Gozdarski vestnik Letnik 58, številka 1 O Ljubljana, december 2000 matska številka Gozdni red ')trokovna delavnica ZGDS, Hrušica, 26. Qktober 2000 cinkovita raba !Sne biomase v energetske namene ·;zgode pri delu zdarskih družb ...,l>'"._~ .. v Sloveniji leta 1999 ZVEZA GOZDA_,RSKIH 1 DRUSTEV SLOVENIJE 1 OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJEN.IH OBJAVIl V GOZDARS~KEM VESTNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdrni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki pliaviloma niso daljši od ·ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo, osta1le prispevke recenziramo po presoji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter tocnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališca (ce niso zaposleni). Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priporoceno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kop,ijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh irzvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice. sprejemamo 20 dni pred izdajo števrilke. Na zahtevo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije im skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z racunalrnikom (Wo,rd for W~NDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razrnikom med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusij·a). Vodilni prispevki morajo bih opremljeni s slovenskim rln angleškim izvleckOf!! (do 250 zna_ kov), z zgoš~ni~ povzet~om_ , ~klj, ucnimi bes~d?wmi t~r dv~je~icnim bes~dilom pregledmc, grafil<.J 'vo ~o< 6 'do ~ s GrOGLAVŠEK, M., 1999. Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji ]eca J 997-primerjava s preteklimi obdobji.-Ljub­ljana, GozdV. 57, s. ll5-126. LIPOGLAVŠEK, M., 1999. Safety ofForest Work in the Period ofTraositioo-Poster FAO/ECE/lLO Joiot commitee ... , and TUFRO seminar "Forest Operations ofTomorrow", Pessac, France sept. 1999, AFOCEL Sud-Ouest. Seminar Proceedings s. ll9-153. LIPOGLAVŠEK, M., 2000. Nezgode pri delu v gozdarskih dru­žbah v Sloveniji 1998.-Nova manja v gozdarstvu-prispevek visokega šolstva, XX. gozdarski študijski dnevi, Kranjska Gora, maj 2000, Zbornik referatov, s. 191-206. ---. Poškodbe pri delu v dejavnosti '02-gozdarstvo in gozdarske storitve' v letu 1999.-Urad za varnost in zdravje pri delu, Delo in varnost, 45 (2000), 4, str. 209-211. Strokovne razpr__;,a_v..;....e....;;;;....._ ____ __. GDK: 332.1 : 114.33 Upo "'tevanje lastnosti gozdnih zdruzb pri gospoda1:jenju s ~ ccn i n1i ostanki 1 Ži\'ko KOŠ TR . Izvlecek: Košir, Ž.: Upoštevanje lastnosti gozdnih združb pri gospodarjenju s secni mi ostanki. Gozdarski veslnik, št. 10/2000. V slovenšcini. V prispevku je obravnavana smotrna uporaba secnih ostankov za izboljšanje talnih, mikrorastišcnil1 in mikroklimatskih razmer, s katerimi vplivamo na uspešnejša regeneracijo gozdne združbe. Podana so splošna nacela za vsestransko gospodarno uporabo secnib ostankov v povezavi s sestojnimi oblikami in sistemi gospodaljenja. Posebnosti rastišcn.ib razmer, ki jih moramo upoštevati pri gospodarjenju s secoimi ostanki, pa so poda"_nc s primeri nekaterih gozdnih združb. Kljucne · besede: gozdni red, secni ostanki, sestojne oblike, lastnosti gozdnih združb. UVOD S posekom dreves, spravi lom lesa iz gozda in pušca­njem secnih ostankov v gozdu bistveno posegamo tako v biološke kot tudi v ekološke razmere gozdne združbe in s tem v doseženo uravnoteženost v njenem bioeko­loškem kompleksu. S temi posegi spreminjamo rasti­šcne in mikrorastišcne razmere v gozdu, kar preusmelja nadaljnji razvoj gozdne združbe. V tej dobni ciklicni sukcesiji združbe je pomembno, da gospodarno upora­bimo secne ostanke, tako v fazi naravne obnove sestoja kot tudi za bogatitev tal z boljšimi oblikami humusa. Pri tem se moramo zavedati, da so tudi tako ime­novani »ohranjeni« lesnoproizvodni gozdovi v svojem naravnem razvoju obcutno okrnjeni. Zaradi gospodar~ skih interesov je naravni ciklicni razvoj združb bistveno skrajšan, prekinjen je na polovici življenjske dobe dre­vesnib vrst alj še prej in vrnjen na regeneracijsko raz­vojno stopnjo združbe. Vsi naši gozdnogojitveni ukrepi so tako omejeni le na ciklicni razvoj združbe do gospo­darske zrelosti dreves nib vrst, ki je dolocena s sistemi gospodarjenja. V primerjavi s celotnim naravnim cikli­cnim razvojem gozdnih združb imamo v gospodarskih gozdovih obcutno manjšo akumulacij o organske mase, krajše obdobje njene humifikacije in mineralizacije, manjšo biološko raznolikost, skratka okrnjen tlotvorni proces, tako da na nekaterih rastišcih posegamo že v samo talno substanco in s tem v proizvodno sposobnost gozdov. Kako se to odrazi pri predcasni regeneraciji združbe, je odvisno od lastnosti bioekološkega kom­pleksa posamezne združbe. Gozdovi danes za nas niso vec imaginarne skupine drevja in vemo, da je njihov nadaljnji razvoj tesno * dr. ž. K., uoiv. dipl. inž. gozd., Turjak 34, 1311 Turjak, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na strokovni delavnici Gozdni red, 26 . 1 J. 2000 oa Hrušici povezan z lastnostmi gozdnih združb, kijih oblikujejo. Ceprav že dokaj dobro poznamo gozdne združbe, vemo o njihovih lastnostih veliko manj. Zavedamo se, da je upoštevanje lastnosti gozdnih združb pri gospodarje­nju s sestoji v dnevni praksi pogosto vprašljivo zaradi prepletanja številnih drobnih interesov, ki prepogosto podirajo tudi najboljše gozdnogospodarske koncepte. Pa vendar je treba z razmišljanji poseci naprej in vsaj okvirno nakazati osnovne lastnosti gozdnih združb, ki bi jih bilo treba upoštevati pri ureditvi secišca zaradi cim uspešnejše regeneracije sestoja, seveda ob upoš­tevanju omejitev, ki jih postavljajo ukrepi za varstvo gozdov pred drevesnimi škodljivci in požari. Možno­sti vplivanja na proces pomlajevanja z gospodamim odlaganjem secnih ostankov so tako razlicne in vses­transke, da jih je mogoce obravnavati le neposredno v odvisnosti od lastnosti posameznih združb in od stanja na objektu. Za vzdrževanje gozdnega reda zato ni preprostega napotila, saj moramo ob gospodami uporabi secnih ostankov upoštevati rastišcne razmere, regeneracij­sko sposobnost gozdne združbe, stanje (drevesnega) sestaja, ogroženost drevesnih vrst zaradi škodljivcev, ukrepe za varstvo pred žuželkami in boleznimi ter ukrepe za preprecitev širitve talnih požarov v vršne požare preko odloženih secnih ostankov. 2 NACELNA IZHODIŠCA GOSPODARJENJA S SECNIMI OSTANKI Sestoj, ki je po izvršenih gozdnogojitvenih de1ih (npr. redcenje, rahljanje) rahlo presvetljen, omogoca dostop do tal padavinam, svetlobi in toploti, kar pove­cuje biološko aktivnost organizmov, vkljucenih v biolo­ško prehrambeno verigo, pomembno za razkroj organ­ske mase. Ta zapleten proces lahko v dobri meri spre- GozdV 58 (2000) 10 mljamo preko razvoja rastlinskih vrst zelišcnega in mahovnega sloja, ki so v ta proces vkljucene. Rastlin­ske vrste nam nakazujejo tudi vrsto razkrojene organ­ske mase in njene osnovne lastnosti. Pri tem se že naka­zujejo specificnosti posameznih gozdnih združb, ki izhajajo iz razlicne drevesne sestave in hitrosti razkraja opada v za združbo znacilnih rastišcnih razmerah. Tako poznamo združbe, za katere so znacilne zelo dobre sprsteninaste oblike humusa (gozdovi doba in belega gabra, gradna in belega gabra, jelševi gozdovi, gozdovi plemenitih listavcev ipd.), združbe s slabšo sprstenino do boljšo prhnino (nevtrofilni bukovi goz­dovi), združbe s slabšo prhnino in slabo razkrojenirn humusom (acidofilni gozdovi bukve, gradna, jelke ipd.) in združbe s slabšo prhnino in z nakopiceniru suro­vim humusom (acidofilni borovi in smrekovi gozdovi). To na splošno velja za razmeroma dobro ohranjene fitocenoze, ki so predmet opazovanja ob proucevanju gozdnih združb. Razkroj humusa ne poteka enakomerno niti po vsej površini gozdne združbe v toku njenega razvoja niti v okolju obravnavanega sestoja iste razvojne faze. Ob predpostavki enakomerne presvetlitve sestaja pridejo do odlocilnega vphva mikrorastišcne razmere, ki jih v rastlinskem sloju nakazujejo rastlinski stmktumi ele­menti združbe. Mikrorastišca in z njimi povezana sinu­zialna vegetacija nakazujejo neenakomerno oblikovano površje, bolj ali manj razgiban nano-ali mikrorelief, vecjo ali manjšo skaJovitost oziroma kamnitost površja in tal. To je splošna znacilnost vseh gozdnih površin, ki pomembno vpliva na prostorsko razlicno akumulacije organske mase in s tem na neenakomeren razvoj tal. Z mikroreliefno razgibanim površjem se povezujejo tudi druge spremembe v ekološkem kompleksu, ki so zaznavne predvsem v talnem vodnem režimu, biološki aktivnosti tal, poteku humifikacije in mineralizacije organske mase in s tem v procesu tlotvorbe ter koncno v doseženi razvojni stopnji tal. Pod prevladujocim vpli­vom znacilnega bioekološkega kompleksa gozdne združbe pa potekajo ti procesi dolgorocno le v nakazani osnovni smeri razvoja tal in rastlinstva, kije za združbo znacilna. Z razporejanjem secnih ostankov po gozdnih tleh lahko pomembno vplivamo na procese hwnifikacije in mineralizacije organske mase v sestoju ter na njeno površinsko premešcanje. Na mestih nakopicenih secnih ostankov se oblikujejo nove mikrorastišcne razmere. Z razkrojem secnih ostankov se tla nadpovprecno boga­tijo s humusom in sprošcenimi mineralnimi snovmi) povecuje se zracnost tal in izboljšujejo se toplotne raz­mere v obmocju pritalne mikroklime. Te procese spre­mlja tudi razvoj zelišcne vegetacije. Površine, prektite s secnimi ostanki, so za daljši ali krajši cas-odvisno od lastnosti združbe -izlocene iz nasemenitve drevesnih vrst. Z razporejanjem secnih ostankov lahko vplivamo na enakomernejši razvoj tal. Kjer so tla mocneje izpo­stavljena premešcanju in odnašanju ali kjer so tla bolj izcrpana in imajo slabše oblike humusa (okolje kore­ninskega sistema posekanih in še rastocih dreves), lahko s kopicenj em secnih ostankov dalj casa zadržu­jemo vec organske mase, po drugi strani pa ne prekri­varno z debelim slojem secnih ostankov površin, na katerih se zaradi reliefnih oblik trajno nabirata humus in zemlja. Na teb površinah so obicajno razvite naj­boljše talne oblike, ki jih je v mozaiku gozdnih tal potrebno ohranjati sposobne za nasemenitev. Secne ostanke torej odlagamo na mesta, ki imajo zaradi naravne migracije revnejšo organsko maso, Iq er so tla bolj izcrpana in kjer prevladujejo slabše oblike humusa. Z ekstremnos~o rastišcnih razmer se povecuje pomembnost pušcanja debelejših drevesnih delov v gozdu in odlaganja debelejših secnih ostankov v vla­žnejše okolje, kjer zadržujejo vlago tudi v sušnem obdobju, v svojem neposrednem okolju pa oblikujejo ugodne milcrorastišcne razmere. Tako okolje je tudi manj ugodno za razvoj gozdnih škodljivcev. Selektivno zlaganje sec nih ostankov mora v celoti podpirati razvoj obstojecega podmladka ter ustvaijati možnost za kali­tev semena in razvoj mladik. Vzporedno z zlagat~em secnih ostankov zasledu­jemo tudi druge ci lie gozdnega reda. Z nacinom zlaga­nja vplivamo na prehodnost gozdne površine ter dos­topnost divjadi do podmladka (tukaj tudi z debelej­šim vejevjem), ne da bi zmanjševali možnost nadalj­nje nasemenitve. Pri negi (naravnega mladja) gošce, kjer zašcita pred divjadjo ni potrebna in kjer pušcama organsko maso v smeri poseka po vsej površini, skr­bimo za prehodnost zemljišca tako za cloveka kot za divjad. S secnimi ostanki tudi nacrtno zmanjšuJemo prehodnost zemljišca (npr. po bližnjicah oz. kraticah ob turisticnih in planinskih poteh), da preprecimo nadalj­njo erozijo in utrctimo zemijišce. S selektivnim zlaganjem secnih ostankov na pre­svetljeni površini lahko tudi usmetjamo razvoj pomla­jevanja želenih d.revesnih vrst. S prekrivanjem najbolj razvitih tal v pisanem mozaiku mikrorastišcnih razmer dolocene gozdne združbe lahko dajemo prednost nase­menitvi drevesnih vrst, ki sodijo razvojno v inicialnejše oblike posamezne gozdne združbe (npr. gorski javor, smreka, rdeci bor aJi macesen). 