Pafttnfna platana t gofnvtnl. Dl« Postgebflhr bar bezahlt. Slovenski dom PREIS ■ CENA L 1.50 L«t» IX. — Slev. I« I I TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA~| | Sobota, 8.april« 1944 Velikonočno V ¥ ■ | V O S C I I o Slovenskemu narodu ni Velika not, praznik duhovnega prerojenja in praznik prebujajočega te življenja v naravi, ie nikoli bila. tako itvaren in prav zaradi tega tako razveseljiv simbol vstajenja, kakor mu je to letos. Se nikdar v svoji zgodovini se nismo tako do dna svojega bitja in tako vsi zavedali, kaj pomeni prebujenje, kaj pomeni vstajenje, kaj pomeni novo življenje. letos ne bomo Velike noči praznovali s plapolajočimi banderi in vriskajočimi zvonovi, ne v kratki, enodnevni obilici vsega, kar sta nam dala domača zemlja in trud lastnih rok. Neiteti izmed nas nimaio od doma in od svojega dela drugega kakor kup razvalin, od svojih dragih, s katerimi bi hoteli praznovati Veliko noč, samo spomin, za sabo žalost in genkobo, pred sabo — kaj? No, in prav tem, kar imamo vsi Slovenci pred seboj, v tem je naia Velika noč. Izpod razvalin, iz ognja, ki polagoma, polagoma ugaia nad domovino, izpod obupa, v katerega je kazalo, da se bomo nepreklicno pogreznili, vstaja nekaj ogromnega, nekaj, kar je močnejie od sleherne pomladi In simbola: naia volja do življenja in z njo poroitvo, da nam Je prihranjena in že določena nova, svot-Ja, zmagovita bodočnost. Kri nedolžnih, stiska preganjanih In goreči tlomovl — to je znamenje najtemnejie dobe v zgodovini naiega naroda. Ni ie dolgo, kar so se podirali vsi stebri vere v lasten rod, temelji zvestobe do stoletnih izročil, ko so usihali studenci pameti, poitenja In narodnega ponosa. V tistih dneh se je večina •javnosti« zavila v molk, kakor da je gluha za vso tvarno bolečino ljudstva in za stisko domovine. Kričava, zlagana komunistična agitacija je prevpila glas pameti in poitenja, surova rdeča sila se je vrgla brezobzirno na delo, da bi izruvala iz slovenskih src vse, kar je ohranjalo nai narod stoletja in ga krepilo v najusodnejiih urah njegovega življenja. Dru-hal, naročena, vodena in podpirana iz Sovjetije se je vrgla na korenine slovenskega življenja in dvignila ples revolucije med razvalinami in desettisočerimi grobovi, v katere so izginili neiteti poiteni Slovenci in Slovenke. V zmagoslavnem vriiču kllcarjev revolucije hi bilo sliiati tožbe mučenega ljudstva. Zdelo »e Je, da so' Zdrave odporne sile slovenskega naroda zamrle in da se je kužna bolezen prijela ie korenin, ljudje kratke pameti in boječih src so obrnili plaič po vetru, zatajili načela Od včeraj ter obrnili hrbet vzorom, katerim so včeraj prisegali zvestobo do groba. Marsikdo, ki mu j« ie zares bilo do slovenstva in njegove bodočnosti, j« ob doživljanju vsa te miselne tn nazorne zmede, vsega tega gorja in krvi, obupaval. Redki so bili tisti, ki so bili zagrizeno prepričani, da narod, ki je bistveno povezan s tako duhovno In kulturno silo, kakor Je Evropa, ne more in ne sme izginiti v plamenih rdeče, azijatske. Iz jujine naročene in začete revolucije. Ti ljudje so vedeli, da Je stiska največja učiteljišč narodov in trpljenje najmočnejia očl-ičevalnica tudi za slovensko ljudstvo. Vedeli so, da so v bistvu tega ljudstva neuničljivo zakoreninjene zdrave sile ter vrednote, ki jih bo prav trpljenje spet spravilo do veljave, zraven pa rodilo ie druge vrline, ki jih doslej nismo poznali: junaitvo, požrtvovalnost, borbenost, skratka skupek vsega tistega, kar iz neoblikovane ljudske skupnosti rodi naj-viijo obliko sožitja med ljudmi istega jezika in iste krvi: narod. Stiska, uničevanje, pokolji in nasilje: iz Vsega tega se je rodilo najprej spoznanje o tem, kaj je v resnici zločinska komunistična združba, ki si je nadela varljivo Ime Osvobodilne fronte. Do tega spoznanja je najprej priiel dolenjski in notranjski kmet, tisti del naiega ljudstva, ki je- od Osvobodilne fronte In zaradi nje največ trpel. Spoznal je, da mu navzlic drugačnemu govorjenju zdaj prvič v zgodovini grozi narodna In s tem tudi socialna ter človeika poguba, In sicer od ljudi, ki so lagali, da hočejo slovenski narod od-reiiti. Spoznanje, ki ga rodi stiska In trpljenje, ]e najmočnejie, neizbrisno spoznanje, ob njem se človek odloči za biti ali ne biti. in tako Je storil — kot prvi izmed vseh Slovencev — tudi dolenjski In notranjski kmet. Odločil se Je že pred dvema letoma za biti, k®' Je vedel, da je tudi negotov boj boljll kakor gotova poguba po revoluciji Spoznanje i® v njem spočelo voljo do boja. volja do b°la in boj pa sta najpretresljivejii izraz v°lje do življenja. Dolenjski in notranjskr kmet Je hotel ži-'f®ti, zato je pograbil za orožje ter se sam od *®b«, na mrtvi straži pridružil boju vsega zdravega človeitva proti boljievizmu. Ta boj *anj ni bil nikakrien politični račun ali kupčija, kakor je to bila rdeča Osvobodilna fronta, temveč je bil boj za življenje, za slovensko življenje In za njegove temelje, v katerih je preprosti človek bolj slutil kakor videl edino poroitvo za svoj obstanek. September leta 1*43 Je kot najhujil poslednji izraz vseh domačih in tujih Izdaj, s katerimi se Je neznani slovenski kmečki Junak moral boriti, bil zanj, za njegovo spoznanje In vero najhujia preskuinja. Tedaj se |e zdelo, da se Je nai mali, pa tako ljubljeni slovenski svet podrl. Zdelo se je, da Je komunizem zmagal In da je zaradi tega uničenje slovenskega naroda dopolnjeno dejstvo. Toda niti ta preskuinja, niti gorje, ki ga )• prinesla v naslutenl meri. niti poDolno uničenje velikega dela male domovine ni v dolenjskem In notranjskem kmetu strla volje do življenje ter pripravljenosti za boj do končne iJBnage. Ta mali. recimo neznaten del Evrope, ta je vse do tedaj mislil, da je v svojem boju na življenje In smrt osamljen, je nepričakovano dobil za svojo voljo in za svoje junaitvo priznanje In pomoč pri tisti sili, od katere bi bil morda kaj takega popr#) najmanj pričakoval. Velika Nemčija, voditeljica »valovnega boja proti boljievizmu, je v tem Maše zmage nad rdečimi tolpami in nauk iz njih Slovensko domobranstvo je bndnl varuh naie domovine. Njegove posadke »e stalno ▼ akcijah tn preganjajo komunistične tolpe povsod, kjer se pokažejo. Prekaljeni slovenski borci so v svojem boju neodjenljlvl In neugnani. V boj jih žene zavest, da se bore za ohranitev svojega naroda In za pravico. ki terja 'obračnn s komunisti, ker so dve leti načrtno uničevali slovenska življenja ln skromno narodno premoženje. Uničevanje komunizma je za slovenskega domobranca »veta atvar. Ve, za kaj se bort: za bolJSo bodočnost svojega ljudstva. Ve tudi, da mn Je usodni zgodovinski tremitek naložil dolžnost postavljati nov evet In novo družbo, medtem ko rdečega tolovaja podžiga I® ie zločinski gon po krvi In uničevanju. Slovenski domobranec a« bori za koristi rodu, Iz katerega Je laiel, tolovaj pa za koristi tuje. naKemu narodu sovražne sile, ki. hoče pahniti ves »vet v suženjsko temo. četud) pri tem žrtvuj« amrtl vse male narode. Naše domobranstvo je nadnje mesece doseglo lepe zmage,, ki potrjujejo velike vojaške vrline te samoobrambne organizacije. Zmage so bile doaežene ob neznansko majhnih domobranskih Izgubah, kl »o prenekate-rlkrat a komunističnimi v razmerju ena proti sto. naiem boju videla spričevalo, kl daje tOdl Slovencem pravico do življenja, do razvoja In do pravične bodočnosti v Evropi. Ustvarila je najprej temu delu slovenske domovina, kl je svojo voljo do življanja dokazal najbolj prepričljivo, namreč s krvjo, pogoja za tisto, za čemer vsi Slovenci stremimo. Zaradi pravega spoznanja, do katerega je priiel med vsemi Slovenci najprej dolenjski in notranjski kmet,.za njim pa Ljubljana, živi danes ljubljanska pokrajina v življenjskih, varnostnih, narodnih in političnih razmerah daleč pred drugimi pokrajinami, kl stoje zdaj pred Izbiro: ali bodo tudi one prlii« do pravega spoznanja po (tiski, krvi in trpl|enju, kl ga pripravlja Osvobodilna fronta tudi njim. ali pa se bodo ob naiem bridkem vzgledu zavedele in Jim bo vse, kar smo sl mi morali priboriti s krvjo in žrtvijo, navrženo. Zaradi vsega, kar smo morali od komunizma prestati ml, želimo, da bi bilo drugim naiim rojakom to prihranjeno. Naie gorje naj Jim bo poroitvo, da čaka tudi nje vse tlstd, kar smo trpeli mi, če ne bodo o pravem času spregledali In pokazali svojo voljo do življenja in do oblikovanja lastne usode že zdaj, ko se jim vse naie trpljenje k sreči zdi le propaganda. Nem, kl smo trpeli In smo s svojim trpljenjem in s svojim bojem ter svojo pripravljenostjo ustvarili sebi — pa tudi njim, če hočejo biti pametni — pogoj« za novo bodočnost v svetu brez komunizma In njegovih krink, naj verjamejo, de je pot samo ena: tista, na katero smo krenili mi. Kdor noče nanjo z nami in zdaj/ ko ima ie hlio in glavo telo. Vsem našim bralcem bomo ustregli, če jim ' podamo prehlad trimesečnih bojev, kl so »e odigravali na ozemlju Ljubljanske pokrajine In kl pričajo, kako se komunistične tolpe razkrajajo pod udarci zavednega alovenskega ljudstva. 1. januarja je na Pollel padlo 1* tolovajev. I. januarja v Žvlrčsh pri Ambrusu 131, ki ao bili večinoma 1» »loške brigade«. Tedaj je padlo dosti - gorenjskih prisilnih mobilizirancev, VI' Jih komunisti alabo oborožene gonijo povsod naprej. 4. januarja j® pri Sv, Treh kraljih obležalo 14 tolovajev, S. januarja pri tlreh In Bovtah' 14, I. ja-nnarja j« bilo prt Horjnln In St. J o* tu ubitih I, 14. januarja pa nad IM, ko so v brezglavem napadu poskušali zavreti Hoteder-ičlco. t*. januarja so v bojih prt Hribi Janih prt Šv. Vidu pobili 8 tolovajev, 17. januarja pa pH Hotederičlel »pet 120. 8. februarja je bilo pri Hkl ubitih t banditov, M. februarja pri Tolmlnn ln Cerknem v »popada z nemiko vojsko nad IH. 1 marca so domobranci ▼ apopadlh prt Škofljici uničili 8 tolovajev, I. marea na cesti Kočevje—Dolenja vaz M, J5. In II. mar. ca je pri Preserju In Podpeči padlo US banditov, It. marea pri napada na Trike goro bo moral tako storiti tedaj, ko bo sklepal I roko nad razvalinami in nad grobovi, ki mu jih bo izkopal« Osvobodilna fronta, če bo naia spoznanj« in nai« stalliče postalo »poznanja in stalliče vseh slovenskih rojakov, ne da bi morali tudi oni skozi ogenj in kri državljanske vojne, kakor smo morali ml, bo ogromno gorja In izgub prihranjeno njim, hkratu pa bo to prineslo bližnja in daljn« koristi vsemu slovenskemu narodu. Naj ne verjamejo več priiepetavanju In propagandi, da smo mi izdajalci Ali Je Izdajalec tisti, kl hoče reiiti svoj nared in Je za ta cilj žrtvoval že toliko tisoč življenj? Ali more biti izdajalec tisti, ki pravi, da je treba svoj- narod ohraniti pri življenju, ne pa ga žrtvovati za tuje cilje? Ali mor« biti itdajalac vse dolenjsko in notranjsko ljudstvo, ki danes kakor «n mož stoji na novi poti. dasl ga to vsak dan sproti valja novih žrl«v? Za izdajo nlhč« n« žrtvuj« nič«sar svojefea, ne življenja ne imetja. Osvobodilna fronta J« žrtvovala in ^ žrtvuje samo druga življenja In drugo Imetje, ne življenja In imetja svojih ljudi. Zato J« «dl-na . skupina, kl med -Slovane!- zasluži Im« iz-dajalc«v, samo Osvobodilna fronta. Ali so morda Izdajalci slovenski domobranci, kakor govore rojakom liven ljubljanske pokrajin« rd«či zvodniki? Ali morejo biti izdajalci mladi ljudje, kl so vstali v tisočih in tisočih, da gredo branit dom, ki ga hočejo drugi žrtvovati za tuj« koristi? Mi varno, da niso. Mi vemo, de so prav tl tisoči slovenske mladina «d«n najmočnejiih razlogov. da ttudstv« v nall pokrajini V«liko noč. M, 17. marca na Rakitni 17, 18. marea na - področja okrog Krima M. V akcijah 17, marca je hll0 prt Hotederilel. Podpeči ln Preserju ubitih 47 tolovajev, 1» ujetih ln »4 težje ranjenih (pri Hotederičlel ao tolovaji takrat pokopali 11 mrličev, v Godoviču pa lati dan 11). 1». marea jo na frnem vrha padle nai IM banditov, naslednji dan pa 121, kl ao jih pokopali ncmikl vojaki. II. marca je v Kalcah Prt Logatcu padlo 11 tolovajev. V teh poslednje navedenih apopadlh Je bilo II. la II. marca ujetih tudi 11 tolovajev, . 111 pa ranjenih. 11. marca je na Javorovici pr| Pleterjlh padlo 1S4' banditov li »Cankarjeve brigade«. II. marca Je bila pri Dobravi pri Novem mestu uničena 1, četa 1. bataljona a 41 ljudmi, v ambulanti pa je zgorelo 41 lja-dl, ker se niso hoteli vdati. Pri drugem na. padu na Triko goro, H. marea, ao Imeli tolovaj) 151 Ijndl mrtvih. x 11. marea Je pri napadih na Godovič In Vlheri« padlo 51 tolovajev, pri Škofljici H. marea p« I. Pri napada na Pijavo gorico dne M-marca Je bilo Bbitih I komunistov, pri napada na Lavrleo tl. marea t mrtvi ln 18 leta 1144 doživlja res kot vstajanj^. Ml vemo, da je prav slovensko domobranstvo ne le poroitvo naie varnosti pred rdečimi uničevalci, temveč tudi temelj naie iploin« bodočnosti. Zaradi t« — svoj« In vs«h tlov«nc«v — bodočnosti smo mi prijali za orožj«. Zaradi t« bodočnosti, kl čutimo, da s« odpira pred nami, doživljamo danes navzlic razvalinam In grobovom vstajenje veseleje In bolj upa polno, kakor pa bi ga morda ob vihrajočih banderih in ob pogrnjenih in obloženih mizah. Sklenili smo živeti, ker smo to dolžni zaradi tlttlh, kl bodo priili za nami. Sklenili smo, ko nam j« Nemčija ponudila veliko priliko, da vzamemo ob dvajnasti uri svojo usodo sami v roke, da se otresemo pomislekov in bojazni, ker vemo, de je samo v tem reiitev, samo v tem taka bodočnost, kakor bi jo vsi radi in kakrino smo navsezadnje s svojim trpljenjem In bojem zaslužili. In velikonočno voičjlo, ki ga ml, dozdaj v teh časih prvi In «dinl borilci za obstansk In pravo bodočnost vs«ga slovanskega naroda, poiiljamo vsem svojim rojakom, ki jih čas danes kliče prav tako usodno, kakor je nekdaj klical nas; to velikonočno voičilo je v tem, naj bi jim Bog naklonil naie »poznanje In.naio odločitev brez takih žrlev, kakor smo jih v boju proti OF prestali in jih ia prestajamo ml. če »e bo le naia voičllo izpolnilo — In rojaki drugod Imajo za lo vsaj tak« možnosti, kakor smo jih lm«ll ml — petam b« V«l|ka neč tega Gospodovega lata res oznanile vstajenja v*«K oznanile nato l«pi« bodočnosti. IZ VSEBINE: Stran 1: Velikonočno voičllo. Naie zmage nad rdečimi tolpami ln nanfc Iz njih. Stran 1: »Pie« okoli mrtvih domobrancev..* Stran 4: »Slovenstvo«, »jago«1ovan»tvo« tn »gavez-nlitvo« Orrobodllne fronto. Stran 5: fetrta rdeča republika t Loški dolini In njeni krvavi sledovi. Stran *: Huge Waet: Breskov evet — nai novi roman. Stran 7: Kako J® ozdravela ln so dvignil« Brblja. Stran t: Ali naj ree tn to odpnittme ln pozabimo? Stran 10: Pomlad v Poatojnl. na pragu »dežel* rajikomlle«. ranjenih. Na Tabora pri Groaupljem 1*. marca je obležalo 7 ubitih. V Velikih Laičah »ta bila 11. marca nblta 1 razbojnika, v Makoiah pri Kočevju 15. marea H mrtvih komunlatov, hudo ranjenih 14, živih ln zdravih zajetih pa 57. V Dolnjih Lužlnah pri Kočevja Je bilo t. marca ubitih 5 komunistov. Pri napadih n« Ribnico ln v bojih okoli nje v dneh od 11. do M. marca je bilo ubitih lil tolovajev. Pri Toplicah In Mraievem je bilo V. marca ubitih 15 komunistov, med njimi poveljnik I. bataljona »Gubčeve brigade«. 4. aprila J« hllo pri napadu na Pijavo gorico In frno vas ubitih 71 komunistov, zajetih pa lt. Vae te iterllke ao nanaiajo na a goto v-ljeno mrtve razbojnike, t. j, take. katerih trupel tolovaji niso mogli odpeljati a seboj ln jih pokopati. Toda to je le del mrt. vlh, ker komunistične čete pri vsakem boju odvlečejo a »eboj In zagrebejo v gozdu vae mrliče, kar jih morejo. Število ranjencev, ki jih tolovaji odvlečejo a seboj, ni brez dvoma nič manjie kakor itevllo ugotovljenih mrličev ali ugotovljenih grobov. Vedeti J« treba, da tolovaji lalje ran.lene« »prav-tjaj« v aasllne holnliko oskrbo, teijs ranjene« p« pobijejo. Ta delni prikaz ugotovljenih žrtev dekanije strašno la zločinsko početje komunistov, kl gonijo v mesnico svoje ljudi, kl niso partijci. Zaradi silnih Izgub nastale, vrzeli makijo a prisilnimi mohlllzaeljaml In an v zadnjih tednih začeli pobirati v vr«te avojlh tolp eelo otroke od 11.—II. leta ln atarce do 15 let. Kakina uaoda čaka te prl-alljene ljudi, ni treba posebej omenjati. Tolovaji se mobilizacije poslužujejo največ ▼ krajih, kjer ljudstvo ie ni spregledalo pravega značaja komnnlstlčne Osvobodilne front« In ae ie ni zavedelo pognhnostl njenega dela. Podatki o strahotnih Izgubah, j kl jih je komunUtična »narodne osvohodtl-: na vojska« doživela v prvih treh mesecih letošnjega leta, najbolj zgovorno pričajo, ! kakina usoda je določena komunističnemu tolovajstvu prt nas. '• V»l poiteni Slovenci v Ljubljanakl pokrajini ao prijeli aa orožje v neomajnem tn nepreklicnem sklepu, da bodo komuni, atlčne tolpe uničili ter sl take spet zagotovil! mirno življenje ln možnosti za obnovo domovine, kl Jim Jo Je razdejala rdeča revolucija pod krinko Osvobodilne front«. Tl podatki naj bodo krvav opomin, kal čaka vse tiste, kl se dajo prostovoljno ali neprostovoljno mobilizirati za propadajoč« komunistične tolpe. Is vseh bojev v prvih treh mesecih letošnjega leta je razvidno, da gonijo rdeči politkomisarji povsod t naskok na utrjene domobranske postojanke, t jalove hoje In nevarne zasede samo prisilne mobiliziranec, v ogromni večini z Gorenjskega ln a Primorskega. To delajo nalašč ln preračunana, ker hočejo s krvjo takih. ▼ bistvu komunlzmn nasprotnih IJadl, vzbu. Jati doma In v tujini videz, da ae vojskujejo. hkrati pa hočejo stare preskuiene komunistične zločince partije« hraniti za bolj-ie čase. Prisilna mobilizacija uspeva komunistom le tam. kjer se ljudstvo ne more ali ne zna odločIH za tisto pot, kl Je dane« edino možna, če se Slovenel hočemo ohraniti. namreč za pot neizprosnega, ohorože. nega boja proti komunlzmn. Na Dolenjskem In Notranjskem ta mobilizacija ni več možna, ker so moški že ill k Hotnohrsn-eem In se pripravljajo na končni obračun z Osvobodilno fronto, ali pa so pobegnili v gozd, od koder se jih dan za dnem ogromna prlglaia v raznih domobranskih postojankah. Osvobodilna fronta z nesmiselnlm4 napadi. v katere pošilja skoraj izključne prisilne mobilizirance, uresničuje v drugi obliki komunistični načrt za pokolj vsega, kar med Slovenci ni komunistično. Njej nl aate. da se ohrani slovenski narod, temveč da ae ohrani. Komunistična partija. Ta pa bi *e mogla ohraniti samo. če spravi a poti vse aerianje In morebitne bodoče nasprotnike komunizma. Nauk gornjih podatkov naj bo kile vsem tistim alovensklm rojakom, zlasti Primorcem ln Gorenjcem, In zgled, kakino usodo jim pripravlja Osvobodilna fronta, la toga opomina naj al vzamejo nauk, kakor smo sl ga vseli ml v Ljubljanakl pokrajini, ta O® odločijo! ALELUJA Vstal Gospod od mrtvih v noči je globoki, zdaj skoz našo vas, glej, gre z bandercem v roki, maha z njim pozdravljajoč, poje za Veliko noč: Aleluja! Prvi svit budi že petellrtje glase — Jezus, iz groba vstali, najprej k njim poda se, s praporcem jim znak dajoč k petju za Veliko noč: Aleluja! Rdeča pa zastava, od krvi Gospodnje je še vsa krvava, tepli so ga na vso moč rablji za Veliko noč — Aleluja! Stopi Jezus k hiši, kliče gospodarja: »Hej, moj dragi sosed!« v dver z bandercem vdarja v hiši vse prebujajoč: »Pojte za Veliko noč: Aleluja!« Srečen, kdor iz pernic danes prvi vstane: oves, gost kot tepih, mu prstke poljane. V blagoslov ta upajoč pojte za Veliko noč: Aleluja I Konj ne zlomi noge, krave ne napade, če velikonočne se držiš navade In zapoješ ko nekoč rano za Veliko noč: Aleluja! V okno še potrka mlademu dekletu: »Vstani, pričakuje najdražji te na svetu!« Dekle, zdaj premišljujoč, poje za Veliko noč: Alelujal »Tl pa, stara žena, spi, o spi pokojnoI Vrne se tvoj sin ti, kl je šel na vojno, in tedaj bo vriskajoč tt zapel v Veliko noč: Alelujal Nisi spala v pustu, v velikem ne posti, v veliko nedeljo vsaj naspi se dosti, . .jaz zapojem, ti gredoč skozi vas v Veliko noč: Alelujal Ne posluša mati, spravlja se na nflgl — morda to nedeljo pride Sin ubogi? *t f S 'p ('a pore e ih prltrjtijbč *" f' "' poje Bog v Veliko rioč: »Alelujal ' ■ t Gre, budi živino: »Vstani, hej, govedol Vsak trenutek pojdei v pašo s celo čredo, trava, vsepovsod klijoč, vabi te v Veliko noč: Aleluja! Vstal Gospod od mrtvih v noči je globoki, zdaj po naši vasi, glej, z njim pozdravljajoč poje za Veliko noč: Alelujal (Iz knjige: Jan Kaiprowlez: »Himne in podobe na 11 e k I u«, kl ita Jo Izdala za veliko noč prevajalec Tine Debeljak In Ilustratorka akad. slikarka dara Remec.) »Ples okoli mrtvih domobrancev...« Ribnica, 4. april*. Nekako pred petnajstimi dnevi je bilo konec »svobode«, ki so jo bili razbojniki prinesli v Ribnioo in njeno okolico. In spet se je čudovito »natančno« uresničila ena izmed prerokb oznanjevalcev rdeče »svobode«, s katero so hoteli za večno »osrečiti« našo deželo in meslo. Tolovaji so pravočasno zvedeli za prihod domobrancev in se jim jo spričo tega začelo še bolj muditi z »osvobajanjem«. Brž so izkoristili še zadnjo priliko ter prisilno mobilizirali še tiste, ki se jim ni bilo posrečilo zadosti varno skriti pred njimi, ter deloma tudi peščico še preostalih, njim vsaj naskrivaj naklonjenih ljudi, ki so še ostali tam. Kakšno »svobodo« so komunisti tedaj prinesli poštenim podeželskim ljudem, zgovorno dokazujejo izpovedi tamkajšnjih kmetov, ki so se le še izvili iz njihovih krempljev. Ti kmetje »o povedali med drugim, da so jim tolovajske tolpo pobralo mnogo živine aer odpeljale za kakih 23 voz živil in drugih življenjskih potrebščin. Tej »velenarodni« rekviziciji se nihče ni mogel, pa tudi ni upal upreti, zakaj pred »osvobojčnjem« so dobili ukaz, iz katerega je bilo točno razvidno, kaj vse mora vsak posameznik pripraviti in oddati svojim »rešiteljem«. V zvezi s tem je treba povedati, da imajo te rekvizicije vsaj delno tudi svojo dobro stran, V Ribnici je bilo svoj čas namreč prav precej ljudi, ki so z velikim upanjem gledala ln tudi podpirali tako imenovani »osvobodilni« boj na Slovenskem. Danes pa. ko so sami okusili vse blagodati komunistične revolucije pri nas, so spoznali, da niti njim kot »zaveznikom« komunisti aikakor ne nameravajo prizanašati, in so zato hvala Bogu začeli le spregledovati. Začeli so tolovajskim tolpam obračati hrbet, seveda ne v tem smislu, da bi pred njimi bežali, kakor to delajo tolovajske »divizije« pred domobranci, ampak da gredo tudi sami v odločen boj proti njim. Ko so domobranci prispeli v Ribnico, je bila prva misel sila sposobnega njihovega poveljnika, kako primerno utrdjti novo postojanko. Uredili so si okope, za katerimi So se sklenili boriti, če treba tudi do zadnjo kaplje krvi. Kako so ti okopi trdni in smotrno urejeni, dokazuje izpovej nekega ujetnika, ki je padel domobrancem v roke in ki je dejal, da je nek tolovajski »brigadir« izjavil, da bi bilo brez haska, to postojanko napadati, in da bi bile vse žrtve, ki bi jih pri tem tolovajska »vojska« imela, zastonj. A navzlio temn so se tudi po prihodu domobrancev v Ribnico skoraj vsako noč vrstili napadi, pa čeprav so bili še tako nesmiselni. Ves uspeh tolovajskih tolp je bil v tem, da so z granatami poškodovali hiše, ki so bile že prej dodobra izropane, ter tudi cerkev trikrat zadeli. Med domobranci ti napadi niso zahtevali prav nobene žrtve, pa tudi drugače niso nobene škode. Civilno prebivalstvo .»bližajočo se svobodo« okušalo n* ta način, da se je noč za nočjo moralo kkrlvatlpo vlažnih kleteh. Nekoč, v dobi rdeče republike, so Ribničani morda mislili drugače kakor danes, a nadvse zanimiv je razgovor, ki ata ga v dobi tolovajskega obstreljevanja imela med seboj dva Ribničana. Takole nekako jo eden izmed njiju dejal: »Tolovaji so nam najprej naložili neznosne davke, potem so nam vse pokradli, zdaj nam pa hočejo še bajte razbiti. To naj se imenuje .svobo-da‘t!< Domobranska posadka je neutrudljivo na delu. Vsak dan odhaja v razne smori na svoje očiščevalne pohode. Zato se dostikrat zgodi, da nalete na manjše skupine tolovajev, ki pa se nikoli ne spuščajo v odkrit boj, pač pa pobegnejo, brž ko zaslutijo domobrance, kolikor jih nesejo Žrebanje knjižne tombole Socialne pomoči je preloženo Prvotno je bilo dolrčeno, da se bo začelo žrebanje številk za ljudsko knjižno tombolo Socialne pomoči na veliko nedeljo 9 aprila 1944. Zanimanie za našo knjižno tombolo pa je tako veliko, da se je že danes prodalo več tombolskih tablic, kakor pa je bilo prvotno računano in zaradi tega ie bilo tudi potrebno, da se je podvojilo število posameznih dobitkov. Napravljen je bil nov načrt in tako bo sedaj namesto dosedaniih 200 dvojk (dve številki v eni vrsti) 400, po novem bo trojk (tri številke v eni vrsti) 200, četverk (štiri številke v eni vrsti) 150, pe-toric (pet številk v eni vrsti) 100 in 50 tombol namesto dosedanjih 25 Novih 25 tombol bo dobilo poleg vseh 10 knjig še po 500 lir za nakup knjig po prosti izbiri. Uvrstiti se je morala tudi nova knjiga, kl jo je napisal dr. Stanko Bevk pod naslovom »Po živalskem svetu« in jo bo dobil del dobitnikov pri dvojkah, mesto Dularjeve »Krka umira«. Vzrok preložitve žrebanja je tudi ta, 'da niso gotove še vse knjige lastne založbe, k! jih bo izdala Zimska pomoč za knjižno tombolo. Žrebanje ljudske knjižne tombole se bo vršilo sedaj nepreklicno po naslednjem načrtu: v nedeljo, 7. maja 1944 žrebanje številk »a dvojke! v nedeljo, 14. maja 1944 žrebanje številk za trojke! v nedeljo, 18. maja 1944 žrebanje številk za četverke; ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a OPOZORILO Opozarjamo, da se podpisovanje protikomunistične spomenice nepreklicno zaključi dne 6. aprila ob 8 zvečer. Spomenica je na razpolago za podpisovanje vsak dan od 8 zjutraj do 8 zvečer v vratarjevi loii na magistratu. v nedeljo, 21. maja 1944 žrebanje številk za petorice ter od ponedeljka. 22 maja do vštevši binkoštne nedelje, 28. maja 1944 žrebanje vseh številk, ki bodo potrebne za dobitek tombol«. Občinstvo prosimo, da vzame to na znanje, obenem pa vabimo vse rojake, da se poslužujejo tombolskih tablic, ki so na razpolago v lokalu tombolskega oddelka v Gradišču (nasproti Drame), v lokalu Socialne pomoči, Ulica 3 maja (nasproti Daj-dam) in pri raznih pooblaščenih razpečevalcih. Knjižna tombola nam daje bogate, zanimive darove, ki bodo močno obogatili naše domače knjižnice. V Ljubljani, 6, aprila 1944. Celo vrsto vprašanj tehnične in mehanične prirode bo na kar najbolj preprost način v knjigi Mehanika vsakdanjega iivlienja opisal iri razložil univ. profesor dr. inž. Kuhelj. Strokovnjakovo ime jamči, da bo knjiga visoko kakovostna. — še danes se naročite na »SVETOVE" knjige, saj za redno mesečno naročnino dobivate lepe in predvsem koristne knjige, ki širijo človekovo duševno obzorje. pote. Nekdo se je izrazil, d* tolovaji bež« tako naglo, »da jih po snegu niti lovski pes ne bi dohitel«. Na enem svojih pohodov so domobranci odkrili telefonsko zvezo med Sv. Gregorjem in nekim krajem pri Novem mestu. To napeljavo so uničili ter tako tudi v tem oziru odrezali komunistične tolpe od ostalega sveta. V Zupužah pa so domobranci našli skritega inaogo nadomestnega telefonskega materiala ter ga zaplenili. Komunističnim tolpam, ki so zadnje čase na neštetih krajih bridko okusile, da ni dobro imeti opravka z domobranci, kakor rečeno, nič kaj preveč no diši, da bi se z njimi spuščali v odprt boj. Edina njihova »junašška« dejanja so zasede, ki jih pripravljajo domobranskim skupinam. Pa tudi v teh svojih zahrbtnih zasedah se običajno zelo slabo izkažejo. Žrtve, ki jih zahteva njihov ogenj iz skritih zased, so hvala Bogu kaj redke. 