvirska trstnica Acrocephalus palu-
stris, siva penica Sylvia communis, prosnik Saxicola torquata, repnik Acanthis 
cannabina, ter divja grlica Streptopelia turtur. 
še nekaj splošnih p:x:latkov, ki bi lahko :p::nagali pri rrorebitni ponovni gnezditvi, 
predvsem v Sv Sloveniji in preletu. 
Spola sta v spanladanskem in jesenskem perju enaka. Telo pikastega -martinca je 
14. Gnezditveni biotop pikastega martinca (Tringa ochropus) v Spuhlji pri Ptuju 
14. Breeding biotop of the Green Sandpiper at Spuhlja near Ptuj (I.Geister) 
54 
nekoliko večje od zelo pcxlcbnega rročvirskega martinca. Pri vzletu se vidi skoraj 
črna gornja stran, ki se ostro loči od belega spodnjega dela in trtice. Bele pike 
na zgornjem delu, ki so značilne za rročvirskega, se pri pikastem martincu skoraj 
ne vidijo. 
Če ll!laITO priložnost opazovati oba hkrati, vidirro, da je sp:xlnja stran pikastega 
martinca skoraj črna, rredtem ko rročvirskega svetlejša. Na preletu se rad zadržuje 
na robu strmih obal, jam in rročvirskih gozdov ter travnikov. Pikasti martinec 
prispe na gnezdišče prej kot rročvirski ter vali svoja jajca v starih zapuščenih 
gnezdih drozgov, vran in srak. Gnezdi tudi na starih štorih, izjem:::ma pa si gnezdo 
naredi ttrli sam. Jajca bi pri nas lahko iskali že od začetka rraja naprej. Valilna 
dcba je dvajset do dvaindvajset dni. ' 
Iz vseh navedenih p:xiatkov je brez kakršnegakoli dvana. razvidno, da je pikasti 
martinec gnezdil v Sloveniji, kar predstavlja po znanih podatkih iz literature 
najbolj jugozahodno gnezditev v Evropi. Glede na to okoliščino pa bi bilo primerno, 
da bi se ta enkraten biotop prirrerno zavaroval. 
SLM'IARY 
The Green Sandpiper (Tringa ochropus) has been found nesting in a sand pitat 
Spuhlja near Ptuj. Two young birds about 10 days old were found on Jun 7, 1980. 
Four young ones tegother with their parents we r e watched near the pools of the 
abandoned sand pit, in which willovw-trees, ·alder-trees and reed-mace grow, 
August 2 being the latest observation date. The Green Sandpiper has not been 
known to breed either in Slovenia or in Yugoslavia so far. Only two cases are 
known far Austria. Thus the breeding near Ptuj represents t h e most southern 
nesting point of the Green Sandpiper in Europe. 
LI TERA l1JRA 
Kirchner, H. (1978): Bruchwasserl~ufer und Waldwasserlaufer, Die Neue Brehm-
Bucherei 309, A.Ziemsen Verlag , Wi ttenberg Lutherstadt. 
Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 
SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA 4 
15. Katera vrsta je to? (I.Božič). 
Rešitev prihodnjič . 
MYSTERY PHOTOGRAPH 4 
15. What is this speci es? (I.Božič). 
Solution in the next issue.