3 NEKATERE SESTOJNE OBLIKE lt'l GOZDNI RED Med našimi gospodarskimi gozdovi prevladujejo gozdovi s prostorsko diferenciranimi razvojnimi fazami sestoiev. Ti so se oblikovali v razlicnih nacinih gospodarjenja z obnovami na manjših ali vecjih povr­šinah s ciljem obnove celotnega sestaja v dolocenih pomladitvenih obdobjih. V prvih razvojnih fazah gozda je pomembno zadrževati v sestojih cim vec organske mase, ki naj prek.tiva gozdna tla. V naslednjih razvojnih fazah, ko postopno že pri­cenjamo s pomlajevanjem sestaja z vecjimi presvetli­tvami in ko ob vecji intenziteti posekov pricakujemo tudi vecje kolicine secnih ostankov, postaja njihovo selektivno zlaganje vedno pomembnejše. S spravilom lesa po reliefno razgibanem površju sprožimo tudi nano-in mikroerozijske procese in s tem pospešuj emo premešcanje humozne in mineralne komponente tal. Ob navedenem splošnem nacelu gospodarjenja s sec­nimi ostanki moramo na takih secišcih (posebno na silikatni podlagi) upoštevati izjeme in v skladu z rasti­šcnimi razmerami z zlaganjem secnih ostankov te pro­cese omejiti. Omejimo jih predvsem s pušcanjern debe­lej šib secnih ostankov poševno ali povprek (zavaro­vana pred valjenjem) po površini v primerni med­sebojni razdalji in na mestih, ki so po spravilu lesa prekomerno izpostavljena premešcanju tal ali pred­stavUajo celo potencialno erozijsko žarišce. Pri tem je treba upoštevati, da se v novo nastalem okolju (posek, spravilo sortimentov, spremenjene svetlobne razmere) oblikujejo ustrezne razmere za nasemenitev in nadalj­nji uspešni razvoj klic ravno na mestih pretrganega humoznega sloja, kjer dobijo dober stik z mineralnim slojem tal. Za kalitev semena in razvoj klic je pomem­bna tudi dobra celoletna oskrba tal z vodo. To izbo­ljšujejo tudi ostanki debel in debelejši secni ostanki (vkljucno s pan ji), ki v vlažnem okolju zadržujejo vlago tudi v ekstremno sušnem obdobju, v svojem neposre­dnem okolju pa oblikujejo tudi ugodne mikrorastišcne razmere. Poleg gozdov s spremenjeno starostno in debelinsko strukturo kjer lahko za njihovo regeneracijo veliko naredimo s selektivnim odlaganjem secnih ostankov, so med lesnoproizvodnimi gozdovi najpogostejši tisti gozdovi, katerih drevesna sestava je v primerjavi z naravno zgradbo gozdne združbe zelo spremenjena. Sem uvršcamo gozdove, katerih naravna drevesna ses­tava je spremenjena z vnosom drevesnih vrst, ki se v združbi tudi v njenem recentnem cikJicnem razvoju ne pojav1jajo ali pa je njihov delež prekomerno umetno povecan. V teh gozdovih je gozdni red osnova za ohra­njanje niihovega zdravstvenega stanja, posebno, ker so taki sestoji mocno ogroženi že z nekaj ekstremnej­širni vremenski pojavi (moker sneg, mocnejši vetrovi ipd.), saj lahko ti poškodujejo in oslabijo drevesa. Tuje stalno ptisotna shb za uravnavanje slabe uravnoteže­nosti med bio-in zoocenozo. ce je potrebno tudi z bolj radikalnimi ukrepi. V teh gozdovih ne gre v tolikšni meri za gospodarno uporabo secnih ostankov kot za l~i­hovo odstranjevanje na nacin, s katerim zmanjšujemo nevarnost prekomernega razvoja škodljivih žuželk in bolezni, ki bi ogrozili preostalo drevje v teh in drugih bližnjih sestojih. Glavna drevesna vrsta, kije bila pospeševana skozi stoletja, je smreka in ta sodi med bolj ogrožene dreve­sne vrste. Toda umetno osnovani sestoji smreke niso povsod enako ogroženi. Gozdni škodljivci manj ogro­žajo manjše nasade smreke v hurnidnem, kontinental­nem delu Slovenije in v tem okolju manj na silikatni ter dolomitni podlagi v hladnih gorskih legah. To so rastišca postglacialne razširjenosti smreke, na katerih se smreka po regresijah sedanjih gozdnili zdmžb ponovno uve1javlja z vecjim ali manjšim deležem. Po mocnejši regresiji (poseki na golo, vecje vrzeli, erodirana tla ali opušcena kmetijska zemljišca) se lahko na rastišc ih teh gozdnih združb ponovno tudi naravno mocneje uve­ljavi in s poslabšanjem talnih razmer lahko dolgorocno prevzame dominantno vlogo. Za izboUševanje talnih razmerje potrebno uporabljati secne ostanke drevesnih vrst, preko katerih se ne širijo gozdni škodljivci. Pri razporejanju secnih ostankov smreke upoštevamo pred­vsem varstvene smernice in ukrepe za preprecevanje prekomernega razvoja škodljivih žuželk. Neprimerno bolj so smrekovi nasadi ogroženi v gozdnih združbah na pokarbonatnih tleh v nižjih legah in na južnih pobo­cjih ter v celoti v obmocju kontinentalne subaridne klime panonskega obrobja, to je izven obmocja njihove nekdanje razširjenosti. V nasadih c~ega bora. v sušnih listnatih gozdo­vih in šibljakih, ki so požarno mocno ogroženi, secnih ostankov ne moremo gospodarno uporabljati za izbo­ljševanje talnih razmer za uspešno naravno naseme­nitev. Da bi preprecili širitev talnih požarov v vršne požare, moramo secne ostanke v celoti odstraniti iz sestojev in iz njihovega obrobja ob gnnišcih ali ob opušcenih kmetijskih površinah. Osnovnih nacel odlaganja secnih ostankov ne smem~ prezreti tudi na gozdnih površinah, ki so pred­videne za umetno obnovo s sadnjo. To velja tudi v pri­merih naravnih katastrof, kjer so obsežnejše gozdne Gozd V 58 (2000) 1 O površine razgaljene in so potrebni posebni programi odstranjevanja secnih ostankov, izjemoma (v združbah s preobilico akumulirane organske mase) tudi z odstra­njevanjem iz gozda (z drobljenjem in odvažanjem). V gozdovih s prebiralnim gospodadenjemje razkroj opada že po naravi bolj neenakomeren, ker se obrav­navanim vplivom mikrorastišca pridružuje še velika dinamika v osvetlitvi tal. S to se povezuje svojstveni ciklicni razvoj teh gozdov, ki pa se zakljucuje z vec ali manj juvenilnimi ciklicnimi razvojnimi fazami: Gos­podarskih prebiralnih gozdov ne moremo primerjati z njihovim naravnim ciklicnim razvojem, kjer staro­sti drevja ne omejujejo gospodarski kriteriji o zrelosti drevja. Nacelna izhodišca za zagotavljanje secnega reda ostajajo enaka, vendar je tu še bolj pomemben selektiven pristop k zlaganju secnib ostankov, ker se na manjši površini srect~ejo vse razvojne faze. Velika dinamicnost v osvetutvi tal zahteva posebno presojo o poteku pomlajevanja. Ta presoja temeUi na kolicini akumuliranega humusa, vrsti humusa, pticakovani pos­pešeni humifikaciji in mineral.izaciji organske mase po izvršeni presvetlitvi sestaja in po obsegu vpliva spravila lesa na tla. Omeniti je treba, da tudi tu s sprav ilom lesa po gozdnih tleh, s katedm se natrga ali odstrani surovi hwnus do mineralnega talnega horizonta, pospešimo in v dobri meri zagotovimo uspešno naravno pomla­ditev. Obsežne površine zasebnih gozdov drobne lastniške posesti se izkorišcajo z izbiranjem drevja za gospo­darske potrebe. Takega nacina izkorišcanja gozdov ne moremo uvrstiti med sisteme gospoda ti enja. V primer­javi z gozdovi, ki so vkljuceni v gospodarske sisteme gospodarjenja, je zanje znacilno: pomembno krajša gospodarska starost drevja, neuravnotežena debelinska struktura sestoj ev, prevladujoci ju veni Ini stadUi sesto­j ev, slabe sestojne zasnove, enostranska obubožanost pri gospodarsko pomembnejših drevesnih vrstah ter dobro sukcesivuo pomlajevanje sestoj ev. Tako pomla­jevanje lahko na nekaterih rastišcih povezujemo tudi z obilico debelih secnih ostankov, ki jih številni lastniki zaradi prevelikili stroškov spravila in majhne uporabne vrednosti ne izkori-šcajo . V teh gozdovih se srecujemo z raznovrstnimi pre­hodnimi oblikami zgoraj obravnavanih sestojnih struk­tur, ki se izmenjujejo na manjših površinah, in tem pri­lagodimo odlaganje secnih ostankov. Potrebno bi bilo nacin odlaganja secnih ostankov predvideti ob izbiri drevja za posek in dolociti hkrati z gozdnogojitvenimi deli ali ukrepi. Po eni strani se lahko ponašamo z nekaj bolje ohra­njenimi gozdovi v srednji Evropi, po drugi strani pa imamo žal tudi zelo velik delež degradiranih gozdnih rastišc in sestojev. Gozdne združbe na teh rastišcih so danes pretežno v progresivnem razvoju. V takih degradiranih gozdovih se ne smemo zadovoljiti z ohra­njanjem njihovega razvojnega stadija, temvec lahko z ustvarjanjem mikrorastišcnih razmer, ugodnejših za uveljavitev progresivnih drevesnih vrst, pospešujemo progresivni razvoj združbe. Seveda je pti tem odlocilna že sama izbira drevja za posek, ki mora podpreti pro­gresiven razvoj združbe s pospeševanjem drevesnib vrst, JU v progresiji omogocajo postopno oblikovanje prvobitne drevesne sestave gozdne združbe. Kriterije za dolocitev gozdnega reda v gozdovih drobne posesti moramo izbirati po navedenih osnovnih nacelih . Slej ko prej pa je treba v teh gozdovih zagotoviti izvaja­nje preventivnih in represivnih sanitarnih ukrepov za preprecevanje razvoja populacij žuželk, ukrepov za zmanjšanje požarne ogroženosti ter kontrolo nad vzdr­ževanjem gozdnega reda. Gospodarjenje s secnimi ostanki mora biti vpeto v sisteme gospodarjenja z gozdom, torej povezano z intenziteto poseka in z izbiro drevja za posek. Ce ni tako, se vedno srecujemo z vprašanji, kam in kako s secnimi ostanki. Pred take dileme smo postavljeni ob vecjih naravnih ujmah, ko se gozdn.i red in v okviru njega gospodaijenje s secnimi ostanki podrejata pred­vsem varstvenim ukrepom. Toliko o splošnih nacelih, ki bi se jih pri secnem redu morali zavedati. Posebnosti pa se povezujejo z ekološkim kompleksom posameznih rastlinskih združb. Pri tem bi se ustavili le na primerih združb, ki so rastišcno zelo svojstvene in zahtevajo posebno ravnanje s secnimi ostanki. Združb pogosto ni mogoce obravnavah na rangu asociacije, ker kažejo ravno nji­hove oblike (subasociacije ali variante) zaradi speci­ficnosti njihovega ekološkega kompleksa v pogledu ciklicnega razvoja veliko svojstvenosti. 4 LASTNOSTI GOZDNIH ZDRUŽB JN GOZDNI RED V ekogramu, ki nakazuje relativen medsebojni položaj gozdnih združb v odnosu do vlažnosti rastišca in vrste kamnine, so vkljucene površinsko pomem­bnejše združbe in nekatere združbe na ekstremnejših rastišcih. Usmeritve za gospodmjenie s sec nimi ostanki temeljijo na naravni drevesni sestavi gozdnih združb in na progresivnem.ciklicnem razvoju. Omenjen·o je že, da moramo v združbah z bistveno spremenjeno dreves oo sestavo gospodarjenje s secnirni ostanki uskladiti z varstveni mi ukrepi pred škodUivci. Podobno zahtevajo C' - [U Izboljševati taJni vodni režim, bogatitev humoznega sloja: prekrivanje površja tal, manjši kupi, debelejši secni ostanki potisnjeni na tla v vlažno okolje: l Suhi, kisli gradnovi Odstranjevanje sec. ostankov iz sestoja' kulture 1 gozdovi (LuQ) c. bora, požarno ogroženi gozdovi (GP, FoPn, SO) Tennofilni bukovi gozdovi ~ (CaF,CF,OF), tenn. hrastovi g. (FoQp) 1 - S secnimi ostanki sJdadno z razvojnimi Pomembni ostanki debel in '--­ fazami: zašcita mladja, vpliv na zmes Poudarek na debelejši secni ostanki: d.revesnih vrst, p.reh_(ldnost, sanacija vlak in p rep receva nju klimaksni smrekovi gozdovi erozije: bukovje erodiranih tal: klimaksni gozdovi bu~ve , v subalpinski ali visoko s kresnicevjem gorski stopnji, smreka (jelka) bukve in jelke, kolin ki bukov gozd (HdF). (ArF) na balvanih (AgP, AvP) Vecjo poza.rnost prepre~. erozije po spravilo lesa v subaeid. bukovih gQzdovih (Hrf), aeidofilnih bukovih g. (BF) in subacidofilnih jelkinih gozdov (DA) Nakopicen surov humus, ~ Gozd. javora z šotenje organske mase: Jelkini g. z brestom ali Hitra mineralizacija izboljševati zracnost tal z gor. javorjem jesen om humusa: klimaksni gozdovi ostanki debel, ve~jirni kupi (PsA) (DeAc, LoFx) b. gabra in gradna in debelejšimi sec. ostanki. ·­ u Pomembno je spr.avilo po tleh; ne prekrivati Hitra mineralizac.ija humusa: z odlaganjem vp.livati na pr,efrganega sloja surovega - zmes drevesnih vtst (dob, jelša, jesen. d. brest} • .zdcita o mladjat izboljševati zracnost tal, odlaganje po vlakah humusa: acid0filni jelkini., zmanjševati zbijanje tal: gozdovi doba, d. bresta in ~ smrekovi in borovi gozaovi o o. jesena (RC. UFx) in aeidofilni dobovi g. (ThQr) in manj (BA.BP, SphP. MP) s mokre oblike gozdov crne jelše (Ag) o Q) .