29. marca letos je šla zjutraj domobranska patrola v smeri proti Dolenji vasi. Naletela je na zasedo, pri čemer je bil ubit Janša Florjan, rojen na Vrzdencu in doma z Vrhnike. Vojak, ki je bil v isti patrolt, je pripovedoval, kako junaško je padel njihov tovariš Florjan. Ko se je iz zasede vsul nanjo ogenj, je še zadnji hip skušal s svojim lastnim telesom obvarovati druge pred sovražnikovimi kroglami. Bil je eden najboljših in najpogumnejših borcev ter vsem dober tovariš. Naslednji dan so ga pokopali na pokopališču v Hrvači pri Ribnici ter mn izkazali vse vojaške časti. Ob grobu se je poslovil od njega sam poveljnik čete, v kateri je Janša služil. In zdaj pride tista znamenita tolovajska prerokba: Za 23. marec so komunisti TEDEN V SVETU Vzhodno bojišče, predvsem njegov jugozahodni del. je prizorišče silovite večtedenske obrambne bitke. Srditi boji so mod Bugom in Prutom, pri Pro-a^urovu, Stanoslavovu, Tarnopolu in se-voAieje od Kovlja. Nemška vojska se je ob eilni nasprotnikovi premoči borila izredno trdno in odločno in je one. mogočila vsak presenetljiv prodor. Uničila je veliko sovjetske sile. Na srednjem vzhodnem bojiščn ni bilo posebnih dogodkov, kakor tudi no na aevernem. Silovitost zavezniških strahovalnlh napadov na nemška mesta ni pojenjala. Pretekli teden je nemška obramba dosegla uspeh, ki je rekorden. Pri nočnem napadu britanskih letal na Frankfurt je bilo sestreljenih nič manj kakor 132 napadajočih ‘letal. Pri vseh nočnih ali dnevnih napadih ee število uničenih napadalcev stalno veča. To dokazuje ailo nemške protiletalske obrambe in sposobnost vod. stva, ki najde proti vsaki novi taktični potezi napadalo« tudi učinkovito proti-potezo. Italijansko hojtšftj^je eotal,, *edn« »•- spremenjeno in so »iloVlU naskokl;:Al^«S: rikanske 5. armade na Casslnski grič splahneli. Povrati so se Amerlkanel nekaj dni z uporabo vsakovrstnega težkega in lahkegp orpžja zaletavali v Cassi-no, ca včasih idel zavzeli, pa «0 ga pozneje ob nemških protisunkih spet morali zapustiti. Končno je bil general Clark prisiljen izvesti pregrupacijo svojih čet in bo nnjbrž poskusil z drugačno taktiko. Pri lzkrcevališču ob Anziu so se spopadli manjši oddelki, vendar An-glosasi nis0 nikjer napredovali. Bilanca uspehov nemškega orožja v borbi proti zavezniški .plovbi je bila v marcu takale: vojna mornarica in letalstvo sta potopila 29 trgovskih ladij s skupno nosilnostjo 156.000 ton. 31 nadaljnjih ladij s 176.000 tonami nosilnosti je bilo močno : poškodovanih: Mnogo teh ladij je po vsej verjetnosti končalo na dnu morja. Zavezniška vojna mornarica pa je utrpela sledeče Izgube: potopljenih je bilo 22 zaščitnih ladij odnosno rušilcev, dve podmornici, 12 hitrih čolnov. Štirje rušilci, in 15 hitrih bojnih čolnov je bilo težko poškodovanih. Z novo madžarsko vlado je zapihal tnd! nov veter. Vlada je začela razpuščati politične organizacije, kl so podtalno slabile trdnbst madžarskega odpora in vzdrževale tajne zveze s tujino. Tako je bila razpuščena socialnodemokratska stranka, za njo Pa strank« malih po. sestnikov. Vsi moskovski ndarcl niso omajali protikomunistične usmerjenosti poljskega naroda. Sedaj jo Moskva poskusila z novim slepilom in je dala v Londonu ustanoviti posebno'poljsko združenje »Poljska edinost«, katero poudarja, da je za Poljake edina rešitev, ako svoja stremljenja spravijo v sklad s politiko So-. vjelske Rusije. To društvo jo začelo tudi javno napadati sedanjo poljsko bo-gunsko vlado. Nikola jezikova vlada tem moskovskim opričnikom ni ostala ničesar dolžna in jih je nagnala s »komunistično manjšino«, kl po nalogu Moskve dela zgago. Dvoboj med vlado Petra In razbojnikom Titom, ki se odigrava v Londonu, še ni dohojovan, vendar se zdi, da britanska vlada no bo hitela z reševanjem tega vprašanja, dokior »e ne razjasni njen spor s Sovjetsko Rusijo zaradi sovjet, skega priznanja italijanske vlade. Zad n ja poročil« javljajo, da jo dr. Purič dal ostro izjavo, v kateri je obdolžil Tita zločinstva nad Jugoslovanskimi narodi in hlapčevanja tujim silam, ki Jim je mar vso proj kakor pa blagostanje balkanskih narodov. Istočasno so se Petrovi ministri vrgli v agitacijo proti tolovaju Titu in njegovim pomagačem v Brltani.il, katerih najglasnejši je znani dr. Rude Bičanlč, kl jo nekak čuvar Titovih gospodarskih okristl. Generala Slmovlča In njegove prevratniške pomagače Je ostro obsodil srbski ministrski predsednik Nedič v govoru, kl ga je Imel no predvečer 27. marca, filmo-vlča Jo označil za grobarja srbskega naroda,' ker je narod vrgel v pustolovščino samo zato, da bi naredil usluge Angle- napovedali padeo Ribnice ln za to priliko tudi miting, in sicer v bivšom Sokolskem domu. Da bi bila proslava tega zavzetja Ribnice še »veličastnejša«, »o na njen spored dali tudi »ples okoli mrtvih domobrancev«. Omenjeni dan so tolovaji res napadli Ribnico. Bilo jih je baje cela »divizija«. A po tem napadu ni bilo one napovedane proslave in tistega »plesa okoli mrtvih domobrancev«, ampak nekaj povsem drugega: pogreb na tihem pokopanih številnih mrtvih komunistov, ki so bili obležali pred žičnimi ovirami_____ Kakšen je bojni duh v tolovajski »vojski«, pa nadvse zgovorno dokazuje naslednje dejstvo, ki so mu bili priča hrabri domobranci: Iz napadajoče tolovajske »divizije« so se slišali naslednji spodbujajoči klici: »Juriši Naprej!« »Jaz ne grem! Ti pojdi!« »Ce ne greš, te ustrelim!« »Ti kar streljaj, saj je vseeno! Če me ti ne boš, me bo pa oni tam spredaj!« Ujetniki, ki »o padli v roke domobrancem, pa vedo povedati »čudovite« stvari o življenju med tolovaji v hribih. Povedali so, kako se za navadnega vojaka v »osvobodilni« vojski nihče ne zmeni, kako je strgan, ušiv, lačen in kako jih poveljniki gonijo kakor divjačino po gozdovih, medtem ko sami in njihovi »tovariši« politkomisarji ter njihove priležnice žive res po vsoh načelih komunistične enakosti. . . Tudi družino in družinsko življenje sl komunisti zamišljajo na »čudovit« način, o čemer govori tudi naslednji primer: Neki S, iz Ribnice je prod prihodom domobranske votoke tja odšel v rdeči hostarski »raj«. Doma pa je pustil ženo in dva otroka. Po prihodu domobrancev pa je žena zaprosila, da bi smela oditi za eno uro čez mestno zaporo, kor da ima neke nujne opravke tam. A vrnila se ni več. Očividno je tudi ona odšla za možem, prav nič pa ni pomislila, kaj bosta njena otroka sama počela in kako bosta živela doma. Tistim ljudem, ki še vedno niso spre- gledali in hoteli ubrati prave poti, ki jih edina lahko Se reši, ho oblast, če drugače ne ho šlo, znala s silo odpreti oči. Hvala Bogu teh »krtov« ni več dosti, zakaj vse ljudstvo, kl ima v sebi le količkaj poštenosti in razsodnosti, je že spoznalo, da danes za vse nas Slovence ni nobene druge poti, če se hočemo rešiti, kakor tista, ki jo je utrlo in jo krepko ter odločno hodi naše domobranstvo. ♦♦♦♦»♦♦♦• Socialna pomoč Vrhovnega Komisarja v Ljubljani vabi vse podpirance, da se zglasijo v lastnem interesu v Puccinijevi ulici št. 9-1. nadstr. v predsobi št, 17 in sicer v sledečem vrstnem redu: od št. 1 do 100 v četrtek in petek to ie 6. in 7. aprila 1944, od št. 101 do 200 v soboto 8. in v torek 11. aprila 1944, od št. 2Q1 do 300 v sredo in četrtek t. j. 12. in 13 .aprila 1944, od št. 301 do' 500 v petek in soboto t. j. 14. in 15. aprila 1944 od št. 501 do 600 v ponedeljek in torek 16. in 17. aprila 1944, od št. 601 do 700 v sredo in četrtek t. j. 18. in 19 aprila 1944, od št. 701 do 800 v petek in soboto t. j. 20. in 21. aprila 1944. Podpiranci naj prinesejo seboj družinske knjižice. žem ln Sovjetom. Po porazu je Simovlč zbežal, srbski narod pa prepustil usodi. Danes se Simovič ogreva za Bovjetijo. Toda srbski narod je žp na svojih tleh obračunal s komunizmom in se 6» proti njemu boril brez oddiha. Tolovaj Tito se Je tudi na Turčijo obrnil z zahtevo, da se mu prepusti na prosto uporabo del jugoslovanskega zlatega zaklada, kar ga je spravljenega v Turčiji. Že pred vstopom v vojno je Jugoslavija ves svoj zlati zaklad spravila v tujino: dobro polovico ga je spravila v Ameriki, nekaj manj v Angliji, ostanek pa v Turčiji. Zanimivo je, da je Titovo zahtevo po jugoslovanskem zakladu v Turčiji na merodajna mesta predložil angloški veleposlanik. Kako misli Turčija odgovoriti na to tolovajsko zahto-vo, ni znano, vendar so v merodajnih krogih mišljenja, da sla tudi Anglija in Amerika vlado kralja Petra priznali kot edino zakonito jugoslovansko vlado in upravičeno, da izrablja svojo naložbe Obširen obnovitveni program Je objavila srbska vlada. Letos misli zgraditi okrog 1009 km novih državnih cest, pospešiti elektrifikacijo ln regulacijo rek, okrog dve milijardi dinarjev pa porabiti- za obnovo severozahodno Srbije. Vsa obnovitvena dela bo vodita Todtova organizacija s sodelovanjem, srbsko, delovne službe, katero je prpd dvema letoma ustanovil general Nedič s tem, d« je vpeljal enoletno delovno obveznost vsega moškega prebivalstva za takšne primere, ko gre za splošne državne koristi. Odkrito ogorčenje nad samovoljnim sovjetskim priznanjem Radoglleve vlade Je Izrazil ameriški zunanji minister Cordell . Hull. Nič ni prikrival resnice, ds »o Sovjeti priznali italijansko vlado, ne da bi se o tem posvetovali ali Pa obvosllll svoja zaveznika Združene državo in Veliko Britanijo, čeprav bi bili po določilih pogodb to dolžni storiti. Hull jo pristavil, da sovjetski korak'ne bo-vpil* val na stališče ameriške vlade do Ba- ■ doglleve vlade. Roosevelt bo z Italijan-ako vlado tudi vnaprej občeval a posredovanjem medzaveznlik-e komisije. Prav podobno ali skoraj enako izjavo Je podal tudi britanski zunanji minister Eden. ki je potrdil Hullove Izjave in brez olepševanja prljnal diplomatski poraz, ki sta ga zahodni demokraciji doživeli. Za francoskega zdravnik* morilca PcMnta je preiskava ngotovll*. da je umoril no samo 25 ljudi, marveč okrog 50 do 60. Zdravnik je svoje žrtve zvabljal s posebno zvijačo. Po svojih agentih je ljudem zagotavljal, da Jih- lahko spravi čez meje ln od tam dalje če« morje. Pristojbina za takšno prepoljavanje če« mejo' j* znašala 50.000 frankov. Teden doma Splošno »ofenzivo« na vsem slovenskem ozemlju so pripravljali tolovaji za koneo preteklega meseca, kakor priča dokument, katerega so banditom uplenili domobranci pri Hotedrščici. Komunisti so hoteli svojim podrepnikom podati živ dokaz svoje moči in življenja in so s hrupnimi uspehi hoteli poživiti podtalno delo ih navdušenje tistih, ki še vedno delajo zanje. Naskakovati so začeli domobranske postojanke na Dolenjskem in Notranjskem in že pri prvih naskokih so si polomili zobe. Pognali so v smrt stotine svojih »borcev«, pustili veliko orožja, domobranske postojanke pa SQ povrsti ostale nedotaknjene. . , Sramotni porazi komunističnih drnhall so se zadnje tri tedne vrstili drug za dru. gim. Okrog Novega mesta so padali t«?o-vaji kot snopje in od tam čujemo le o stalnih pohodih domobranskih čet, ki se spuščajo globoko v tolovajske predele in proganjajo zločinsko zverjad brez oddiha. Potem je prišla Podpeč, zatem pa Ilote-drščica, Godovič irt Crnl vrh. Sledila je še Ribnica, kjer je žalostno končal cel 3. bataljon 9. brigade. Medtem so poskušali svojo bojno srečo na Pijavi gorici in pri Lavrici, toda zmaga se jih je na daleč ognila. Koder se tolpe pojavijo, tam puščajo za seboj grobišča svojih ljudi in spomenike noizbrisne sramote komunističnih krvolo-kov, ki uničujejo skromno narodno imetje in stotino ljudi. , Novomeški domobranci so 27. marca udarili proti Kočevju do Mraševega, Straže, Soteske in Toplic. V tem ozemlju so tolovaji živeli skoraj neovirano. Smrtna žetev je bila bogata, saj je obležalo najmanj 20 tolovajev, štirje pa so se vdali. Med padlimi je bil komandant 3. bataljona belokrajinskega odreda, kurir Vidmar Ivan, kurir Zemljak Jaka in propagandist Mišič Anton iz Novega mesta. j Novo žrtev so sl poiskali tolovaj! v; Gornji Težki vasi pri Novem mestu. Prijeli so dekle Turk Ivanko, jo odpeljali v Gabrje in jo v Selih pri Zajčjem vrhu ubili. Turkova jo imela brata pri domo, brancih in so jo banditi zato umorili. V Trebnjem, kjer ljudje že dolgo nžl. vajo sladkosti »rdečega raja«, so 23. marca doživeli nevsakdanje presenečenje. Mala skupina novomeških domobrancev je iznenada pridrla v kraj in vsa tolovajska »vojska« se je v naskoku zapodila v gozd. Ko so pa potem naši domobranci pre^ števali plen, so ee banditi spet zbrali in poskušali nasprotnikom zapreti pot. V naskoku so domobranci razpršili bandite in, se z vsem pionoin vrnili v Novo mesto. šest tolovajev je obsodilo na smrt po. sebno sodišče za javno varnost na ozemlju »Jadransko primorje«. ■ Bili so člani komunističnih tolp in so jim bili dokazani šle-« vilni zločini. Imena obsojencev so naslednja: kmečki delavec Dendič Jože iz okolice Pazina, trgovski pomočnik Malenšek Elo iz Sušaka, mesar Štrekeij Frano iz Ljubljane, kmet Jože Forza iz Bizeta, kmet Ivan Poropat iz Dan pri Poli in Jože Žvo-, ,kelj, soboslikar iz Slapa pri Vipavi. Svojo narodno savest In zvestobo kr. . ščansklm načelom jo s fcMftjO plač«! znani i jeseniški delavski. .pobornlk . .Peter Arnež. Tolovajski morilci eo ga počnknli, ko je odhajal iz tovarne. Pokojni Arnež j«f bil sodelaveo in ustanovitelj raznih strokovnih in prosvetnih organizacij ln nesebičen borec za socialno, pravice. Ostro odredbo proti navljalcem een ta verlžnlkom je izdal vrhovni komisar za Jadransko Primorje. Odredba veleva, da določajo (tone živilom in življenjskim po. trebščinam posebni komisarji za cene in da jo- vsako posredno ali neposredno zviševanje cen strogo prepovedano in kaznivo. Cene blagu in za storitve morajo ustrezati načelom vojnega gospodarstva. Ta načela pa- kršijo oderuhi, nepotrebni posredovalci med proizvajalcem in potrošnikom in zatajovalcl uskladiščenega blaga, kl ne. upravičeno zadržujejo za prodajo - namenjeno robo. Nepremičnine v Ljubljanski pokrajini je brez posebnega dovoljenja šefa pokrajinske uprave prepovedano prodajati ali kupovati. Ta odredba vrhovnega komisarja za Jadransko Primorje ima pravno moč z veljavnostjo od 1. fobruarja, velja pa tudi za zemljiške prenose prejšnjih mesecev, ako predlog za prenos lastninske pravice ni prispel na pristojni zemljiškoknjižni urad do vštetega 31. januarja. Ženske, kl se zbirajo pod rdečo zastav« tolovajskih druliall, no uživajo več tistih ugodnosti, kakor, ao jih doslej. Postale so v breme komunistom in njihovi »vojski«, ker preveč zaposlujejo tolovaje, (jlavnl komunistični štab jo zato odredih da Je treba pobiti vso spolno bolne In okužene žensko, kakor tudi vse noseče ženske, VI 80 »osvobodilni vojski« le v hrome. Obenem pa je štab poskrbel, da se bo načelo svobodno ljubezni Izvajalo tudi dejansko,, In j« odredil mobilizacijo zdravih žensk od 17.-» 35. leta starosti. Očitni znaki razkroja se pojavljajo t«. dl med primorskimi tolovaji. Tam jo ob. stajula tudi tako Imenovana »Garibaldijeva brigada«, v kateri so bili pomešani slovenski -ln Italijanski komunisti. Poveljeval ji je neki Darko, politkomisar pa Je bil neki Dušan iz Kolmrida. Ko sta dobila povelje, da jo z brigado mahnota na ITrvat-sko, sta se uprla. To Ju je stalo glave, kajti komuuisti so Ju proglasili za izdajalca in pobili. »Slavna« brigada so jo potem razbežala . na vse strani, Zimska pomoč, kl Je zbirala pomoč za begunce In Slovence , v stiski. Je s 1. aprilom nehala delovati in se bo njen delovni Hparat vključil v sklop Pokrajinskega podpornega zavoda pod imenom »Socialna pomoč«. Pač pa bo Zimska pomoč Izvedla ša knjižno tombolo. . Šolski Izpiti, kl so Jih dijaki opravljali Po 8. septembru na državnih srednjih šolah v Črnomlju, Kočevju, Novem mestu, Ribnici In Bmihelu, so po odločbi prosvetnih oblasti neveljavni, ker niso polekall po do. ločilih dosedanjih predpisov, ali pa ao' aa dogajale razne nerodnosti. Neveljavna so • tudi Izpričevala o teh izpitih. Prizadeti učenci bodo morali zndevne izpite ponovno opraviti ln se naj zalo zglase pri ravnateljstvu svojega zavoda ali kake dru«« šola lato vrst*. , .. Pisma Wrvyn r;f-M mmmmm IzSla ie nova knjiga »Slovenčeve knjižnice* Fr. Knallil: Lov za tkrivnotlmi Prva s’ovenBka detektivska poveat. V njej ni sicer nobenih umorov, nobenih groiovitosti, vendar je branje napeto in — kar je glavno, vse se lepo reši. Žena, ki je bila ugrabljena s ceste, se vrne v Ljubljano; zagonetno ime, ki je nekoga ta n o mučilo, se razvozija v navadni kavarni. Kupite in beritel Cenjeni g. uredniki Vsi pošteni Slovenci te danet strinjamo i> enem: da preživlja slovenski narod sedaj najtežje ure v svoji zgodovini. Danes je izbruhnilo v vsej svoji grozoti na dan zlo, ki se je nabiralo ie dolgo, dolgo časa. Zadelo nas je gorje, čigar korenine segajo daleč nazaj. Komunizem ni iele od včeraj, marveč je rezultat dolgotrajnih razkrojevalnih procesov v preteklosti, človek dobiva vedno bolj in bolj vtis, da so komunizem načrtno sejali med vse narode, da so ga načrtno gojili in negovali tako na naših tleh kakor tudi povsod drugod. Le ozrimo se nekoliko nazaj: v verskem oziru so skušali ljudem čimbolj iztrgati iz src Boga in vero, v narodnem oslabiti, razkrojiti narodno zavest, v moralnem čimbolj potlačiti ljudi, zlasti mladino v blato razuzdanosti, v socialnem izzvati z naj hujšim kapitalističnim izkoriščanjem čim večjo upornost delovnih plasti. Dali seveda pa ljudstvu niso nič razen strupenega strankarstva in medsebojne mržnje. Vse to pa je bilo voda na mlin komunizmu, vse to je ustvarilo ona Ugodna tla, na katera je bilo treba komunizmu le še vreči kako uiigajočo krilatico, pa so množice krenile za njim. \ Jasno je, da razvoj ni šel *am od sebe « to smer, ki je krščanskim narodom tako nasprotna, temveč da ga je uravnavala in dirigirala neka tajna mednarodna sila. Ta tila pa more biti samo ena: tisti narod, ki je vsem ostalim tuj in sovražen, na katerih žit>i kot zajedavec in ki jih namerava dokončno spraviti pod svojo oblast — judovski narod. Judovstvo drži v svojih rokah ne eno, ampak več orodij, ki mu vdano služijo, izmed njih pa je najučinkovitejše vprav komunizem Z a francoske revolucije te je judovstvo zasidralo v svetu, se vedno bolj in bolj polaščalo svetovnega tiska, svetovnega finančništva in svetovnega proletariata. S teh svojih postojank pa je vedno bolj razpletalo svoje mreže, utrjevalo svojo oblast. V eni roki liberalizem, demokracijo, masonstvo, v drugi komunizem, dvoje navidez nasprotujočih si činiteljev, ki pa sta dejansko vodila k istemu cilju — k svetovni nadvladi judovstva. Samo na ta način, ako vidimo v judovstvu to, kar resnično je, režiserja drame sodobnega človeštva, moremo razumeti svetovno dogajanje in mnoge sicer nerazumljive pojave. Naj omenim le neraz-družljivo zvezo bogataških držav z zahoda t iproletarsko* Sovjetsko zvezo. f Zato je naša naloga razkrinkavati judovstvo in njegove načrte. Venomer moramo opozarjati na judovstvo in njegovo zahrbtno igro. Mnogo je bilo v tem pogledu res že storjenega, toda še vedno je premalo. Neutrudno odpirati ljudem oči, to je naša prva naloga, ese drugo bo sledilo samo od tebe. Vaš bralec. Gotpod uredniki Tudi jaz sem bil pristaš OF, priznam, a sem pravočasno spregledal, kaj se skriva za to oznako. Od OF me je odbilo namreč dejstvo, ki ga tudi najbolj vneti pristaši OF ne bodo mogli zanikati. Opazil sem namreč in še opazujem, da je OF močna samo tam in takrat, kadar so zdrave slovenske tile vezane in ne morejo delovati, kakor bi bilo tieba. — te zdavnaj sem jaz razumel, da je OF samo zlorabila težki položaj zdravih slovenskih sil, ki so bile v času nadvlade slavne kraljeve vojske silno vezane in zapostavljene tako v vsem delovanju kot v propagandi, saj se še spomnite, gospod urednik, o čem je bilo vse prepovedano pisati v časopisih. Zato sem prepričan, da so bili ra-vojci dejansko najboljši zavezniki OF in tem se mora OF zahvaliti, da je lahko napravila taka grozodejstva. Dejansko so savojci, pa čeprav so še tako govorili o komunizmu, ki so ga videli tam, kjer ga ni bilo, in ga niso videli lam, kjer je bit, ker ga sploh pravilno poznali niso, s svojim delovanjem in s svojo odbijajočo propagando le koristili OF. To je bilo zato, ker to hoteli pri nas zavladati, namesto da bi slovenskemu narodu pustili domačo upravo, in ker so s svojo propagando, ki so jo izvajali s svojega stališča, ljudi tudi idejno spravljali v OF in komunizem. ^ Gospod urednik1 Mene so ta neizpodbitna dejstva spravila k pameti in rad bi, da bi še koga drugega, saj je danes povsem jasno, da se tam, kjer se razvijejo zdrave slovenske sile, komunizem hitro zatre. Primorec Gospod urednik/ Menaa se res ni nihče bolj razveselil *®fla, da zadnje čase dajejo trgovci poleg *avadne krušne tudi nekaj pšenične moke, °kor moja soseda. Zenska je ie precej v etih in ji povrhu še želodec nekaj nagaja. **ko se potem ne hi ret razveselila, ko si od časa do časa kdaj lahko privošči košček nekoliko latjega pšeničnega kruha, *°j se še zdravim ljudem kar samo posmeja, ie ga po dolgem času spet lahko vidijo in Pokusijo. A povedati hočem nekaj drugega. Moja soseda je zadnje čase ie nekajkrat spekla bet kruh, saj je doživela ie drugo veliko presenečenje — ne samo >Prevodovo*, Od nekod z dežele, kjer imn soseda svoje sorodnike, hvala Rogu še iive in zdrave, ji je nekdo prinesel kar kakih to kg moke. kakor mi ji, zaupala, in it te boljše moke si zdaj vsak teden enkrat speče štruco kruha zase in za svojce. Kadar pa človek nese k peku kaj holj-fega. postane nekam nezaupljiv, vsaj v sedanjih časih. Zalo je tudi ona na nek naravnost iznadljiv način zaznamovala svojo »štruca*, preden jo >e netla k peku. Ko je zamesila, je v vsak konec štruce potisnila Po en droben fižolček, tako da te ni prav H« poznalo. Rila je radovedna, kako Je kaj * pekovo poštenostjo, ko je bila ie tolikokrat slišala podvomiti o njej. Ko, ko je tisto svojo štruco prinesla pečeno od peka spet domov ter naglo vzela da bi poiskala enega od tistih dveh »poskusnih* fižolčkov, ie morala na ialost ugotoviti, da fižolčka na tistem koncu, kjer je kruh načela, ni. Odrezala je iz radovednosti, nekoliko pa tudi že iz ogorčenosti, ie drugi konec štruce, a tu je fižolček ie tičal v kruhu. Kako je torej bilo s tem njenim toliko zaželenim belim kruhom. I, kako je bilo, taj veste, kaj bi vam še pravila. Preden je pek kruh vsadil, kakor se reče temu postopku, je štruco nekoliko odščipnil, ker se mn ni(i sanjalo ni, da mu je moja soseda nastavila past. In kdor je premalo previden, se pač v jame, Bog pomagaj. Soseda peku ni nič omenila, in je drugič, ko je spet zamesila, storila prav tako kakor prvič. Spet je na enem koncu štruce fižolček izginil, na drugem, in sicer na tistem, kjer je bil spodaj prilepljen listek z imenom, čigav je kruh, pa je lepo ostal na mestu, kamor ga j« bila potisnila Spet ni nič rekla in je sklenila ponoviti itto ie tretjič, da le ne bi bilo kakšne pomote ... Zgodilo se je znova isto. Zdaj ni bilo zanjo nobenega dvoma več. A peka še vedno ni naznanila, ker da s takšnimi stvarmi ni še nikoli v svojem življenju imela opravka. Rekla je le, da je radovedna, koliko časa se bo to ponavljalo. S«1 Vam ne zdi. gospod urednik, da Je le nekoliko preveč prizanesljivaJ A ker se mi zdi, da bo morata porabiti vso svojo dragoceno belo moko prej, kakor pa bo tistega pek n zapekla vest, sem ji sklenila pomagati na ta način, da o tem dogodku napišem pit mo Vam in javnosti. Mislim, da bo to učinkovalo in da moji sosedi kmalu ne bo več treba nositi k peku poleg kruha še — fižola. Ljubljanska gospodinja. V zadnji številki »mo priobčili pismo, v katerem je nek Ljubljančan Izrazil željo, da bi odslej prodajali bloke tramvajskih vozovnic kje sredi mesta, ne pa na koncu šiike. Omenil je med drusrim, da sprevodniki niso preveč navdušeni za prodajo blokov (bloke tramvajskih vozovnic so namreč vsaj v začetku prodajali tudi sprevodniki). Kakor smo zadnji« ugodili »stalnemu (rostu na tramvaju ter priobčili njegovo mišljenje in prošnjo, prav tako rade volje ustrežemo tndl sprevodnikom E. c. i. V njihovem imenu nam je nekdo izmed njih poslal na nate prejšnje pismo ie naslednje dopolnilo: Cenjeni gospod urednik! tSpevodniki zato niso navdušeni ra prodajo blokov, ker jih pri opravljanju tvoje službe, t. j. pri pobiranju voznine potniki z blokI preveč ovirajo, zakaj zapraviti morajo toliko salamenskega bloka* še ni. Potem potnik začne »na glat premišljevati* nekako takole: %Ja, kje pa je, saj vem, da ga imam nekje, samo.. .« In tedaj se spomni; *Ah, t) rokavici ga imam!* Tak blok je po navadi vet zvit. zmečkan ali vsaj štirikrat prepognjen. Sprevodnik ga mora previdno ratvifi, ker so v njem ie stari, izrabljeni listki, (čemu jih spravlja tja noter, ne vem), in med iskanjem celega listka mora sprevodnik paziti, da ne strga ie drugih. Velikonočni zvonovi so se razmajali, že-lezni jeziki so udarili ob bron, da to zaječali jarmi in grmeče planili glasovi skozi line, se zlili čez polje, uglasili zvonove v Zasipu In v Gorjah, da Je pel še zrak, ki ga je ogrejalo pomladansko sonce. Nekaj je padlo od ljudi, nevidne roke, ki so slehernemu stiskale vrat, so se razklenile, vsak Je laže zadihal. Velika noč! Prišla Je kakor gorenjsko dekle z zlato vezeno avbo, nabranim krilom, s sklepancem in s pušeljcem iz rožmarina in roženkravta. Smeh v očeh ln na ustnah ln s pisano ruto čez ramena. Taka Je vsaka Velika noč pri nas. Zemlja Je dihnila, prav počasi, nalahno kakor prsi spečega otroka. Včeraj Je šel Bog čez njo in zdaj bo dihala do zime, do prvega snega. Ta naša zemljal Kakor speč otrok je na pomlad, kakor zrela žena na jesen. Vse da ln malo jemlje. Lepa je ln rjava kakor od sonca ožgana dekliška polt, toda resna kakor zgarana kmetica. BoltarJeva Irena Je slonela na vratih in čakala na Cmologarjevo Marijo. Sonce Ji Je sijalo v obraz in ji zlatilo lase, roka v kateri je držala rožmarin JI Je drhtela. Iskreče oči so iskale po cesti, od tam bo prišel France, vesel In nasmejan kakor vselej, kadar je prišel zvečer vasovat. Domača ljubezen je kakor na Veliko noč blagoslovljen kruh. Nič ne žge, gori pa bolj kot kres, ln zvesta Je, da še ob grobu ne ofnahne. »Najraje bi zavriskala,« je nagovorila Ireno v pozdrav Marija, ki Je prišla čez travnik. Kite je imela spuščene čez prsa in v novih čevljih je stopala lahko kot srna. »Bo za Franceta?« je ošinila z očmi rožmarin. Irena ni odgovorila, saj se je tako razumelo. Kaj bi fant brez cvetja za Veliko noč? Posebno brez rožmarina, ki dehti tudi če Je suh. »Včeraj sl bila prva doma, kajne?« Je bila skoro nevoščljiva Marija. »Vem, da si Je France mel roke, ko Je zvedel. Se bosta kmalu vzela?« Jo Je razigrano vščipnila. Irena Je malo zardela, toda ni mogla prikriti nasmeha, ki ji Je ušel na ustnice. Res, bežala Je po vseh bližnjicah ln malo da ni zadela z jerbasom nad vrata, ko je prisopihala domov. »Kakšna ihta,« je brundal oče, toda videla Je, da mu je všeč. Saj mu bo težko po njej, toda Franceta je rad Imel. Mislil je sicer, da bi mu Jo dal šele drugo leto, toda če se Je zdaj že tako namerilo, Bog pomagaj. Ji bo pa letos dal svoj blagoslov. Enkrat tako mora od hiše. Zvonovi so peli kakor razigrani fantje, ko gredo od vasovanja. Povsod sama pesem, kakor da je v zaklet grad stopil rešitelj in s čudodelno šibico odčaral v kamen ukle« te ljudi. Ko ita lli po bregu, »o zvonovi utihnili. Brnenje se je ie kar naprej sprenašalo, kakor da ne more izzveneti. Iz zvonika je nekdo mahal s klobukom. Irena mu Je odmahnila z robcem, ki ga Je nesla v roki. »Oči Imaš pa ostre kakor rlg,« Jo Je dregnila Marija. »Jaz bi ga ne spoznala na tako daljo.« »Ljubezen Se čez gore vidi, sem brala v neki knjigi,« jo Je zavrnila Irena in še nekajkrat zamahnila. Vedela Je, da jo bo po maši počakal kakor vsako nedeljo. Danes pa Je Velika noč in gotovo bo prišel po pirhe. Zanj jih Je sama obarvala, rdeče kakor živa kri. Ljudstva Je bilo v cerkvi, da se Je kar trlo. Dekleta so stala po sredi in ob strani ln se ogledovale. Vsaka Je imela kaj novega. Fantje na drugi strani so bili nemimi kakor ie zlepa ne. Skozi poslikana okna je sijalo sonce, da so bili obrazi zdaj vijoličasti zdaj rdečkasti, kakor da se je na slehernem ujela zarja. France in oče sta sedela v prvi klopi. Da ni bilo očeta, bi stal zadaj kakor marsikateri fant, ki je imel tudi plačano klop, pa je na to nedeljo imel raje malo več razgleda. Vsak je vedel zakaj. V močnih, žuljavih rokah je držal knjižico, toda gospod pred oltarjem so hitreje brali kot on. Preveč so mu intsli uhajale nazaj. Skušal se je zbrati in bral skoro polglasno, toda mimogrede mu Je primigal pred oči pisani Irenin jerbas, pa je spet zaostal. Ko je ministrant pozvonil za povzdigovanje, je bil šele pri darovanju. Ta Jerbast Prvi je bil iz cerkve v vseh Zagorlcah. Drugo leto je lahko zadnji. Da Je bilo le letos tako. »Kam pa zijaš? Vsaj poklekni,« ga je sunil oče. Župnik pred oltarjem je povzdignil Boga. Sonce je lilo čezenj. France se Je skrušeno trkal na prsa: Gmajnar sem, Gospod, pa nisem slab. Ne zameri mi. Ne odreci mi blagoslova in še k njej se ozri. Oba ga rabiva kakor zemlja, ki si Jo včeraj obiskal. Da bova rasla ln da tl ostaneva zvesta v veselju ln trpljenju.« Oče so te sedli nazaj, ko Je France še vedno klečal. Do konca maše ni mogel povedati vsega, kar ga je še tiščalo v duši. Tudi Irena ne. Na koncu J« organist Se enkrat zaigral velikonočno. Nekam poskočno je donela, da so ljudje odhajali s cerkve kakor po taktu. Vsem se je zdela maša kratka, le fantje so proti koncu že malo stopicali. Pa kaj ne bi, ko Je vsak mislil le na pirhe in rožmarin, ki ga je gotovo čakal. Tako se poda na klobuku! France je stal vrh klanca in že od daleč Je opazil Ireno, ki se Je poslavljala od Ma- rije, ki se je namenila na Mlino. Kar nasproti ji Je tel, segla sta si v roke ln ti voščila. Včeraj ni bilo časa za to. »Pirhov bo kaj?« Jo je nagajivo vprašal, ko sta prehitevala ljudi. »Bo, če si kaj molil zame.« Od strani ga je pogledala, da mu je zaplalo srce. »Misliš rožmarinov vršiček nesti prav do doma? Mar bi ga jaz zataknil za klobuk,« jo Je prijel za roko. Nalašč sem tl ga prinesla, ker vem, kako ai nepočakan. Drugi fantje ga bodo dobili iele doma.« Pustila Je, da Jo Je držal za roko in aree ji j* 'tolklo, da je bil životec kar tesan. (Dalje no l. tirani.) j Torej, gospod urednik, Je le hitreje in enostavneje za oba, za sprevodnika in za potnika, če sprevodnik odtrga potniku tproti iz svojega bloka, ki ga drži v roki med vto preiskavo žepov, listek in ga da potniku. Sprevodnik mora opravljati tvojo doli-nost tudi glede pobiranja voznine. S tem krije tudi sebe in nikakor ne more biti hvaležen omenjenim blokarjem. Vse priznanje in spoštovanje pa onim potnikom, Iti nas razumejo, nam prineso ie v roki blok, kakor je prav, saj vendar na vteh glavnih postajališčih in v vsakem vozu visi tabla z vljudnim opozorilom, da je potnik dolžan tam, brez opozorila, zahtevati vozni listek oziroma pokazati dalj časa veljavno vozovnico. Vsak potnik tudi lahko ve, kaj te utegne zgoditi, če tega ne tlori. Nekateri potniki pa bloke tudi zlorabljajo, najraje teveda v gneči. Na primer takole: V roki drži le ttar, pretrgan littek, ter na sprevodnikovo zahtevo, naj plača voznino, zatrjuje, da mu je tprevodnik littek pravkar pretrgal. Dostikrat te je zgodilo, da sem potniku lahko pokazal na njegovem listku star datum. V tem primeru je potnik seveda trdil, da se je pač zmotil, ter je brž dal drugega, če pa na listku ni datuma, je bolje, da potniku kar verjameš, čeprav ni res, kar zagotavlja. Za dokazovanje namreč nimaš časa, za prepir pa še manj. Nekoč se mi je zgodilo, da tem imel priliko t pomočjo drugih potnikov ugotoviti takšno zlorabi jen je od ttrani -tblokarja*, ta pa je od same jeze vpričo nas vseh pretrgal še drugih deset celih listkov. Glede vedenja potnikov v tramvaju pa bi lahko pripomnil še marsikaj, a za reševanje tega vprašanja nisem »pristojen* in ta stvar tudi ne sodi v okvir »Mokarjev*. Sprevodnik. II »Slovenstvo", »jugoslovanstvo" in »zavezništvo slovenske Osvobodilne fronte Komunistična propagandna gesla za slepljenje lahkovernih ljudi in njihovo nasprotje z resničnim stališčem vodstva OF V kratkem bo pod naslovom »frne bukve o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu« izšla obsežna knjiga z izborom dokumontov, dejstev, statistik in fotografij o pravem obrazu komunistične Osvobodilno fronte in o pravih ciljih tako imenovanega »narodno osvobodilnega boja«. Knjiga z neizpodbitnimi dejstvi, uradnimi izjavami prvakov Osvobodilne fronte, nnvedbn-mi iz njenih tiskovin ter številkami o tem, kako jo »narodno osvobodilna vojska« načrtno uničevala slovenska življenja in slovensko imetje dokazuje, da je Osvobodilna fronta pri nas bila orodje sovjetskega imperializma, ki hoče pod krinko »narodno osvobodilnega boja« med Slovenci zanetiti komunistično revolucijo, uvesti bolj. ševiški politični red ter slovensko ozemlje priključiti političnemu sklopu Sovjetske Itusije. Iz tega dela, ki bo v razkrinkavanju Osvobodilne fronte in v boju proti njenim komunističnim ciljem pomenilo čez vse pomemben korak, navajamo v naslednjem odiomok iz poglavja, ki dokazuje popolni komunistični značaj vsega gibanja in njegovega triletnega dela. Odlomek pravi: »V zvezi s tem velja omeniti še neki posredni dokaz za komunistični značaj Osvobodilne fronte. Ta posredni dokaz je kričeča razlika med propagando ln resničnim stali, ščem Osvobodilne fronte do določenih vprašanj. Komunistični prvaki v Osvobodilni fronti so izkoristili prav vsa propagandna sredstva, da bi »trdovratne« slovenske ljudske množice z njimi pridobili za »narodno-osvobodilno gibanje«. — Za vsako politično skupino in usmerjenost so pripravili nova gesla ter izkoriščali vse momente, ki bi jim pri tem lahko koristili. Prva laž V začetku so gnali silovit hrušč s slovensko narodno zavednostjo, s nacionalizmom, 's frazo o osvoboditvi, združitvi In samoodločbi slovenskega naroda. Toda prav tedaj, ko je ta »nacionalistična« propaganda Osvobodilne fronte najbolj cvetela, je Boris Kidrič, tajnik Komunistične partije in tajnik Izvršilnega odbora Osvobodilno fronte, na konferenci Partije v mesecu juliju 1912 s poudarkom izjavljal: »Istočasno poudarjamo Internaclonallzem In se borimo proti šovinistom reakcije.« »Šovinisti reakcije« so za Kidriča in vodstvo slovenske Osvobodilne fronte vsi ljudje, ki proti internacionalizmu poudarjajo načelo slovenstva, načelo pravega nacionalizma. O slovenstvu in nacionalnosti Osvobodilne fronte pa najbolj nazorno govore njene izdajalske, protislovenske zveze e cesarsko italijansko vojsko, o katerih bo govor pozneje. to dejstvo, da je slovensko »narodno osvobodilno gibanje« bilo zapovedano od Sovjetov. to je iz tujine, priča, da je propaganda o slovenskem značaju tega gibanja tor o njegovem boju za slovenske vrednote in dobrine, laž. Kako bi se tudi mogli boriti za slovenstvo in za Slovence ljudje, ki so Osvobodilno fronto začeli in jo še vodijot Ali je kot borca za pravo slovenstvo in za slovenski parod moči smatrati Josipa Vidmarja, predsednika Izvršnega odbora Osvobodilne fron. te, ki jo v slovenski književnosti in umetnosti poldrugo desetletje načrtno pobijal vse, kar je imelo, kakršno koli zvezo s pravim slovenskim duhovnim in narodnim izročilom: ki je več kakor pet let z vsemi silami in pod vsemi krinkami pripravljal pot za bolj-šovizacijo slovenskega kulturnega življenja; ki je v svojih kritičnih merilih prevrgel vse vrednote, samo da hi v umetnosti in v knji. žovnosti pripomogel do uspeha bolj ali manj neznatnim ljudem, ki so bili komunisti, to so pravi, ki po bistvu svojega nazora niso ihogli hiti SlovenciJ Ali more biti voditelj kakega slovenskega gibanja n. pr. Boris Kidrič, človek, ki je žo v rani mladosti postal plačan agent Kominterne in jo v vsom svojem neznatnom javnem delu vedno zagovarjal taka politična načela in taka politična stališča, ki so morala Slovencem v vsakem položaju prinašati škodol Nadaljtvanjo t J. ftrant. »TI ga bom jaz zataknila,« mu je nenadoma kar sama snela klobuk tn zarinila vršiček za trak. Med smehom mu ga Je kar tako poveznila na glavo. Nato sta oba obmolčala. Fantje v zvoniku so začeli pritrkavati. Takoj so Jim odgovorili fantje v Hibnem, v Gorjah In v Zasipu. »Tako lepa še ni bila nobena Velika noč, kakor Je letos,« je dahnila Irena ln zardela. »Ko je bil tvoj Jerbas prvi doma,« se je zasmejal France. »Nagajiv sl, da veš,« se Je naredila užaljeno, toda France je videl, da JI trepetajo roke kakor upehane golobice. »Ko bo trava za ped visoko, pridemo snubit, če se ne boš skujala do tačas. Vidiš, da že odganja.« Govoril Je resno in tudi njemu so se tresle roke. »Ko bo do pasu zrasla, Jo bova že skupaj sušila,« Je dodal ln so ozrl nazaj. Nikogar ni bilo. Poiskal Je njena usta. Ni mu Jih odtegnila. Mali zvon Je prltrkaval vtsoko ln njegov glas se Je zlival z velikim kakor bister studenček z umirjeno vodo. Nekaj pijanih metuljev Je prifrfotalo čez grmovje tn omahnilo med brstečo Jablanc. Stol tam zadaj se Je poslavljal od zadnjega snega. Samo po grapah se Je še držal. Ves božji svet Je bt! kakor tz vode vzeto dete, okopan, svetal in dišeč kakor prvo zelenje. Vstajenje — veselje, vstajenje — veselje sta pritrkavala mala dva zvonova. Dom — dom — Je pritrjeval veliki, toda mali Je imel zadnjo besedo: Vstajenje — veselje... Kako hi bilo mogoče priznati kake idealne nagibe bivšim poklicnim zločincem in morilcem iz vodstva »narodno-osvobodilne vojske«, kakor je n. pr. »brigadni« poveljnik Stanko Semič, s komunističnim imenom I)akl, ki se je večkrat bahal, da je sam z lastno roko poklal na desetine ln desetine Slovencev? Ali morejo voditelji kakega na-rodno-osvobodilnega boja biti ljudje, kakor jo politični komisar bivšega II. bataljona Dolenjskega odreda Majcen Nace, ki jo v času najhujših komunističnih pokoljev dejal: »Odlično delamo! Koder greva skupaj s komandantom Moretom Ivanom (ki je bil že pred vojno obsojen zaradi umora, op. pis.), povsod se vleče za nama rdeča črta. Samo midva sva jtli v tem kratkem času nad tri sto pobila. Pot v revolucijo sc sijajno pripravlja!« Ali morejo veljati za prvake kakega narodnega, idejnega in idealnega gibanja mednarodni pustolovci in ljudje temne preteklosti ter okrvavljenih rok, kakor so n. pr. dr. Aleš Baebler, bivši junak pariškega podzemlja in rdoči prostovoljec iz špnnsko državljanske vojno, ter Lovrenc Kuhar, ki je svojo revolucionarno komunistično kariero začel s poneverbo delavskega denarja pri bratovski skladnicl v Mežicil Ali je moči kaj takega trditi o Edvardu Kocbeku, človeku, ki je skušal svoje bolestne težnje po oblasti uveljaviti pod vsemi prapori in v vseh oblekah od kolarja preko anarhističnega individualizma, personalizma in »novega krščanstva« pa do najbolj neodjenljivega in krvavega komunizma? Niti enemu izmed teh ljudi ni moči česa takega prisoditi. V zločin nad slovenskim narodom, kateremu #o dali ime Osvobodilna fronta, so jih gnali osebni nagibi, osebne strasti ln osebna užaljenost, ne pa skrb za slovenstvo ali ljubezen do naroda. Pravo ozadje in nagibe njihovega izdajalskega dela je najbolje izrazil Edvard Kocbek v pismu, ki ga je 10. avgusta 1943 pisal ne- kemu svojemu somišljeniku v Ljubljano, v katerem pravi: »Ne gre (nam, to je Osvobodilni fronti, op. pis.) več za zlom fašlzmov, ampak za tisto zadnjo resničnost sveta: posest ln oblast.« In to je edina dejanska resnica o tem, zakaj se voditelji Osvobodilne fronte bore. Slovenstvo in boj za narodno korist sta jim samo propagandna laži Druga laž Druga taka propagandna laž Osvobodilne fronte je trditev, da so v njej zastopane vse bivše slovenske politične stranke. Slovenci smo v preteklosti imeli štiri pomembnejše politične stranke, ki so res imele zaslombo v ljudstvu in so vse skupaj v resnici politično zastopale ves slovenski narod. To so bile: Slovenska ljudska stranka. Samostojna domokrataka stranka, Samostoj. na kmečka stranka in Socialistična stranka. Komunistična stranka zakonito ni obstajala, pa tudi kot nezakonita skupina ni številčno pomenila nič, kaj šele da bi bila mogla zastopati kak znatnejši del slovenskega ljudstva. Slovenska ljudska stranka so je po lotu 1935 vključila v vsedržavno Jugoslovansko radikalno zajednteo, Samostojna demokratska stranka ter Samostojna kmečka stranka pa žo 1. 1932 v Jugoslovansko naclo. nalno stranka. Dejstvo jo, da v Osvobodilni fronti ni zastopana niti ena od teh bivših strank, ki bi slovensko ljudstvo lahko edine politično predstavljale. Niti v širšem niti v ožjem vodstvu Osvobodilne fronte ni niti enega človeka, ki bi bil meseca aprila 1941 član, kaj šele vodilni zastopnik katere koli izmed omenjenih .slovenskih političnih strank. Noben član izvršilnega odbora Osvobodilne fronto ni nikdar bil viden član katero izmod navodenih slovenskih strank. Ker stranke lahko zakonito zastopajo samo vodilni ali od strnnke za to pooblaščeni ljudje, je torej jasno, da Osvobodilna fronta s trditvijo, da so v njej zastopane vse slovenske stranke — laže. Vodilni Slovenski stranki: Slovenska ljudska stranka v sklopu Jugoslovanske radikalne zajodnice ter Samostojna demokratska strnnka v sklopu Jugoslovansko nacionalno stranko kot zastopuici ogromne večine slovenskega ljudstva sta bili pri pripravah za ustanovitev Osvobodilno fronto celo Izrečno Izključeni, ker so se ju voditelji Osvobodilne fronte kot večinskih zastopnic ljudstva bali. O tem priča izjnva predsodnika Izvrš-noga odbora Osvobodilno fronto Josipa Vidmarja, ki je v brošuri »Beseda o Osvobodilni fronti«, zapisal: »Jasno pa vam mora biti, da (Osvobodilna frontn, op. pis.) nikakor in pod nobenim pogojem ni marala in ni mogla sprejoti v svoje vrste strank, ki so se v jugoslovanski preteklosti osramotile in omadeževale ... ali ki so ščitile in podpirale peto kolono na naši zemlji a ji celo sume bile pota kolona zn našo sedanje okupatorjo, V ti dvo sramotno zn-znamovnni skupini nesprejemljivih je Osvobodilna fronta utemeljeno štela vodstvi obeh dotedanjih vodilnih političnih strank: Jugoslovanske radikalne injednlce ln Jugoslovan, ske nacionalne stranke, ki sta lilll tz Osvo. bndllno fronte vnaprej ln nepreklicno Izključeni.« Izključeni, ker sta bil! po tradiciji protikomunistični, zlasti prva, ki temelji oa katoliškem svetovnem nazoru, in bi jo za pro-tlnarodno delo Osvobodilne fronte sploh ne bilo moči pridobiti. Hkrati a to »izključitvijo« je Osvobodilna fronta hotela že vnaprej kot »poto kolono« ln »izdajalca« ozuačitl ogromno večino slovenskega naroda, ki sta ga tl stranki zastopali ln vodili. Resnica je, da je kot politična stranka v Osvobodilni fronti od vsega začotkn zasto. pann samo Komunistična partija Slovenije in noboua druga. Ta jo danes tudi odina dovoljena stranka v okviru Osvobodilno fronte. Edino od Komunistične partije Slovenije so vf vodstvu Osvobodilno fronte vodilni ljudje, to je člani njenega Centralnega komiteta, ki Izvršni odbor Osvobodilne fronte tudi dejansko vodijo. Predsednik Izvršnega odbora Osvobodilno fronte. Josip Vidmar, ni nikdar pripadal nobeni stranki ln se jo s tom vodno postavljal. Zaradi tega ne utore danes govoriti o tem, da v Osvobodilni fronti katero — zlasti v vodilnem smislu — zastopa. Isto je z drugimi člani Izvršnega odbora: Kocbekom, Rusom, dr. Brecljem Marijanom, Fajfarjem, Lubejem. Nihče izmed njih ne zastopa nobene slovenske politične stranke, ker nihče v nobeni ni bil, kaj šole da bi bil dobil pooblastilo za zastopstvo. Ker so Kocbek, Fajfar in Brecelj danes vsi člani Komunistične partije, jih je treba smatrati kvečjemu za njene zastopnike, tako da je Komunistična partija Slovenije v Osvobodilni fronti ne le edina politična stranka, temvoč hkrati tudi najmočneje zastopana skupina. Od nje so namreč v Izvršnem odboru Osvobodilno fronte poleg članov Centralnega komiteta Komunistične partije: Borisa Kidriča, Edvarda Kardelja in Franca Leskoška, še omenjeni trije; dalje Zoran Polič, Josip Rus in Franc Lubej, ki so tudi člani Komunistično partije Slovenije. Tako od članov Izvršnega odbora Osvobodilno fronte uradno ni pripadnik Komunistične partijo samo Josip Vidmar, če smemo verjeti njegovi lastni izjavi. Kje more potem biti govora o tem, da so v Osvobodilni fronti zastopane vse slovenske politične stranke in skupine! Ista slika je v drugi najvišji ustanovi Osvobodilne fronte, v njenem »Plenumu«, v katerem sta od bivših vidnejših zastopnikov kake stranke samo pokojni dr. Anton Brecelj, ki je bil zaradi nediscipline že 1. 1936 izključen iz Slovenske ljudske strnnke, ker je zaradi ozke osebne politike skušal delati v njej razdor, ter inž. Sernec, bivši jugoslovanski minister za gradnje, ki se je v Slovenski ljudski stranki in v javnem življenju onemogočil s svojimi umazanimi korupcijskimi zadevami iz leta 1927. Ce ta dva človeka, člana širšega vodstva Osvobodilne fronte, lahko zakonito zastopata v njej kako slovensko stranko, naj presodi vsakdo sami Taka je torej resnica o propagandnih trditvah Osvobodilne fronte, do so v njej zastopane vse slovenske politične stranke ... Tretja laž Tretje tako zlagano propagandno geslo Osvobodilne fronte je bilo govorjenje o Jugoslaviji,' Jugoslovanstvu, skupnosti Jugoslovanskih narodov Itd. Vse to je bila gola propagandna laž za slepljenje javnosti. Kako bi bilo moči verjeti v odkritosrčnost komunistične propagande z jugoslovanstvom, če je Osvobodilna fronta v letu 1941 smatrala zn svojo poglavitno nalogo, da bivšo državo kot politično idejo in stvarnost pri slovenskem ljudstvu čimbolj očrni! Podtalna glasila Osvobodilne fronte to leto niso za bivšo Jugoslavijo imela drugih priimkov kakor »jugoslovanski nestvor«, >ko-ruptna reakcionarna tvorba«, »kapitalistična pošast«, »neživljenjska absurdnost«, »petoko-lonska Jngoslavtjn«, »smrkavec Peter II. in njegovi beli jastrebi« (glej »Slovenskega poročevalca« lz leta 1941 ter drugo podtnlno propagandno literaturo), »režim žandarjov, Glavnjnč, režim socialnega ln nacionalnega zatiranja«. (Tito: .»Narodno vprašanjo v Jugoslaviji v luči narodno osvobodilne borbe«.) Ko so se propagandna gesla znradi taktike, ki s0 jo narekovale Osvobodilni fronti navodila iz Moskvo, spremonila in začela poudarjati neko svojo Jugoslavijo in jugoslovanstvo, je uradno stališče vodstva ostalo isto. Tone Fajfar, član Izvršilnega odbora Osvobodilno fronte, je meseca maja 1942 na shodu v Kompoljah govoril: »Naša hrabra partizanska vojska ne prizna bivšega kralja Petra .. . Kajti mt Jugoslavije nočemo več. Mi hočemo ustvariti nekaj novega, zato kontinuitete Jugoslavijo ne priznamo.« Brošura »Zakaj Je propadla Jugoslavija!«, ki jo jo izdala Agitacijsko propagandna komisija Centralnega komiteta Komunistično partije Jugoslavije 1942 — torej vir, ki izraža uradno stališče Komunistične partije in s tem Osvobodilne fronte — pravi: »Drugič pa mora »ideološka* navlaka izginiti z narodne pozornice. Taka ideološka navlaka je... protislovensko In protiljud-sko jugoslovanstvo ... Tisti, ki so nekoč iz idealizma sledili Jugoslovanom, naj se danes ... ne čutijo prizadeto, če bijemo tudi po jugoslovanstvu — prav tako kakor smo tolkli po vseh pojavih petokolonstva znotraj slovenskega naroda. Mi komunisti, ki nimamo sentimentalnih ozirov ... smo dolgo tega našli izvirni greh tam, kjer ga je treba iskati: v lotu 1918« (namreč v nastanku Jugoslavije, op. pis.). Brošura »Revolucionarni razvoj slovenskega narodno-osvobodilnega gibanja«, ki jo je Komunistična partija Slovenije izdala meseca junija 1942, pravi: »Njegov (narodno-osvobodilnega gibanja, op. pis.) smoter pa vendarlo nikakor ne bi bil dosegljiv s kakršnim koli povratkom predokupacijskega stanja, recimo Jugoslavije. Mod upravno in vojaško organizacijo ter oboroženo silo staro Jugoslavije po eni strani, ter sedanjo osvobodilno vojno slovenskega in ostalih narodov Jugoslavije po drugi strani, ni prav nobene dejanske kontinuitete.« Četrta laž Četrto tako propagandno slepilo, ki mu je nasedel del domače javnosti, še bolj pa tujina, je kričanje, da je Osvobodilna fronta »angleški« zaveznik in da se bori za njihove cilje. Tudi ta propaganda je samo tak. tika, ki jo vodstvu Osvobodilne fronte narekujejo vojno politične razmere in navodila iz Moskve. Načelno stališče vodstva Osvobodilne fronte do Anglije in Amerike je isto kakor do tako imenovanih fašističnih držav. Slovenska Osvobodilna fronta se bori izključno za komunistične, to je sovjetske politične cilje, in se ima za sovražnico vsake druge sile. Njeno načelno stališče je izraženo v brošuri »Revolucionarni razvoj slovenskega narodno-osvobodilnega gibanja«. Tam boremo o smislu in cilju njenega boja med drugim tole: »... njegov smoter — namreč osvoboditev, združitev ln samoodločba naroda — pa vendarle nikakor ne bi bil dosegljiv s kakršnim koli povratkom predokupacijskega stanja ali z vzpostavitvijo katerega drugega Imperialističnega sistema, ki hi vklenil v svoje meje slovenski narod ... To se pravi revolucionarno zlomiti obstoječi sistem... in revolucionarno preprečiti vpostavltev katerega koli starega sistema Imperialističnega jarma nad Slovenci.« Boris Kidrič, tajnik Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte, je na konferenci Kora« nlstične partije Slovenije meseca julija 1942 gledo razmerja do Angležev in Amerikancev izjavil: »Tisti, ki bodo šli na angleške pozicije, se jih je treba bati, ker bodo prej ali slej šli... v naročje bole garde « Pero Poplvoda, zdaj komandant komunistične »divizije«, je imel meseca maja 1943 v Iški grapi predavanje, v katerem je dejal: »Ko bomo vae države osvobodili, bomo pognali še Anglijo.« »Goneral« Jaka Avšlč, namestnik vrhovnega poveljnika »slovenske narodno-osvobodilno vojsko«, je 12. oktobra 1943 v Dobrniču govoril takole: »Naš partiznn se bije ob Soči, ob Vrbskem jozern, ob Dni, pripravljen, da stre vsakoga sovražnika. Pa najsi bo to Italijan, ki ga je že strl, ali, Nemeo, ki ga bomo kma. lu pogazill, domači izdajaleo b.elo in plavo gardist, ali pa Anglež. Vse bomo uničiH.« Zoran Polič, član Izvršilnega odboro Osvobodilne fronte, jo 26. julija 1943 govoril: »Mod partizanskim moštvom in komando »e pojavlja žalostno dejstvo, da postajajo anglofilski. Zvezo z Angloži smejo uporabiti kvečjemu kot propagandno sredstvo, njihove simpatije pa nikakor ne smejo biti na angleški strani, zlasti pa se ne smejo navzetl njihovega duha... Anglijo lahko izrabljamo v toliko, v kolikor s tem lahko slepimo ljudstvo, na drugi strani pa, do izvlečemo iz Angležev, kar se le da.« Vrhovno poveljstvo »narodno-osvobodilne vojske«, »zaveznice« Angležev in Amerikan-cov, je dnlo spomladi 1943 postreliti dosti vojakov in poveljnikov, ker so se preveč ogrovali za Anglijo. Tedaj je isti Polič tudi prepovedal podtalnim propagnndnlm glasilom Osvobodilne fronto pisati kar koli v angleškem in ameriškem duhu ln smislu ... Priča, ki je imela dolgo časa vpogled v delo in usmerjenost Izvršilnega odbora Osvo- bodilne fronte, pripoveduje glede tega slednje: »Ze pred razsnlom Jugoslavije je bilo razpoloženje Komunistične partije docola protiangleško in protizavezniško. Po zlomu Jugoslavije Pa so se ti ljudje orientirali še strože proti Angliji in Ameriki, in sicor za-radi navodil lz Rusije, ki so opozarjala, da bi Angleži in Amerikanci kot reakcionarji utegnili izjaloviti poskuse za revolucijo..« Ko je »narodno-osvobodilna vojska« pri« šla na teren, je s pisano in ustno propagando začela takoj napadati Anglijo in njene uradne zastopnike, češ da bodo ti gotovo podpirali vsako reakcijo pri nas. Zato je treba vliti v duše partizanov in oivilnega prebivalstva največje sovraštvo do Anglije. Za to sta se s pisanjem zlasti zavzemala Boris Kidrič ter Edvard Kocbek, oba člana Izvršilnega odbora Osvobodilne fronto. Pro-tiangleški kurz v Osvobodilni fronti jo bil v začetku tako hud, da so prijeli in takoj ustrelili vsakogar, ki je Angleže samo omenil. Vsa njihova propaganda je bila v prvih časih naperjena zgolj proti Angležem. To uradno stališče vodstva Osvobodilne fronte ee tudi po 8. septembru 1943 ni spre-menilo. Vsi politični komisarji so dobili navodila, da morajo na shodih govoriti v pro-i tiangleškem smislu. Ta navodila so tudi izpolnjevali. Zlasti je to delal član Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte Zoran Polič, ki je imel po 8. septembru čez deset shodov, kjer je govoril proti Angležem. On in vsi govorniki — politični komisarji — so v Stični, v Cerknici, Kočevju, Ribnici in drugod napovedovali, da bodo pognali dežele tudi »tretjega okupatorja«, to je Angleže, če bi prišli ... Ko je po angleških začetnih uspehih proti Italiji začelo navdušenje za Sovjete med «narodno-osvobodilno vojsko* plahneti in so se vedno bolj oglašale simpatije do Angle« žev, je Izvršilni odbor poslal vsem političnim ustanovam Osvobodilne fronte vrsto skrivnih okrožnic z najstrožjimi navodili, da je treba navdušenje za Angleže z vsemi sredstvi zatreti, ker bi angleški vpliv po, monil smrt za komunizem na slovenskem ozemlju... Protiangleško stališče voditeljev Osvobodilne fronte je razvidno tudi iz ukrepa, ki pod smrtno kaznijo prepoveduje poslušanje radijskih oddaj lz Londona. Najjasneje se je to stališče Osvobodilne fronte pokazalo po 8. septembru, ko je na-rodno.osvobodilna vojska hitela vse italijansko rožje, kar ga je ostalo pri nas, voziti v podzemska skrivališča v Kočevskem Rogu. Na vprašanje, čemu to skrivanje in skladišča, so člani Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte odgovarjali zaupnikom, da morajo to orožje pripraviti za boj proti »tretjemu okupatorju«, to je proti Angležem, ki se bodo najbrž izkrcali na Balkanu. Glavno poveljstvo da je že izdalo vso načrte in se bo Angležem postavilo v bran, kjer koli bi skušali priti na Balkan.