~ 1 N 1 Dolomit h Z bazami revne kamnine - Z bazami bogate kamnine ... zelo kislo nevtralno do alkalno Gmfikon: Ekogram površinsko pomembnejših gozdnih združb in gospodatjenje s secnimi ostanki ob nespremenjeni drevesni sestavi združb drugacno obravnavanje tudi secni ostanki v degradira­nih gozdovih. Uspešnost pomlajevanja povezujemo predvsem z lastnostmi gozdne združbe. Suha rastišca z nerazvitimi nevtralnimi do alkalnimi tlemi, ki so nastala povrh dolomitov ali dolomitiziranih apnencev, praviloma naseljujejo inicialne gozdne zdru­žbe. V tem okolju imajo dolocen gospodarski pomen predvsem terrnofilni bukovi gozdovi, ki pa naselju­jejo že tjave rendzine ali Ijava (plitvejša) karbonatna tla. Rastišca teh bukovih gozdov so v toplih pobocjih, tudi na vecjih naklonih, kjer so tla trajno izpostav­ljena migraciji zemlje. Z vsakim posekom dreves in s tem povezano presvetlitvijo tal se ekološki pogoji za naravno obnovo gozda naglo zaostrujejo. Na dolomitu nastajajo slabe oblike humusa (prhnina), humusni sloj je zelo tanek, pogosto pretrgan, humozni mineralni horizont je lahko dostopen za seme, toda pomanjkanje vlage v sušnih periodah (visok odtocni koeficient, topla lega, izgorevanje humusa) preprecuje uspešen razvoj klic. Presvetljena tla teh združb pogosto prera­šcajo trave in šaši, ki otežujejo pomlajevanje, vendar pomembno utrjujejo zgornje talne horizonte. Rege­neracija teh gozdnih združb je pocasnejša in v vemd meri navezana na ugodnejše ntikrorastišcne razmere, le-te pa lahko v dobri meri oblikujemo s selektivnim odlaganjem secnih ostankov. Na vecjih nadmorskih višinah in na zgornji gozdni meji se na podobnih geoloških podlagah rastišcne raz­mere naglo zaostrujejo. Zaradi izrazite migracije tal prevladuje kamnito ali skalovito površje, opad se zadr­žuje le ob vecjih mehanskih ovirah in v ulekninah, GozdV 58 (2000) 10 Ko~ir. l. UptJMevanje lastnosti gozdnih .Wru.lb pri gosp~-. dorje11ju s secni ml ostanki prhnina je le v skalnih razpokah ali pa je vprana in skupaj z mineraliziranim humusom vec ali manj zapol­njuje vrzeli med grušcem. Taka mikrorastišca so neugo­dna za nasemenitev inicialnih drevesnih vrst, ki obliku­jejo sedanjo združbo. Progresivni razvoj združbe proti višje razviti (kl imaksni) združbi pa ni mogoc zaradi ekstremnosti rastišca. V ~eh primerih poteka obnova združbe le z inicialnimi drevesnimi vrstami predvsem na mikrorastišcno ekstremnejšib mestih, na plitvejših, odcednih in zato toplejših tleh. V subalpioskem svetu naseljuje taka rastišca smreka (npr. Adenostylo glabrae-Piceetum, Calamagrostio­Piceetum). Obnova na teh rastišcih je zelo pocasna, ob vecjih presvetlitvah sestaja pa se oblikujejo dol­gotrajni posecni stadiji z inicialno gnnovno vegeta­cijo. Pomembno izboljšanje pogojev za nasemenitev ustvatjajo predvsem debelejši secni ostanki, ki ležijo v vlažnem okolju, in v ulekninab nakopiceni drobnejši secni ostanki. Ce odstranimo iz drevesnega sloja suho ali nagnjeno drevje, kije odigralo svojo biološko vlogo v tem sloiu, lahko to drevje na tleh prevzame pomem­bno novo biološko vlogo pri obnovi sestaja. Pomlaje­vanje se pricenja na mineraliziranem humusu v odced­nem in zato toplejšem obrobju tako oblikovanih mikro­ rastišc. Podobno obravnavo zahtevajo tudi sušni jelkini gozdovi na dolomitnem ledeniškem grušcu, ki pre­kriva ostanke reliktnih Ijavib pokarbonatnih tal (Sorbo ariae-Abietetum) ali pa se meša z njimi. Tudi to so gozdovi, ki bi jih morali zaradi ekstremnosti rastišca in zelo pocasne regeneracije obravnavati kot varovalne, vendar so zaradi gospodarske pomembnosti drevesne vrste izkorišcani. Na silikatni podlagi, v toplih legah in na vecjih naklonih je sušnost rastišca odvisna še od mineralne sestave kamnine in s tem povezane preskrbljenosti tal z bazami. Tako so z bazami revna rastišca , ki jih naseljujejo združbe Iistnatih ali iglastih gozdov (npr. Luzulo-Quercetum, Luzu/o-F agelllm leucobrietosum, Blechno-F age tum luzuletosum, Luzulo-Abietetum fes­tucetosum, Vaccinio~Pinetum dicranetosum in pd.), zelo sušna, s stisnjenim surovim humusom in slabimi oblikami prhnine ter pogosto podrasla z bekicami ali travami (Luzula, Festuca, Calamagrostis vrste). Secni ostanki, zloženi v zmerno velikih kupiil po presvetljeni površini, predvsem na mestih, kjer lahko izboljšajo preskrbo tal z vodo, lahko obcutno izboljšajo pogoje za sukcesivno obnovo sestoj ev, še predenj ih prerastejo mšnate trave, bekice ali celo jesenska resa. Na nevtratTiih s1likatnih kall111inah, ki so dobro pre­skrbljene z bazami, prevladujejo glob tia 1java silikatna tla z ugodnej šim talnirn vodnim režimom, ki jih tudi v tophh legah porašcaj o lesnoproizvodno pomembnej še gozdne združbe. Na takih rastišcih se z odlaganjem secnih ostankov prilagodimo programu obnove. Pri zlaganju secnih ostankov pa moramo upoštevati vecjo labilnost talnega kompleksa na silikatnj podlagi in s secni mi ostanki zmanjševati nevarnost erozijskih pro­cesov. Hladna, obicajno bolj stnna pobocja na dolo­mirnih in podobnih karbonatnih petrografskih podla­gah so enakomerneje preskrbljena z vlago in tudi v sušnih letnih obdobjih ne prihaja do izsušitve tal. Med pomembnejšimi gospodarskimi gozdovi srecujemo tu na laušljivih dolomitih predvsem bukove gozdove (npr. bukov gozd s kresnicjem (Arunco-Fagetum)), ki nase­ljujejo zmerno vlažna Ijava tla, vendar z dokaj slabo ustaljenim humoznim in mineralno-humoznim hori­zontom. Zaradi erozijske ogroženosti rastišce ne pre­nese niti akutnih velikih površinskih posegov niti spra­vila po tleh. Razkroj organske mase je pocasen , v pre­hodu proti prhninastemu htimusu se oblikuje tudi surov bwnus, ki pa se zaradi poudatjene migracije meša tako s prhnino kot z mineralnim delom tal. Pomlajevanje poteka sukcesivno in zadovoljivo. S secnimi ostanki lahko preprecujejo nastajanje mikroerozijskih proce­sov. DolornitJ1e gntšce in skalovje, ki jih srecujemo v okolju mlajšega glacialno ali tektonsko preobli­kovanega površja, naseljujejo v hladnih legah smre­kovi gozdovi (Asplenio-Piceetum), in ce je prisotna reliktna karbonatna preperina, tudi jelkini gozdovi (Asplenio-Abietetum, Homogyno-Abietetum). V obeh primerih imajo vecji pomen za regeneracijo gozdov in preprecevanje erozijskih procesov predvsem debelejši secni ostanki. Stabilnejši ekološki kompleks imajo klimaksni goz­dovi belega gabra in gradna, bukovi gozdovi in bukovi gozdovi z jelko na tj avih pokarbonatnih ali na rjavih silikatnih tleh ter tudi razvojno samosvoji gozdovi na globokih kislih rjavih tleh s pretežno ohranjeno naravno drevesne sestavo (npr. subacidofilni jelkini gozdovi, nekatere oblike acidofilnih bukovih gozdov). Razvoj teh gozdnih združb ostaja praviloma v mejah njihovega ciklicnega razvoja tudi po mocnejših posegih v drevesni sloj. Vendar pogosto ni tako. Tem gozdovom na rastišcih klimaksnih združb z razmeroma stabilnimi bioeko­loškimi kompleksi je v vecjih ali manjših skupinah umetno primešana smreka (ali druge drevesne vrste s krajšo gospodarsko zrelostjo), ki se iz sestaja izloci v casu najvrednejše prirasti bukve, jelke ali hrastov. To poruši celoten naravni ciklicni razvoj združbe, prvotni sestoj je razbit na vec razvojnih faz in skladno s tem moramo ukrepati pri odlaganju secnih ostankov. Te lahko uporabimo za usmerjanje pomlajevanja in tudi za zašcito mladja, vendar ob posebni pozornosti, name­r:Ueoi varstvenim ukrepom. V teh gozdnih združbah je dobro gospodarjenje s secn.imi ostanki še posebno pomembno, ce je sukce­sivno pomlajevanje izostalo zaradi neugodne staro­stne in debelinske strukture sestojev, enolicne dreve­sne sestave ali zaradi zoogenih vplivov (divjad, paša). Zamujeno pomladitev in razširitev travne ruše pogosto spremlja prekomerna razmnožitev glodalcev, ki lahko mocno ogrožajo umetne nasade. V okolju teh klimaksnih gozdnih združb je potrebno upoštevati tudi ekološki interval, v katerem se posa­mezne oblike gozdne združbe uveljavljajo, in prilago­diti gospodarjenje s secnimi ostanki vecji ali manjši stopnji ekstremnosti rastišca (lega, nagib, razvitost tal, taln.i vodni režim, vecja labilnost tal na silikatni podlagi ipd.). Takšne razlike so zaznavne tudi v okviru tako obsežne gozdne zdmžbe, kot so gozdovi bukve in jelke. Oblika te zdru.žbe z gozdno bjljnico (Abieti-Fagetum festucetosum sy!vaticae) je bolj sušna, s tankim slojem prhnine in zato pocasnejše regeneracijo, v kateri se jelka težje in pocasneje uveljavlja v podmladku. Take rastišcne razmere zahtevajo prilagojen sistem gospo­daJjenja, v katerem lahko s secnimi ostanki preprecu­jemo izsušitev tal in s tem izgorevanje humusa, izbo­ljšujemo preskrbo tal z vodo in tako ohranjamo humu­sni sloj sposoben za kalitev in razvoj klic. Oblika s kijastim lisicjakom (Abieti-Fagetum !ycopodietosum) naseljuje vlažnejša in hladna rastišca na globokih kislih pokarbonatnih Ij avih tleh z obilico prhnine in celo suro­vega humusa, kjer poteka živahna regeneracija pred­vsem z jelko in smreko. To sta rastišcno zelo razlicni obliki združbe bukve in jelke. Med njima so še številne druge oblike, take, ki se približujejo rastišcem gorskega javorja s humoznimi karbonatnimi tlemi, ali take, ki predstavljajo osrednje oblike na razlicnih razvojnih stopnjah rjav ih pokarbonatnih tal. V vseh teh rastišcno boljših oblikah se s secnimi ostanki ptilagajamo raz­vojnim fazam sestojev ob upoštevanju osnovnih nacel gospodarjenja s secnimi ostanki. 5 ZAKLJUCEK S temi primeri je nakazan okvir, v katerem obrav­navamo gospodarno uporabo secn.ih ostankov, skladno z lastnostmi bioekološkega kompleksa gozdne zdru­žbe. S secnimi ostanki lahko v neki meri nadomes­timo izgubo organske mase zaradi gospodarsko mocno skrajšanega ciklicnega razvoja gozdnih združb in izko­rišcanja pretežnega dela lesne substance. V gozdnih združbah na ekstremnejših rastišcih , v katetih je bil izvršen poseg v drevesni sloj, lahko s secnim.i ostanki preprecujemo nadaljnjo regresije in omogocimo hit­rejšo regeneracijo do relativne uravnoteženosti v nji­hovem ci.klicnem razvoju. Z zakonskimi akti za zagotovitev gozdnega reda lahko postavimo osnove za preverjanje izvrševanja ukrepov za varstvo gozdov pred škodljivci, boleznimi in požari. Zaradi specificnih lastnosti gozdnih združb in še posebej stanja na objektih pa je s temi akti težje dolo­cati ukrepe za gospodama izkorišcanje secnih ostan­kov. Vendar je osnovna nacela gospodaljenja s secnimi ostanki mogoce jasno opredeliti in jih povezati s sistemi gospodarjenja in z izbiro drevja za posek, posebno še v odnosu do gozdnih združb v ekstremnih rastišcn.ih razmerah . GozdV 58 (2000) 10 .....___ ____ ......;.;S~~;......";razprave trokovne GDK: 453 : 411. 12 Scolytidae Pomen izvaj ' nja gozdne ua reda pri ob\ ladovanj u podlubniko,· ( co(rtidut )1 Maja HJ R( ~ Izvlecek: Jurc, M.: Pomen izvajanja gozdnega reda pri obvladovanju podlubnikov (Scolytidae). Gozdarski vestnik, št. 10/2000. V slovenšcini, cit.lit. 27 . V prispevku navajamo najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na namnožitev škodljivih podlubnikov, metode in tehnike prepre­cevanja gradacij podlubnikov ter obravnavamo pomen gozdnega reda pri obvladovanju škodljivih podlubnikov. Kljucne besede: škodljivL podlubniki, integralno varstvo gozdov, gozdni red, Slovenija. UVOD Namnožitev podlubnikov je že v 17. stoleiju povzro~ cala vecjo škodo v gozdovih srednje Evrope (STAACK 1985). Škodo so omejevali s takojšnjim posekom in izde­lavo napadenega drevja ter s sežiganjem secnih ostankov. Poglobljene študije o bionomiji, gospodarskem pomenu podlubnikov, predvse·m vrstlps typographus,Pityogenes chalcographus, I. amitinus, l. acuminatus, I. bidenta­tus, Cryphalus piceae in drugih, ter njihovem obvlado­vanju najdemo v delih odlicnih nemških entomologov (ESCHERJ(:H 1923, 1942, NUSSLfN-RHUMBLER 1921).. V srednjeevropskih gozdovih z veliko zastopa­nostjo iglavcev na neus,treznih rastišcih predstavljajo podlubnlki ea te .gostitelje tudi danes najpomembnejšo skupino škodljivih bidtskih dejavnikov. Temeljna nacela obvladovanja podlubnikov so postavili nemški entorno­logi, v Sloveniji pa že leta 1876 I. Salzer, pozneje prof. 1. Šlander (ŠLANDER 1951a) in prof. dr. J. Titovšek (TITOVŠEK 1993,1994). Nemški in naši entomologi poudarjajo pomen izvajanja gozdnega reda pri preprece­vanju pojavljanja podlubnikov, predvsem tistih vrst, ki se pojavljajo na smreki, borih in brestu. 2 PRAVNA UREDITEV IZVAJANJA GOZDNEGA REDA Zanimiva je pravna ureditev izvajanja gozdnega reda iz leta 1949 (Odredba o ukrepih proti škedlji­vernu mrcesu in nalezljivim boleznim na gozdnem drevju-Uradni list LRS, štev. 12, z dne 12. aprila 1949). Natancno so bili predpisani ukrepi, ki so jih morali *doc. dr. M. J., univ. dipL inž. gozd, BF, Oddelek za gozdar· stvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na strokovni delavnici Gozdni red, 26. Il. 2000 na Hrušici 446 izvajati na secišcih, da bi preprecili razvoj podlubni­kov: »Vsako posekano iglasto in brestovo drevo je treba neposredno po secnji oklestiti in obeliti lubje, oklešcene veje in vrh pa zložiti na kupe. Lubje, veje in vrb mecesnaje treba vedno takoj sežgati. Obeliti je treba tudi panj (štor) pose kan ega drevesa. V gozdovih, kijih je napadel lubadar, morajo prizadeti tudi položiti lovna drevesa. Sleherno prevažanje neobeljenega lesa iglavcev in brestov je prepovedano.« V primem neiz­vajanja v omenjeni odredbi predpisanih ukrepov so po takrat veljavnem Zakonu o gozdovih (Uradni list LRS, št 20, z dne 21. junija 1950) sledile kazni: »Prekršek se kaznuje s poboljševalnim delom do dveh mesecev in z denarno kaznijo do 3.000 dio ali eno od teh dveh kazni ... << Sedaj veljavni predpisi, ki predpisujejo izvajanje goz­dnega reda, so Zakon o gozdovih (1993 ), Pravilnik o izvajanju secnje, ravnanju s secnimi ostanki, sprav ilu in zlagan ju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55, 1994, s. 3240-3241) ter Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št 92, 2000, s. 10233-1 0302). Omenjeni Zakon o gozdovih v 30. clenu 2. poglavja (Varstvo gozdov) predpisuje temeljna nacela varstva gozdov pred podlubniki, v 3 L clenu istega poglavja pa prepoveduje uporabo kemicnih sredstev v gozdu. Izje­moma se lahko uporabijo atestirana kemicna sredstva za zatiranje podlubnikov, ki ne ogrožajo biološkega ravnotežja. Pravilnik o izvajanju secnje, ravnanju s secni mi ostanki, s pravilu in zlagan ju gozdnih lesn.ih sortimen­tov (1994) pa natancno opredeljuje, kakšno je urejeno secišce, varno pred narnnožitvijo podlubnikov. Io je tista površina gozda, kjer se podlubniki ne pamno2Jij.0 predvsem zaradi ugodnih troficnih razmer, in sicer" ce so na secišcu posekana vsa drevesa, ki so bila prf secnji ali spravi lu mocneje poškodovana, ce so iz gozda GozdV 58 (2000) 10 Jurc. 1.. Pomen IZ\npnJa gozum:ga reda pn ,,bvlado\anju puLIIuhniko' lSm~\ ' fid.,e) spravljeni vsi gozdni lesni sorti men ti, ce so veje in vrhaci iglavcev razžagani in zloženi na kupe, tako da prekrivajo svoje debelejše konce, in ce so obeljeni pat~i smreke, bora in bresta. Pravilnik o varstvu gozdov (2000) pa v Programu varstva gozdov, v 42 . clenu, doloca obvezno porocanje o stanju in razvoju biotskih in abiotskih dejavnikov po posameznih fitogeografskih obmocjih. 3 GOSPODARSKO NAJPOMEMBNEJŠI POD­LUBNIKI PRI NAS V naših gozdovih so prisotne in škod lj ive predvsem številne vrste fteofagnih podlubnikov, ki so se v pre­teklosti namnožile in povzrocile veliko gospodarsko škodo (tabela 1). T,1bcla 1 Vecje gradacije smrekovih in borovih lubada~ev od leta 1945 do leta 1999 Let0 Obmocje m> 1945-1952 pretežni del slovenskega ozemlja 273.000 1983-1985 regionalne gradaciie, Goreuiska 500.000 1991-1992 pretežlli del slovenskega ozemlia 174.783 1994-1995 pretežni del slovenskega ozemlja 164.000 1996 pretežni del slovenskega ozemlja 88.000 1997 pretežni del slovenskega ozemlia 81.000 1998 pretežni del slovenskega ozemlja 166.700 1999 pretežni del slovenskega ozemlja 102.500 Vir: Titovšek ( 1994 ), Letna porocila Zavoda za gozdove Slovenije _) 09951999 Slovenija predstavlja klimatsko in rastišcno izredno raznoliko pokrajino, kar se mocno odraža v variiranju bionomije dolocene živalske vrste. Tako so tudi pri podlubnildh cas rojenja, število generacij in nacin pre­zimovanja odvisni od lokalnih ekoloških dejavnikov. Zato se moramo, ce hocemo poznati razvojne cikle posameznih vrst v konkretnih rastišcnih razmerah, od cesar sta odvisna pravilno in pravocasno ukrepanje pri preprecevaJ1iu in zatiranju podlubnikov ter prognoza pojavljanja vecjih gradacij, ravnati po predpisih Pra­vilnika o varstvu gozdov (2000). Ta predpisuje sprem­ljanje gibanja populacij in porocanje o vecini najbolj škodljivih vrst. V submediteranskem fitogeografskem obmocju spremljamo in porocamo o podlubnikih na borih. Ti so: Tomicus minor (Hartig) (Myelophilus minor Hart.)-mali borov strženar, Tomicus piniperda (L.) (Myelophilus piniperda L.) -veliki borov strže­nar, lps acuminatus Gyll.-ostrozobi borov lubadar ter vrste rodu Pityogenes sp. V dinarskem fi to geografskem obmocju spremljamo in porocamo o podlubnilc..ih na sroreki injelki. Ti so: !ps typographus L.· osmerozobi srmekov lubadar, knaver, Pityogenes chalcographus Gozd V 58 (2000) 1 O r 1 L.-šesterozobj ali mali smrekov lubadar, PoLygraphus poligraphus L.-dvojnooki smrekov licar, Pityokteines spinidens Reitt. -ostrozobi jelov lubadar, CryphaLus piceae Ratz. -zrnati jelov lubadar. V preddinarskem fitogeografskem obmocju spremljamo in porocamo o podlubnikih na smreki. Ti so: !ps typographus L. -osmerozobi smrekov lubadar, knaver,Pityogenes choi­cographus L. -šesterozobi ali mali smrekov lubadar, Polygraphus poligraphus L. -dvojnooki smrekov licar. V alpskem in predalpskem fitogeografskem obmocju spremljamo in porocamo o podlubnikih na smreki. Ti so: lps typographus L.-osmerozobi srmekov lubadar, knaver, Pityogenes chalcographus L. -šesterozobi ali mali smrekov lubadar, Polygraphus poligraphus L. -dvojnooki smrekov licar. V subpanonskem fitogeograf­skem obmocju spremljamo in porocamo o podJubnikih na borih. Ti so: Tomicus minor (Hartig) (Myelophilus minor Hart.) -mali borov strženar, Tomicus piniperda (L.)(Myelophilus piniperda L.)-veliki borov strženar, !ps acuminatus Gyll.-ostrozobi borov lubadar ter vrste rodu Pityogenes sp. Vrste, ki jih po Pravilniku o varstvu gozdov (2000) ni potrebno posebej spremljati, povzrocajo pa vecjo škodo v naših gozdovih, so vecinoma fieofagne vrste, in sicer na macesnu !ps cembrae Heer -veliki macesnov lubadar; na brestih Scolytus scolytus (Fabricius)-veliki brestov beljavar, Scolytus laevis Chapuis-srednji bre­stav beljavar, Scolytus multistriatus (Marsham)-mali brestov beljavar, Scolytus pygmaeus (Fabricius) -pri­tlikavi brestov beljavar; na velikem jesenu Hylesinus crenatus Fabricius -veliki jesenov licar, Leperesinus varius (Fabricius)-pisani jesenov lic.ar, Hyfesinus ole­iperda Fabricius-mali jesenov licar. Pomembne ksilo­micetofagne vrste podlubnikov na listavcih soXyloterus signatus (Fabricius)-hrastov lestvicar, Xyloterus dome­sticus (Linne) -bukov lestvicar in Xy/eborus dispar (Fabricius)-vrtni lesar, na iglavcih (smreka, jelka) pa Xyloterus !ineatus (Olivier)-progasti lestvicar. 4 NAMNOŽITEV PODLUBNIKOV Namnožitev podlubnjkov je odvisna od treh dejav­nikov: od kondicije podlubnikov (taje odvisna od tro­ficne kapacitete rastišca in od ustreznih vremenskih razmer), od morebitne izpostavljenosti gostitelja stresu (abiotski, biotski dejavniki) ter od nestrokovnega gos­podarjenja z gozdovi. Vremenske razmere delujejo na populacije žuželk direktno, in sicer na razporeditev in plodnost popu­lacije. Delujejo tudi indirektno, tako da delujejo na gostiteljske rastline, na druge herbivore, predatorje, 447 Jurc. M.: Pomen tzvnj:mja gozdnega reda pri obvludovat~u podlubmkov (Sco/vtulo.:) parazite in patogene. Po podatkih najnovejše strokovne literature na podrocju entomologije lahko tudi pri nas pricakujemo vdor novih vrst žuželk na naše ozemlje (ELIAS 1991, KOZAR 1 NAGY 1986, NIE1\1ALA 1 WJLLIAM/MATTSON 1996)tervecjoškodonagos­bteljskih rastlinah kot rezultat delovanja spre-menjenih vremenskih razmer, predvsem intenzivnejše in pogo-stejše suše (CSOKA 1995). V kontekst11 povecane ran­ljivosti gozdov zaradi globalne otoplitve raziskovalci poudatjajo pomen »cistih gozdov« in dobre gozdne higiene (WULF 1995). S INTEGRALNA METODA OBVLADOVANJA PODLUBNIKOV Integralno metodo obvladovanja podlubnikov sta v Sloveniji utemeljila Šlander (1951 a) in Titovšek (1993, 1994). Ta temelji na: a) Preprecevanju ali gozdni higieni (smoh-na zasnova, celostna nega gozda, strokovno gozdno gospodarje~ nje: posek in izdelava bolnih in oslabljenih dreves, hiter posek in izdelava poškodovanih dreves, beljenje oblovine iglavcev in njihovih štorov, izjemoma pre­precevalno škropljenje neobeljene deblovine, hiter odvoz neobeljene oblovine iglavcev na skladišca, izvajanje gozdnega reda po opravljeni secnji: zlaga­nje vej in razrezamh vrhacev v preprecevalne kupe. škropljenje v kup zloženih secnih ostankov). b) Nadzorovanju in preprecevalnem krcenju lubadarjev (nadzorovanje gozdov, nadzorovanje gostote popula­cije lubadarjev: kontrolno-Javne nastave-lovna dre­vesa, !ovna debla+ zaiiralni kupi, s feromoni oprem­ljene !ovne pasti (pheroprax, chalcoprax, linoprax), preventivno krcenje lubadmjev: posek in izdelava posamicnih lubadark do maja, junija, unicenje lu ba­darja na kontrolno-Javnih nastavah, unicenje luba­druja v kontrolno-Javnih feromonskih pasteh). c) Zatiranju lubadarjev in sanaciji žarišc (posek in izde­lava prepozno odlaitih lubadark, posek in izdelava napadenega in po ujmah prizadetega drevja, ulov in unicenje iz lubadark izletelih hrošcev, ki prezimujejo ali letijo (lovna drevesa, !ovne pasti -feromoni)). Praksa je pokazala, da lahko z upoštevanjem in dos­lednim izvajanjem vseh naštetih preventivnih in repre­sivnih korakov integralnega varstva gozdov obdržimo populacije najnevarnejših podlubnikov na ravni latence in tako preprecimo vecjo škodo v gozdovih. Eden od najpomembnejših ukrepov v sistemu integralnega var­stva gozdov je izvajanje gozdnega reda po opravljeni secnji, ki obsega zlaganje vej in razrezanih vrhacev v preprecevalne kupe ter škropUenje [ovnih kupov z dovoljenimi insekticidi . Sredstva, ki so pri nas regis­trirana in ki se v svetu uporabljajo za zatiranje podlu­bnikov, so: imidakloprid (SCHOLZ 1 WULF 1998), deltametrin (GLOWACKA in sod. 1988), fenitrotion (OKUDA 1 SUZUK11985), Prirocnik o fitofannacevt­skih sredstvih ... (1999). 6 IZVAJANJE GOZDNEGA REDA PO OPRAV­LJENI SECNJI Izvajanje gozdnega reda je potrebno. Posledica nei­zvajanja gozdnega reda je namnožitev podlubnikov. Izvajanje gozdnega reda je obvezno inje predpisano v Zakonu o gozdovih (1993). Glede na razlicne izkušnje in vpliv izvajanja goz­dnega reda na populacije podlubnikov se odpira stro­kovno vprašanje, kako izvajati gozdni red. Glede na izredno pestrost gozdnih združb, nacin gospodarjenja, razlicno vrednotenje funkcij gozda, drugacen socialni, kulturni ter estetski pogled na gozd zasledimo v evrop­ski literaturi razlicno obravnavo izvajanja gozdnega reda. Navajamo samo nekatere poglede, med katerimi so tudi tisti, ki se dotikajo pomena izvajanja gozdnega reda pri obvladovanju podlubnikov (FORSTER in sod. 1998, LEIKOLA in sod. 1974, WRABER 1952, TITOVŠEK 1 JURC 1986, ŠLANDER l951a, 195Jb, 195lc). I. Razlogi za zlaganje vejevja in vrhacev na kupe: a) Varnost: varnost dela na poseki, predvsem premika­nje mehanizacije na secišcih, je vecja, ce so secni ostanki zloženi na kupe. b) Ustvarjanje dobrih pogojev za pogozdovanje: za naravno pomlajevanje ali umetno obnovo z vrstami, ki so že prisotne na secišcu, ter za nadaljnja dela v gozdu je bolje, da so secišca urejena. c) Pojavljanje požarov v gozdu, preprecevanje zadrže­vanja površinskega odtekanja vode: velike kolicine razmetanega suhega secnega materiala na secišcu, ki so ugodne za nastanek požara, lahko na dolocenih tipih tal preprecujejo odtekanje površinske vode. d) Varstvo gozdov: raziskovalci menijo, da je nevar­nost napada škodljivcev ali okužbe z boleznimi v celem sestoju manjša v primeru vzpostavitve goz­dnega reda (kupi) . Na Finskem so tako zmanjšali okužbo s štorovko (Armillaria spp.) in smrekovo rdeco b·ohnobo (Hetrobasidion annosum !F'r.l Bref). To ne velja v primeru nepravilno postavljenih kupov za lubadarje. e) Uporaba lesa v kupih za kurjavo: uporaba suhljadi v kupih kot obnov ljivi vir energije. GozdV 58 (2000) 10 f) Druge koristi gozda: rekreacija, šport ter nabiranje