« To je torej resnica o »nacionalnosti«, d »jngoslovanstvu* in o »zavezniški« usmerjei nosti Osvobodilne fronte ... Peta laž Peto tako zlagano geslo, s katerim jo Osvobodilna fronta skušala slepiti slovensko ljudstvo, je bila fraza o demokraciji, za katero in v imenu katere da se narodno osvobodilno gibanje bori. V imenu te »demokracije« je Osvobodilna fronta dajala streljati znane in neznane ljudi, ki so si drznili o koristi slovenskega naroda misliti drugače kakor komunisti. V imenu te »demokrne!je« se jo borila proti večini slovenskega naroda in z vsemi sred« stvi skušala zadušiti njen glas; v iraonu to »demokracije« je uganjala najhujše duhov, no, politično in gospodarsko nasiljo nad slovenskim ljudstvom. Kako pa v resnici misli z demokracijo, je docela Jasno pokazala lani meseca sepi tombra, ko je uprizorila volitve tako ime« novanih »slovenskih ljudskih odposlancev«. Propaganda Osvobodilne fronte je tedaj doma in v tujini razglašala, da so to bilo »prvo svobodno in res demokratične volitve« v zgodovini slovenskega naroda. Tri njih jo vondar enkrat prišla do Izraza »prava ljudska volja« in so bili izvoljeni »zastopniki vseh slojev in vseh prepričanj«. (Izvirne dokumente o teh »demokratičnih volitvah« je naš list objavil pred dvema mesecema. Op. ur.) S to komedijo jo Osvobodilna fronta postavila na laž vsa svoja gesla o demokraciji in dokazala, da se za njimi skriva vedno samo njen edino pravi in rosnični obraz: komunizem.« FIL - TER SPOVED Nad mestom so jo danilo. Zapeli so po- , telini v predmestju in v veliki corkvi so so oglušili zvonovi. Peli so v treh in vabili ljudi k pokori. Odklepala so se vožna vrata. Prazno ulice so oživelo. Po zmrzlem tlaku so prihajali ljudje; ni jib bilo veliko, pretežna vočina žonske, tesno zavite, kor jo bilo jutro mrzlo. V prostorni cerkvi so brneli zvonci, po klopeh so rožljali rožni venci in pred oltarji so se sklanjali duhovniki. Dolge molitve so pričalo o spokornih mučuh, ki so jih brali pred Veliko nočjo. Pred oltarjem Žalostne Matere sta goreli dve sveči. V skritem kotu jo klečalo deklo. Zakrivala sl je bled obraz z rokami, da Jo no bi spoznali oni, ki so prihajali v klopi. Ob znkristlji je zabrnel zvonec. Mlad duhovnik je pristopil k oltarju Žalostne. Pogledi so so uprli vanj. Nihče ga ni poznal, bil je begunec. Deklo v klopi se je zdrznila. Se tesneje jo stisnila obraz in globok vzdih ji je privrel iz prsi. Mašnik je končal mašo. Vrnil se je iz zakristije v klop ob oltarju Žalostno Matere, odprl veliki brevir in zraven položil črnnobrobljono sliko; oče in mali sta bila na njej In pod sliko jo bil črni križ In pod njim napis: Umorjena dno 14. novembra. Večni spomin mučenikoma! Sin jo obračal listo v brevirju, prekladat pisane trakove ln se zdaj pa zdaj zazrl v črni sliki na klopi. Prišel je k njemu cerkovnik, zašepetal mu na uho in pokazul na bližnjo spoved- nico, kjer jo čakalo na spoved neknj ljudi. Svečenik je vstal, pustil na klopi brovir in sliko ter so zaprl v spovednico. Dekle, ki jo klečalo za njim, se jo »treslo. Bledi obraz ji je postal mrtvaški. Stegnila se je čez klop, uprla črno oči v mrtvaško podobico in omahnila na sedež. Z rokami si je stisnila srco, zapiskala in polglasni krik so je slišal po oerkvi: »Jezus, Mariju! Ona sta in on jo. da: on je, sin, sirota!« Ljudje ob spovednici so začudeni strmeli v črno postavo. Nihčo jo ni poznal. Polagoma so je umirila, odpela križec, ki ji je visel okrog vratu tor ga sunkoma položila na mrtvnško podobioo. Vzela jo torbico, z robeom si je obrisala oči ln hitro odšla iz cerkve. 8povednik je končal. Zaškripala so vrata pri spovednici in duhovnik je pokleknil na svojo mesto pred brovir in mrtvaško sliko. »Kaj pa to!« se je začudil. Dvignil je krlžoo in v njem spoznal križ, ki ga je nosila njegovn mati. »Nekdo Jo izgubil križec! Shranite g« in oznunite!« tako Je naročiti cerkovniku. Domov je šel nemiren ln ves dan so mu trgalo težke misli srce: Kdo je bil, ki mu jo nastavil materin spomin! Saj je bil materin! Itavno takega je nosila. Dan se je vrstil za dnem. Križi po cerkvah so hill zagrnjeni v višnjevo prte. Tiha nedelja je šla skozi cerkov. Vsako jutro je maševal pri istem oltarju. V klopi pa Jo jutro ja jutrom klečalo nepoznano bledo dekle. Postal je sicor pozoren nn nje« no vzdihe, toda v obraz je ni vidci, kor si je z rokami zakrivala obličje. Na praznik Žalostne božjo Matore Je spet bral mašo pri Istem oltarju. Ko so Jo vrnil iz zakristije na staro mesto, da bi se zahvalil Bogu in priporočil Dolorosi, jo na klopi zagledal prstan. Skoraj nevoljen jo bil, misloč, da nekdo nalašč naslavlja zlatnino ravno v to klop in na isto mesto. Ko je pa. natančneje ogledal prstan, so jo zdrznil. Na obroču j0 bilo zapisano lino ubitega očota in matere tor njun poročni dan. Hitro je vstal, so obrnil in preplašeno iskal z očmi človeka, ki bi ga poznal. Nikogar ni prepoznal, vsi so bili tuji in začudeno so zrli njegov preplašeni pogled-Bledega dekleta, ki si je zastiralo obraz, ni bilo v cerkvi. Pa je ni bilo niti naslednji dan niti na veliki teden. Zakaj! Kdo Je! Kam je izginila? Nihče mu ni mogel dati pojosuila. Tesna ulica, kabinet v četrtem nadstropju. Vsepovsod revščina in tesnoba. Na mizici jo zataknjena oljčna vejica, znak cvetno nedeljo. Na polomljeni zofi leži bledo dokle. Skromna obleka je razmotanB P° stolicah. V kotu zevajo težki hribovski čov-1 ji. na žeblju visi smučarski dros, za vrati je obešen nahrbtnik. Diši po kisu in trohnobi, Z brisačo, namočeno v umivalniku, si stiska čelo. Sunkoma se dvigne in sodo k mizici, kjer je razgrnjena pola papirja. Poro škriplje med vzdihovanjem, vrstico naraščajo. Bolnica piše spomine. »To vrstice, najhržo zadnje v mojem življenju, bodo odkrilo brozmejuo zlobo, ki i° Zgodovina slovenske zemlje v današnjih dneh ČETRTA RDEČA »REPUBLIKA« V LOŠKI DOLINI IN NJENI KRVAVI SLEDOVI LoAka dolina j« že trikrat doživel« sramoten koneo rdeče »republike«, upajmo, da io bo kmalu četrtič in poslednjič. Ob rojstvu prve »republike« »e rdeči oblastniki prispeli v prazno dolino, vendar s0 oblast iz previdnosti prepustili nezrelim mladeničem, stražo 16 letnim fantičem, sami pa so se držali gozdnogra roba. Samo štiri dni je trajalo rdeče veselje. Potem pa je zapela svojo pesem »mrt. Zeto se v čaau druge republike sploh niso upali prevzemati oblasti, ampak so le ubogo ljudstvo, ki so ga »zmagoviti« savojski kraljevski vojaki zapustili, ustrahovali z majhnimi patroljami in streljali »narodne izdajalce«. Po krvavi badoglievski »ofenzivi« so ubijalci zbežali v gozd, ker so »e bali ljudskega maščevanja zaradi nedolžne slovenske krvi, prelite po njihovi krivdi. Tretjo »republiko« «o začeli najbolj sramotno, kajti priSli so v dolino v senci ba-doglievskega topništva in oklepništva, zato pa tem bolj kričeče. Po zmagi v Pudobu so se vdali pijanemu zmagoslavju in so takoj prelomili Častno besedo ter začeli v množioah pobijati. Potem se je začelo vse-strancko uživanje in izživljanje. Domači rdeči oblastniki so izkoristili priliko izključno za dobro življenje. 2e prvi dan je Ivanka Mulo oblastno zapovedala domačemu gostilničarju: 4 »Sest postelj za štabi« ^ Menda ji 3° bila postelja v domači hiši preveč trda, ali pa jo je še vse preveč spominjalo na očeta, ki je mrtev ležal globoko v jami Kozlovki. Naslednji dan je pa še bolj gospodovalno ukazala: »Kosilo za štab!« Kakšno »kosilo« je to bilo, ve vsa vas, ki je morala dati perutnino, jajca, sladkor, moko, mast itd. Dokler je bilo kje jemati, so oblastniki v republiki krasno živeli. Vsak po svoje Vsakdo 3« užival in ... kradel po svoje. Kako je bilo, priča izjava visokega rdečega funkcionarja, ki je glede tega dejal: , A inače se ovde vazda pilo in luinpo-valo. Odakle su imali novac je u pitanju. X. je držao vino samo za partizane.« O poStenju »osvoboditeljevi Isti gospod pravi: »... Video sam, kako domači terenoi raznose svaku vratu materiala svojim ku-čama, i to po čitave vozove, tako da ste imali priliku na svakom koraku videti pljačku.« Ko so domači oblastniki nagrabili vso. ga, so se vrgli na »čiščenje terena«. Po zaslugi Ivanke Mule in ob tihem pritrjevanju vseh tistih, ki so bili moralni podporniki tega prelivanja krvi, pa kljub temu mislijo, da si bodo ob spremembi umili roke, čeprav Se danes tlačani jo podivjanim morilcem in nimajo poguma, da bi se uprli zlu, ker bi si radi na račun tuje krvi ohranili življenje In premoženje, je bilo umorjenih okrog 50 ljudi. Toda to pot bo roka pravk'3 zagrabila tudi tiste, ki vso rdečo oblast v Ložu pokoncu drže in brez katerih podpore bi bilo vse tolovajsko nasilje že kdaj prenehalo. Ko je začelo primanjkovati vsega, «o se vrgli na »prosvetno« in »organizacijsko delo«. V Koči vasi so organizirali tečaj za komunistične pionirje. Najproj so otrokom zabičali, da b0 doletela vsakega smrt. ki bi izdal tajnost tečaja. Vsak večer so nudili mladini po tečaju zastonj ples, ker je to najbrž laže kakor dajati sol, petrolej, kvas, hrano, obleko itd. K prosveti spada tudi Sola. Vse učiteljstvo razen dveh izjem je otroke učilo raznih deklamacij in »času primornih« prizorov. Gospa Prešernova je ob prisotnosti drugih učiteljic govorila o izredni pomembnosti sedanje narodne »svobode«. Potem je razglasila, da se bo pouk vršil po vaseh, in ros so Šolske klopi razvozili po vaseh. Bo;ve, kako obilen progTam za javna dela so sestavili. Vsaj morali hi ga, ko so dan za dnem zatrjevali, da Nemca nikdar ne bo v Loško dolino, ker je že čisto na »tleh«. Pa se je spet uresničil tisti stari pregovor, da ni nihče doma prerok. Nepričakovano so Nemci 26. oktobra priSli iu ▼sl voditelji so pobegnili ▼ hribe kakor že stokrat, terenoi in morilci pa so se m rili v seno. Slavne »Loške brigade« je bilo koneo. četrta rdeča »republika« Po odhodu Nemcev so domači rdeči »junaki« spet prilezli na dan kakor ščurki. Razglasili pa so, da se je Nemec umaknil, ker 60 mu oni dali ultimat, da se mora. Začela se je torej četrta »sovjetska republika« v Ložu. Slika o njej je kaj žalostna. »Vojska« se je razbežala. Prisilni mobiliziranci so vsi ušli. Orožje je šlo v zrak. Ljudje prestrašeni. Vera v nezmotljivost osvobodilne fronte se je razblinila v nič. Zaloge so se popolnoma izpraznile. Domači daljnovidci so ves živelj speljali v gozd, misleč, da ga živa duša ne bo našla. A zgodilo se je, kar so najmanj pričakovali. Zaloge jestvin in orožja so prišle kar same na dan in so takoj splahnele. Zdaj sta trčili skupaj dve nesreči: lačen želodec in prazna malha. A kaj je to za komunistične gospodarstvenike! Zatečimo se spet k ljudstvu! Začelo se je ropanje na veliko. Da bi ljudom vrgli malo peska v oči in njihov srd obrnili drugam, so izselili 18 družin iz občine. S seboj so smele nesti samo to, kar so imele na sebi. Njihove hiše so pa do golega izropali. V načrtu so imeli izselitev še 70 družin, pa so ne seveda premislili, kajti vse breme izseljenih družin je padlo na simpatizerje OF. Vrnilo se jim je milo za drago, zato so s to »velikopoteznostjo« prenehali. Da bi ljudstvo spet navdušili za »narodno osvobodilno vojsko«, so začeli zbirati razkropljene ostanke svojih preplašenih tolp. Do novembra so zbrali nekaj čez 500 ljudi. Zopet so jih naprtili kmetom na vrat, ki so jih morali prehranjevati. Nekaj časa so bili v Šmarati in Kozarščah, potem so se preselili na Knežjo njivo in na Vrhniko. 23. novembra so ukazali ljudem na Knežji njivi, v Markovcu in na Vrhniki, da morajo do petih popoldne napeči dovolj kruha za »Sercerjevo« in »Tomšičevo brigado«. Nato so udarili na Grahovo, kjer so trajala bitka od desetih zvečer do drugega dne opoldne. Tolovaji so imeli nekaj čez 40 mrtvih in okrog 100 ranjenih, domobranci pa 32 mrtvih. Oplenili so dva posestnika in trgovino Anice Baragove. Zelja po vojaški slavi, še bolj pa po ropu, je tolovaje pripravila do tega, da »o se zaleteli v Kočevje. Tam so mnogo Ložanov nagnali v brezupni boj, kjer so seveda popadali ko snopje. Zloglasni komandant »bataljona« Baraga Jakob iz Kozaršč je bil tako razjarjen, da je Ložane z revolverjem v roki gnal v smrt. Nazadnje so ga tolovaji sami ustrelili. Po kočevskem porazn se mnogo prisilno mobiliziranih Ložanov ni vrnilo, tisti pa, ki so se, so bili poparjeni. Nič kaj dobrih novic niso prinesli domov. Pa tudi rdečih tolp ni bilo več nazaj. Mitingi — zdravilo za vse Da si ne bi Ložani preveč gnali k sren izgub v Kočevju, so začeli terenci prirejati po vaseh mitinge. Mitingi so najeenejše sredstvo za tolažbo. Čudno je le, da prirejajo mitinge v najbolj protikomunističnih hišah. Agitatorke so na mitingih zelo pihale zbranim ženskam na srce, češ naj 1« povedo odkrito, kako sodijo o tolovejstvu in o komunizmu. V neki hiši se je neko dekle re« opogumilo, da je povedalo resnico. Čez pet dni je prišla ponoči patrolja po pet deklet iz vasi. Hvala Bogu, da so prej zvedele za tolovajski naklep in so pobegnile. Od takrat se nihče več ne spušča na mitingih v razgovore s komunisti, 4« Se tako sladko brenkajo. Mitinga se mora i* vsake hISe udeležiti vsaj eden. Ljudje molče in store svojo »državljansko« dolžnost. Poleg teh majhnih mitingov prirejajo komunisti tudi velike pred farno cerkvijo. Do sedaj sta bila dva taka mitinga. Kako so pa ljudje navdušeni za ta blagoslov, zgovorno priča dejstvo, da so bili med mitingom vsi izhodi s oer-kvenega vrta zastraženi • strojnicami. Ljudje ao molče zmrzovali v snemi. Govorila sta pobegli duhoven Lampret in občinski politkomisar Hace Matevž iz Podcerkve, brat zloglasnega morilca Ha-ceta. »Javna dela« Ker §o komunisti uvideli, da se besede ljudi ne primejo več, so začeli z dejanji: z javnimi doli, socialno pomočjo in z organizacijo »uprave« in »vojske«. »Javn« dela« so: prekopavanje in razdiranje cest med Podgoro in Babni m poljem v dolžini več kilometrov. Se živ dan ni prišla po tej cesti nobena vojaška sila in tudi ne bo šla. V javna dela spada tudi razdiranje ceste med Grahovim in Ložem čez Bloško polico in čez Jezero. Naši te* renci so pri tem delu daleč prekosili Ribničane. Cesto so prekopali in čez prekope položili hlode, da so šli lahko vozovi Čez. Prav tako so šli seveda tudi nemški tanki. K javnim delom spada tudi »elektrifikacija« Bloške police, Podgore in Vrha ter popravljanje hiš. Tiste hiše, ki so bile last pregnanih družin, so razdejali in vse prenesli na Polico in Vrh. Nekaterim s silo jemljejo, drugim dajejo. Tudi socialna pomoč je bila dobro izvedena. Ker jim je začelo primanjkovati živeža, so kar določili, koliko krompirja, koliko moke, koliko masti mora dati vsaka hiša. Masti so morali ljudje dati po pol kilograma do 5 kilogramov. Prašiče in živino so itak že vso prej pobrali. Zato so pa podelili po 20 dkg soli na osebo in izbrancem dali nekaj tobaka. To je bilo v šestih mesecih vse. Kar se tiče prehrane, vlada torej v Loški dolini »popolna svoboda*, kakor pravijo oblastniki. »Jej, kar hočeš, svobodno ti, vzemi, kjer moreS, če kaj imaš!« Upravo so docela »preuredili«. Sodišče itak ni potrebno, ker se nima kdo tožiti. Občino so razbili. Nekakšno pisarno imajo v Šmarati tik ob gozdu. Vojaške komande »o prenesli v 2ago pri Vrhniki in na Knežjo njivo, tik gozda seveda. Ker so hodili nekateri v Ljubljano in so videli, da le ni v Ljubljani tak pekel, kakor so jim ga komunisti slikali, zato so pod smrtno kaznijo prepovedali vsak odhod na Rakek. Če torej kdo pride na Rakek, je gotovo ▼ komunistični službi, razen Če pobegne. Tudi vojaštvo so »reorganizirali«. Od novembra ni bilo več »brigad« v dolini, ker so morale iti napadat. Zdaj imajo v dolini že dalj časa notranji odred, t j. nekakšen zbiralni kader, ki pošilja novince v edinice. Novincev je zelo malo. Baje je zdaj v Starem trgu »oficirska šola«, v Babnem polju pa velika bolnišnica r hiši pok. Viktorja Trohe. Ložanom niti v najhujSih primerih ne dovolijo iti v ljubljansko bolnišnico, le s težavo kdo uide. Komunisti so namreč zavzeli zelo preprosto in jasno stališče: »Ce si zdrav, nimaš kaj iskati v bolnišnici, če si pa bolan, je bolje, da umre*, ker si ljudem samo v napotje.« Mobilizacija zadnjih ljudi in zadnje živine Februarja so pobrali vso živino, vse konje in mohilizrali Se zadnje ljudi. Srečna je vas, če sta doma Se dva moSka. Kar lahko hodi, je Slo v »brigado«, doma so le še Tdeči funkcionarji. Za izhrane otroke je fola kar po hWnh, ker ni drugje prostora, n« klopi, ne učil, ne obleke, ne čevljev, sploh nič. Učiteljstvo nadzira Mihelčič Janez z Babne police, ki je tudi predsednik gospodarskega odbora. Strokovno vodstvo Ima poleg Prešernove bivša meščansko šolska učiteljica Zora Janežič. Učiteljica je tudi Vora Hace, sestra znanega ubijalca, ki uči 4 razrede osnovne Sole. Obračun štirih »republik« Ložka dolina, ki je včasih imela nad 4MI glav žlv4ne, jih danes nima IM®. Dolina, ki jo imela okrog Ml konj, jih nima danes niti lt. Občina, ki je včasih štela nad 2#06 dola sposobnih mož, jih danes nima 50, ki bi bili doma. Dolina, ki je včasih redila prašiče za prodajo, nima danes nitt enega. Dolina, ki je včasih živela od lesa, že dve leti ni prodala niti ene deske. Dolina, ki je prej imela v obratu 9 vodnih in 4 parne žage, že več kot dve leti ni zrezala niti enega hloda. Dolina, ki je bila prej nujno navezana na uvažanje živil, je dobila zadnja živila od »Prevoda« sredi septembra 1943. V dolini, kjer je bilo včasih živahno in veselo življnje je danes pusto in mrtvo ko na pokopališču. Od 1125 hiš jih je pogorelo do tal 274, torej ena četrtina. Od 3IM poslopij jih je bilo upepeljenih 571 in dve žagi, dva mlina in ena cerkev. Zasebna in skupna škoda znaša do danes že nad 200 milijonov lir. Od 5300 prebivalcev jih je že do danes mrtvih nad 500 in to večinoma moških. Nekaj nad 200 jih je šlo v hribe, izmed katerih se jih precej nad 100 klati po gozdu Mnogo jih jo še v internaciji, mnogo pri domobrancih, le doma ni, razen rdečih komisarjev in njihovih »nacionalnih« podpornikov, 6koraj nobenega moškega, samo nekaj žena in otrok priča, da so v dolini prebivali nekoč tudi moški. Tako žalostno sliko nudi četrta »republika« v Loški dolini, kjer so vso OF organizirali ljudje, katerih družine so dedno obremenjene z norostjo. O teh ljudeh bomo o priliki še posebej spregovorili. Žrtve Osvobodilne fronte v Loški dolini Komunisti so ubili dozdaj 110 Ložanov, po večini moških v najlepših letih. Nad polovico so jih mučili pred smrtjo. Ubijali so jih na raznih krnjih. Njihova trupla gnijejo neznano kje. Prav malo jih je zakopanih na doinačom pokopališču. Žrtve vseh Štirih Loških republik so: Is KozarlSč: Gerl Milan, osmoSolec, ubit 1*. IX. 194S v Pudobu v kasarni; 14. IX. 1943 so bili ustreljeni pred kasarno v Pn-dobu: Žnidaršič Drago, Bavee Andrej, Truden Anton: 16- IX. 1943 je bil vržen v jamo Kozlovko Bsve« Viljem; Avsec Andrej je bil ustreljen v začetku oktobra 1943 med Ložem in Bloško polico; Mule Andrej vržen v Kozlovko 2®. VII. 1942; Tell? Andrej ubit na Knežji njivi 22. februarja 1943; na Mačkovcu sta bila ubita 28. X. 1943 Šumrada Jože in KraSevec Franc; Martinčič Jože ubit pri Rakeku v septembru 1943; Martinčič Alojz ubit oktobra pri Jurjevl dolini. Ii Šmarate: Allmayer Janez ubit 28. oktobra 1943 na Mačkovcu; Drobnič Stanko ubit na povratku iz internacije oktobra meseca in mrtev pripeljan domov; Bavee Anton, slaboumen, ubit konec septembra pri Rakeku; Strle Janez ustreljen. Iz Pudoba: Žnidaršič Ivan ponoči S. novembra 1942 obstreljen, 35. IX. 1943 ubit med Starim trgom in Blokami; Mlakar Marija ubita ravno takrat Istotam; Cač Mihael zaklan doma S. XI. 1942; Cač Ivanka zaklana doma 3. XI. 1942; Mule Janez, oče zloglasne komisarke »brezzobe Ivanke«, vržen v Kozlovko 26. IX, 1943; Marlnč4č Anton ubit na Mačkovcu 28. X. 1943; Marinčič Jožef ubit na Mačkovcu prav takrat; Pire Franc ubit na Mačkovcu 28. X. 1943; Tomažič Ivan vržen v Kozlovko 16. IX. 1943; Truden Jožef ubit novembra 1943 v graščinskem gozdu. Is Nadleska: Krtič Ludvik ustreljen kot ranjenec 14. IX. 1943 v Pudobu: Truden Janez ustreljen 7. X. 1943 za vasjo Selšček; Srpan Vinko ubit sredi oktobra pri Rakeku; RavšelJ Stanko ubit 28. X. 1943 na Mačkovcu; Srpan Ivan ubit konec septembra. Iz Podcerkve: Nanut Janez ustreljen za vasjo 26. V. 1942. Iz Dan: Žnidaršič Karel ubit 3. IX. 1943 doma; Hauptman Frančiška ubita 3. IX. 1943 doma; Kandarc Janez mučen in ubit 27. VII. 1942 pri Knežji njivi; Kandare Franc ubit 29. X. 1943 na Mačkovcu; Kan-dare Peter 13. IX. 1943 v Pudobu; Strle Alojz 3. IX. 1942 doma; Hauptman Albin 20. IX. 1943 v Mozlju; Krašovec Feliks oktobra 1943 na Mačkovcu; Krašovec Stanko isti dan na Mačkovcu; Krašovec Janez vržen v Kozlovko 16. IX. 1943; Krašovec Ludvik in France ubita neznano kje (pet bratov); Mihelčič Stankd 14. IX. 1943 v Pudobu. Iz Igavasl: Zlgmund Franc In hči 16. III. 1942 doma; Zigmund Alojzija isti dan; Nele Janez avgusta 1942 za Poljanami; Truden Marija uvgusta 1942 pri Poljanah. Z Vrha: Kodrca Stanko vržen 16. IX. 19(3 v Kozlovko; Palčič Frano in Jožef 7. X. 1943 za vasjo Selfček. Z Bsbnega polja: Mestnik Anton maja 1942; Ivoševič Mihajlo maja 1942 neznano kje; Zlngova mati in hči sta bili nbiti jeseni 1942 neznano kje. Iz Vlševka: Tomšič Terezija je zgorela S. IX. 1942 v goreči hiši; Tomšič Alojzij; Šoštarič Anton je bil ubit na hišnem pragu aprila 1942; Baraga Alojz 25. X. 1943 v Žagi; Intihar Franc 13. IX. 1943 v Pudobu: Žnidaršič Anton, 16. VII. 1942 nad Ložem; Prevec Viktor 28. X. 1943 na Mačkovcu; Mlakar Anton prav takrat; Avsee Anton isto; Truden Franc ubit neznano kje; Poje Jernej 3. IX. 1942 doma; Palčič Jakob vržen v jamo pod Snežnikom 4. IX. 1942; Porok Janez prav takrat; Palčič Ivan 29. IX. 1943 v Mozlju; Palčič Janez oktobra 194* mod Ložem ln Blokami; Petrtč Jože 16. IX. 1943 vržen v Kozlovko; Intihar Frano prav takrat; Prijatelj Angela in Marija. Iz Poljan: Levee Janez, Iz Starega trga: Kramarič Fran« ubit 8. IX. 1942, kaplan; Telič Katarina 3, IX. 1942; Plos Frančiška julija 1942 za Poljanami; Konipoš Alojzij oktobra 1943 mod Ložem in Blokami; Truden Franc in Minatti Ferdinand, usoda neznana. Iz Loža: Rožanee Ivan ln Bono okrog 20. IX 1943 v Laščah; dr. Muha Vladimir, sodnik v Ložu, ubit julija 1942. I* Podloža: Petrič Edvard 1*. X. 1542: Strle Frančiška 16. X. 1942; Strle Andrej in KraSevec Frano ubita 12. X. 1943 na Knežji njivi; Tome Janez, Tomc Franc in Mlakar Valentin ubiti na Mačkovcu 28. oktobra 1943. Iz Bloške police: Hribar Slavko maja 1942 blizu Blok; Hribar Matevž sredi oktobra 1943 med Ložem in Blokami. Z BIoč4c: Mišič Vera julija 1942 pod Snežnikom; 24. X. 1943 so hlli v Grahovem sežgani: Intihar Tono, Mišič Alojzij, Mišič Franc, Markolčlč Alojzij. Z Gornjega Jezera: Avsee Jane« 1. decembra 1942 zaklan doma. Iz La>: Jurjevčič Matevž ubit 1. XIT. 1942; Tavželj Frano 24. XI. 1943 sežgan v Grahovem; Strle Jože Iz Milanovega vrha ubit 14. IX. 1943 v Pudobu. Iz Otoka: fikrhee Stanko ustreljen 22. X. 1913 v Jelenovem dolu. Izšla je nova knjiga »Slovenleve knjižnice« Fr. Knaflič: Lov asa skrivnostmi Prva slovenska detektivska povest. — V njej ni sicer nobenih umorov, nobenih grozovitosti, vendar je branje napeto in — kar je glavno — vse se lepo reši. Žena, ki je bila ugrabljena s ceste, se vrne v Ljubljano; zagonetno ime, ki je nekoga tako mučilo, se razvozlja v navadni kavarni. Kupite in berite! je tmožno zagreBiti «amo popolnoma pokvarjeno bitje, kot sem jaz. Poznate me dobrol Vaša rejenka eero, otroSka sosearfra, mladostna tovarišica, ki je i Vami ziastla pod isto streho in ki je dolžna neskončno hvaložnost VaSi blagi gospe mami, ateku in Vam. Ime poznate, jaz ga ne napišem, kor je to najbolj pro-kleto ime, kar jih je kdaj noslio dekle. Pronehala je a pisanjem. Pero ji j® padlo na mizo, v lica ji je udarila temnordeča kri in grozen kašelj jo je posilil. Zgrabila Je brisačo, pritisnila jo na ustnice in padla na ležiščo. Zunaj je pihal pomladanski veter in tresel Sipe na malem oknu. Kašelj je ponohal, v sobici je nastopila mrtvaška tišina, ki so jo motili le globoki vzdihi. Motne oči je uprla v kot, nepremično Je zrla v vlažno steno, kot da čita iz nje »vojo mladost. Lena, dvonadstropna hlAa ob eeati. Oh njej skladovnice hlodov in desk, nad vrati napis: gostilna in trgovina z mešanim blagom. V to hiSo jo je pripeljala mati. Imela jo takrat Štiri leta. S seboj sta prinesli iz revne bajte veliko culo In nič več. Očeta so jl ubili v svetovni vojni, mater in njo pa je povabila blaga gospa In dobrodušen gospod pod svojo streho. Lepo sobico so jima dali, oelo postelji so pripravili v u joj. Mati Je pomagala v kuhinji in hlevu, ker j„ imela gospa n» pretek dela v trgovini in gostilni. l*rl hiSl so imeli sinka, tri leta starejšega od nje. S to družino je zrast la kar najtesneje. Gospo je klicala »mama«, gospodu jo reknla ■atek«. sinku •buček«, njej so pa dali priimek »mucek«. Z materjo sta vsak večer molili za blage dohrotnlke. Vsi vaščani so jih imeli- za eno družino in so kmalu pozabili na rovuo Ujt*. ta k«Mr* »U prtfU, Bnlnloo je dušilo. Krilila }e * rokami, kot da hoče ujeti vse spomine na srečna otroška leta. Igrala se je v prlvldn z »bučkom«. Iz elkorinih Skatelj sta gradila hišo, valila sta po trgovini železne uteži, jedla sta marmelado in so namazala. Buček si je narisal brke, Muoko pa je namazal po licih. Smejala sta se in pačila drug drugemu. Zvečer ju je atek posadil na rame, da sta jahala konjička. Ko jo nekoč razjezila Bucka, ji je zabrusil v obraz: »Ti nisi naša!« Prijokala se je h gospe ln ji potožila. Gospa jo je pogladila po svetlih kodrčkih, oštola Bucka, jo vzela v naročje in kar moč ljubeznivo tolažila: »^aša si, Muckal Ta grdi BucekI Nikdar ne smoS več kaj takega reči!« In jl ni nikdar več rekel. Tudi pozneje, ko sta hodila v Solo, pa so jo drugi dražili, ae je Buček vedno potegnil za Mucko. Gospodarjeva hlSa je bila premožna in rema. Odlični gostje so prihajali na obisk. Ko je dorastla, je odSel Buček v moato. Dali »o ga v zavod, kjer je Študiral. Ona pa je pomagala gospe v trgovini. Kako jl je ilo vse od roki Računala je natanko in hitro, da je gospe odvzela že veliko breme. Ponosni so bili nanjo in čez nekaj let ao sklenili, da jo poSljejo v trgovsko Solo. V zavodu je stanovala pri sestrah, Rada Je molila in učenje ji ni delalo preglavic. O počitnicah sta se vračala z Buckom domov. To jo bilo veselja v društvenem domu, pri petju ln igrahl Da, tudi na odru. Igrala je Majdo ln Buček Janeza. Po igri je slišala, kako je dejal gospod: »Ce je Bog nrimenll, pa naj živita sknpajl BoljSe b| ne mogel najti!