goz­dnih proizvodov so lepši in lažji v urejenem gozdu. Razlogi za sežiganje secnih ostankov: a) Varstvo gozda: ustrezna metoda redukcije populacij škodljivcev ali bolezni gozdnega drevja je sežiga­nje posameznih kupov lesnih ostankov, kjer so se škodljive] pojavili. b) Izraba gozda: v primeru kopicef\ia velike kolicine lesnih ostankov, za katere se kasneje pokaže, da ovi­rajo izrabo gozda ali druge dejavnosti, kot je paša (npr. v Švici), priporocajo kontrolirane sežiganje kupov secnih ostankov. II. Razlogi za pušcanje vejevja in vrhacev po poseki: a) Biotop: v procesu dekompozicije so secni ostanki, ki so ostali razmetani po gozdnih tleh, ustrezen naseli­tveni prostor številnih rastlinskih in živalskih orga­nizmov. Secni ostanki, ki niso zloženi v kupe, pospe­šujejo biodiverziteto gozda. b)Prehranska veriga: hranila za razlicne skupine živih organizmov se v drevesu nahajajo v vseh njegovih delih: v iglicah ali listih, v vejah, lesu ali v koreninah. Stojece drevo poseljujejo specificni konzumenti, v procesu dekompozicije se na podrto drevo naseljujejo drugi potrošniki, vsi pa tvorijo prehransko verigo. Na secišc ih, kjer secni ostanki riiso zlo ženi v kUpe, je prehranska veriga manj motena. Na Finskem ugotav­ljajo, daje z odstranjevanjem vejevja z lišaji bistveno poslabšana prehrana severnih jelenov. c) Naravno pomlajevanje: v montanskih gozdovih vejevje na tleh varuje pomladek pred izsuševanjem, pozebami ter obžiranjem divjadi. Na Finskem veje­vje varuje pomladek pred izsušitvijo, premocno sve­tlobo in evaporacijo. Po drugi strani se lesni ostanki, ki so v debeli plasti na tleh, ne mineralizirajo dovolj Slika 1: Mletie secnih ostankov po redni secnji s strojem Lignatec Chrorncom M 110 (Pokljuka, 1998) Slika ~: Pojava podlubnikov na zmletih secnih ostankih ni bilo (manjša slika: detajl zmJetih secnih ostankov) (vse foto: M. Jurc) hitro in tako zavirajo uspešno rast pomladka. d) Utrjevanje tal: masa secnih ostankov na tleh v mon­tanskih obmocjih s svojo težo utrjuje tla in prepre­cuje pojav fiziološke suše korenin mladih rastlin. e) Visoki stroški postavljanja kupov: pretehtati moramo vse pozitivne in negativne ucinke izvajanja goz­dnega reda s kupi ali brez njih in pri odlocitvi upoš­tevati materialne stroške ukrepa. Na našem Krasu je zlaganje secnih ostankov v kupe nepotrebno, ker podlubniki rodu Pityogenes sp., ki naseljujejo ten­kolubne dele bora, že pred dozoritvijo odmrejo v vejah zaradi izsušitve. Razlogi proti sežiganju secnih ostankov: a) Varstvo zraka: sežiganje svežih secnih ostankov povzroca onesnaženje ozracja. V Franciji je zaradi zvezne Odredbe o varstvu zraka iz leta 1997 dovo­ljeno sežiganje samo posušenih secnih ostankov. b) Destmkcija (rušenje, unicenje) biotopa: mrtva debla, vejevje in iglice so habitati številnih živih organi­zmov, ki jih s sežiganjem unici mo. c) Opustošenje pomladka: pri sežiganju secnih ostan­kov zaradi sprošcanja visokih temperatur prizade­nemo seme na površini tal in bližnji pomladek. d) Nevarnost gozdnih požarov: Požari se na secišc ih, kjer sežigamo secne ostanke, lahko nekontrolirano razširijo na gozd, še posebej v sušnih obmocjih. 7 ZAKLJUCKI Izvajanje gozdnega reda, ki je vkljuceno v stroko­vno gozdno gospodarjenje, zajema posek in izdelavo bolnih in oslabljenih dreves, hiter posek in izdelavo poškodovanih dreves, beljenje oblovine iglavcev in njihovih panjev, izjemoma preprecevalno škropljenje neobeljene deblovine, hiter odvoz neobeljene oblo- Jurc. M .. Pl1mcn tzvajanja goluncga rcdo pri ob' lado\ anJu put.lluhnik, v ( cul\'tidat!) vine iglavcev na skladišca, izvajanje gozdnega reda po opravljeni secnji: zlaganje vej in razrezanih vrhacev v preprecevalne kupe, škropljenje v }ovne kupe zloženih secnih ostankov. Kako ga izvajamo v konkretnih rastišcnib razme­rah, je odvisno od gozdne združbe, sestoj ne zgradbe, nacina gospodarjenja, znanja o pojavljanju in biono­miji dolocenih škodljivcev v konkretnem sestoju, izde­lave prognoze pojavljanja gradacij na osnovi dolgolet­nega spremljanja bionomije populacij škodljivih orga­nizmov, razpoložljivih materialnih sredstev, našega razumevanja in poznavanja delovanja ekosistemskih zakonitosti gozda. Raziskave bionomije in populacijskih zakonitosti posameznih vrst žuželk v svetu kažejo na spremembe v gradološkib znacilnostih populacij; gradacije postajajo vse pogostejše. V zadnjem desetletju beležimo v Evropi in Ameriki pojave in gradacije škodljivih vrst, ki jih do sedaj tam ni bilo. Gradacije domacih škodljivcev in morda novih (do sedaj pri nas neznanih vrst) lahko prica­kujemo tudi pri nas ne glede na ustrezno izbrane metode in pravilno izvajane tehnike celostnega varstva gozda. Kako izvajati gozdni red, je kompleksna strokovna dilema. Primeri iz tuje strokovne literature naj bodo izhodišce za premislek o ustreznosti današnjih ukrepov v spreminjajocih se razmerah okolja. Viri CSOKA, G., 1995. lncreasing Damage Trends of some Forests lnsects in Hungary: An fndication of C!imate Changes?­lUFRO )G'( World Congres, Tampere. ELIAS, S. A., 1991. Insects and C!imate Change.-BioScience, Vol. 41, p. 552-559. ESCHERICH, K., 1923. Die Forstinsekten Mitteleuropas. Zweiter Band. Die »Vrinsekten« (Anamerentoma und Tiwsanuroidea), die »Geradfliigler« (Orthopteroidea und Amphibiotica), die »Netzthigler« (Neuropteroidea) and Kafer (Coieopteroidea). Systematic, Bioiogie, forstlicbes Verhalten una Bekampfung.­Verlagsbuchhandlung Paul Parey, Beri in, 663 S. ESCHERICH, K., J 942. Die Forstinsekten Mitteleuropas. Hymenoptera (Hautfli.lgler) und Diptera (Zweiflilgler). V Band.-Verlagsbuchhandlung Paul Parey, Berlin, 746 S. FORSTER, B. 1 BUOB, S. 1 COVI, S. 1 OEHRY, E. 1 URECH, E. 1 WINKLER, M. 1 ZAHN, C. 1 ZUBER, R., 1998. Nettoiement du parterre de coupe.-Notice pour le praticien, WSLIFNP, Birruensdorf, 30, 4 s. GLOWACKA, B. 1 WAJLAND, M. 1 WRCZYNSKI, W., 1988. Possibilities ofEarlier Chemical Treatment for the Protection ofUnbarked Scots Pine Tlmber against the Large Pine-shoot Beetle.-Sy!wan, 132, 11-12, p. 63-69. KOzAR, F. /NAGY, D., 1986. The Unexpected Northwand Migra­tion of some Speci es oflnsects in Central Europe and tha Cli­mate Cbanges.-Anz. Scb. Pflzschutz. Umweltschucz, 59, p. 90-94. LEIKOLA, M. / APPELROTH, S. E. 1 LOYTTYNIEMl, K./ HIN­TLKKA, V. 1 MALKONEN, E. 1 KELLOMAKJ, S. 1 HAK­KILA, P., 1974. Side-effects ofHarvesting Logglng Residues.­Folia Forestalia, Intitutum Forestale Fenniae, 210, 24 p. NIEMALA, P. 1 WILLIAM, J. 1 MATTSON, 1996. Invasioo of North American Forests by European Phytopbagous Insects.­BioScience, Vol. 46, 10, p. 741-753. OKUDA, H. 1 SUZUKI, S., 1985. Efficacy aod Persistence of Fenitrothioo for Prevention of the Larcb Ips, !ps cembrae (Heer) (Coleoptera: Scolytidae).-Japanese Journal of Applied Entomology and Zoology, 29, 4, p. 326-329. SALZER, r., 1876. Kratek popis smrekovega lubadalja s podu~ korn njegovega pokoncavanja.-Ljubljana, Klein in Kovac (Eger), J l s. SCHOLZ, D. 1 WULF, A., 1998. ldeas for Selective Combating Strategies of lnsect Pests of Amenity and Forest Trees by Stem Application of Systemic Pesticides.-Gesunde P.ffanzen, 50. 1, p.l-6. STAACK, J., 1985. Vom Fangbaum ziir Falle: Die geschichtli­che Entwicklung der Borken-kaferbeki.impfuug.-Forst-und Holzwirt, 40, 2, p. 27-31. ŠLANDER, J., 1951 a. Zatiranje lubadrujev.-Gozdarska knjižnica, 3, Ljubljana, Ministrstvo za gozdarstvo LRS. 60s. ŠLANDER, J., 1951b. Ne !ovna debla-temvec !ovna drevesa!­Gozdarski vestnik, s. 1-9. ŠLANDER, 1., l951c. Iz Prakse. Zlaganje vejevja na kupe ali razmetavanje po posek.i?-Gozdarski vestnik, s. 50-54. TITOVŠEK, J., 1993. Lubadalji lahko unicijo gozd. TITOVŠEK, J., 1994. Gradacije škodljivih gozdnih insektov v Sloveniji.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 43, s. 31-76. TITOVŠEK, J. 1 JURC, D., 1986. Predhodno porocilo o ugotav­ljanju vzrokov sušen ja crnega bora na goriškem Krasu.· IGLG, Ljubljana, ekspertiza, 8 s. WRABER, M., 1952. Ravnanje s secnimi ostanki v gozdu z bio­loškega vidika. Gozdarski vestnik, s.l 04-113. WULF,A.. 1995. Influence of Cl imate Changes on the Phytosanitary Situation in Forests. KJimawirkungsforschung im Geschaftsbe­reich des BML: Statusseminar des Arbeiteskreises »Klimaan­derung« vom 6 bis 8 Dezember 1994 im FORUM der FAL in Braunschweig-Volkenrode. Schriftenreihe-des-Bundesminis­teriums-fur-Ernahrung, -Landwirtschaft-und-F orsten. -Reihe-A, -Angewandte-Wissenschaft, No. 442, p. 71-79. ---, Odredba o ukrepih proti škodljivemu mrcesu in nalezljivim boleznim na gozdnem drevju, 1949.-Uradni list LRS, štev. 12, z dne J 2. aprila 1949. -·-, Pravilnik o izvajanju secnje, ravnanju s secnimi ostanki, spra­vi lu in z laganJU gozdnih les nib sortimentov, J 994.-Uradni list RS, št. 55, s. 3240-3241. ---,Zakon o gozdovih s komentaljem, 1993.-Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, 43 s. Prirocnik o fitofannacevtskih sredstvih v Republiki Sloveniji, 1999.-RS, MKGP, 550 s. Pravilnik o varstvu gozdov, 2000.-Uradni list RS, št. 92, s. 10233-10302. Letna porocila Zavoda za gozdove Slovenije, Ljubljana, 1994, 1995, 1996, 1996, 1998, 1999. Gozd V 58 (2000) 1 O Strokovne razprav_e _____ GDK: 308 : 332 Organizacij l·c tc?a ~...: pri vzpostavlja11ju gozan ga redt1 1 Fd' ard REBUL '' Izvlecek: Rebula, E.: Organizacijske težave pri vzpostavljanju gozdnega reda. Gozdarski vestnik, št. 10/2000. V slovenšcini, ci t. lit. lO. V prispevku obravnavamo težave in njihove vzroke, ki nastajajo pri organizaciji vzpostavljanja gozdnega reda v sedanji organizaciji gozdarstva v Republiki Sloveniji. Okoli leta 1970 so zaceli pri Gozdnem gospodarstvu Postojna racionalizirati dela pri vzpostavljanju gozdnega reda. Gozdni red so vzpostavljali v dveh stopnjah: minimalni in popolni. O tem je odlocal nacrtovalec del, ki je drevje Qdkazal in tudi odgova~al za posledice svojih odlocitev. Delež secišc z minimalnim gozdnim redom je dosegal 75-80 %. Stopnja gozdnega reda je bila enotna za celo secnospravilno enoto in vse drevesne vrste. Za tako delo so izdelali ustrezne delovne nonnative. Gozdni red so vzpostavljali zaradi razlicnih namenov (funkcij gozdnega reda). Ce je bilo na secišcu potrebno zadostiti varstveni, pomlajevalni ali socialni funkciji, je bila dolocena vzpostavitev popolnega gozdnega reda, sicer se je pa povsod drugod vzpostavljal minimalni gozdni red. Pozneje so zaceli racionalizirati delo pri gozdnemu redu tudi drugod po Sloveniji. Pri tem so spreminjali obseg opravil minimalnega in popolnega gozdnega reda in ga prilagajali svojim potrebam. Tudi merila, kaj je popolni gozdni red in zakaj se vzpostavlja ter kako naj izgleda secišce, so se oblikovala precej razlicno. Te razlike so se še povecale po reorganizaciji gozdarstva v Sloveniji, ko so locili nacrtovalca in izvajalca del in dolocili, da se popolni gozdni red vzpostavlja povsod. Tako stanje povzroca, da sta obseg opravil in kolicina potrebnega dela za vzpostavitev gozdnega reda precej razlicna po gozdnogospodarskih obmocjih in da se zahteve za vzpostavljanje gozdnega reda razlikujejo med zasebnimi in državnimi gozdovi. Vse to povzroca vrsto težav pri organizaciji dela. Dodatne težave nastajajo zaradi delovnih nonnativov in z njimi povezane možnosti zaslužka delavcev. Veljavni normativi so bili izdelani v okolišcinah, ko se je popolni gozdni red vzpostavljal redko. Zato so premalo upoštevan.i dejavniki, ki odlocajo o obsegu in težavnosti tega dela, zlasti vejnatost, vpliv naj. vecjih debelin drevja ter težji pogoji prehodnosti sveta. Zaradi tega delavci, ko delajo na secišcih s popolnim gozdnim redom, zaslužijo znatno manj. Organizacijske težave pri vzpostavljanju gozdnega reda nastajajo tudi zaradi razlicnih dolocil v državnih predpisih. Predlagani so ukrepi za izboljšanje stanja. KJjucne besede: secnja, gozdni red, organizacija dela. 1 OPREDELITEV PROBLEMA Z gozdnim redom mislimo na vzpostavitev doloce­nega (predpisanega, nacrtovanega) stanja na secišcu po opravljeni secnji in spravilu. Okoli leta 1970 so zaceli pri Gozdnem gospodar­stvu Postojna racionalizirati dela pri vzpostavljanju gozdnega reda. Gozdni red so vzpostavljali v dveh sto­pnjah: minimalni in popolni. Za tako delo so izdelali tudi ustrezne normative. V Pravilniku o normah in nor­mativih iz l. 1980 sta stopnji gozdnega reda opredeljeni takole: "-Minimalni gozdni red: ocistiti vse spravilne poti in smeri. Vse veje in vrhe spraviti na tla. Izdelati vse polomljeno in poškodovano drevje. Za tako delo je cas zajet v osnovnem normativu. -Popolni: poleg opravil, zajetih v minimalnem gozdnem redu, narediti še: zložiti vse veje in druge ostanke na kupe. Kupi morajo biti izven spravilnih smeri. Rešiti *dr. E. R., univ. dipl. inž. gozd., Kraigherjeva4, 6230 Pos­tojna, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na strokovni delavnici Gozdni red, 26. Il . 