« Od tega večera se jo njena mladost ogrela. Zagorela je v tiho ljubezen, ki jo je vsako jutro posvetila pred oltarjem, da ne bi postala nespametna in grda. Pa Je Bog obrnil! Ko je BnVek končal maturo, je prosil za semenišče. Bil jo sprejet. Mami Je bilo neizrečeno všeč, očetu manj, dnsi ni nasprotoval, Mucek pa je od tega dne trpel, umolknil in otopel. Zasovražila je duhovnike in starSe, ker je nanje valila krivdo, da niso preprečili sinn vstopa v duhovniški stan. Odtegnila se je celo od nove maše in vos dan jo prejokala v gozdu. NovomaSnik je Sel *a, kaplana v podeželsko mesto. Pisal je mami, naj ga vsa družina pride obiskat. Vsi so se peljali, nje pa ni bilo. Izgovorila se je z važnim »o-Stankom. In reg so je če Istega dne sestala s Pavlom. Iz maščevanja se je navezala nanj in na njegove Ideje. Zasnovali so tajno družbo in čez nekaj dni je dekle izginilo v gozd, polna mržnjo do vseh, ki so ji dobro hoteli. S tem pobegom se je začela zanjo bridka zgodba, polna nesreč in gre-hote. Prvi tedni ▼ hostl. Barake, Šotori, skalne votline, kozolci In bela hlSa pod vrhom. V tej hiSl je bil intendant Pavle in nje- gova tajnica je bila ona. Podnevi »o prihajali In odhajali. Tipkala je po diktatu: Na položaju . .. Komandi.., Večeri »o bili bajni. Ob ognjn je pola harmonika, divje so sekalo pesmi, šumelo je v kotlu, padali s0 dovtipi, na vrhu pa so klicali stražarji in ponavljali gesla. S Pavlom sta hodila po jasi. Zvezde so žarko sijale in se umikale žareči luni. Padla je beseda »svobodna ljubezen.« Rdeče tovarišice so se prodajale, kadile cigarete, vabile tovariše ter se divje krohotale v gluho noč. In zjutraj so se bahale z grehi. Po nekaj mesecih *o se začeli premikati. Slo je gor in dol, čez hrib in plan, iz griča na grli, iz vasi v vas. Gorele ao hiše, po- kale puške, regljale atrojniee, stokali ranjeni, kleli tovariši in se umikali iz kraja v kraj. Držala se je Pavleta, pa se ji je nekega dne pristudil. Videla ga je, kako se je sončil in kopal s tovarišicami. Objemal je mlado, komaj doraslo dekle, Se druge stvari bi videla, pa se ji je zameglilo pred očmi. Preklela je ves svet, pljunila na ljubezen in zadrhtela po krvi. Pri treh hišah na planoti je ustrelila ženo, ki je stiskala k sebi otroka. Za dar je prejela od komandanta naropano perilo in lastnoročno podpisano pohvalo. Tovarišice »o jo zavidale. Hujskale so Pavla, češ: prebrala si je komandanta, sega visokol Ona pa se ni zmenila ne za divje izbruhe intendanta In ne za prilizovanje komandanta: postala je topa, drzna, surova. Na mitingu so javljali zmage: v»o se razkraja, koneo se bliža, Lahi so se nam priključili, v nekaj tednih bomo zagospodarili. Se Istega dne pod noč so izvidnice pripeljale čete Lahov. Nošili so jim na kape rdeče zvezde in jih porazdelili v čete. Med zajetimi je bil mlad častnik, Alfredo so ga zvali. Dekleta so ga obkrožile ter se norčevale iz »hrabre« vojske. Gledal jih je s črnimi očmi, podoben je bil otroku, ki je zašel v zvejinjak. Zrla je ta prizor s prekrl. žanlml rokami. Dasi je studila tujo kri, so jo pa vendar omamile črne, ogljene oči. Planila je med tovariSioe ln zavpila: »Pustite ga v miru!« Dekleta so se zakrohotale: »Ga že Ima, novega ljubčka! Buon apetito! Kar vzemi si ga!« Prijela ga je za roko in peljala ii gneče pred komandanta. »Kaj hočešJ« »Jesti mu daj. tovarIS komandanti« »Ti ugaja, kajt Suknjo naj aleče!« Pomagala je. da je slekel suknjo. Tresel se je kot Siba na vodi. Na rokavu se je pokazal všit rdeči križ. Komandant te je zarežal in ga potrepljal po ramenih. V pozni noči je vse taborišče odšlo čez hrib. Potikali so se po gozdovih, plazili po goličavah in opoldne prispeli v kraje, ki so Ji bili znani. V daljavi se je prikazala njena domača vas. Posodli so zasenčeno reber. Tovarišice so trebile golazen. R»z-ločno je čula: »Ena, dve, tri — — — peti Tako ko i belimi. Zalego je treba uničiti!« Mimo so hodili na pol nagi tovariSi ln otresali zamazane srajce. Pod skalo je hreščala harmonika. »Nabrusimo kose...« je odmo-valo im) hribu. Umaknila se je k studencu in se umila. Skrivaj se jl je približal Pavle. Ošinila ga je « pogledom ter si zapela jopico. Malomarno »e je zleknil ob n joj. »Dobro jo voziš. Mucek!« »Kaj te brigi!« je odvrnila osorno. »Mene res ne briga, pa bi moralo brigati tebe! Očrnjena si na komandi!« »Naj boml Da si le ti priljubljeni« je zasikala. »L« pojdi k svojim ljubicam!« Pred mrakom je bil sklican zbor. Ko-mlsnr je dvignil pe«t in s prstom pokaznl v dolino: »Gnezdo in zalega belih! Zatreti jih jo treba radikalno, brez usmiljenja!« Pesti so se dvignile v mrak. Komandant je veleval: »Izvidnice gredo na desno In levo! Dve četi znsedeta nasprotni hrib, kurirke stopijo takoj v akcijo, vsi,ostali naj se pripravijo na boj! Poveljniki čet k posvetu!« Taborišče se je razgibalo. Pesem »e je mešala » kletvino, drznost in strah sta hodila vzajemno ob Šotorih. Pozvali »o jo v poveljnikov Šotor. Vstopila je s puško in se strumno postavila pred komandante. Deset obrazov se je za-smebljivo obrnilo vanjo. »Tovarišica,« je začel z nizkim glasom poveljnik, »zaupanje, ki smo tl ga izkazovali, pada. Kaiei se nodisoipliuiiano: etn J. K Poldk: !«p (Zgodba 1* starih dni) Pa zapžli lovski so rogovi in vabili spet k zabavi novi. Ta zabava pa naj lov bi bila, ki živali malo bi vzdramila, da po gozdu bi se naskakovale in zabave strastnim lovcem dal«. Pridružile so se tudi dame, ker hotele niso biti same. Ko so lovci v temni gozd dospeli, poskakali s konjev so veseli in se peš po gozdu razpršili na prostore, ki jih določili so na gradu vsakemu že preje, kot za grajski lov se to umčje. V r Ko vsi lovci so na mestih bili, krvi žejne pse so izpustili; a gonjači so zaropotali, tolkli grme in glasno kričali. Čreda psov je glasno zacvilila in po gozdu temnem se razlila .,, švigali so zajci kakor strele, srne zadke so kazale bele. Še lisjaček prevejani, zviti ni utegiil se pred njimi skriti. Volk povesil je «voj rep med noge, divja svinja je plesale kroge. Ris oklenil se je bil drevesa, medved rjovel, da se zemlja stresa. Pal je zajec, pala je lisica, pala svinja, volk, srnjak, srnica; konca gonje pa le noče biti, kot bi hteli ves gozd pomoriti. In zapeli vnovič so rogovi v znak, da višje lov začne se novi,. Ostrovrhar Jošt in Friderika, ki imela ga je za vodnika, sta na novi prostor svoj dospela in na debel sta parobek sela. Oglasi se lajež psov iznova ... »Srečo morda zdaj imela bova,« rekel Jošt je lepi Frideriki, ko gonjačev oglase se vzkliki. »M6rda,« reče mlada Friderika, »a če smola bo tako velika, da bežalo vse bo mimo naju, pa za danes lov naj bo pri kraju!« -Te besede komaj je izrekla, že medvedka stara je pritekla iz goščave, pa na mah obstala, kot bi lovca se in žene zbala ... Zdaj na zadnji nogi se postavi, prvi dve pa za objem pripravi in stopica proti Frideriki, ki napela je svoj lok veliki, ga napela in ga izprožila, a medvedko ie samo rani'a ,., »Brž za deblo!« se zdaj Joit oglasi a medvedka dalje gre p.^ari in kot iiet,;l bo drevo objame. >i »Da bilo ni tam kaj t-5?zu jame, kdo ve kaj bi s Frideriko bilo, da nsključje to je ni redilo! — Ostrovrhar zdaj napel svoj lok je, pa medvedko ranil v sprednji bok je... Tja med rebra pšica je zletela in iredvedko le v srce zidela, da zarjula je od silne boli, kar se čulo daleč je okoli.. t Zver pa strašna, preden se zvrnila, je tja k Joštu besna vsa planila.,. Toda Jošt se spretno ji umakne in med rebra sulico ji vtakne... Zver se zvrne, pade, zemljo koplje in v trenutkih zadnjih bžsno soplje.. Zdaj pa k Joštu stopi Friderika dž mu: »Sila bila je velika! r HUGO WAST Prvi dol. Pokopališče. Kakor skozi tenčico so se človekovim očem kazale pokrajina, mračne (tore in pusta reber, na katero ao bili postavili pokopališče, tako da so ga videli vsi ljudje iz Doloresa. Po poti, ki se je polahko vzpenjala, se je v počasnem koraku dveh volov pomikal voz z mrličem, ki je ležal v krsti iz boro-vine. Ob njem je šel in poganjal vola kmet, zahomotan v volnen ogrinjač, ki ga je mr. ščeči dež počasi pokrival s kapljicami. Možak je bil visok, tršat in močan. Obraz mu je bilo komajda videti, ker mu ga je zastiral rob širokega klobuka. Ime mu je bilo German Castillo in je živel kako miljo od Doloresa, onkraj potoka, katerega so ljudje, ki niso poznali večje vode, častili z imenom reke. German je šel v takem pasjem vremenu na pot zaradi tega, da bi pokopal ženo; da bi jo pokopal na tem grobišču, kjer so se shajali mrtvi iz vse soseske. Od njegovega doma do vasi je bila pot slaba. Od vasi do pokopališča pa je bila široka in zložna. Ko je imel za sabo slabi kos poti, ni sedel na voz, ker je bil preveč zatopljen v misli. Stopal je ob volih ter držal osten na zglajenem jarmu, pripravljen, da vzpod-bodo živinčeta, kadar jima je začel zastajati korak, a je to delal bolj iz navade kakor po premisleka. Mislil je na svoj zapuščeni dom. na ubogo rajno ženo, ki ni nikdar poznala ne radosti ne oddiha. Umrla jo dan poprej. Vse dopoldne je prala za neko bolno gospo, ki je pozimi živela v Capilli del Monta, potem je pobrala perilo, kar ga je imela že polikanega, in ga odnesla. Peš je šla tri milje daleč, ne da bi bila zavžila kaj drugega kakor nekaj požirkov grenkega čaja. Ko se je vračala, je začutila, da ji je nekam slabo, pa je stopila v Doloresu v trgovino, da bi še nekaj kupila in pa, da bi se malo oddahnila. In tam se je zgrudila mrtva. Življenje, ki ga ni bilo drugega kakor delo in pomanjkanje, ji je uničilo moči. Tako umira večina kmetov po gorovju. Pogrnili so ji obraz s prtičem in sporočili novico njemu. Ko so mu povedali, kaj se je zgodilo, ga je neznansko zazeblo pri srcu, saj jo bil na siroto tako navajen in navezan na ubogo ženo, ki mu je dvajset let skrbela za dom. Vzel jo je bil, ne iz ljubezni, siromaki ne ntegnejo misliti na to, temveč da bi imel koga, ki bi mu knhal in skrbel za njegove reči. Toda žena si ga je počasi osvajala. On je bil trd in nebrzdan, ona krotka, prijazna in vdana. Sprejela je nase bedo, ki ji jo je naložil on, ter se hrabro borila, da bi jo pregnala iz hiše. No, in ko so je rodila hčerka Corlna, dve leti po prvorojencu Antoniu, je ženi začel izkazovati mirno in trdno ljubezen. To dokletce je bilo punčica njegovega očesa. Klicali so ga za Rino. Bogati meščani iz Buenos Airesa, ki so hodili na letovišče v Dolores in ki ao bili Argentinski roman vajeni lepih otrok, so govorili, da še ni. koli niso videli lepšega drobnega bitja, kakor je bila Kina. Ko je bila deklica stara sedem let, se je zagledala vanjo mlada gospa, ki sama ni imela otrok, in je poskušala dobiti, da bi jo vzela za svojo. Četudi je bila gospa bogata, German ni verjel, da bi to bogastvo moglo prinesti srečo njegovemu otroku, pa je dejal, da ga ne da. Ta ljubezen je bila pri njem nekaj čisto posebnega. Bil je molčeč človek, ki se ni nikdar nasmehnil, ki ni z živo dušo govoril nikdar niti pol ure dolgo, ki je z vsemi, z ženo in z otroki ravnal, kakor da bi bili tujci. Toda žeblje, ki jih je težko zabiti, je tudi najteže izpuliti, in taka je bila v njegovem srcu ljubezen do te hčerke. A bilo ga je sram pokazati, da čuti v sebi 1&-bezon, ki je lastna sicer le ženskam in bogatinom. Zaradi tega je bil hladen in trd tudi do nje kakor do vseh drugih ljudi. A največje njegovo veselje je bilo, ko se je pod večer vračal z dela v hribu, pa je na borjaču srečal deklico, ki se je igrala s kozlički, medtem ko je mati stregla kozam. Ko je Rina odrasla, so mu bili najbolj všeč dnevi, ko je deževalo. Tedaj je imel pretvezo, da je lahko bil doma, blizu nje, plel koše, popravljal kako orodje ... Zdaj ko je bila mati mrtva, bo Rina gospodinja. Ona bo kuhala, ona prala očetu in bratu ter živela isto življenje, dokler je ne bo dolotel prav tak konec kakor ubogo rajnico. Bilo mu je težko, ko je premišljal o tem, toda je pač tak red na svetu, in biti lepa kakor gospodičnt siroti ne pomaga do drugega, kakor da se zgubi. Vzpodbodel je vola, ki sta zaradi bole. čine nagleje potegnila. Zavil je z vozom z glavne ceste ln jo ubral kar po sredi rebri proti pokopališču. Pri pokopaliških vratih sta dva osedlana konja s povodci na tleh potrpežljivo požirala dež. Nekje v kotu pokopališča pa sta dva človeka kopala kamnitno zemljo. Eden izmed njiju je bil Antonio, sin rajnice, fant pri kakih dvajsetih letih. Klobuk si je bil snel, da bi spoštljiveje kopal grob za mater, in debele potne kap. lje so se mu svetile po belem čelu. Oble. čen je bil siromašno in je na rokavu imel našit trak iz črne tenčice. Drugi kmet je bil njogov bratranec Fabian, Rinin ženin. Bil je istih let kakor Antonio, malce nižji, a na pogled dosti močnejši in zaradi resnega, otožnega obra. za bolj možakarskl. Kopal je gologlav in golorok in robovi širokega svilenega robca, ki ga je imel zavozljanega okoli vratu, so se mu zajedali v zdravo, zagorelo meso na obličju. Ko sta zaslišala škripanje voza, ki je tri apnenčasto kamenje, sta nehala, da bi pomagala Germanu. Ko je ta zapeljal skozi vrata, ni nič vzdignil ostna od volov, temveč je pogledal po ograjenem pokopališču. »Kaj ni nihče prišol?« »Nihče, oče>< je odgovoril Antonie. In da bilo tebe ni kraj mene, ne imel bi mož moj nič več žene! Jošt pogumni, srčna tebi hvala; kar želel bi, vse bi tebi dala! Oglasili so se spet rogovi, a sedaj ne za pogon več novi; na prigrizek lovce so vabili, da bi jedli, pili, se spočili... In ko v hribu so se lovci zbrali, jedli, pili, peli so, lagali; ali vsi takoj so potihnili iti zvedavo vsi so prisluhnili, ko je rekla lepa Friderika, da nevarnost bila je velika in da kmalu bi bilo zgodilo, da med njimi nje bi več ne bilo žive, cele in tako vesele, če bi roke te je ne otele...« Pa je dvignil Višnjegorski čašo; »Bog živi naj gospodinjo našo in pa Jošta, ki jo nam otel je ter z medvedko zanjo bit se šel je!« »Bog jo živil... Bog naj Jošta živi!« čujejo se lovcev vseh odzivi. Ko so lovci spet se okrepčali, šli v dolino so in prepevali.., Tam so sedli na konjiče čile; a zveri, ki so pobite bile. so na močne kole naložili; in gonjači jih domov znosili. Ko pa lovci so na grad dospeli, hlapci konje so jim vse odvzeli; so odvzeli pšice jim in loke, toke, nože, sulice široke. Lovci so odšli v dvorano širno in za mizo seli so prešerno; in so tamkaj peli, pirovdli in kot lovci v pozno noč lagdli; a med njimi, ki so najbolj znali, bil je e Loke Hugo, vitez mali. M. JAVORNIK Dan je bil grd in German je imel le malo prijateljev. Niti oče Rochero ni poslal nič odgovora na njegovo sporočilo o tem, da je žena umrla. Ker jama še ni bila skopana, so sklenili pustiti krsto na vozu. Pokrili so jo z ogrinjalom, da je voda »ne bi prijela«. Tla so bila sam kamen in naloga izkopati jamo za pokop mrliča je bila veliko in žalostno delo. Kdor je mogel, si je izdolbel majhno votlino, to je bilo še naj-pripravnejše. Ne da bi bil rekel še katero, je Germ&n prijel za kramp in pomagal nadaljevati delo. Dež je bil vedno hujši. Gora že ni bilo več videti in na vso prirodo je legal globok molk. Kadar je kramp nehal udarjati ob tla, se je zaslišalo sopenje utrujenih volov in slišati je bilo konja, ki sta z jezikom obračala brzde v gobcu. Komaj je bila jama izkopana, go vsi trije položili krsto z voza ter jo neznansko previdno položili na njeno novo mesto. German je prijel lopato ter vrgel prvi zagrabek, do vrha poln zemlje in kamna. V tem molku je hrušč kamenja, ki je udarilo ob deske, bil začuda močnejši, kakor bi bil sicer. German je podal lopato Fabianu. Naslonil se je na ograjo ter si začel zvijati cigareto. »Ne morem,* je dejal, »pokrijta jo vidva.« Antonio je ob robu jame gledal, kako izginja pod zemljo skromna jelova krsta, v kateri je spala njegova mati. Jama je bila kmalu polna do vrha. Da bi zaznamovali, kje leži grob, so iz debelih kamnov naredili majhno gomilo in zasadili nanjo preprost križ iz palic. V kotu je rasel granatovec, ki se je z viticami oprijemal hrapavega kamenja ter pokrival dobršen del ograje. Antonio je odlomil nekaj vej ter jih začel ovijati okoli križa. Ta skromni okras bo razveselil ubogo mater, ki je bila zmeraj zadovoljna s tako malim. Ko se je zmislil, da je zdaj sama med temi mrtvimi, so mu oči zalile solze. Ni so bil še navadil na misel, da je mrtva. »Huda noč,« mu je rekel Fabidn, »če človek pomisli, da bo prva.« Ne Antonio ne oče nista oporekala. Zaprli so železna vrata, ki so zaškripala v zarjavelih tečajih, ter odšli. German se je odpeljal z vozom, fanta pa sta odjezdila. Niti po poti, niti ko so šli skozi Dolores. niso srečali žive duše. Nekaj veselih vzklikov, prihajajočih iz točilnice, je za trenutek pretrgalo molk, sicer pa ni bilo nikjer slišati glasu. Narasli potok je glasno in nemirno skakal med velikimi skalami. Star in mršav vol, • ki se je stiskal v soteski, da bi se malo zavaroval pred dežjem, je prežveko. val ondi in jih gledal s svojimi krotkimi, malobrižnimi očmi, ko so šli mimo. Ko so prebredli potok, so začeli iti po strmi poti, ki je zdaj zavijala okoli bre. gov, zdaj plezala čeznje, zdaj se spet, kadar ji je zaprl korak plot, znamenje ka. koga posestva ali ograde, spustila v dolino in tekla ob peščenem bregu drugega potoka, ki jo bil še neznatnejši od prvega in ob suši prazen, a se je ob deževju spremenil v nemiren hudournik, ob katerem eo rasli topoli in vrbe. Naliv ni naredil drugega kakor blatne luže, od koder je preplašeno zletelo nekaj boječih kljunačev, ko je pripeljal voz mimo. Zdaj pa zdaj je kak osel s svojim izgubljenim riganjem vzbudil otožen odmev na znpuščenl cesti. Govedi tod ni bilo. Bregovi so bili pusti, samo na tisto stran, kjer je Imel Ger. man tisto malo svoje zemlje, kjer so bile zajede globlje ln vrhovi višji, sta bili dve rodovitnejši dolinici ali tri, ki so se poleti napolnilo z zelenimi njivami koruze. Bilo je ob setvi in zemlji je bilo vi. deti, da so jo German in fant prod kratkim zorali. jestno odgovarjaš komandantom, med tovarišicami povzročaš zdražbo, skratka: prisiljeni smo, da te kaznujemo!« »Dajte!« je odgovorila hladno in odločno. »Zadnji poizkus, da si pridobil zaupanje in se izkažeš, je tale: vasi v dolini poznaš, saj si tam doma. V tvoji rojstni vasi živi trgovoo in gostilničar, ki jo najhujši steber bele zalege. Njega in vso družino moramo likvidirati. Iskali smo ga že parkrat, pa mu ne moremo do živega. Ne vemo. kje so skriva. Tebi, tovarišica, so znane razmere v tej hiši. Dam tl častno nalogo, da se utihotapiš v vas, preglodaš položaj ter nam v dveh dneh javiš skrivališče te družine. Razumela?« »Sem!« »Pojdešt« — »Pojdem!« — Obrazi so se raztegnili, Pavl« se je zlohotno nasmehnil. »Način si izberi sama! Se nocoj naj te vzame noč! Coz dva dni čakamo tvojih točnih poročil. Sicer veš, kaj te čakal« »Vem!« »Idi in storil« Dvignila je glavo, stegnila roko r pest In odšla iz šotora. »Prekleto jo je nsekalol« ao dejali komandanti in sl natočili vina. Jesenska noč se je zarila v svet. Oblačno nebo jo skrilo zvezde, naletaval je rahel do*. Po strmi stezi se je spuščalo dekle in oprezno razsllralo mokro grmovje. Zavezala si je ruto, da b| je ne spoznali. Po skrivnih stezah se je priplazila do hiš. V zvoniku je pozvanjalo k maši. Pognala se ja če* njive ln preskočila plot na dvorišče. Pos je zalajal. Skrila so je v drvarnico in čakala, da hi odprli vežna vrata. Zaškripal jo ključ, zarožljali so zapahi, skozi vrata jo prišla starka * molitvenikom v roki. Mati! Pomirila je psa, pogledala po dvorišču ln zavila v cerkev. Medtem je dekle skočilo ii drvarnice ln eteklo v hišo. Odklenila ja trgovino in se vsa trudna zgru. dila na zaboj. Ko je stopila pred mator, ta ni vedela, kaj bi počela od veselja. Objemala jo je in poljubljala ln ji vse odpustila. Ona pa ni pozabila naloge, zaradi katere Je bila poslana. Spraševala Je mator, kje srta gospod ln gospa. Mati Ji jo zaupala, da so skrivata v zidanici, ker so ju tolovaji že nekajkrat iskali in hišo docela izropali. Ona jima nosi vsak dan dvakrat jesti. Tako je hinavsko zvedela od matere vse. Poljub, ki ga je dala materi za plačilo, jo je pekel v orcu kakor Judežev poljub te zdaj, ko se je spominjala, kako so dogodki potekali daljo. Mati jo je prosila, naj nese goapodu ln gospe ona jesti. Storila je tako. Zidanica, »krita v vinogradu. Ob potih popoldne, ko je rosil gost dež, je nesla, zavita v materino ruto, da bi je nihče no prepoznal, južlno za avoja rednika, ki ata se skrivala v tem skritem kraju že nekaj tednov. To je bilo svidenje! Gospa Jo jo objela s solzami v očeh, gospod jo je božal, ona Pa je pozorno metala oči na vse strani. Spet je predrzno lagala, da bo ostala doma, da ho pomagala materi in da ne bo zapustila družine v teh težkih dneh. Vprašala je po gospodu sinku. Zvedela Je, da jo bil nastavljen kot kaplan v vinorodnih krajih, da pa m mogel zdržati, ker so mu neprestano grozili s smrfjo. Bežal Je v mesto, kjer še sedaj živi kot heguneo. Razkazala ata Ji skrivne Izhode ln jo prosila, naj pomaga doma, dokler ne mine nevarnost, fte to sta skrbno priporočala, naj se ne kaže na vasi, ker niso vsi sosedje zanesljivt. Vse je obljubila, se hinavsko prisrčno poslovila ter • prazno košaro odšla po skrivnih stezah v va«. V gozdiču pred vasjo so hušknile skozi mejo tri sence. »Nadzorstvo, tovarišlcat Jutri ae vidi-, mo!« Zanka, ki so Jo nastavili na njen vrat, je bila tesna. Izhoda ni videla nobenega. Napočil je najbolj črni dan v njonein življenju. Pod svinčenosivim nebom so se tepli vetrovi in metali redko snežinke po zamrzlih tleh. Mati jo vstala ter jo poklicala: »Greš v cerkov?« — »Ne morem! Opazili bi mo in kar ni$ dohro se no počutim,« so je Izgovarjala. »Ta lezi! Molila bom zate!« To so bilo zadnje besede odhajajoče matere. Na dvorišču je zacvilil pes. Slišal ae je strel. Skočila Je iz posteljo ln se hitro oblekla. Udarilo je s puško po oknu. Odprla je na pol in srepo pogledala v mračni dan. »Tovarišica, pripravljenat« »Grem takoj!« »Žganjo vzemi ln pojdi, kor se mudi!« Spoznala je Pavletov glas. Omotično je zgra. bila steklenico v omari, stisnila pod pazduho nekaj perila in odklenila vežna vrata. »Na levo vprek!« jo velel glas. »Pri po. toku so vidimo! Urno!« Umaknila se je v hišo in odklenila soho, kjer st« spala rednika. Nervozno jo odpirala predale in v predzadnjem našla lično škatlico, v kateri se je blestel gospodov poročni prstan z vtisnjenim poročnim dnem. Iskala je naprej, pa ni mogla najti ničesar. Pri potoku je obstala. Za skalami v za-vetju je slišala glasove. Veter ji jo prinašal na ušesa razločne Pavletove besede: »Tukaj, tovariši in tovarišice, pri tem potoku, ae jo pred dvema letoma spletla moja ljuhezen. Preprečila ml jo mimo življenje svojat, ki jo moramo danes -pobiti. Prokletl kapitalist, trgovec in gostilničar, mi je bil na potu, njegova tercialska baba ji je stavila oviro in njena mati-cunja me jo odpodila kot nadležnega komarja. Danes bo napravljen obračun z vsemi tremi.« Pa je nadaljeval z navdušenim glasom: »Tukaj, pri temle potoku, pa sva se kljub oviram odločila, da greva skupaj v hosto. Kar so je zgodilo kasneje, vam je znano. Maščevanje belim psom in farjem. Veter je ponehaval. Pet ljudi, med njimi dve tovarišici, so zgrabili za puško. »Sto čullt Kdo jo? Geslo!« Zaklicala je, se pognala za skalo in topo gledala na druščino. »Kje je žganje, tovarišica?« Ponudila jim jo steklenico, Iz katere »e pili vsi. »Kako sl opravila? Je vse pripravljeno?« — »Je.« — »Kje so?« — »Pokažem vam sama! — »Tako .le prav!« je hvaiil Pavle. »Tovariš komandant tl jo naklonjen In — jaz tudi!« približal se ji je ter Jo objel. Iz ust mu je udarjal smrad po žganju. »Danes sc začenja najina nova kariera!« Proti poldnevu so se odpravili. Poveljeval je Pavle: »Ti greš prva! V primorni razdalji dva tovariša, za njima mi trije. Uiti nam no sme nihče.« Pili so iz steklonloe in tudi ona je pila. »Da bo več korajže in ognja v tebi!« Je pripomnil. Plazili so se kot mačke. Stezo so bile obema znane. Na ovinku oh cesti ao so čuli motorji. »Kaj hudiča pripravljajo? Da ni to zaseda?« V vaSkl cerkvi je zvonilo poldne. Vodila jih je oh gozdu za vasjo. V očeh ji je žarel blazen svit: najraje hi vse postrelila! Z roko je pokazala na vinograd. »V tej zidanici so na kosilu. Skrivališče ima dvojni Izhod!« »Obkolimo ga! Puško v roke!« Zagnali »o se proti slemenu. Veter je začel naraščati. Dogodki >o go odigrali z bliskovito Legala je noč, vlažna in žalostna, ktf je voz pripeljal do kmetovega doma. Hiša je ležala v bregu, ki je bil manj pust kakor drugi. Pred mrzlimi južnimi vetrovi jo je branilo nekaj gričev, pokritih z bodečim trnjem, rastočim v gostih gozdi, čih, v katere je bilo težko priti. Tam se je skrivala mala domačija in’ bilo jo je težko najti. Globel, ki se je začenjala v bližnji soteski, je delala korito za potoček, ki je v začetku ves bister žuborel v dolino ter skakljal od kamna do kamna, potem spo-časnil svoj korak ter delal majhne tolmune, nazadnje pa zagonetno umrl v mlakuži( ki jo je dušilo vrbovo grmovje. Ta skromni curek vode, ki se je rodil in umiral na Germanovi zemlji, je bil največji ponos njegove družine. Z njim so se napajali vsi tisti, ki so živeli v tem kraju. Dosti jih tako ni bilo. Ker je potoček tekel prav blizu hiše, se ni Germanovi ženi in hčeri bilo treba truditi s prinašanjem vode za pranje od daleč. Stopili sta do potoka, ki je nasproti hiše delal miren tolmun, kjer je raslo nekaj žalujk, tam prali perilo in biserno vodo kalili z milom. Hiša je bila zidana iz kamna, pokrita pa s trsjem, ki sta ga splela German in njegov sin. Dve strani hiše, ki sta gledali na vzhod, je senčil hodnik s stebri iz tin-titacovega lesa. Nekaj korakov dalje je bila skromna kuhinja iz votle opeke, katere se je držala kozja staja. V kuhinji so ot| mrzlih nočeh spali psi. Nasproti hiše, na borjaču iz prsti, ki sd jo utrdile stopinje ljudi in živine in ki so jo neusmiljeno pometali trdi zamahi mrzlega vetra, je stalo nekaj kolov, zglajenih od jezdnih konj, ki so jih privezovali ob nje, in pa drevo, ki se- je ob zimskih ju, trih prebujalo z vejami, polnimi kosmov; belega ivja. To je bila breskev, ki jo je pokojnica bil« zasadila na dan, ko so krstili Rino. V cerkev so ta dan šli na konjih. Ker jo bil German izgubil bič, si je pri neki pristavi odrezal breskovo šibo, da bi z njo krotil konja. Ko so se vrnili domov, je mati prosila, da bi zasadil breskev tudi na domačem borjaču. Še tisti dan je zakopal potaknjenec v zemljo. »Za spomin na praznik,« je dejal v sme, hu, ker ni verjel, da bi se šiba prijela. A vendar je drevee drugo pomlad vzcvetelo, in ko je deklica bila stara pet let, je breskev bila že lepo drevo, na katero so prihajali prepevat kosi, škorec pa si je tam splel gnezdo. Drevo in otrok sta bila prijatelja. Deklica je prokopavala zemljo okoli debla in jo zalivala. Obirala je z breskve mrčes ln suho listje. Poznala je sleherno izmed nje. govih vej, ki so ji bile za konjičke. Breskev pa se je zato spomladi odela v cvetje, iz katerega je njegova mala prijateljica spletala vence za svojo kodrasto glavo. Poleti ji je za vsak cvet, kateremu je priza, nesla, dala debelo in dehtečo breskev. Oče Rochero jo Rino, ki je bila tedaj stara sodem let, nekega dne resno odvedel pod cvetoče drovo. »Poglej,« ji je dejal, »slehernik izmed ljudi, ki žive na svetu, ima svoje drevo, četudi ne vo zanj. Ce je dober, drevo cvete, če je hudoben, se drevo posuši. To jo tvoje drevo. Bodi vedno dobra, da bo breskev vse pomladi cvetela.