2000 na Hrušici vse povi te osebke mladja in gošce. Ta gozdni red vzpo­ stavim o na vsej površini delovne enote. Za vzpostavitev popolnega gozdnega reda doda­jamo osnovnemu nonnativu: za iglavce 32 %, za lis­tavce 30 %." Dolocila o beljen ju panjev v pravilniku ni bilo, ker so takrat povsod belili vse panje iglavcev in bresta. Pozneje so zaceli racionalizirati delo pri gozdnemu redu tudi drugod po Sloveniji. Pri tem so spreminjali obseg opravil minimalnega in popolnega gozdnega reda in ga prilagajali svojim potrebam. Tudi merila, kaj je gozdni red in zakaj se vzpostavlja, so se oblikovala po obmocjih precej razlicno. Zato so nastale velike razlike v zahtevah, kako naj izgleda secišce z zahteva­nim popolnim ali delnim gozdnim redom po secnji in spravilu. Tudi mnenja, kdaj naj se vzpostavi zahtevani gozdni red, so bila po obmocjih precej razlicna. Te raz­like so ostale tudi po reorganizaciji gozdarstva v Slove­niji, ko so locili nacrtovalca in izvajalca del ter dolocili, da se povsod vzpostavlja popolni gozdni red. Razlicna gledanja na potrebnost vzpostavljanja goz­dnega reda, posebno pa še merila, kaj vse mora biti narejeno pri popolnem gozdnem redu, povzrocajo, da sta obseg opravil in kolicina poh·ebnega dela za vzpo­stavitev gozdnega reda precej razlicna po gozdnogo­spodarskih obmocjih in da se zahteve za vzpostavljanje gozdnega reda razlikujejo med zasebnimi in državnimi gozdovi. Vse to povzroca vrsto težav pri organizaciji dela. Razlika med popolnim in minimalnim gozdnim redom je zlaganje vej in dmgih sec nih ostankov (lubje letne secnje iglavcev) na kupe. Lubja ni vec, zato se vsa diskusija, razmišljanja in razhajanja v bistvu zožijo le na vprašanja: -Ali naj se zlaga veje na kupe ali ne? -Kakšni naj bodo ti kupi po velikosti in sestavi (kaj zgoraj, kaj spodaj ali zakrito)? -Kje zložiti te kupe? Dodatne težave nastajajo zaradi delovnih normati­vov in z njimi povezane možnosti zaslužka delavcev. Veljavni normativi so bili izdelani v okolišcinah, ko se je popolni gozdni red vzpostavljal skoraj izjemoma. Zato so premalo upoštevani dejavniki, lci odlocajo o obsegu in težavnosti dela pri vzpostavljanju gozdnega reda, zlasti vejnatost, vpliv najvecjih debelin drevja in težji pogoji prehodnosti sveta. Zaradi tega delavci (sekaci in delavci pri sprav ilu lesa), ko delajo na secl­šcih s popolnim gozdnim redom, zaslužijo znatno manj, kot ce bi delali brez gozdnega reda. Naštetim organizacijskim težavam se pridružuje še razmislek o smotrnosti vzpostavljanja popolnega gozdnega reda na vseh secišcih. To opravilo stane v povprecju okoli 5-6% prodajne cene lesa, na secišcih z zelo debelim in vejnatim drevjem pa lahko doseže tudi do 1 O %. To pa je že vec kot polovica sredstev, ki jih porabijo za gojenje gozdov, ali pa 20-30% cene lesa na panju. Vse navedeno kaže na težave, ki nastajajo v slo­venskem gozdarstvu zaradi vzpostavljanja popolnega gozdnega reda na vseh secišcih . Zato nastaja potreba po ponovni presoji o smiselnosti takega dela. Kaže pa se tudi potreba po natancnejši, predvsem pa enotni (za vso Slovenijo) opredelitvi, zakaj je potrebno izvajati gozdni red in kakšen naj bo obseg opravil (kaj vse je treba narediti) pri vzpostavljanju dolocene stopnje gozdnega reda. 2 ZAKAJ IZVAJAMO GOZDNI RED? Razlicne stopnje gozdnega reda vzpostavljamo predvsem zato, da bi s tem preprecili nastajanje škod zaradi škodljivcev v gozdu, da bi omogocili naseme­nitev in rast pomladka ali pa da bi pridobili dolocene koristi. Zato lahko trdimo, da želimo z gozdnim redom doseci dolocene namene ali funkcije gozdnega reda. Skozi zgodovino sta se potreba po gozdnemu redu in pomenu gozdnega reda spreminjala. Najprej so gozdni red enaci li z redom v gozdu. Da bi zadostili tej zahtevi, so vse poškodovano drevje pose­kali in vse secne ostanke zložili na kupe. Tako je bil gozd urejen, lepo je izgledal, !ovce (gospodo), v našem casu pa tudi obiskovalce, secni ostanki niso motili pri njihovem pocetju . To funkcijo gozdnega reda lahko imenujemo lepotna ali estetsko. Malo zlobno pa ji lahko recemo tudi kozmeticna. Vecina (nestrokovnih) obiskovalcev gozda po izvedbi te funkcije presoja delo v gozdu in s tem vse delo gozdarjev. Razvojno gledano se je za lepotna funkcijo najbrž uveljavila najprej varovalna. S to funkcijo zagotav­ljamo, da se zaradi "nereda" v gozdu ne razmnožijo škodljivci ali bolezni. Sem lahko štejemo tudi pomen gozdnega reda za preprecevanje nastanka in širjenja gozdnih požarov. Na delavnici o gozdnem redu na Hru­šici je to funkcijo opredelila M. Jurc (2000). O pomenu in ustreznosti zlagan ja secnib ostankov oa kupe v naših razmerah paje bilo skoraj vse povedano v razpravah in polemiki o tem vprašanju pred skoraj 50 leti v Gozdar­skem vestniku (TREGUBUV 1947, BLEIWEIS J 953, ŠLANDER 1953 in WRABER 1953). V vecini gozdov, kjer naj bi vzpostavljali popolni gozdni red, je najpomembnejša pomlajevalna funkcija gozdnega reda. Z njo zagotavljamo, da secni ostanki na secišcu ne ovirajo (lahko celo pospešujejo) nase­menitve in razvoja mladja. Podoben, toda znatno širši namen -zajema tudi tlotvome procese in erozijo tal­ima tudi gospodarjenje s secni mi ostanki, kot ga je v delavnici opredelil Ž. Košir (2000). To funkcijo goz­dnega reda smo oznacili kot ekološko. Že dolgo je zelo pomembna tudi ergonomska vloga gozdnega reda. Gre za to, da vzpostavljanje gozdnega reda sekaca odteguje od dela z motorno žago (sekac krajši cas dela z njo in zmanjšuje delež tega casa v dela­vniku) in tako neposredno zmanjšuje škodljive vplive motorne žage in preobremenitve dela z njo. Vedeti paje treba, daje vzpostavljanje gozdnega reda sedaj telesno najnapomejše opravilo secnje. To vlogo je na delavnici o gozdnem redu opredelil M. Lipoglavšek (2000). Zadnje case je zelo pomembna tudi socialna fun­kcija gozdnega reda. Tu gre za vlogo, ki jo imajo secni ostanki za obicajnega obiskovalca (gobarja, rekrea­tivca, sprehajalca) gozda. Z gozdnim redom lahko pos­pešuj emo ali oviram o dostop v gozd in pri obiskovalcu usmerjamo vtis o delu v gozdu. Vsekakor bi zgornji spisek funkcij gozdnega reda GozdV 58 (2000) 10 lahko še razširili, odvisno od razclenjevanja in podro­bnosti zajemanja posameznih funkcij. Po pomembnosti gozdnega reda za gospodarjenje z gozdovi in za doseganje posameznih ciljev gospodar­jenja lahko funkcije gozdnega reda uvršcamo v: -nujne, ki morajo biti zagotovljene, -pomembne, za katere sodimo, daje bolje in smotrno, ce so zagotovljene, in -ostale, indiferentne, ki na doseganje ciljev gospodar­jenja ne vplivajo. Pomembnost funkcij ni absolutna in opredeljena sama po sebi ter povsod enaka. Odvisna je od sestave in zgradbe sestaja, razvojne faze, klimatskih razmer, ciljev gospodaljenja in drugih vplivov. Spreminja pa se tudi casovno. O pomembnosti posamezne funkcije in zagotovitvi njenega doseganja na dolocenem seci­šcu mora odlocati strokovnjak, ki vse to pozna. To je obicajno sestavljalec (s potrebnim sodelovanjem vseh ustreznih strokovnjakov v gozdarski organizaciji) podrobnega gojitvenega nacrta. Ta mora tudi nadzirati izvedbo del in ugotoviti, alije doseženo, kar je nacrto­vaL Razumljivo je, da mora pri tem upoštevati stroške (vložek) za vzpostavljanje gozdnega reda in koristi od tega dela (izložek, output). Prav tako odgo valja za posledice, ki lahko nastanejo zaradi opustitve popol­nega gozdnega reda. 3 NORMlRANJE DELA IN DOSEGANJE ZASLU­ ŽKOV PRI VZPOSTAVLJANJU POPOLNEGA GOZDNEGA REDA O stanju na podrocju normiranja del pri pridobivanju gozdnih sortimentov, v glavnem o pomanjkljivostih nor­mativov, je pravkar izšla podrobna analiza (REBULA 2000) in tu ne bomo ponavljali vseh ugotovitev. Omejili se bomo le na dolocila , ki urejajo gozdni red. Omeniti smo že, daje vzpostavljanje razlicnih sto­penj gozdnega reda že upoštevano v delovnih nonna­tivih secnje. Cas za vzpostavljanje minimalnega goz~ dnega reda je že zajet v osnovnem nonnativu, pri vzpostavljanju popolnega gozdnega reda pa osnov­nemu normativu dodajajo dolocen delež. Ta delež se po "državnih" normativih giblje med t 5 in 30 %, odvisno od vrste secnje, drevesne vrste in vejnatosti drevja. Doloceni delež velja za vse debeline drevja. V prak­ticni rabi se ti deleži zelo razlikujejo po posameznih gozdno gospodarskih dmžbah. Takoj lahko ugotovimo dvoje: l. Pribitki casa za popolni gozdni red so bistveno nižji (20-50 %), kot so bili doloceni v normativih del pri GG Postojna (32% za iglavce in 30% za listavce ob upoštevani vejnatosti drevja v osnovnem normativu), od koder izhaja vecina normativov. 2. Dejanski delež casa za vzpostavljanje popolnega gozdnega reda ni nikjer enak za vse debeline drevja. Spreminja se z debeline drevja, najveckrat delež z rastio debeline progresivno narašca. Stanje smo ponazori li na grafik onu l. Krati ce pome­nijo: min. g. r. =normativ secnje z minimalnim goz­dnim redom, pop. g. r. nor. = normativ secnje s popol­nim gozdnim redom pri 25-odstotnern pribitku za gozdni red, pop. g. r. dej. =tak bi moral biti dejanski normativ za te razmere. Vidimo, da bi morali biti dejanski nonnativi pri nižjih debelinah nekoliko nižji, pri višjih višji in pri naj­debelejšemu drevju znatno višji. Ponovno naj pouda­rimo, da so normativi pri zelo debelem drevju negotovi. To velja tako za osnovni normativ kot za pri bitke. Veljavni normativi so izdelani tako, da povprecni sekac pri secnji z minimalnim gozdnim redom in 1 OO-odstotnem doseganju norme v 8-umem delavniku ni preobremenjen s škodljivimi vplivi motorne žage. Zato ima v normativu vracunanega veliko dodatnega casa, ki ga obicajno ne izrabi. Dela intenzivneje in tako zlahka preseže normo. Racuni pokažejo, da pov­precen sekac s 7 urami pre bitimi na secišcu, in z 1,5 180 160 H_·· -+ .. Min. g. r. ----Pop. g. r. nor _...,_Pop. g. r. dej. 1 ./-'­ 140 L _ }"'l // ~ 120 _..,..... ,.........-. ,;···· ~ 100 _.....,... _ ____.. . ~ 80 ~.~----·_ +----------------------~~~ -~-~-·=·-· ~~ -~· ·' ----~ .s 60 s ~------·· · · ~~ +-----~~,M~~-=-~ ~---~ --· · -· --------------------------~ ~·_ o +--~~----... __ --· ~--·-·"_ . ... _. ~----~----~----~----~--~ 3 5 7 9 11 13 L5 Deb. st. mnkon l. Delovni normativi secnje iglavcev GozdV 58 (2000) 1 O 150 C. Jani Bele, Marina Herman Planinšek, Vladimir Planinšek, Claudine Mu/Jer. Hajka Kraigher ......................................... ....................................................... ............................ 389 Nega semenskih sestojev na primeru štirih bukovih semenskih sestojev v vzhodni Sloveniji, fda Oderlap-Kranjc, Andrej Breznikar ...... 395 Obnova gozdov s sadnjo in setvi jo ter operativna organiziranost oskrbe z gozdnim reprodukcijskim malerialom, Zoran Grecs ............... 40 l Strokovne usmeritve, operativna organiziranost in nadzor oskrbe z gozdnim reprodukcijskim materialom, Hoj ka Kraighe1 ; Zoran Grecs, Bojan Vomer, Sašo ŽiliJik .................................................................... ................................................................................. 405 ·Povzetek sklepov lV. delavnice javne gozdarske službe z uaslovom Gozdno semenarstvo in drevesnicarstvo : od sestaja do sadike, ki je bila 26. in 27. septembra na Rogli, Hojka Kraigher ............ ................................................................. ............................................ 