« Otrok je poslušal duhovna ter zapovrstjo tri mravlje, ki so lezle po breskvinem doblu. »Torej sem dobra?« je vprašala ter gledala duhovnu v resni obraz in mu poka, zala cvetje, ki je odevalo drevo. Duhovnik ni rekel, da ne. Prijel je vejico, ki je najbolj cvetela, jo zvil v venec ter ga položil dekletcu na prelepo glavico. Potem je odvezal svojega mezga — polomljeno živinče, ki je slovelo po vsem kraju — si zavihal duhovsko suknjo tor se v skoku pognal na mezga tako čilo kakor krotilec. S sedla ji je kakor v zadnji nasvet dejal: »Skrbi za svoje drevo. Ko pojdeš k pr, vemu obhajilu, ti bom naredil venček, kakor je ta. In ko se boš omožila, hočem, da greš v cerkev ovenčana z breskovim cvet, jem.« Ošvrknil je mezga z bičem iu v drnou odjezdil. Rina so je odslej čutila še bolj povo. zaim s svojim drevesom. In bila je sroč-na, kadar bo mlačni vetriči, oznanjevalci pomladi, napeli popje na breskvi, ki so je potom pokrila z rožnatim cvetjem. . '(Dalje.); j naglico. Udarila je na vrata, ostali so legli na tla. »Mucka!« je zaklicala. Težka vrata so se odprla. Stopila je v zidanico s hinav-i skim obrazom. Vsi trije so bili notri: gospod, njegova žena in mati. Obsuli so jo a pozdravi, mati jo je objela In zaskrbljeno vprašala: »Kod si pa hodila. Mislili smo že, da so te odpeljaliI« Takrat pa eo vdrli X zidanico oboroženi tolovaji. »Roke v vis! Takoj z nami!« »Jezus, Marija!« je kriknila gospa. Mati jo prebledela in zdrknila na klop, gospodar pa je stal zravnan in s strašnim pogledom zadel v deklo. »Kaj smo ti storili, Mucka?« »Prišla je ura maščevanja!« jo bruhnila iz sobo ln so umaknila. Zvezali so vso tri, hlastno pojodll kosilo, preklinjali jn sramotili ujetnike, medtem ko je ona — hči in rejenka — stala zunaj na straži. »Odhod! Kdor bo le gavznil, bo pri priči ustreljen!« — »Pavlo!« je kriknila mati, ko l?a je prepoznala. »Nič voč Pavlo,« je divjo zavpil, »sedaj sem maščevalec!« Vlekli so Jih mimo brega v dolino in izginili v gozd. Za njimi se Jo poganjala ona — izdajalka! Okrog vasi je vstajal neinir. Čudno prei mikanje po cesti. Na klanec se jo vzpenjala četa. Prav blizu, z nasprotnega hriba, »o odjeknili streli. »Prokletl beli psi! Zavohali so nas! Bežimo!« Vzpenjali smo so po rebri. Gospod jo hrope!, ženski sta molili, ostali »o kleli In Jih poganjali. Privlekli ao so do »trmo zaseke. »Navzgor!« Pa ni šlo naprej. Gospod se je zgrudil, Jenski sta zdrseli na tla. Z nasprotne strani so vodno bliže pri* hajali streli. Tik za njimi se je sprožila puSka. »Zajeti smo, obkoljeni! Pobijte Jih!« -• Pavle jo nameril samokres ln ustrelil go-i je ozdravela in se dvignila Srbija Človek, ki »o gra dopodki apri-hi 1W1 zadržali v Srbiji, je v tem osrednjem delu Balkana doživel v vse črne dni, pa tudi prebujenje r te dežele. Kot Slovenec je pre- hodil v najbolj hudih dneh Srbijo s puško v roki. — Videl je, kako je po trpljenju in preganjanju, v katero sta jo pahnila ma-j sonstvo in komunizem, vstala in pomedla s svoje zemlje tuji ple-L, vel. Njegovo pripovedovanje o raz- merah v Srbiji je zelo značilno in poučno, zato ga velja prebrati. i P"' »Govorim o narodu, ke je na smrt obsojen i ze korakal na morišče, pa je v zadnjem trenutku spregovorila njegova pamet. Odprle to se oči njegovim voditeljem, ki so ga spet i pripeljali na pot življenja. K zlomu Jugoslavije 1041. leta je v veliki meri pripomo-£ gel srbski gr oh. Srbi so bili tisti, ki so po i tolikih stoletjih svoje zgodovine dopustili, da prevzamejo vodilno vlogo v vsem javnem življenju Beograda in s tem tudi . ! vse države Judje in njihovi pomagači ma-6oni, s čemer se je začel notranji razkroj I države in porazna zunanja politika. »Puč« | 1041 je bil samo naravna posledica tega stanja in zunanji izraz zakulisnih spletk. * Po začetku vojne med Nemčijo in Sovje-so je takoj pokazalo, kdo je tisti, ki stoji vos čas v ozadju srbske in jugoslovanske žaloigre. Komunisti po vsej Srbiji, j ki do tega dne niso imeli nič proti »sodelovanju z okupatorjem«, so na mah začeli odhajati v gozdove, začeli s sabotažami, ubi-| jali svoje nasprotnike in na vsa usta vpili proti kakršnemu koli tvornemu narodnemu , delu. In že iz prejšnjih časov bolni, razrva-ni in zaslepljeni narod je podlegel vabi, ki so mu jo v obliki »svobode« nudili z narodno zastavo zakrinkaui komunisti. Srbija je vzplamtela, začel se je krvavi ples državljanske vojne. Skoraj vsa dežela je postala eno samo veliko morišče, brat je ubijal bra-ta. Srbski narod je že stal na morišču, v ozadju odra pa so se škodoželjno hahljali režiserji te žaloigre. k Tako je bilo stanje meseca avgusta 1041. Nedič in srbski prostovoljci F Toda božja volja ni hotela zmage rdečih načrtov! V teh hudih trenutkih ata nastopili dve sili, ki sta najtesneje zveza, ni z rešitvijo in dvigom srbskega naroda: Milan Nedič In srbski prostovoljci. Slavni genoral se ni ustrašil težav in nevarnosti, ki so vstale pred njim, temveč je z vso voljo in odločnostjo prijel za krmilo po. taplja.iočega se srbskega čolna. Videl je pred beboj skrajno nevarnost, ki je pretila njegovemu narodu. Poznal je bolezen •vojega ljudstva in hotel ga je ozdraviti. Kdo iuu bo pomagali 1 Vsi tisti, ki imajo zdravega duha in ki hnajo v eebi voljo do rešenja. Vsi Srbi, ki tako ljubijo svoj narod, da so priprav. ! ljoni zanj. na žrtev, težjo od smrti: zasramovanje in obrekovanje, da so izdajalci! In tako je sredi septembra 1041, ko je la kazalo, da je tudi za druge srbske pokrajine, ne samo za Mačvo, določen za. četok kouca, krenila iz Beograda skupi, nlca mladih ljudi, po večini akademikov. Bilo jih je 120 pod vodstvom poročnika NIkiča Budimira, da »proguta Srbiju« (kakor so govorili Belgrajčani, ko so videli njihove kamijone na poti skozi mesto). Bes teh 120 mladeničev ni »požrlo 8r-4»!je«, toda umirili so jo v štirih mesoeih tisoči novih, ki so prihiteli k njim in raz. bili komunistične okove. Odred poročnika Niklča je Imel prvi ■popad pri okrajnem mestu Grodski, prav blizn Beograda. Skupinica prostovoljcev je napadla večkrat raočnojšo rdečo skupino v nekem komunističnem taborišču in jo popolnoma uničila. To je bilo znamenjol Začeli so organizirati nove odrede, ki •• hiteli kot pahljača iz Beograda v notranjost dežele, uničujoč ln preganjajoč komunistične tolpe. I 1 Ni lahko popisati dela, ki so ga opra. Vili srbski prostovoljci z generalom Nedi. Čem kot vrhovnim poveljnikom na čelu. Vse to bi bilo treba doživeti. Potrebno bi bilo — kakor sem to naredil jaz — s pu-Sko na rami in z bombami za pasom, dne. ve in dneve brez počitka in oh koščku kruha hoditi po Srbiji povprek ln po dol- gem v večnem boju in obrambi, videl vso žalost državljanske vojne, hkratu pa vso lepoto žrtve za rešitev naroda. Septembra 1941 je bila skoraj vsa Srbija brez oblasti: brez orožništva, ki je bilo ali pobito ali se je razbežalo, brez okrajnih načelstev in brez prometnih zvez (razen glavnih železniških prog), z organizirano sovjetsko republiko v Užicah, ki je imela svojo upravo, svojo orožarno, svoje »domove ljubezni« in celo s peterokrako zvezdo okrašen cigaretni papir. Po štirimesečnem boju je bila januarja 1942 na vsem ozemlju Srbije oblast znova upostavljena. Morda bo kdo vprašal, kako smo mogli v tako kratki dobi udušiti komunistično revolucijo in spet vpostaviti redno oblast. Dvoje je igralo pri tem odločilno vlogo: miselnost srbskega naroda in jasna poli. tična linija vodstva. Srbska miselnost — temelj rešitve Srb sl sveta ne more zamišljati brez Boga, dobrega voditelja v državi in gospodarja v hiši. Na teh osnovah je srbski narod rasel, ustvarjal svojo zgodovino, na njih stoji vse življenje srbskega človeka. Dokler komunizem ni prišel s pravo barvo, dokler je bil zavit v nacionalno zastavo, je imel Srbe za seboj. »Boj za svobodo!« je bilo geslo. Toda ko so komunistični voditelji začeli uporabljati peterokrake zvezde in rdeče zastave, streljati duhovnike in požigati cerkve, govoriti o revoluciji, ki naj pri. nese svobodo in srečo proletariatu, pridi-govati, da je kralj buržujska in nazadnjaška ustanova — se je vse, kar je mislilo in dihalo srbsko, najprej odmaknilo, potem pa nastopilo proti. Mnogo so k temu pripomogli voditelji revolucije, ki so bili tuje telo v srbski sredini. Ko je ljudstvo opazilo, da so de. janski voditelji »odrešenja« judje ali cigani ali pa že obsojeni zločinci, se je narod začel začudeno spraševati: »Ali so to osvoboditeljil Mi smo bili vajeni, da so bili naši predniki, ki so vodili boj za osvo-bojenjo, Srbi. Tu pa vidimo, da so vodilne osebnosti »užičke republike« judje Moša Pijade in dr. Levi; voditelja komunističnih čet v okolici Valjeva dva stara, iz zaporov v Požarevcu pobegla zločinca, juda Mnyer in Boroto. Vidimo, da po večini nosijo našo zastavo cigani, ki nikoli v naši zgodovini boja niso bili junaki.« Drugo dejstvo je bila jasno začrtana smor generala Nediča, ki ni dopuščala niti najmanjših dvomov o tem, kaj hoče. Popolnoma razumljivo je, da so nasprotniki uporabili vsa sredstva, hoteč dokazati, da je to njegovo početje »izdajalsko«. A zagon Nodičevih skupin je vso to propagando s svojim delom takoj razbil. Spominjam se prihoda našega I. prostovoljskega odreda v Smedorevsko Palanko. Bilo je oktobra 1941, ko so nas avtomobili pripeljali v sredo mesta. Vest, da so prišli prostovoljci, je povzročila, da je skoraj pol mesta ali odšlo v okolico ali se zaklenilo v hiše. Srbska uniforma, navdušena pesem lz mladeniških grl in vedenjo prostovoljcev je v nekaj dneh položaj docela spremenilo. Prostovoljci so postali pravi ljubljenci mesta. Ko smo v začetku decembri po čiščonju okolice prenesli bazo drugam, nas je spromila na železniško postajo ogromna množica, hkratu pa je odšlo v Beograd odposlanstvo mesta b prošnjo, naj se prostovoljci vrnejo. Tako so »petokolonaši« in »izdajalci« osvajali srbsko zemljo in srbska srca. Tako so tudi ozdravili ljudstvo komunistične bolezni in ga pripeljali v novo življenje. Tako je Srbija spot stopila v žlvljonjo. Narod, ki mu je po tolikih razočaranjih v tako kratkem času uspelo organizirati lastne oboroženo oddolke in jim dati ne. odjenljivo silo; narod, ki je v tako kratkem času kot pometel s komunizmom — je spot dokazal, da je tvoren in da bo imel svoje mesto v evropski skupnosti. Boji z drugimi nasprotniki Ce bi govoril 6nmo o boju proti komu. ntzmu in ne povedal, kakšne boje jo še moral imeti genomi Nedič, in če no hi zlasti povedal, kaj je Srbija v teh letih po neuspeli komunistični revoluciji dose- gla — bi povedal samo en in morda niti ne najvažnejši odlomek. Dogodki jeseni 1941 so bili samo izbruh trajne in globoke bolezni. Če ne bi odstranili vzrokov te bolezni, bi se nekega dne lahko spet znova pokazala ali pa bi telo počasi hiralo in propadalo. Zato je bilo treba bolezen zdraviti pri korenu in ne samo pri vrhu. Vsega tega se je prav dobro zavedalo vodstvo nove Srbije z Nedičem in zato takoj poiskalo prave vzroke bolezni. To ni bilo težko. Bolezen se imenuje zastrupije-nje z nauki materialistične demokracije in liberalizma ter sodobnega kapitalizma! To so osnova in predniki komunizma; brez njih je komunizem nemogoč. Zato jo tudi vse delo Srbije po 1941. letu usmerjeno v to, da se vse narodno življenje postavi na novo in pravo osnovo. Tu se je pokazalo, da je srbski narod sicer bolan, toda duhovno in politično toliko zrel, da je mogel prav kmalu najti svojo pravo pot. Politika generala Nediča je morala znto biti jasna in odločna. Lepo in kratko je to povedal v svojih razglasih in govorih. Srbski narod lahko izbira dve poti: Ena je pot spoznanja, prebujenja in obnove, pot častnega sodelovanja z Nemci in zidanje nove države, pot reševanja vsake srbske glave. To je politika, ki se lahko vodi samo v Bolgradu. To je politika Srbijo, ki sme in mora služiti samo Srbom. Druga je pot zanikovanja starih napak in trdovratnega vztrajanja na stari poti nesmiselnega »boja proti okupatorju«, to je uničevanja vsega, kar je še; pot k ogromnim žrtvam najboljših Srbov; in na drugi strani, pot k začetku nove državljanske vojne. Dve poti, dve politiki To sta dve poti in dve politiki. Kompromisov ali kombinacije ne more biti. Ali sodelovanje ali uničevalni boj, zidanje ali rušenje. Obujanje ali ubijanje, ali Belgrad ali gozd. Ne moreš eno 1 drugo. Srbski narod je moral izbirati in izbrati. In izbral je pot, ki je danes edino mogoča in pravilna: pot generala Nediča in pot svoje, ne tuje politike. Boj za to odločitev je bil težak. Mnogo najboljših srbskih ljudi je padlo pod njim, ker niso hoteli pustiti doma, žene in otrok, ter oditi brez potrebe v hajduke. Treba je bilo mnogo naporov in sil, da so srbski narod ozdravili te bolezni. , Najboljši dokaz je vse, kar »o Srbi dosegli v času borih dveh in pol let. Na vseh področjih, kamor koli se ozrete po Srbiji, boste videli zidanje ln napredek. Uspehi prave odločitve Prva in najvažnejša je gotoTO duhovna preusmeritev, ki jo opazimo povsod. Srbi so dokazali, da se njihov duh nikoli ni mogel sprijazniti niti a 'komunizmom niti z liberalno demokracijo niti s kapitalističnim sistemom; dokazali so, da je vsa ta judovska navlaka bila samo posledica trenutne zaslepljenosti. Zato zdaj z vsem tem temeljito obračunavajo. Bes je, da imate — in jih boste tudi dolgo še imeli — ljudi, ki eo jim stare formulo in zlasti časi strankarske razcepljenosti še vedno pri srcu in mislijo, da jim bo jutri kdo vse to vrnil ln podaril. O teh ljudeh tu ne govorim. Mislim na zdravo jedro, kateremu so se priključili mnogi srbski politiki, ki so zares in ne samo na videz zavrgli stare politične oblike. Za temi gre v ogromni večini srbski delovni človek, zlasti pa mladina. Ta dobiva svoj pravi izraz v mnogih organizacijah. Glava, ki ji dnje duhovno smer, je »Srpski dobrovoljački korpus«, ki je tudi danos glavni ohranjovalop reda in miru, hkratu pa najboljša šola za novo mladino. Srbski prostovoljec ni samo vojak, temveč mnogo večl V njem je poosebljeno vse tisto, kar je sveto srbskemu narodu. Pod srbsko uniformo, pod znakom kosovskega križa s svetim Jurijem, ki ubija zmaja, se vzgajajo stebri nove države ne samo vojaško, temveč zlasti moralno ln ideološko. Tisoči in tisoči izbranih sinov dobivajo tu popotno in načrtno ideološko vzgojo. Poleg tega imamo delovno službo v organizaciji »Nacionalne službe za obnovo Srbije«, skozi katero mora vsak srbski mladenič, da zna ceniti tudi ročno delo. Tisoči in tisoči delajo nove ceste, izsušujejo močvirja, kopljejo prekope in tako ustvarjajo pogoje za boljše življenje Srbije. Tudi tu je ideološka vzgoja, izoblikovanje značaja in gojenje tovarištva na prvem mestu. Srbija se danes docela priznava k ev. ropaki skupnosti in zato mnogo dela, da bi se te zveze še okrepilo. Tako pošilja že dve leti v Nemčijo skupine kmočkih mladeničev, da na vzornih posestvih kot gostje spoznajo ne samo umno poljedelstvo, ki ga že z uspehom uvajajo doma v Srbiji, temveč tudi vzorno organizacijo in vsebino vsega življenja v Nemčiji. Prav zdaj je v Nemčiji večja skupina starešin »Nacionalne službe za obnovo Srbije«, da preuči in v dejanju spozna vse ogromno pridobitve nemške delovne službe. Po načelu, da so stanovi tiste sile, po katerih mora narod dajati izraza svojemu življenju, se v Srbiji sistematično organizirata dva najnažnejša stanova: kmečki in delavski. Prvi v organizaciji »Zemlja in delo«, drugi v »Srbski zajednlci dela«. To dolo je težko, toda osnove so dane in stvar teče svojo pot. Stan se sam organizira. Kako je pravilno stanovsko načelo v nasprotju z demokratskim načelom političnih etrank, nam kaže na primer izvedba kmečkega načrta za leto 1942 in 1913, ki je po-popolnoma uspel, kljub temu da so bile komunistična propaganda in tudi druge ovire zelo velike. Ta propaganda je govorila: vojne bo vsak čas konec. Kdo ho zmagal, to ne vemo, zanesljivo pa je to, da bomo dobili takrat dovolj žita in vsega. Srbski kmet je po zaslugi Bvojo stanovske organizacije zavrnil vse te lažnive ob. ljube in obdelal sleherno ped zemlje. Srbija ima danes poleg vsega, kar mora oddati, še dovolj ne samo zase, temveč tudi za izvoz in zamenjavo. Ali ni bila tu propaganda ln akcija Ilegalcev, ki so šli colo tako daleč, da so zažigali mlatilnico z žitom vred, naravnost grehi To je v popolnem soglasju z njihovim poslanstvom in »bojem proti okupatorju«! Kaj jih briga narod, žene in otroci, ki ne morejo v gozdove; glavno jo, da oni zdravi odnesejo peto. Zato jih je srbski narod tudi pravočasno obsodil in atopil strnjeno na Nedičevo stran. Tu so Srbi pred Slovenci, ki to šele zdaj spoznavamo. Obnova na vseh področjih Mnogo in mnogo bi moral še govoriti, če bi hotel tudi samo nnkazati vse panoge srbske obnove. Mnogo listov iz te knjige bi morali obrniti, začenši od kulturo in umetnosti, ki je v popolnem razmahu In se naslanja samo na srbske narodne motive, pa preko šolstva in tiska, ki jo danes velesila v rokah srbske vlade. In to velesila, ki ve, kaj hoče, pa tja do gospodarske ln finančne obnove, ki Srbiji že danes daje samoatojho gospodarsko podlago. Vzemimo samo primor Smedereva, nekdanje prestolnice despota Jurija Brankoviča in rojstnega mesta sedanjega vodilnega srbskega politika Dimitrija Ljotiča, predsednika ljudskega gibanja »ZBOB«. Junija 1941 je to lepo in bogato mesto ob Donavi zadela nesreča, kakršnih je malo v svetovni zgodovini: sredi mesta je na postaji po nesreči šlo v zrak skladišče streliva, zbranega iz vseh delov Srbije. Več kot polovica mesta je bila do tal porušena. OblBstl so takoj dale ogromne vsote za obnovitev, vodstvo pa je prevzel Ljotič kot izredni komisar za obnovo Smedereva. Od takrat do danes se je slika porušenega mesta docela spremonila, in to kljub temu, da v vojnem času zelo manjka stavbenih potrebščin. Toda volja in ustvarjalno navdušenje sta storila svojo: Smederevo, bodoče mesto samih vil, raste počasi iz tal in bo potomcem večni dokaz o prebujenju novih sil v usodnem času! Zdravljenje mladine Se o zavodu za vzgojo mladine, ki je zašla na komunistična pota, o ustanovi, ki je najlepši dokaz ljubezni, osnovno gibalo vsega dola v Srbiji, hkratu pa tudi najboljši dokaz za premoč idealistične ideologije nad materialistično, komunistično. Zavod je posledica spoznanja, da je v komunističnih vrstah v glavnem izredno aktivna mladina, ki jo Jo tja zapeljal tudi Ob tej besedi so se bolnici zasvetile oči, toda le za hip. S poslednjo močjo te je obrnila k steni. »Spovej se, otrok ubogi!« Odkimala je. »Je vse to res, kar si napisalal* Zahro-pela je in tiho zašepetala: »Bes. Prokleta!« Zbral je vse svoje moči in s tresočim glasom omenjal bridko smrt Gospodovo, Njegovo ljubozen do Magdalene, Petra In raz-hojnika, ki je umiral ob Njegovi strani. Prijel je za razpelo na mizi ter ga približal blodemu obrazu. Nepremično je zrla v mrtvega Bošenika. »Oče, odpusti ji, saj ni ve. dela, kaj je dolala!« Pritegnila je križ k ustnicam in ga poškropila s krvjo, ki ji je vrela iz ust. V dno duše ganjen ji jo dal odvezo. Vzel je sveto olje in mazilil oči, ušesa — ko je pa prišel do nat, je kriknila, glava ji je omahnila in blazina je pordela v krvi. Zadušilo jo je. Zajokal je kot otrok, stopil h goreči sveči ln v plamenu sežgal pismo, najbolj grozno spoved, kar jih jo kdaj slišal.----------- Kako je prišel domov, nt vedel. Le to mn je ostalo v spominu, da je gospodinji naročil: »Vse stroške za pogreb in oskrbo plačam jaz.« »Čudovit človek!« so šepetale ženske v četrtem nadstropju. Drngi dan, na veliko soboto, ko je vsa cerkev plavala v »Aleluji«, je blod klečal na starem mestu prod žalostno Materjo ln prisrčno molil za očeta, mater in za ubogo dekle, ki mu je Izdala starše ln umorila lastno mater. Na Veliko noč popoldne so jo pokopali. Z njo pa je svečenik pokopnl vse gronko spomine na grozno spoved. Iz njegovega blagega srca so vzcvetele velikonočnice — cvetke mladostnih spominov in radostnega vstajenja. aeki del idealizma. Ta mladina, p« večini iz SKOJa (Zveza komunistične mladine Jugoslavija) je bila zaradi svojih grehov obsojena na koncentracijsko taborišče ali streljanje ali pa na internacijo. Da se ti srbski ljudje, in to dobri srbski ljudje, rešijo, je srbska vlada dosegla, da se vse te in takšne omladince pošlje v vzgojni zavod, ki stoji danes pod upravo znanega protikomunističnega delavca prof. Milovana Popoviča, njegovi pomočniki pa so »mladi ljudje, dobri poznavalci komunizma. To so prekaljeni borci z belgraj-skega vseučilišča. Zavod je v letu dni vzgojil preko 150 protikomunističnih mladinskih voditeljev, ki so jih poslali domov, v novo življenje. Danos je v zavodu čez 500 fantov in deklet, ki so več ali manj vsi na poti k resnici. Seveda ima zavod svoj vzgojni način, in sicer popolnoma neprisiljeni, kajti samo tako žanje uspehe. Da jih res žanje, so najboljši dokaz napadi komunistične stranke na zavod in upravo in večkratni poizkusi dejanskih napadov (zavod jo v bližini Smederevske Palanke). Kot Slovenec moram zlasti omeniti slovenske naselbine v Srbiji. 2ivljenje teh naših rojakov ni lahko. Resnici na ljubo je treba povedati, da se komunističnih in drugih ilegalnih nastopov niso udeleževali in tako ostali, hvala Bogn, izven vseh spopadov. To bi bi! nekako bežen pregled dogodkov v Srbiji od 1941 pa do danes. Sodaj ko boljševiška rdeča zver trka na vruta Evrope, je bolj kakor kdaj poprej koristno, da smo poučeni o razvoju političnega položaja v tej osrednji deželi Balkana. Geopolitični položaj Srbije je važen čt-nitelj za ves polotok: zato so hotolt komunisti najprej zavladati v tej deželi, dobro vedoč, da ho to imelo ne samo na bivše jugoslovanske, temveč tudi na vse druge okolno pokrajino izreden vpliv. Načrt je bil s tega stališča dober. Toda naredil je usodno napako! Hotel je nn srbsko drevo cepiti nekaj, kar jc z njim v popolnem nasprotstvu. Zato mu tudi poskus ni uspel ln Tito je moral pobrati šila in kopita ter pobegniti iz Srbije. Prav neuspela komunistična revolucija je največ pripomogla, da je Srb spoznal nevnrnost boljševizmn. Tabo so se združile na delo vse trdno silo in Nedičeva pot gre naprej in naprej. Obračun o NediČevi politiki Ce se danos Srbija ozre nazaj ln napra- vi račun svojega dve in polletnega dela, bo ne glede na politično ali ideološko opredeljenost moralo ugotoviti eno: Nedičeva politika je uspelal Uspela v boju proti ko. munizmu in v boju proti njegovim prirod-nim zaveznikom. Srbski narod hodi po poti svojih prednikov. Kakor je bil nekoč branik Evrope pred turško nevarnostjo, tako je tudi danes trden člen evropske skupnosti. Uspehi te politike so danes kronani z zopetnim vstajenjem srbskega naroda. To je udarec v lice vsem tistim, ki so škodoželjno šušljali in vpili, da je ta arbska politika obsojena na nenapeti. Cas je šel preko teh ljudi. Vsak Srb in Srbkinja ve danes eno: mi imamo v avoji hiši red ln mimo pričakujemo bodočnosti, To je nedvomno velika zasluga i generala Nediča i njegovih sodelavcev, zlasti pa srbske mladine, ki na izdelani ideologiji zida srbski dom in samostojno državo. Nauk za nas Vse to ne navajam samo zato, da bt podal sliko Srbije od 1941 do danes. Hotoi sem na primeru Srbije in srbskega naroda pokazati pot, po kateri moramo iti tudi mi Slovenci I Usoda je hotela, da imamo mno. go enakega v teh nesrečnih časih, zlasti pa jo slična razvojna linija. Zaradi tega je potrebno, da spoznamo dogodke v Srbiji in da o njih mnogo razmišljamo ,.. Naš narod Je že obsodil komunizem ln ne bo več dolgo, ko bo ostal od njega samo še gnusen spomin. B tem naša bolezen še ni ozdravijenal Srbija je dokazala, da je bolez,en mnogo globlja. Treba Je odstraniti tudi vzroke komunizma, odvzeti mn gnojišče, na katerem raste ln uspeva. Komunizem sam od sebe sploh ne more zra. sti, če nima priptavljenih tal. Zato moramo danes Slovenci, in to prav vat Slovenci, ne glede na atan, spol ali položaj dobro premisliti in se hitro in brez rezerve odločiti: ali bomo 111 po poti generala Rupnika ali pa po poti hoste, kajti kom. promisa ni. Vsi tisti, ki ga skušajo najti, so v zmoti. Ne more se služiti dvema gospodoma, treba je misliti preprosto ln ne zapletono. Mnogi Slovenci so n Ce odločili, toda dobro vemo, da jih je še precej, ki capljajo po sredini in »se nočejo bavitl s politiko« (bnvlll so se z njo in se še danes, če je troha dati prispevek za OP ali kar koli, ali ironizirati tvorno delo). Vsem tem, ln zlasti njim naj služi v opomin položaj v Srbiji. Slovenski narod ne potrebuje nobenih podtalnih nastopov. Nam je dana možnost zakonito pokazati, kaj zmoremo in v koliko smo sposobni graditi. Pred nami so važne odločitve. Gre za naš biti ali ne bitit Zato savrnimo vse tiste, ki hočojo voditi bodisi staro strankarsko politiko alt osebno politiko, ki je tudi vedno v nasprotju e koristmi skupnosti, in se odlo. čimo samo za eno: za politiko slovenskega naroda. Samo po tej poti bomo dosegli to, kar smo doseči dolžni: Ozdravljenje in pre. rojenje sloveoskega naroda, ki bo črpal vse svoje moči iz svoje rodne grude!« MALI OGLASI STARE NERABNE ZAMAŠKE is vsakovrstne plutovinast« odpadke kupimo v vsaki količini. . Ljubljana, Emonska cesta štev. a, dvorišče — pisarna. Zloiljlvt tlolv s« vrt la eofclontlče kakor tudi vsakovrsten man in tesan les dobite v skladišča zadruge »Marad« v 21 vi-Boadravullki ulici (za Cukrsrnoj, •Poda v tilnik. Curek krvi mn je oškropil rrnt. Zastokal je In padel na obraz. Gosp« je omedlela. Kar v sonce ji je pomeri! in •prožil, zvalil« se je na tis. Njeno mrtvo truplo se je valilo po strmini. »Jezus usmiljeni, odpustil Hčerk« moj«, otrok moj!« je klicala mati. Njeno zdihovanje je prestregel Pok. Omahnila je k nabrožini. *M1 p« prodremol« jo rjul Pnvle. »Kam "dlča prodremo, snj smo v zasedli« »Hu-rR'c s« j0 ju]0 s hriba. Zasmrdelo je po •modniku. ‘Pstrollmo se, da ne pridemo v roke be-Bm.« Počili so streli. Oba tovariša sta «e zvrnila na tla. Tovarišici st« s steklenim pogledom gledali okrog sebe. »Kje je komandant Pavlel« »Zbežal Je!« — »Lopo prosiva, ustreli naju,« stn silili v Izdnjnlko, »midve el no upava, roka se nama trese!« Hladnokrvno je dvignila samokres In sprožil«. Dve mladi telesi sta se zakotalil! po r.asneženom bregu. Streslo jo je, pred očmi se ji je meglilo. Cula je nmlerino hropenje, sklonila se je k njej in jo ustrelila v čelo. »Da ne bo* preveč trpela! Zadnja usluga!« Sklonila so Je še k mrtvi gospe in ji strgala z vratu zlat križec. Nameril« sl jo samokres na senco, P« ji jo roka odpovedala. Prod očmi se Ji Je stemnilo, padla j« v nezavest. Ko jo bi!