412 Upoštevanje lastnosti gozdnih združb pri gospodarjenju s secnimi ostanki, Živko Košir .............. " ............................... .............................. 439 Pomen izvajanja gozdnega reda pri obvladovanju podlubnikov (Scolytidae), Maja Jurc ....................................................... ...................... 446 3. Zoologija Ptice gnezdil ke bukovo-smrekovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško-Savinjskih Alpah, Milan Vogrin ............................................ 3 Analiza habitatov Jjavega medveda v alpskem prostoru Slove-nije in Italije, Matjaž Prosen ....................................................................... 17! Divji petelin in stanje v gorskem gozdu Slovenije leta 1999, lv/iran Cas .................... " ............................................................................... 266 Gozdna delavnica BirdLifa v Latviji., Mirko Perušek .... ................ ................. ............................................................................................... 283 Jesenska in zimska vrstna sestava ptic na travnikih z mejicami v spodnji Savinjski dolini, Milan Vogrin, Nuša Vogrin ............................. 304 4. Gozdna tehnika Sekalniki-stroji za izdelavo lesnih sekancev, Robert Krajnc, Nike Pogacnik .... ........................................ ............... .................................... 39 Austrofoma 1999, Milja Piš/..:ur ....................................................................................................................................................................... 41 Tri raziskovalne skupine lUFRAzasedale v Opatiji, Marjan Lipoglavšek ..................................................................................................... 46 Proccso~i za izdelavo polen, Robert Krajnc, Nike Pogacnik .......................................................................................................................... 96 Obremenitev sekacev z ogljikovim monoksidom, Marjan Lipoglavšek ....................................................................................................... 127 Lastnosti prenosa sil na podlago pri trakto~u Woody 110, Boštjan Košir .................................................................................................... 139 Sodobne kurilne naprave in sistemi na lesno biomaso, Nike Pogacnik, Robert Krajnc ............. .................................................................. 157 Samodejno ku~enje z lesnimi sekanci in peleti, Robert Krajnc, Nike Pogacnik ................................................. ......................................... 207 Žicni žeJjav KK-1, Jože Kovac .............................................. ..... ........................................................ ............................................................ 209 Les kol kurivo, Nike Pogacnik, Robert Krajnc ....................................................................................................... .... ............. ...................... 281 World Renewable Energy Congress VI, 3.-7. julij 2000, Brighton, Velika Britanija, Nike Pogacnik, Ralph E. H. Sims .......................... ... 285 Spravilo lesa z zgibnim traktorjem lWAFUJl T-41, Jaka Klun, Anton Poje ......................................................................... ....................... . 291 Potenciali lesne biomase, uporabne v energetske namene, Nike Pogab1ik, Robert Krajnc .......................................................................... 330 Metode svetovanja lastnikom gozdov za ucinkovito rabo lesne biomase v energetske namene, Nike Krajnc, Iztok lt'inkler ...................... 419 Nezgode pri delu vecjih gozdarskih družb v Sloveniji leta 1999-primeJjava z obdobj~m 1991-\999, Marjan Lipoglavšek ..................... 432 Ergonomski vidiki vzdrževanja gozdnega reda, Mmjan Lipoglavšek .................................... ....................................................................... 459 5. Ekonomika gozdarstva, organizacija, politika, zgodovina gozdarstva Vpliv spremenjenega nacina nege letvenjaka na zmanjševanje stroškov, Darij Krajcic, Ivan Kolar ............................................................. 75 Kaj prinaša globalizacija gozdarstva? Nike Pogacnik ........................................ .. ........................................................................................... 85 Študij dela-nic boljše kot pred letom? Edvard Rebulo ................................................... ............................................................................. 316 Koncesija za gospodarsko iz.lcorišcanje državnib gozdov (gozdnogospodarski pogled na spremembe in dopolnitve Uredbe o koncesiji za izkorišcanje gozdov v lasti Republike Slovenije), Iztok Winkler.... .................... .. ........ ................................................. 322 Organizacijske težave pri vzpostavljanju gozdnega reda, Edvard Rebulo .................................................................................................... 451 Ekonomski vidiki vzdrževanja gozdnega reda, Darij Krajcic, Iztok Winkler .................................. .............................................................. 456 Pogled Zavoda za gozdove Slovenije in prihodnost izvajanja gozdnega reda, Jurij Beguš .......................................................................... 463 Pravna ureditev in.izvajanje gozdnega reda vceraj, danes, jutri, Jože Falkner ............................................................................................. 464 6. Gozdarstvo v casu in prostoru Drugo dr.lavno seka ško tekmovanje last11ikov gozdov, Jurij Beguš ................................................................................................ .............. 161 Mednarodno posvetovanje IUFRO delovne skupine S 6.06-03 Ex tension "Working under a dynamic framework-Forest ownership structures and Extension", Bled 4. do 8. oktober 1999, Jurij Beguš.. ....................................................................................................... 162 Korenine prihodnosti gozdarstva: gozdarstvo kot organska sestavina kulture na~oda-da, celo nekaj vec, Du§an Mlinšek ........................ 196 Strokovna ekskurzija sodelavcev ETH ZUrich po Sloveniji, Robert Mavsar ................................................................................................ 212 Obisk gozdrujev iz Bosne in Hercegovine-Republike Srbske v Sloveniji, Franc Ferlin ............. ............................................................... 213 Mednarodno srecanje z naslovom Izboljšanje kmetijstva in gozdarstva na krasu (Split, 29.-30. 3. 2000), Dušan Jurc, Maja Jurc ............ 333 4 70 GozdV 58 (2000) 10 Kazalo et Obisk pri južnotirolskih hudoumicarjih, Branko Štampar ................................................ ............................................... ............................. 334 Poroci.Io o tretjem kongresu PRO-SJl.VE, mednarodne gozdarske organizacije za sonaravne ravnanje z gozdom in gozdnato krajino v Evropi, Dušan Jvflinšek ................................................................. ........................................................................................ ...... 335 Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni in kratka predstavitev Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Nike Pogacnik, Jaka Klun .................................... ..................................................... ............................. ........ ................................ ........... 337 7. Kadri in izobraževanje, in memoriam Pregled diplomskih nalog diplomantov univerzitetnega študija tla Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, zagovarjanih v letu 1999, Teja Koler-Povh ........... .......................................... .................................................. ......................... l! O Pregled višješolskih diplomskih nalog diplomantov Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani, zagovarjanih v letu 1999, Teja Ko/er-Povh ....... ............. ............................................ ........................................... ................... 163 Nekateri vidiki izobraževanja v gozdarstvu, Zdenka Binnan-F01janic .. ................ ............... .... .. ...... .. .. ....... .. .. ............. ... ....... .................... 189 Novi magistri v gozdarstvu, Teja Ko/er-Povh ........................................................... ..................................................................................... 287 Novi magistri v gozdarstvu, Teja Ko/er-Povh ........ ........................ ................................ .............................................. .................................. 348 Prijatelju v slovo-Lojze Campa (1935-2000), Marjan Šolar ..................................................... .... ............................................... ............. 349 Nekrolog za zaslužnega negozdarja -Zoran Naprudnlk (1 924 -2000), Marlw Kmecl ........................ ................................................... ...... 350 8. Književnost, strokovno izrazje Milan Glavaš: Gljivicne bolesti šwnskog drveca. Sveucilište u Zagrebu, Šumarski fakultet Zagreb, 1999, 281 str., Jože Macek .... ............ 54 Nova knjiga-Rudi Wagenfuhr: Anatomie des Hol.zes, Katarina Cufar .... .. .. ...... .. .. ................... .................. .. .... ................... ........ ....... .. .. ...... 55 Marijan Kotar in Robert Brus, 1999: Naše drevesne vrste. Slovenska matica, Ljubljana, 320 s., Igor Dakskobler ..................................... 108 Gozdarsko strokovno izrazje, Ma1jan Lipoglavšek ..... ......... ........... ....... ............ ............................................................. ....... ....................... 222 Fredo Rittershofer: Waldpflege und Waldbau; FOr Srudiwn und Praxis-mit eincm Abscbnitt i.iber Naturscbutz im Wald (Nega gozdov in gojenje gozdov; za študij in prakso-z razdelkom o varst:vtl narave v gozdu), Jurij Diaci ........... ....... ..... .. ........ ............... .... . 223 9. Stališca in odmevi, pisma uredništvu Stališca javnosti o medvedu v Zgornji Selški dolini-metodološke in vsebinske napake (GozdV 1999/9), Milan Šinko ......... ......... ........... 36 Napacna raba dveh strokovnih izrazov v clanku Razširjenost in rastne znacilnosti malegajcsena v Sloveniji (avtor M. Piškur, GV 10/1999, str. 419-434), Zora11 Belec ................... ..................... .............. ......................... ......................................................... ............. 37 Narodno bogastvo na mešetarjevem pladnju?, Janez Krc .... ................. ......................... ......................... ... ... ................... .. ............................. 37 Dobrine gozda pripadajo ljudem, ki z njim žive-tudi na Koroškem, Karel Dretnik.. .............. .... ................... ............................................... 94 Odgovor na stališce mag. z. Bclca (GozdV 1/2000) o nepravi Ini rabi dveh strokovnih izrazov v clanku Razširjenost in rastne znacilnosti malega jesena (Fraxinus onws L.) v Sloveniji (GozdV 1 OJ 1999), Mitja Piškur .................. ......................... ........................... 95 Divji petelin in intenzivno gozdarstvo, Darij Krajcic, Tone Kladnik, Mil·ko Perušek ........................ ................................................... ....... 154 Stališca javnosti o medvedu v Zgornji Selški dolini-odgovor ua odmev, Janez Logar, Urša Komac ...... .... ........................................ ....... 156 Lovec na medveda, Anton Tožbar iz Trente, Tone Wraber ......................................... ............................................................. ...................... 205 Divji petelin -ali ga bo povozil Cas? Dal'ij Kraj cic. Tone Kladnik, Mirko Pe111šek ....... .... .......................... .......... ........................... ........... 414 10. Društvene vesti, illformacijc Slovensko gozdarsko smucarsko prvenstvo Postojna 2000, Mojca Rudei, Špela Habic ...... .. .. .......... .... .. ........................ .. .......... ................. 53 Gozdarska eksktmija v države Beneluksa, ivo Žnidaršic .. .. .... .... .. .... ....... .... ..................... .. .................................................. ..... .. .. ........... ... 101 8. smucarsko srecanje gozdarjev sosednjih dežel Alpe-Adria, Kranjska gora 11.-12. 2. 2000, Janez Konecnik ............. ........ ............. ........ 1 04 32. EFNS-Todtnau, 21.-25. 02. 2000, Janez Konecnik .. .......... .. .. ........ ............ .. .. .. .................. ..... ........................... .... ..................... ........... 106 l. srecanje študentov gozdarstva Vzhodne Evrope ( l st Eastern Europe Forestry Students' Regional Meeting (EEM), 20.-24. l. 2000, Mežakla, Slovenija), Mmjela Albinini ........................ ........ ........................................................................ .................... 107 lzmenjalni teden z nizozemskimi študenti gozdarstva (25. 3.-!. 4. 2000), /vfm·ko Koren .... ......................................................................... 160 Kronika celjskega gozdarskega društva za leto 1999, Bojan Jurko ......................................................... ...................................................... 216 DEJA VU (le pujs je bil drug), Robert Krajnc ......................................................................................................................................... ...... 218 2. državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije, Postojna, 19. in 20. maj 2000, Anion Smrekar ....................... ........... ............. ............ 219 Zahodnoevropsko srecanje študentov gozdarstva na Danskem, Kopenhagen, 28.-30. april 2000 (IFSA-Regional Meeting for Western Europe), Klemen Bizjak ........................ ........ ........ ........................... ...................................................................................... ...... 220 Natecaj za naslovnice Gozdarskega veslnika v letu 2001 , Uredništvo ....... .................................................................. ................................. 338 Obcni zbor Zveze gozdarskih društev Slovenije, Jošt Jakša .... ......................... ................ ........................................................ .................... 343 Predstavitev dela Gozdarskega društva Kocevje, Bojan Kocjan ............................ .............. ..................... ................. .................. ................. 345 Panonia 2000-srecanje gozdarjev treh dežel: Avstrije, Madžarske in Slovenije na Madžarskem, Ferdo Hernah ...................................... 347 11. Ostalo: uvodniki, predstavljajo se, zanimivosti, odkupne cene Kulturna krajina brez kulturne vsebine-ali je to mogoce?, Dušan Jvflinšek ........................ ........................................................................ .... 2 Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije, Tone Lesnik ........................................................... ....................... ............... ....................................... 50 Nacionalni program varstva okolja, Uredništvo ......................................................... ............................................ ......................................... 50 Drevesni velikani-sekvoje, Lado Kwnar ............................. ........................... ........................................................................................ ....... 51 Gozdarstvo v procesu prostorskega planiranja, [ztok Winkler ................. ................ ............... ................................................. ........................ 58 Zavod za gozdove Slovenije, Tone Lesnik ............................................................ ........................................................................................... 98 Gozdarski inštitut Slovenije, Robert Mavsar ................................................ ......................... ......................... ............... ....................... ........... 98 Biotehniška fakulteta-Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Igor Potocnik ............................................................................. 99 Gozdnogospodarski nacrti obmocij za obdobje 2001-2010, Živan Veselic .................................................................................................... 114 Zavod za gozdove Slovenije, Tane Lesnik,.. .................................................................................................................................................. 153 Gozdarski inštitut Slovenije, Robert A-lavsar ................................................................................................................................................. 153 Teden gozdov 2000, Tone Lesnik ................................................................................................................................................................... 170 Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije, Tone Les11ik ...................................................................................................................................... 203 Biotehniška fakulteta-Oddelek za gozdarstvo in obnovljivc gozdne vire, Igor Potocnik ........................................................................... 204 Gozdarski inštitut Slovenije, Robert ,\davsar ................................................................................................................................................. 205 Naravni gozdovi kavrija v Novi Zelandiji, Kaija Muc .................................................................................................................................. 214 Skrb za izvedbo gojitvenih dcl v novih razmerah, Zoran Gre es ................................................................................................................... 226 Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije, Tone Lesnik ...................................................................................................................................... 280 V cigavih rokah je usoda Vestnika?, Borut Urankar ..................................................................................................................................... 290 Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije, Tone Lesnik ...................................................................................................................................... 328 Gozdarski inštitut Slovenije, Robert Mavso1· ................................................................................................................................................. 329 Kako podaljšati preživetje tise?, Mitja Cimperšek ........................................................................................................................................ 339 TRA CON -Sistem daljinskega krmiljenja za eno-in dvobobenskc vit le, Tomaž Strmec ............................................................................. 341 Gozdno semenarstvo in drevesnicarstvo: od sestoja do sadike, Hojka Kraighe1; Zoran Grecs .................................................................... 354 Vesti z Zavoda za gozdove Slovenije, Tone Les11ik ....................................................................................................................................... 413 Gozdarski inštitut Slovenije, Robert ;\davsar ................................................................................................................................................. 414 Gozdni red da ali ne, alije to sedaj vprašanje?, Jošt Jakša ................................................... "" ..................................................................... 418 Gozdarski vestnik, LETNIK 58 • LETO 2000 ·ŠTEVILKA 10 Gozdarski vestnik, VOLUME 58 • YEAR 2000 • NUMBER 10 Glavni urednik 1 Editor in chief Borut Urankar Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr. ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, mag. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Tehnicni urednik 1 Technical editor Blaž Bogataj Lektorica 1 Lectar Vita Novak Dokumentacijska obdelava /lndexing and classilication mag. Teja Cvetka Kolar -Povh Uredniš!:vQ in uprava 1 Edilors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 61 2571-406, 2571-407 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domaca stran: h11p://www.dendro.bf.uni·lj.si/gozdv.html Žiro racun 1 Cur. acc. 50101·678-48407 Tisk in izdelava fotolitov: Euroraster d. o. o., Ljubljana Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk /10 issues per year Posamezna številka 800 SIT. Letna individualna narocnina 5.500 SIT, za dijake in študente 3.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 1 OO DEM. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo 1 Supported by Ministrstvo za znano!lt in tehnologijo RS, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah 1 Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databaces: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRI COLA Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti ured­niškega odbora. 1 Opinions expressed by authors do not necessarily reHect the policy of the publisher nor the editorial board. Teden gozdov ln Evropohod 2001 V letošnjem Tednu gozdov bo glavna prireditev Evropohod 2001, to je akcija Evropske popotniške zveze, v kateri bodo popotniki po pešpoteh v skoraj vseh evropskih državah, tudi v Sloveniji, potovali proti Strasbourgu in iz države v državo prenašali evrofon, magnetofon na palici, na katerega bodo posneli znacil nosti vsake države. Akcija se bo koncala z zakljucno slovesnostjo jeseni v Strasbourgu Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji, ki jo sestavljajo Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turisticna zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije, vabi na Evropohod 2001, ki bo potekal od 27. ma­jo do 21. junija 2001 po E-7 in E-6. Prijave gozdarskih, planinskih, tu ristic nih društev in drugih, sprejema Uroš Vidovic, Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1000 ljubljana, tel.: Ol / 231 25 53. S prisotnostjo gozdarskih društev na Evropohodu bomo popularizirali gozdove in gozdarstvo v Sloveniji in potrdili svojo tradicionalno pripadnost evropskim pešpotem, ki v Sloveniji vecinoma potekajo skozi gozdove. Gozdarska društva naj sporocijo podatke: naslov, telefon, kontaktno osebo in elapo, po kateri bi hodili na ·Evropohodu. DATUM RELACIJA EVROPOHODA 2001 (SLO) 27.5.01 nedelja Hodoš -Kancevci 28.5.01 ponedeljek Kancevci -Moravske toplice -Beltinci-Veržej 29.5.01 torek Veržej -Banovci -ljutomer -Jeruzalem 30.5.01 sreda Jeruzalem -Kog -Ormož 31.5.01 cetrtek Ormož -Podgorci -Bori 1.6.01 petek Bori -Dravinjski Vrh -Podlehnik 2.6.01 sobota Podlehnik-Janški Vrh-Ptujska Gora -Jelovice 3.6.01 nedelja Jelovice-Donacka Gora-Rogatec -Rogaška Slatina 4.6.01 ponedeljek Rogaška Slatina -Podcetrtek -Olimje -Viršta jn 5.6.01 torek Virštajn -Križan Vrh -Bistrica ob Sorli -Podsreda 6.6.01 sreda dan za pocitek 7.6.01 cetrtek Podsreda-Krško-Leskovec -Kostanjevica 8.6.01 petek Kostanjevica -Pleterje -Javorovica-Gospod icn a 9.6.01 sobota Gospodicna-Vahta -Dolenjske Toplice 10.6.01 nedelja Dolen jske Top lice -lašce -Krka 11 .6.01 ponedeljek Krka -Velike lašce -Predgozd 12.6.01 torek dan za pocitek 13.6.01 sreda Predgozd -Turjak -Taborska jama -Grosupl je 14.6.01 cetrtek Grosuplje -Jance -Jevnica -Moravce 15.6.01 petek Moravce -Limbarska gora -Troj ane -Dom na Creti 16.6.01 sobota Creta-Mozirje -Grebenšek 17.6.01 nedelja Grebenšek -Sleme -Razbor -leta lišce SG 18.6.01 ponedeljek l etališce S.lovenj Gradec -Mala Kopa 19.6.01 torek Mala Kopa -Vuhred -Radlje ob Dravi 20.6.01 sreda dan za pocitek 21.6.01 cetrtek Radlje ob Dravi -Temik-prelaz Radelj-Eibiswald (A)