« že tomna noč, se Je zdramila v Prosvetnem domu. Opazila je oder, kjer sta svoj čas igrala z Buckom. Ker -so bili zmagovale! mnenja, d« Jo padla kot žrtev v roke tolpi, ®o jo odpeljali v mestno bolnišnico. Tri dni je bledla, nato pa se Ji je stanjo zboljšalo. Prosila je, nnj jo puste, da gre obiskat »sorodnika«. Skrivala se jo v predmestnem stanovanju, kjer jo jo čaka!« smrt. V strašni noči na veliki petek je holnici Postalo hudo slabo. Razmišljanja so ji raz- burila kri. Na ustnicah so se pojavile krvave pene. Gospodinja je nervozno capljala po sobi in vzdihovala: »Da nima to dekle nobenega na svetu, ki bi plačal zanjo oskrbo in pogreb, Se jutri Jo oddam v bolnišni- oo, če bo to noč prestala!« In jo je: želja, da vidi vsaj ob koncu mladostnoga tovnriša — sedaj duhovnika — ji jo vlivala novih moči v ugašajočo luč nje. nega strašnega življenja. Proti jutru so je z zadnjimi močmi znvlekla do mizico, da bi končala pismo, ki ga je začela pisati pred dnevi. »Da, proklerto jo mojo ime,« je nadaljevala s pismijom. »Pet ljudi sem ubila, ined njimi svojo mater. Vnše starše — očeta in mater —, ki so tako nesebično skrbeli žarno, sem ovadila. Trupla lože najbrž nepokopana ob bregu za vaškim potokom. Kot hijena sem strgnl« križec i vratu Vaši materi ln kot zlobna tntica som ukradla iz predala poročni prstan Vašega očeta. Oboje som Vam položila na cerkveno klop, kjor ste molili v oorkvi brevir. Moje telo je oskrunjeno ln gnije zamdi grobov, moje roke so krvavo, moja usta izdajalska. Čakam, težko čaknm šo Vas, da pred smrtjo prekolnete mojo zločinsko dušo.« Več ni mogla napisati. V veliko težavo | je podpisala svoje ime — Mucek. Nn maj- • hen listič pa jo z okornimi črkami napravila naslov: »I. I., duhovnik, ki mašuje v tej cerkvi, naj člmprej pride obiskat v to in to ulico, četrto nadstropje, umirajočo znanko.« Zrušila se je na tl«. Ropot jo priklical slnro gospodinjo, 8 pomočjo sosed so jo dull v posteljo — mrtvaško bledo, »šo par minut, p« b0 ugasnllal Poglojmo, kaj je napisala. Raj uiti ne vomo, no kdo je, ne od kod.« Počasi so čitaio pismo. Vse hkrati so zavpile in silile v najmlajšo, naj takoj nese listič nn naslov. Preplašeni krik navzočih žensk je trgalo težko hropenje bolnice. V stolpu so raglje vabile ljudstvo k božjemu grobu. V mračni cerkvi je v lučkah blestel božji grob. Duhovniki so peli jutranjice k veliki soboti. Med njimi jo bil tudi mlad duhovnik —begunec. Sveče na trikotniku so polagoma ugušalo druga za drugo. Iz zakristije je prišel cerkovnik in položil pred svečenika list. Sobratje so se spo-glodnli. Prečitnl Je ln odšel v zakristijo. »Kdo je prinesel ta listi« je vprašal cerkovnika. »Nepoznana oseba! Rokla je, da se selo mudi. Tukaj je sveto olje ln štola!« »Pa danes, na veliki petek!« je okleval duhovnik. »Kaj hočemo! Smrt ne pozna ne velikega petka ne Velike noči! 2elijo prav vas!« Zagonetna »znanka«! Kdo je tol Na misel mu je prišel križno in poročni prstan njegovega očeta. Skrb in radovednost sta ga gnali, da je s hitrimi koraki dosegel ulico. Pokazali so mu veliko štirinadstropno hišo, zanemarjeno od zunaj in znotraj. Pikri obra. zl so ga spremljali, ko se je vzpenjal po zasmetenih strmih stopnicah. Na vrhu je slišal ženski krik: »Hitro, gospod! Umrla bo!« Planil ja v kabinet, fitrahotna beda mu jo padla takoj v oči. Vrgel je s sebe suknjo, sl nadel štolo in stopil k ležišču. Dvojo meglen \ oči se je uprlo vanj. Zdrznil se jo in beseda mu jo zastala v grlu. Hropečo dekle mu jo s prstom pokazalo na mizico. Menil jo, d« prosi vode, Stopil jo k mizici in opazil pismo. Preletel g« jo z očmi. Roke so »e mu povesile, tresol se je po vsem telesu, »Mucokl« je zaklical. KLEOPATRE Egiptovsko kmetijstvo ▼ dohl p I r a m t it (!5H-li!l preit Kristusom) Je hlTn po delovnih oblikah v marsičem tako, kakor J* la dane*. Poplavne vode Is Nila ao komaj doltro odtekle la pokrajine okoli Gize. Kmetje orjejo. Kraljevi oskrbnik J* dal prlneatl la državnih lltnle semensko ilto la ra deli kmetom, ki ao najemniki, lakaj vaa zemlja Je kraljeva last. Pisar sa-planje. Sej/ilec atopa pred dolgoroglmi lisastimi afrlkansklml voli In aeje. Voli aeme najprej pohodijo, potem ga orač a lesenim plugom te podorje. (reda ko«, ki Jo vodijo ta orači, Izpolnjuje nalogo brane, — Za orači vidimo tačasno, apleteno zavetliče brez atreha. V njem prebivajo kmetje vae čase, ko traja delo na polju, da ni treh« hoditi vsak večer v selitča. — Na putčavskl planoti ra poljem ae dvlgajn piramidni grobovi treh velikih kraljev la IV. vladarske rodovine. Tl ao: Hutu. Ha ef Re In Men-kan-Re. oče, aln In vnuk. — Vaa ta »lika o egiptovskem kmetovanju je posneta a nekega reliefa v grobnici lx čaaov V. vladarske rodovine. Razen v obleki ljudi Je Prav taka. kakor Jo lahko vidimo le dandanes, lakaj egiptovsko poljedelstvo je v 4SM letih prav malo napredovalo. Kmet It tlalega časa hi hrea posebnega presinečenja lahko prijel aa delo In za Isto orodje 4*oes. Tudi namakalne priprave, ki ao la obdelovanje lemlje v Egiptu tako vatne, so se le malo IzhoIJiale. Vodno kolo, kt Hvlga vod« U rek* m polj*, ta podoba« naprave *o Egipčani dobili tele od Grkov ln Rimljanov. Največjl arhitekt v starem Egipta Je bil I-em-hotep, dvorni stavbenik kralja Džosej* (!78t—27(2 pr. Kr,). Stavbenik razlaga faraonu del* za kraljevo piramido prt Sahvarl. Piramida v stopnjah Je Izum tega velikega arhitekta, ki je bil poleg tega le naravoslovec, čarovnik, pisatelj, duhovnik In pesnik pregovorov. Pet ln dvajset let po smrti so ga razglasili za boga, kt ga poznamo te danes pod grškim Imenom Ashleplos. Arhitekt nosi na sliki obleko iz leopardove kože, do katere so imeli pravico nekateri vodilni stanovi, na primer duhovniki. zveze, toda rahli hi takoj denar, katerega pa je Ptolomej prinesel s seboj premalo. Toda opozorili ao ga, da ne bi bilo težko najti bogatina, ki bi dal primerno posojilo. Pa kdoT Kras. najbogatcjll Rimljan, ki je Imel pretemne odnošaje z demagoiklml krogi, n| prihajal v poštev. Vse skupaj bi utegnilo splavati po vodi. Iskanega denar, nlka pa so takoj našli v Pompejevt druščini, namreč v osebi bančnika Rablrlja. Kablrlue je pristal na to. da da Ptolo-meju potreben denar, vendar pod dvema pogojema: da mu kot jamstvo za posojilo zastavi kronske zaklade In da ga kralj. ak0 b! se podjetje posrečilo, Imenuje za svojega finančnega ministra. Piskač ni Imel nič prot) temu, da hi svoje osebno zmagoslavje združil i Rabl-rijeviml koristmi ln je ponudbo sprejel. Posel je uspel In Ptolomej je na ta način prišel do tega, da je Imel precejšne zneske tako] prt roki. Dobl| je potrebno olje, s katerim je lahko začel mazati kolesje zapletenega polltlčno-soclalnega ustroja rimskega mesta. Užival je vneto Pom-pejevo podporo In dobil zagotovilo od Ga-blnlja, da mn ho z vojsko priskočil na pomoč, ako bi dobil dovoljenje za poseg. Nade pregnanega kralja ao začele zopet eveatl. Medtem so vladajoči krogi v Aleksandriji, katere je silno vznemirilo Ptolome-jevo rovarjenje v Rimu, prilil do oklepa, da morata tudi kraljica Berenlke In njen knežji soprog neutegoma poslati v Italijo poslanstvo, ki naj hi onemogočilo Piskačevo vražje delovanje. Odposlanstvo, sestavljeno lz sto najspretnejllh debaterjev pod vodstvom slavnega modrijana Dlona, je odpotovalo Iz Aleksandrije, opremljeno a tehtnimi dokazili In, kakor se zdi, z zelo ob-te&ilnlml listinami za odstavljenega kralja. Toda komaj je stopilo v Puteollju na suho, ga Je tolpa neznancev napadla ln pobil* skoraj do poslednjega moža. Le voditelj odposlanstva z nekaj spremljevalci je komaj utel nevarnosti In po raznovrstnih pripetljajih prispel v Rim. Mestni očetje a* aleksandrijskega odposlanca sprejeli z vso čaatjo ln Izrazili obžalovanje nad krvavim dogodkom v Puteollju, čel da je bila to slučajna ln ne-prl 'ptna poballničlna. V Izobraženih krogih je bil modrijan iprejet z visokim spoštovanjem In ae je nastanil v hlll Luceeja, prijatelj* govornikov ln pisateljev, ki ga je bit spoznal že v Aleksandriji. Toda Pto-lomejevo zlato el je po skritih kanalih otrlo pot celo do neposredne okolice redkih preživelih odposlancev ln ohromilo vae njihove korake In kretnje. N| preteklo mnogo dni In «goitllo ae Je nekaj, kar Je v mestu vzbudilo precejšnje vznemirjenje. Nekega jutra »o nalil modrijana Diona mrtvega v hlll Lucceja. Zločin, nesreča ali srčna kapt Pojasnilo se ni nikoli. Luceelus sam je bil poltenjak od nog do glave In vzvllen nad vsakim aumnm. da bi on zagre&II zločin nad svojim goetom. Dogodek Je ostal zavit v temo. Tlate čaae le niso poznali zdravnllkih In sodnih raz-telesenj. RazumnllM svet Je nmrlemn modrijanu pr| pokopa Izkazal vse časti. In tako dolgo, dokler s« je v Rlmn mudil Ptolomej, ni nihče zasledoval spočetnlkov zločina, ako se Je aploh moglo govoriti o zločinu. Drži pa, da .le ostal cilj aleksandrijskega odposlanstva nedosežen. Senat se sploh ni spomnil, da hi ga povabil k sebi. Že nekaj dni potem se je zanimanje Rimljanov okrenllo v docela drugo smer zaradi dogodkov,^ katerih vllek Je pome. ntl Clceronov povratek Iz Izgnanstva. Več kakor Miri ato senatorjev je glasovalo za njegovo oprostitev. Vse meSlčanstvo, večina senatorjev ln večji del plemstva ter ljudstva je družno odšlo h Kopenskim vratom, Sijaj sovražnik Krasa In Klodlja. On je besen nasprotnik prekucuhov vseh dežel. Naklonjen je rimskemu posegu v Egipt. PompeJ je mož, ki ga rabil.« Egiptovski kralj, ki je bil vesel, da je zatonila zvezda njegovega nevarnega nasprotnika Klodlja. se je požuril v Rim. Njegov prvi obisk Je veljal Pompeju, ki je sedaj nosil priimek »Veliki«. Nedavno osvojena Azija ga Je navdala s prevzetnostjo, toda do Ptolomeja je bil skrajno prijazen. Povabil ga je celo v goste v svoj« vilo na Albanskem pogorju, katero je dal olepšati po vzbodnjalkem okusu, jo razširiti ln Iz nje narediti očarljivo atanovanje, kjer je bilo natlačeno polno umetnin, dragocenega blaga in drugih zakladov, katere je prinesel a aeboj Iz Armenije ln Sirije, Tako sl je uredil pravi raj, poln razkoija In udobja. Pompej Je odločno vitrajal prt aabtevl, da mora egiptovski kralj z vsem svojim spremstvom ostati v »albanski« vlit ln ga je gostil s sijajem, kakršen se Je spodobil za človeka njegovega položaja. Julija, mlada Cezarjeva hčerka, katero je pred dvema letoma osvajalec Azije zasnubil z ognjem sedemindvajsetletnega moža. ki ae je do ules zaljubit v lepo mladenko, je z zadržano IJubkoatjo delala dostojanstvenikom družbo. Pompej je vladarju predstavil svojega prijatelja In namestnika, pred kratkim od-alnženega konzola Anla Gablnlja, ki ho čez nekaj dnt odpotoval v Antiohijo, kjer bo nastopil svojo službo kot namestnik v Siriji. Gahtniua je hll vea čas pohoda na Vzhod Pompejev Itabnl načelnik. Ko je bil potem livoljen za konzula, ae Je vrnil v Rim In je vodil republiko skupaj s Plso-nom, Cezarjevim tastom. Ptolomej je dal Pompeju ln Gabi-nlju razumeti, da Ju ho kraljevsko obdaril, ako bi ae jima posrečilo, njega ponovno spraviti na prestol. Gahlnlus je Izjavil, da b| bil za svojo osebo srečen, ako hi mu mogel pomagati, toliko bolj, ker bo imel v Siriji na razpolago veliko dobro Izvež-hanlh legij, Ker pa je na tem. da odpotuje, bi bilo bolje, ako bi Pompej sam to stvar uredil s sedanjim) rimskimi oblastniki. Zanj bi bilo težko, da, celo nevarno, ako hi v Siriji na lastno pest začel z diplomatskimi alt vojaškimi nastopi, ne da M poprej od Rima dobil pooblastilo. Gahlnlus se je vkrcal, a Pompeju je preostala naloga, da za to reč pridobi različne stranke, posebno pa vplivne aenatorje. Bil Je a svoje strani Plskačn dolžan zahvalo, kajti kralj mu j* pred petimi leti v času vojnega pohoda v Palestino dal na razpolago cel konjenllkt zbor, ki ga je porabil ta to, da je Hebrejce podjarmil In utrdil rimsko nadoblaat nad tamkajftnjlml rodovi, kt so Rimu morali plačevati davek. ('etudi ae Je Pompej stavit Itgnancn na razpolago, pa pri tem seveda ni mislil na to. da b| ae mu oddolžil la uslugo. Storil je to bolj Iz razloga, ker bi Egipt utegnFI predstavljati pomemben člen v sklopu politične Igre, po kateri naj bi postal prvi v Rlmn. Egipt je bilo edino neodvisno kraljestvo ob Sredozemskem morja. Bila je dežela prastare kulture, slino Izhrulenlh življenjskih manir In ogromnega bogastva. Kdor bi tam na kateri koli način dobil v roke oblast, je bil lahko prepričan, da ho a tem avoj vpliv v Rimu ojačil. Demokrat-ska atranka In posebno Kras ata v resnici ie nekaj let na tisto stran metala avoj« oko, toda brez nspeha, kakor smo videli. Senat, ki ao nanj vplivali trmoglavi Katonljanel. se Je vselej uprl vsakemu vme-iavnja v egiptovske zadeve. Dr bi to strnjeno opozicijo stopnjema omajali. Je bilo treba pazljivo nastopati, se lotevati posamičnih vplivnih senatorjev In drugega za drugim spreobrniti s pomočjo ivenčečth dokazil. Pompej je Izrabil svoje da bi vračajočemu ae motn pripravili demonstrativen sprejem. Zmagoslavno so ga spremljali do Kapltola. kamor ae je odšel nekdanji vladni poglavar zahvalit bogovom, ki so mn naklonil) milost, da se je vrnil v domovino. Oiceronov0 zmagoslavje Je zapečatilo konec Klodljeve priljubljenosti. kajti ta mož je Udejstvoval Clcero-novo Izgnanstvo. Tudi v senatu je Cleero Izrekel svojo toplo zahvalo tako visoki zbornici kakor tudi takratnemu konzula Publlju Kornelljn Lentuln, Lentnlus te je bil i vsem svojim agle. dom v senatu zavzel za Clceronov povratek. S koncem let* 57. pr. Kr. rojstvom je Lentuln« zapustil svoje meeto tn prevzel namestništvo v Clllctjl, katero mu Je pripadlo po žreba «a čaa po Izteka njegovega konzulovanja. Vendar je avojlm prijateljem In Clceronn, ki ae mn je Imel zahvaliti za vse, dal sporočiti željo, da bi rad dobil pooblastilo za poslanstvo, s katerim bi v Aleksandrijo pospremil kralja Ptolomeja. Ta njegova želja je spravila a?nat v hudo zadrego. Po eni strani so vedeli za Pompejeve namene, sedaj pa Je po drogi strani pritisnil Lentulus s svo.lo proinjo. Kakor vselej, kadar je bilo treba relltl kočljivo vpralanje. ao ae obrnili na bogove. Svečeniki, vpralanl za svet, so prelistali svete Slblllne knjige In Izbrskali is njih. da ae mora Rim varovati vsakega posega In vmešavanj* v Egipt. To Je bil odgovor, ki mu Je po vsej verjetnosti botrov*!* C*-tonov* stranka. Toda vlada Je ta odgovor do neke mere omilila in se postavila na stalllče, če bi se za Ptolomeja, zvestega prijatelja rimskega ljudstva, lahko naredila izjema, toda le v določenih me'ah: prav nič protlpostavnega ne hi bilo, ako hi katera Izmed vitjih republikanskih osebnosti kralja apremljala do Aleksandrije, samo da tega ne bi amel* storiti s oboroženo silo. Rim Je torej vnovič Ptolomeju Piskaču priznal pravico do prestola, odrekel pa mu je vsako vojatko podporo In je ta svoj odpor podprl tudi s vsem svečanim poudarkom verske postave. Kralj je s strahom ugotovil, da je zaman zapravljal čas in denar. Da bt ae v Aleksandrijo povrni) brez vojske, ki bi vzbu'ala strah. h| pomenilo, brezglavo allitt smrti v naročje, Preostajalo mn Je dokajšnje npanje na čaa In na nadaljnjo propagando njegovih plačancev ter na aodelo-vanje s Pompejem In Rahlrljem, Ta trenutek pa se ni dalo atorltl ničesar. Nasprotno. Ako bi sedaj te dlje ostal v Italiji, bi vse sknpaj privedlo le do tega, da hi na eni strani vzbudil nezaupljivost, na drugi pa pohlep. Zato se Je odločil, da bo odpotoval Iz »albanske vile« In v Rimu pustil le svojega tajnika Ammonlosa, da bo le naprej delal zanj. Sam Je po Apljskl eestl odtel v Brun-dlzij. Tukaj ae Je vkrcal na ladjo proti Efezu, bogatemn In veseljalkemu mestu v Mali Aziji, kjer je mislil počakati na nadaljnji razvoj dogodkov. Efez, poglavitno mesto oh Erejskem morju, v katero so se stekale vse ce«te Azije In Evrope, mesto svetllč vseh ver In krIMiče vseh plemen. Je takrat, slovelo tudi kot glasbeno sredllče sveta. Tja so vabili frlrijske Igralke In lldljske plesalke, da so preganjale dolg ča» najbolj petičnim bogatinom tistega časa. Efez Je hll tndi velik irg aa aužnje |n ta lepotice. Sedaj, ko Je Imel v tepu rimski denar In ga niso ovirali nobeni ohzlri do njegovega položaja, ae Je Piskač ve« predal avojlm najprlljubljenej-ilm n Žitkom, Udeležil se je eelo plskatkega tekmovanja la odnesel prvo nagrado. Ko je prejel ven« I« mirte. Je zapleaal v čast bog* Dioniza, avojega talčltnlka. In da bi potlači) muke čakanja, se je apustll v naj. neumnejie razvratnostl. Ko je Mvll konzul Lentulns Splnter v začetku I. M. pr. Kr. r. prispel v Malo Aaljo, da bi odtel proti CMelJI ln prevtel namestnlitvo te pokrajine, ga je Ptolomej poiskal, da bi od njega Izvedel, ali se je v Rimu že kaj naredilo ln odločilo glede njegovih zadev. Lentulus mu je povedal, da je vse ostalo nekako pri starem: aenat ie vedno trdovratno vztraja pri mnenju, da bi pomenilo vsakrino vmešavanje T Egipt upor prott bogovom. Vendar se je zadnje čase vedno bolj uveljavljal predlog, da bi v Aleksandrijo poslali v spremstvu kralja posebno komisijo uglednih meščanov. Ob besedi »komisija« se je Piskač zdrznil. Lahkožlvost mu ie ni skalila zdravega raznma. Kaj naj pomeni ta novostt Namesto da bi poplačal le nekaj ljudi, bi mora! sedaj tvegati, d* b! r zlatom obsii! eelo tolpot potreboval Je vse drugo, samo komisije ne! Brez vojske bi vse skupaj pomenilo le nesmiselno Igračkanje, Izgubljen čaa ln nepotreben trud. Potem mu je pa Lentulus Splnter zaupal, da oh podpori Clcerona, ki je pri senatu apet prišel v čisli, račnna na naročilo, da sme Egipčanom pripeljati njihovega pravega vladarja nazaj, To bi Imelo sijajen učinek! Ptolomej se po tem razgovora ni mogel odločiti. In nekoliko vznemirjen el je zastavil vpralanje: »Pompej alt Cleerof Ga-hiniua ali Lentulus? Kdo bo zadel žebelj na glavoT« Odločilni sestanek Dve let! pozneje so itlrje možje sedeli v dvorani nekdanje kraljevske palač« v Antiohiji, kjer je bil sedaj sedež rimskega namestnika za Sirijo. Bill ao Aulua Ga-blnlus, Ptolomej, PorrtrlJ ln mlad konje-niikl stotnik, ki bi mogel hiti star največ sedem ln dvajset let. Zdelo ae je. da val itlrje nestrpno čakajo na nekaj alt na nekoga. Že včeraj zvečer je slgnalist na gori Casius a tremi predpisanimi plameni apo-ročil. da so se na obzorju pojavile tri rimske ladje, ki so jih že nekaj dni pričakovali. Prokonzul Gahlnua se je od čaaa do časa ozrl akozl okroglasto okno, da hi ugo. tovll, ali se na ceatl proti Scleucljl že vidijo oblak) prahu. Toda takoj nato ae tam spodaj ni pojavilo ničesar drugega kakor nekaj osličkov, ki so se spotikali pod težo vreč. pa sence gonjačev v bleščečem jutranjem sonen, Kremenčaata reka Je gnala svoje sinje valove mimo ilroklh ovinkov v naročje morja, ki je hllo tako daleč od mesta, da ga ni bilo mogoče videti. »Sedaj hi morali biti že tukaj,« je zavzdihnil Ptolomej, ki Je » rathurjenjn cefral cvetlične liste. »Saj niso trlveslafe, marveč tovorno ladje, povrh pa vlada te hrezveterje. Pomisliti morat tndl, da Je od pristanišča Seleuela pa do tu celih ttlrlnajst milj. Naj Je Rahlrius ie tako odličen bančnik, toda kot Jahač al ne upa ni toliko, kolikor kateri koli tlatlhle gonjačev tam spodaj...« 1 »Kratke noge, pa prevelik vamp!« sl J® dovolil norčavo opazko mladi častnik. Namestnik ae Je nasmehnil, toda Piskaču ni bilo oh tej pripombi nič do smeha. Tudi Porflrlj ga je pogledal po strani, kakor da bi hotel vpraiatl, ali Je poslovni človek dolžan imeti vitko postavo konjeniškega častnika. »Rahlrln« b| al na Rodu vendar lahko vzel vojno ladjo...« Je po dolgem premoru dejal kralj. »Pravilno!« j« vzkliknil Gablnlua, ki »° ga zaskrbljeni obrazi njegovih gostov spravili v dobro voljo. »Potem hi vea svet takoj vedel, kam ae pelje In kaj v Antiohiji liče. In prvi, ki hi to zavohal, hi bil L«n-tulua Splnter, o tem ste lahko prepričani-* »Marcus A n toni us,« je začel po dolgem molku Piskač In ae obrnil k mlademu atot-nlku. »zakaj ne pnšljei katerega svojih ljudi Rahlrlju naproti?« »Ako bi prokontul ukazal ...« je odvrni! čaatnlk. (Dalja prthodnJUJ in zaton DOSEDANJA VSEBINA: Egiptovski vladar Ptolomej XIII. iz stranske vladarske \eje je zasedel prestol, ker zakonitih dedičev ni bilo več. Mož je bil za Ij n hijen v glasbo in razvrat, vendar ni'maral ob sebi nobenih mogočnih dvorskih osebnosti, ki so pod prejšnjimi vladarji prav za prav imele vso oblast v rokah. Proti njemu so se zarotili užaljeni politični veljaki in bogatini v Aleksandriji in mu omajali prestol. Da bi se ubranil prekucuhov, se je naslonil na Rim in si za drug denar in za ceno otoka Cipra odkupil priznanje rimskega ljudstva. S tem je svoje nasprotnike še bolj podžgal, da so boj proti njemu poostrili. Izbruhnil je upor. Ptolomej je moral bežati, ker ga je zapustilo vse. tudi telesna straža. Postavil je hčerko Bereniko za regentinjo. sam se pa z ostalimi otroki — med njimi Kleopatro -- za-tekel pod varstvo rimske vojske v Siriji. Ta ras je bil za rimskega upravitelja na otoku Cipru Marcus Por-tius Cato. strog moralist in zagovornik po!itike nevraešavanja v egiptovske razmere. Ptolomej XIII. je skušal od teca moža dohiti pomoč, vendar je slabo naletel. Cato ni maral slišati ničesar o obljubah, ki jih je pregnani kralj svoj čas dobil od Cezarja, čigar pot navzgor «e je tedaj že začela. Cato je priključitev Cipra rimski republiki smatral za nujno posledico delovanja morskih ropnr- tev. ki »o se skrivali na Cipru. Da »i Ptolomej prostovoljno odstopil Ci-per Rimu, o tem Cato ni maral niti Čuti. »To je bila pretveza za priključitev, To rei bolje kot jas. Pretveza p* ne d*je ie nobene pravice.« »Bolje kot t| vem aamo eno: ukazi senata ln rimskega ljudstva bodo Izvrženi.« »Torej sl potem lahko mislim, da aem bil ornljufan.« »Trda beseda.« »Pa nmestna. Ciper pomeni nslugo za protlnslugo. In sedaj naj hi jaz Itgiihll otok, svojega brata In ves njegov zaklad samo zato, da bi se mi s tem lahko povedalo, da pogodba nima veljave! Ustroja vale ustave ne poznam. Sicer me pa tndl nič n« zanima. Vem le. da sem z odgovornimi voditelji vale države sklenil zavez-niitvo a čisto določenimi pornji!« »Mar zahtevat, da bi Cato postal po-rok tvojlb goljufov?« »Tega aploh ne zahtevam. Zahtevam le, da me eden tvojih uradnikov In ena tvojih ladij popelje do Rima, kjer sl bom za vsako ceno Izbojeval svoje pravice. Nočem tvoje podpore, čeprav bi ml bila ailno dragocena, temveč le porottvo, da me bodo aprejell, me poslntal| In ml verovali.« »Obžalujem, toda moram tl odkloniti nradnlka, lad.lo In poroltvo. Ako hi storil tako, kakor tl zahtevat, bt « tem pokaral, da ae atrln'am s tvojimi zahtevami, ki pa ao, kakor rečeno, po mojem mnenjn nente-meljene. Ničesar ne starim, kar nasprotuje mojemu preprlčanjn. Končujem z Istim nasvetom. kakor sem tl ga bil dal v začetka najinega razgovora: vrni ae v Aleksandrijo In se loti dela a sredstvi, kt ao U na razpolago. Denar, ki ga mislil razmetavati v Rimu. potrotl rajtl v svoji domovini! Tam ga bol varneje naložil! Naj ti bo nebo naklonjeno! ZdravstvnJ!« Ptolomej Je uvidel, da se pri Porcljn Ca ton n ne ho dalo ničesar več doseči. Zato se je delal tako, kakor da ae misli ravnati po njegovem nasvetu, čeprav težkega srca. Celo avoj« ladje je naravnal proti Eglptn. da hi atrogega državnega namestnika pre-alepll In preprečil, da bi pred njim poslal v Rim svsrllo. ki hi ie vnaprej ogrožalo nspeh potovanja. Teda čim so ladje prispele izven območja otoka, je dal zaokre-nttl vesla In jo mabnll proti Grčiji s končnim ciljem, ki ae je Imenoval BrundlzlJ. »Pompej,« ao svojemu kralju povedali egiptovski trgovci, »Je zaradi Cezarjeve odsotnosti najuglednejši mol v Rlmn, Je i naj res vse to pozabimo in odpustimo? Kako si komunisti predstavljajo in izvajajo »demokracijo« ter »svobodoljubje« r' Y Sasu, ko se dogodki hitro menjavajo, »e rado zgodi, da nam malo obledi spomin na preteklost, čeprav je nismo pozabili in se še vedno zavedamo njene strašne resničnosti in njenih posledic. Dejanja, ki jih je zagrešila in storila komunistična Osvobodilna fronta v teh letih nad naSim narodom, so tako krvava in grozna, da ne bodo nikdar pozabljena. Časnikar, ki bo čez 50 let hodil po naši deželi, bo naletel morda na stare ljudi, ki mn bodo bolj ali manj živo pripovedovali o dogodkih današnjih dni in odlomke iz svojega življenja. Ta človek bo zmajal z glavo in se čudil divjaStvu svojih prednikov. Mladi rod, ki bo bral te zgodbe, se bo zgrozil, kakor se zgrozimo danes mi, ko beremo o turških grozodejstvih. Našemu bodočemu rodu ne bo več mejnik v slovenski narodni zgodovini čas turških vpadov, ampak divjanje komunistov in njihova krvava do-janja. Dejanja so tu in nihče jih ne bo mogel izbrisati. 1 Dobro je, da ob nekaterih kričečih primerih osvežimo spomin na komunistično delo pri nas zaradi tega, ker hočejo nekateri biti kratke pameti in hočejo s plaščem pozabljenja in odpuščanja pokriti vse, kar so komunisti zagrešili. To seveda iz osebnih ali Strankarskih računov. Govore o amnestiji in o pozabljenj«, češ saj so komunisti tudi razglasili amnestijo. Vemo, da so jo, in vemo, kako so jo izvajali. Spomnimo se na Turjak in Kočevje, kjer so na stotine Slovencev »amnestirali«. Komur je do odpuščanja in pozabljenja, naj gre najprej spreobračat Kidriča, Raeblerja, Kardelja, Pa-kija, Urbana Velikonjo in kar je šo prvakov rdečega krvništva. t Grozodejstva, ki so jih zakrivili komunisti pri nas in ki jih nikoli ne bomo mogli zadosti pozabiti, naj bodo opomin vsem »sredincem«, če jih je šo kod kaj. T! ljudje so v krvavi zmoti, če mislijo, da bodo s komunisti lahko še kdaj — ali sploh kdaj — sedeli v soglasju in politični ljubezni ter sodelovanju za isto mizo. Ob prvi priliki bo komunistična krogla prebila tudi njim til sik, kar se je že zgodilo toliko in toliko drugim. Za to in za tisto, ki to pozabljajo, bomo v naslednjem navedli nekaj najbolj kričečih primerov o tem, kako so komunisti »osvobajali« naš narod. Mesto žene v rdeči svobodi ' V Sodražici je učiteljevala Ivanka No-Vak iz Škrabčeve rodbine, sorodnica pokojnega patra Stanislava Škrabca, velikega jezikoslovca. Otroci so jo imeli radi, saj ja ves »voj Idealizem posvetila njim. Skrb la izročeni ji mladi sodraški rod se ni kon. čala med šolskimi stenami, ampak je šla za otroki- tudi po domovih. Kadar je bil kdo bolan, ga je obiskala na domu, pokramljala * njim, se prijazno in domače pomenila s »tarši, In zato je tudi uživala veliko za Upanje ln priljubljenost pri ljudeh. Otroci nis0 nikdar pozabili njenega godu,-iij so.ji-veijn« prinesli- darila ? obliki, »suhe robe*, ki so jih n * VnšA-rpripravili zanjo. : I' Toda kljub vsemu temu je priSel tudi-Sanjo čas, da je v 27 letu pretrpela vse, če moremo tako zverinsko početje, ki so ga ji prizadejali komunisti, sploh imenovati trpljenje. V sredo. S. jnnija 1942, so prišli komunisti ob pol enajstih ponoči v njeno stanovanje in so ga popolnoma uničili in razbili. Njo so v stanovanju pretepli do krvi, nato pa vso zbito odpeljali v svoje taborišče. V 6tanovanju, ki je bilo njeno toplo družinsko ognjišče, katerega si je ustvarila * svojim možem v kratki dobi po poroki, je ostala le podrtija ln krvavi madeži tu in tam so Pričali, da se je na tem mestu v imenu komunistične »svobode« odigralo nekaj strašnega. Ko so jo pripeljali r gozd, so ji ukazali, haj si sama izkoplje grob. Prosila In rotila jih je. da bi jo vsaj toliko časa pustili Se živeti — toliko tednov in dni —, da bi prišel na svet otrok, ki ga jo nosila pod srcem-Želela je, da bi vsaj enkrat videla sad svojega telesa in vsaj enkrat v življenju vzela v naročje otroka, čeprav bi potem morala Umreti. Toda komunistične zverine ji tudi tega niso pustile. Morala je kopati naprej. Z dvojnim bremenom obložena, z otTokom pod srcem ln krampom v rokah ni mogla v temni noči izkopati tako globoke jame, da bi skril* njo in njenega nerojenega otroka. Izkopala je samo pol metra. Potem je niso Pobili, ampak zadavili. Poveljnik »osvobodilne vojske« (n komunističnim Imenom Abl) je s tovariši odlo.' til, »da baba ni vredna Susa, ker bomo kug-le še za druge rabili«. Nato so ji razbili s kolom lobanjo in zdrobili spodnjo čeljust ter jo zvalili v plitvo jamo. Truplo so pokrili z njenim plnščom in jo zagrebli. Truplo rajne Novakove so odkopali 8. avgusta, ko »o nnšli rob njenega plašča, ki 3» gledal i* zemlje, kjer je njeno truplo ležalo. 8 tem primerom »o komunisti pokazali del svojega programa: ubijanje nosečih miter ln ubijanje nerojenih otrok. Z a taak dejanja sevoda potrebujejo »osvobodilno« vojsko, ki bo tako in podobno »osvobodila« na-&e matere, ^ V flefrtek, M. jullaj 1942, so prišli, komunistični roparji okrog treh popoldne k Furlanovim v cerkvi. Gospodinje ni bilo doma. Plela Je korenje na njiv| posestnika Tratnika, ki jo je Imel v najemu. Na njivo jo je prijel klicat.vaški (komuni, stični) »zaščitnik« Vampelj. Marija Furlanova je žo slutila, kaj bo, *nto se jo poslovila od Tratnikove matere: •Zbogom, če se no vidiva vočl« Vampelj sl Jo te besede dobro zapomnil in jih nava al Potem v dokaz, da Je Furlanova ros »belo-Kardistka«. Tega dno ^e Se niso odpeljali, s seboj so vzeli lo njenega Bil letnega moža, . bivšega orožnika, in 15 letnega sina Marijana. Oba so odpeljali prot) Selam. Na potek ob dveh popoldne »o najprej *ačell mučiti moža. Trpinčili so ga sedem ur. Vpričo dna Marijana so mu Iztrgali s telesa -obleko in udrihali po njem * krampom. Udareo na vrat ga je podrl na tla. Ko jo omahnil la *o pnosvoslil g* 1* moral sin vzdigovati, nakar so ga mučili naprej. Zločinec mu je dejal: »Poglej mi v očil Tudi jaz sem ti moral nekoč pogledati v oči!« Med potjo, ko so ga vlačili po gozdu, So mu vtikali T nosnici goreč bencinski vžigalnik, da se je mož dvakrat onesvestil. Najhujša mod razbojniki sta bila Trkaj Jože, pd. Dobrotinškov, in Jožef Lojze, oba iz Harinje vasi pri Št Petru. Slednji je bil strah vso okolice. Tako je meseca marca obstrelil v Št. Petru zidarskega mojstra Fr. Rataja. Nekaj dni potom je ustrelil Franca Medveda iz Srodnjega Grčevja. Komunistom ni bila dovolj smrt Furlanovega očeta. Po očetovem umoru so ubili še sina Marijana. Potem so prišli še po mater in jo iztrgali iz objema dveletnega sina Francka. Ponjo so prišli naslednji ponedeljek. Pred domačo hišo je rekla komunistom: »Tukaj me ubijtel« Odpeljali so jo s silo potem ko je vzela v naročje sina. Mimoidočim je govorila: »Nedolžna žrtev bom...« Odgnali so jo proti Šmarjeti, a že pri gostilni »Nace« v Šmarjeških toplicah so ji pošle moči in se je zgrudila na tla. D« bi se okrepčala, so ji ljudje dali vina, nakar so jo položili na voz in odpeljali proti Ha-rinji vasi, V ponedeljek popoldne so jo ljudje Se videli, ko je sedela z otrokom v naročju prod neko hišo. So isti dan so jo rdeči razbojniki umorili. Odpejali so jo v gozd. Ko je videla, da jo hočejo ubiti, jih je kleče rotila, naj jo puste, dokler ne pride na svet otrok, ki ga je pričakovala. A vse je bilo zaman. Zato je zaklicala razbojnikom: »Najprej ubijte otroka, potem pa Se mene!« Strašno jo je bolelo, da bo ostal sinček brez očeta in matere. Kor ni hotola dati otroka iz rok, so jo udarili z vso silo P0 roki. da je omahnila in je otrok padel po tleh. Morala sl Je sama Izkopati jamo. Tolovaji sami, ki so »e vrnili, pripovedujejo, da so jo komunisti pred smrtjo Se mučili. Preden so jo ubili, so Jo docela slekli. Taka je skočila v jamo. Izvlekli so Jo Iz nje, nato pa z dvema udarcema po glavi ubili. Zapuščenega otroka so po neki ženski vrnili na Furlanov dom, kjer je ostala sama »tara mati. Toda komunistom Se to ni bilo dovolj. Prišli so k; Furlanovim, hišo do golega, izropali in odpeljali pohiitvo. Meseca novembra- 1942 so stiSki fantje iskati trupli Glpbokar Zofije in Koprivo Ludvika iz Žalne, ki so ju bili kojnupisti odvedli, ubili in ppkopali, v skupnem grobu nekje, okrog Polževega. Iskali so ju po vsem_ Polževem in pot jih jo zanesla tudi v Ja-kobčevo dolino, kjer so res našli grob, toda ne tistega ki so ga iskali. Našli sp grob dveh stark iz Gorenj.e vasi pri Stični. To sta. hjji 71.1e.t;ia.Frapska. Žnidaršič in «8 lftnj Julka. 2nidfir.štč. .Zraven j>/ našli pa Se.gToi) del*vca>;H*W>atia,.,to njegove. žene. Nečankinja teh dveh stark Je prosila za cerkveni Izkop in zdravniški ogled trupel, kar se je tudi zgodilo. Očividec pripoveduje o Izkopn takole: Obstopili smo gomilo v. spodnjem konen kotlino. Lopate v mišičastih rokah so zazvenele iz začele odmetavati težke grude prsti. Med tem žalostnim opravilom je naš vodnik izrekel domnevo, da mora biti tik zraven tega groba Se en grob. Možje so se razdelili v dve skupini. Prva skupina jo nadaljevala svoje delo, drnga skupina pa se je lotila kopanja drugega groba, komaj par korakov vstran. V napetem pričakovanju smo strmeli v razmehčano zemljo, ki je s prizanesljivim molkom skrivala v sebi zločin, kakršnemu bi tudi v svetovni kriminalni kroniki težko našli para. Po. napornem delu se je Iz prvega groba prikazal obnošen ženski čevelj in kmalu za. njim del trupla v modri črtasti obleki. Nečakinja Rezika je krčevito zadrhtela in pretresljivo zajokala: »Francka, uboga teta Francka!« Spoznala jo je po obleki na prvi pogled ... V tesni jami sta ležali dve ženski trupli. Zgornje truplo, v, katerem je Rezika spoznala teto Francko, je ležalo z obrazom na zemlji in z rokami pod trebuhom. Tik zraven tega trupla, deloma colo pod njim, je ležalo vznak drugo truplo, v katerem je Rezika spoznala 68 letno teto Julko. Truplo je ležalo v nasprotni smeri, z glavo ob nogah zgornjega trupla. Od dneva, ko je bil zločin storjen, pa do dneva izkopa je preteklo komaj dva meseca in pol, zato sta bili trupli še- kar dobro ohranjeni. Le glavi sta bili že močno v razpadu. Na truplu Francke Žnidaršič ni bilo nobene rane; tudi lobanja je bila cela, nedotaknjena. Iz vsega tega, zlasti pa iz značilne lege trupla in drže nog smo na prvi pogled mogli ugotoviti, da je bila 71 letna starka s surovo silo pahnjena na mrtvo sestro v -jamo in Hva tal.opana. Umrla je strašne smrti zaradi zadušitve. Pri temeljitem ogledu- drugega trnpla smo na njem našli tri močno zevajoče rane, zadane po vsej priliki z bajonetom. Prva rana je bila globoka 10 cm, druga rana 15 cm in tretja 18 cm. Vse tri rane so bile na hrbtu, kar jo za krutost in poživinjenost komunističnih rabljev še posebno značilno. Niso se zadovoljili s tem, da bi svojo žrtev ubili vsaj tako, kakor se ubije navadno žival: z nožem v srce ali goltance. Ne! Hoteli so se naslanjati nad nečloveškimi mukami uboge, slaboumno starke in klali so jo z no-žom, počasi, hladno, premišljeno . .. Kri je curkoma brizgala iz strašniji ran, toda komunistične volkodlake to ni motilo; saj njihova krviželjnost ne pozna ne meje ne ute-šitve. Kmetje iz okoliških yasi so Se več dni po umoru videli na kraju zločina gosto mlako krvi. Nač manj strahoten ln pretresljiv ni bil pogled, na trupli v drugem gTobu, ki so ga hilL fantje medtem odkopali, Trupli sta bili tako stlačeni v pretesno jamo, da sta ležali skoraj drug na drugem. V zgornjem truplu so domačini spoznali delavca Hribar Antona iz Mevc št, 1, Krka, v spodnjem truplu pa njegovo Metno ženo Alojtijo. Oba so komunisti odvedli 17. avgnsta 19^2 sredi noči. Hribarjevo trnplo je bilo brez suknjič*. Na sebi jo imel samo srajc?, hlače iz cajga in čevlje. Truplo njegove žene pa je bilo na pol gplo. Sirota je bila v .,zadnjem Stadiju turberkul-oze,. tako drobna in.sivha. da jo je bilo komaj z» otroški okosjpjak. Brezsrčnih komunistov, pa to ni prav nič motilo. Tudi to jetično, do skrajnosti onemoglo, sestradano revico so zaklali z nožem v hrbet kakor slaboumno Julko Žnidaršič. Njenemu možu pa so prisodili isto smrt kot-Franokl Žnidaršič- zakopali so ga živega. Tri vestnem ogledu trupla smo našli samo dve podpludbi, ki sta Izvirali od udarcev. Rane ni bilo na truplu nobene. Roke je imel Hribar t zapestju zvezane s telefonsko žico in sicer na hrbtu-, da se ni mogel braniti. Žica se je bila tako trdno zajedla v meso in kosti, da je nismo mogli odstraniti. Komunistični samo-silnikl so mu umašili še ust* s prstjo ln ga vrgli v jamo na truplo zaklane žene. Tako je bilo komunistični »pravici« zadoščeno... Pokojna Anton in Alojzija Hribar zapuščata dve hčerkici sirotici v starosti od 6 do 7 let. Tudi za zločin kriči do neba in se ne da nikoli pozabiti, nikoli odpustiti! Značilnost rdečih metod Kot doksz komunističnega zverinstva naj bo sledečj uradni zapisnik o poškodbah in vzrokih izkopanih žrtev, ki so jih mučili in ubili komunisti v Šmihelu in Novem mestu. Okrajni zdravnik dr. Korbar je na teh žrtvah ugotovil naslednje: »1. N* truplu pokojnega župana Janeza Brulca je bilo mogoče ugotoviti sledeče: na glavi zdrobljene bočne kosti, oči in veko iztrgane, porezane ali posekane zgornja in spodnja ustnica, jozik iztrgan ali pri korenu izrezan, ker ni bilo mogoče ugotoviti niti ostankov jezika, porezano ali odtrgano levo uho. Na desni strani obraza popolnoma zdrobljena spodnja čeljust in lična kost Na trupu spredaj obširne rdeče podplutbe, deloma ožgana koža in površinski defekti kot posledica silnih udarcev ln žganja z ognjem. Na desni roki manjkajo prvi trije prsti, na lev; dva prsta. Nobena teh poškodb ni bila naravnost smrtna, tako da je mogoče skoraj z gotovostjo soditi, kar kažejo tudi nekatere poškodbe, da je bil še živ pokopan. J. Na truplu sina prve žrtve Brulc* Jožefa je bilo moči ugotoviti: Na glavi, oči z okolnim tkivom grobo iztaknjene, nos popolnoma zdrobljen, levo uho odtrgano, desno uho do polovice odsekano, spodnja čeljust popolnoma zdrobljena, isto deloma tudi zgornja čeljust. Desna roka na treh mestih zlomljena. Na levi podlaktnici močne pq-škodbe in podplutbe, pokojnik je umrl verjetno zaradi poškodbe možganov kot posledice silnih udarcev po glavi. I. Truplo tretje žrtve Turk* Franca, posestnika iz Zajčjeg* vrha 6, kaže sledeče nasilne poškodbe: na glavi — na čelu velika rana, desna lična kost popolnoma »drobljena. Levo oko z okolici izbito iz lobanje, odbita li odtrgana desna polovica nosu; najtežja, smrtna poškodba je zadaj za levim ušesom, na tem mestu je popolnoma zdrobljena lobanja in gotovo tudi poškodovani možgani. Desna roka v zapestju zlomljena, zlomljen tudi paleo na tej roki. Na obeh rokali so na obeh zapestjih globoke odrgni ne kot posledica vrvi ali verige, s katero je moral biti pokojnik zvezan. 4. Trtfplo pokojnega Vidmarja Antona, rojenega 12. I. 1912, iz St. Jošta 15, kaže, da jo bil pokojnik z veliko silo udarjen po glavi, tako da mu je udareo zlomil tilnik, kot posledica'tega udarca je tndi popolnoma zdrobljena desna stran obraza. 5. Na truplu Vidmarja Lojzeta, rojenega 23. 'III. 1913, iz Št. Jošta 15. je na glavi ugotoviti, da ima popolnoma zdrobljen za-tiinik in je bil* t* poškodb* gotovo smrtna. Na obeh rokah Ima hude poSkodbe — desna je v komolcu vsa zbit*, lev* im* popolnoma zdrobljeno zapestje. . t. Na truplu pokojnega Ovnička France-, ta. rejenega U. XI. 1905, i* Zajčjega vrha 4, je spredaj na prpih — z* prst nad ln znotraj prsne bradavioe na levi atranl vidna urezna rana. ki sega skozi aroe ln je vidna tudi na hrbtni strani n* odgovarjajočem mestu. 8oditl je, da je bil s silo zaboden, ležeč n* hrbtu. Razen te smrtne poškodbe im* pokojna žrtev popolnoma zdrobljeno desno zapestje. Razen teh naStetlh poSVodb je na vseh truplih najti sledove pečenja z ognjem in podplutbe na mnogih mestih po telesih, ki DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNI UNION želi vsem svojim odjemalcem PIVA, KVASA IN ŠPIRITA prijetne velikonočne praznike! Quo vadiš Roman v slikah! Dobite ga t uredništvo »Slovenskega doma«. kažejo, da so bile vse žrtve prav kanibal« sko mučene, preden jih je smrt rešila trpj ljenja. Stopiče, dne 29. oktobra 1942. Dr. Korbar, sanitetni referent v Novem mestu.« To so uradne ugotovitve o mučenjn komunističnih žrtev, ki ga je zagrešila tista vojska, ki »osvobaja« slovonski narod. Sto^ rila je to na ukaz svojega vodstva, saj še nikdar ni bilo slišati, da bi vodstvo Osvobodilne fronte poklicalo na odgovor takega, ki je preveč moril, ampak kvečjemu tiste-i ga, ki moril premalo. Napredovanja komunističnih krvnikov v rdeči vojski temelje na podobnih dejanjih, dana so bila kot nagrada za taka zločinstva in zverinstva. »Žrtve so potrebne ...« Meseca decembra 1941 so komunisti poškodovali most pri Preserju in promet je bil ustavljen za celi dve url, kar naj bi po komunističnem mnonju pomenilo, da bo zato vojne koncc dve leti prej. Zaradi tega je moralo v Internacijo okoi H 25ft ljudi Iz Borovnice ln okolice. IB pa jih je bilo pred vojaškim »odiščem obsojenih na smrt In so bili tudi ustreljeni. I Vedeli smo takrat in vemo danes, da so bili tl ljudje nedolžni. Komunisti so dobro vedelt, da bodo savojcl zaradi tega Izvedli represalije, pa so kljub temu storili, kar so storili Vedeli so tudi, da njihovim ljudem se ne bo nič zgodilo. Kaj potem za to, če padejo drugi. »Žrtve morajo bUl.« so tedaj zdihovali komunistični simpatizerji. Cemu so morale hiti te žrtve! Ali se je zato vojaški položaj Ttalije s tem vsaj za milijoninko poslabšali No, se nt, ampak mi smo Izgubili IB ljudi, ki bi jih še krvavo potrebovali kakor vsakega. Šestnajst ljudi je v smrtni grozi preklinjalo zločinsko delo. šestnajst mladih življenj se je obupno oprijemalo mipli: »Ho-s čem o živeti.« Ce pogledamo danes nazaj In se vpraša-mo. kaj bi bilo, če bi pustili preserski most pri mi rn, mora vsakdo priznati, da nič drugega ko to, da hi tistih šestnajst ljudi še živelo, da hi družine Imele Se očete in mn* tere še sinove. Dejanski položaj pa hloslal isti, kakor je ostal potem. Ali ni zločin po* šiljatt ljudi tako v smrti Kdo more šo po vseh dveletnih bridkih izkušnjah trditi, da so take žrtve potrebnbl Zločinci, nihče drugi. Reševanje gospodarskih *•" m kulturnih vprašanj.. Dne 29. septembra 1M2 Je okrog devetih- »večer prišla v kostanjeviškl grad 'drulial »narodne osvobodilne vojske« ln takoj začela s »osvobodilnim« delom: zažgali so grad na kakih 20 mestih in je bilo vsako gašenje izključeno, če bi ga bili komunisti tudi pustili. Poslopje, ki Je prestalo vse grozote turških napadov in vse burne čase preteklih stoletij, je bilo pod komunistično »svobodo« uničeno. Grad je bil ena največjih zgodo-* vinskih znamenitosti vse naše dežele. Komunisti so s požigom res naredili važno kulturno delo. ki jih bo v zgodovini slo-, venskega naroda pomaknilo vsaj za dve stopnji pred turške janičarje. Ker »o grad in njegovi prostori »lužili izključno le namenom in koristim civilnega prebivalstva, so komunisti opravili tudi važno socialno delo, ki bo v naši zgodovini na vidnem mestu slovenskega socialnega komunističnega gibanja. V gradu so bili uradi in stanovanja, kjer so prebivali revni ljudje, ki niso imeli sredstva, da bi sl najeli stanovanje v mestu. *** M Za konee »e primer iz komunističnega gospodarskega programa. Pred mesec dni so komunisti napadli Zdensko vas in jo popolnoma opustošili in izropali. V vasi je bilo vedno 21 do 34 parov vprežne živine. Danos sta v vasi še dva vola. Vas, ki šteje 64 hi* je imela do sto gtav goveje živine. Danes jo je 30. Vso drugo so komunisti požrli. Od 64 h 19 je bilo popolnoma porušenih 10 hlS, 12 hlevov In trije kozolci. Nadaljnjih 20 h 14 je tako poškodovanih, da ni mo- goče v njih prebivati. Vse ostale pa so delno poškodovane. Celi sta ostali samo d ve. Se isti dan so se komunisti spravili nad naselje Sv. Antona. Najprej so Izropali ccrkev in jo takoj zažgali. Ljudje so hoteli reševati, pa jim niso pustili. Takoj nato go zažgali vse tri hiie ln dva hleva. Za primer, kaj čaka Dolenjsko po tako »omnern« komunističnem gospodarstva, naj služi tole: K domobranski posadki na Rašiol se je zatekel 10 letal fantič Iz Roba, BU je bos in zavit v umazane cunje. Ker so ga vpraiall, zakaj je prišel, je rekel: »Pri nas nimamo kruha.« »Zakaj ga pa mati ne spe-čet« Odgovoru je: »Ali ste neumni in ne veste, d* so pri nas komunisti in da so vse pobrali!« e To »o dejanj*, neizpodbitna dejanja, ki jih ne more zsnikatl In utajiti noben* še taka propagand*. I* teh dejanj je razvidno, da je komunistična Osvobodilna fronta popolnoma razvila svoj program: »osvobajanje« ljudstva z umori, socialni program z ropanjem in požiganjem, kulturni program z nnlčevanjem slovenskih kulturnih spomenikov in torej z uničevanjem slovenske kulturne preteklosti, vsega, kar na* Slovenoa veže s »vetom, ki ni komunističen. Ali naj Slovenci vse to pozabimo? AH je take grehe sploh moči pozahitlt Naj jih pozabimo zato, da si bodo v uri končnega obračuna prav tl in najbolj odgovorni ljudje rešili glavi}? Tisti, ki oznanjate pozabljenje, vpr*4*jfe ljudstvo, če more to pozabiti, in videli bosta, kakion bo odgovor, Pomlad v Postojni, na pragu »dežele rajskomile Za letošnjo Veliko noč je sončna Primorska če posebno lepa. Vsa dežela se je odela s cvetjem in zelenjem. Pridne roke in božje sonce so jo že spremenile v vrt alt — kakor jo je imenoval g.»r‘sa; slavček Gregorčič, ko je pel rodni grudi pesem ljubezni in zvestobe — v »deželo rajsko milo«. Čudovita je ta zemlja v krasoti prvih pomladanskih dni. Kdor jo je obiskal poleti ali letošnjo žimo in sedaj v cvetnem tednn in pred prazniki, začuti, da je tudi ta dežela vstala in se prebudila k življenju. Od Brd do sv. Gore in Gorice, pa ob sončni obali do Trsta in na drugo stran do Vipavske doline se ti sonce smeje in te razvedri ob pogledih na razore in njive, gaje in vrtove, ki se bele, kakor da jih je pobelil sneg ali kakor da se love med njimi bele meglice. Na Tržaikem je ponehala burja. Prav v kosti te je zgrabila, če te je zajela. Na tržaških višjih predelih si moral biti že pozoren na jeklene vrvi, sicer te je podrla. Namesto burje je sedaj sonce objelo zemljo s Pri Sv. Ivanu v Trstn, središču primorskih.slovenskih brambovcev, se že več nedelj slavnostno pripravljajo na letošnjo Veliko noč. Nekdaj tako slabo obiskana cerkev je zdaj ob nedeljah polna do zadnjega prostora. Domobranci so uvedli v cerkvi slovensko službo božjo in pri njej prepeva moški zbor. Nedeljsko opravilo je privalilo v cerkev te toPko ljudi, da je cerkev pretesna, zborno petje pa se je spremenilo v ljunsko prope v ai. je. Na Veliko noč bo iz te eerkve zadonela tista lepa velikonočna: »premagana je smrt, trohnoba«. To je'letošnja spomladanska pesem primorskih slovenskih brambovcev, pesem vseh Primorcev, ki bo hitela do evetočih Brd, Sv. Gore, do Vipave in Postojne in se v harmoniji velikonočnih zvonov zlivala v svet. Vse te vtise o prebujajoči se, vstajajoči Primorski dobi človek že v Postojni, ki je eicer nekdaj bila bistvena sestavina kranjske dežele, a nas je čas navadil prištevati jo h Primorski. I '»♦'»* svojimi žarki in blagoslovilo s svojo gorkoto njo in tiste, ki jo z ljubeznijo obdelujejo. Zemlja je zadihala in njeni sokovi so pognali že v brstje in popje. Po vrtovih so posejani roinatordeči otočki cvetočih marelic in mandljev. V Brdih in na Goriškem ao tudi oljke oživile svojo barvo. Vso zimo so se upirale burji, sedaj na pomlad, ko se bo vse zlilo v morje belega cvetja, so se tudi prilagodile cvetoči okolici. V Vipavi, najlepšem kranjskem kraju, kjer je pomlad mesec prej kakor pri nas, ki je burja ne more zajeti, kjer sonce najbolj gorko pripeka, tanj bodo zacvele češnje. Primorska je res lepa že po zunanjem lien. Se lepša j« po utripu, svojega »rca, po mehki dači naroda, ki šivi tod že veke dolg«. Zato ie rod,, ki žlvj tod, navezan na svojo zemljo, na svojo preteklost in vedno zedinjen, kadar gre za njegovo bodočnost. I Vse najdeš v dučl teh ljudi: v Vipavcu oolno optimizma, dobrosrčnost! in iznajdljivosti. v Goričanu polno otožnosti, pa ljubezni do zemlje ter svojega naroda, v Kraševcu trd značaj in nepopustljivost, kadaT gre za poštenje. Vse te poteze so zakoreninjene v značaju ljudstva, ki je ponosno na svojo zemljo in nase. Takšna je Primorska ob letošnjih praznikih v svojem zunanjem licu. Se lepši in te bolj razveseljivi pa je pogled na Primorsko letošnjo Veliko noč. Primorska praznuje letošnjo Veliko noč v duhu svojega prerorenja in zmage prave slovenske misli. Ta misel je prežela to preizkušeno. a vedno močno zavedno ljudstvo. Prežela in zajela ga je prej. kakor bi bili pričakovali. Komunistični zvodniki, so tudi goriške in vipavske ljudi ter kraševce skušali zaslepiti s krinkami »osvobodilnega« boja. Izkoristili so veliko ljubezen tega življa do naroda in zemlje ra svoje cilje. Zaradi tega je prišla preizkušnja, med vsemi dosedanjimi najhnjša; takšna, kakršne tu niso doživeli v najgroukejših dneh. Rdeči krvniki so zavihteli svoj bič nad zbeganim ljudstvom, ki je hotelo v življenje, pa so ga tirali v smrt. Kri je tekla in oškropila te kraje: Gorico, Tolmin, Sebrelje, Cerkno in toliko drugih lepih vasi. Komunisti so — kakor povsod — proglasili svoje žrtve za »izdajalce«, da bi opravičili zločine. Ljudstvo pa je vedelo, da so padli najzvestejši, najboljši in najbolj čisti, taki. ki so bili polni ljubezni do naroda in zemlje v najhnjših dneh, ko ni bilo rdečih »odreševalcev« ie nikjer. Vse to je krulo prizadelo primorska srca. Zato je bilo spoznanje ie tem bolj grenko. Primorsko ljudstvo ni moglo razumeti, da so »narodni Osvoboditelji« čez noč postali najboljši prijatelji s savojskimi cesarskimi izdajalci, morilci slovenskih rodoljubov, in je bilo razočarano. Njegovo dušo je presunilo globoko, in se je v obupu zdrznila. Ko so grobovi žrtev spletli krvavi venec, je kri dala pravo spoznanje in z njim tudi sadove novega življenja. Primorsko ljudstvo, je vrglo s sebe rdeči plašč. Primorska je vktala. Ob prazniku pomladi slavi tudi svoje vstajenje, slavi zmago spoznanja o komunizmu. Od Postojne, St. Petra. Vipave do Tolmina, Trsta in Gorice vstaja novo življenje. Vstaja rod, ki Je razvil pred sabo domobransko zastavo; rod, ki hoče rešiti svoje ljudstvo, ki hoče živeti, ki hoče dvigniti primorske domove iz ruševin; ki hoče, da hodo slovenski otroci hodili v svoje šole; ki hočejo dočakati boljših dni. Ta rod je vstal na Primorskem in prijel za -puško, da brani svojo zemljo pred tujimi rdečimi nasilniki in uničevalci slovenskega naroda In njegovega Imetja. O tem nas prepričujejo slike, ki jih človek vidi na bežnem sprehodu po tej zemlji. Straža na pohoda. Na cvetno nedeljo sera obiskal Postojno. Potegavščina prvega aprila, ki nas je presenetil v sobotnem jutru v snegu in brozgi, me je ves dan jezila, A krasno nedeljsko jutro, ki ga je tako čudovito prečistil sneg, se mi je smejalo, ko sem hitel na postajo. Planine so se že zlatile v soncu, so nas spremljale s svojimi belimi kronami, dokler ni vlak zbrzel med notranjske gozdove v drug svet ter nas v najlepši jutranji uri pripeljal v . Postojno. Na postaji je bilo živahno kakor vee dni, ko pripelje prvi jutranji vlak: ljubljanski železničarji, številni Ljubljančani, obloženi S kovčegi in nahrhtnjki,. domobranci in člani Slovenske narodne straže. Slovenska policija. Vsi .tL vsako jutro. .postojnsko postajo tako oživijo, kakor da ai na ljubljanskem kolodvoru. Se lepše Je, ko stopiš iz postajnega poslopja. Sonce se ti zasmeje s vseh strani, da s očmi v trenutku objameš ves trg in pokrajino od Soviča do ponosnega Nanosa, ki ae ti postavi prav. pred oči. Sele tedaj vidiš, da je to pivško ali notranjsko mesto lepo in očarljivo. Spomniš se njegove slikovite preteklosti -in zanimive sedanjosti. Visoko nad,mestom, ki se je skrilo pred burjo, je vrb Soviča, danes lepo sprehajališče. Vrh je dobil Ime po sovah, ki so se zbirale na graščinskih razvalinah. Tukaj so v dobi. ko je. turška povodenj preplavljala našo zemljo, vzplamtele grmade in oznanjale pretečo nevarnost, ki so jo hkratu napovedovali tudi kresovi pri Senožečah, pri Vipavi ln na zgodovinški Grmadi pri Planini. Od tod so gospodovali postojnski srenji koroški vojvode, oglejski patriarhi in goriški škofje, dokler niso še prišli Celjani, za njimi pa Turjačani, Pomnik njihovega vladovanja, ataroslavni grad postojnski, je pozneje po Čudnem naključju zgorel. Tako je švignila mimo Postojne zgodovinska resnioa, ki so Ja bili deležni drugi naši kraji. Markomani So hrumeli v,tod mimo ln Vandali in Gotje ter Langobardi, pozneje pa Turki, pred katerimi se je postojnsko ljudstvo zatekalo v Predjamsko jamo, v Crno jamo, Postojnsko jamo in jamo pri Orehku. In še Francozi! Ob teh mislih o preteklosti se odkrije človeku nič manj zanimiva sedanjost tega zgodovinskega kraja. Na ponosni stavbi nekdanje karabinjerske vojašnice sem zagledal slovensko tri-barvnico. Poleg drugega so našli v vojašnici kraljevih karabinjerjev tudi njo ter jo izobesili, da plapola v pomladanskem vetru in te pozdravlja, ko se bližaš lepemu poslopju z napisom: »Vojašnica Slovenske straže«. Pred njo stoji stražar s sloven- skim znakom. Is vojašnice doni pesem, z njo pa se v prijetnem soglasju izgubljajo zvoki godbe postojnskih brambovcev, ki se po delu in službi tako najlepše raz-vedre. Nekaj minut pred pol deveto je po Postojni zadonelo: »Bodi zdrava, domovina!« Postavni brambovci so strumno in s pesmijo korakali v cerkev k domači službi božji in pridigi. Taka slika te v kraju, kjer je bilo še pred nedavnim vse drugače, zares razveseli. Čutiš, kako se zgodovina obnavlja in oživlja v novo dobo. Mesto srtražarjev na Soviču in na grmadah, kjer so nekdaj ob turških nevarnostih zagoreli kresovi, vidiš danes postavne primorske fante e puško in s starodavnim znamenjem na šajkači. Prisluhneš slovenski pesmi ln koraku strumno stopajočih slovenskih brambovcev. Tako je v Postojni od februarja, ko so prišlj v mesto' prvi naši brambovci in pr«, vzeli vojaško in Varnostno službo. Postojna je dobila novo, prav za prav staro domače lice. 2» po septembrskih dogodkih se je iz aje izselilo mnogo ljndi, ki so zaradi ba-doglievske izdaje in dela« ki j« pripravljalo to sramoto, odšli. 2e kmalu nato j« bil v Postojni prisrčen družabni večer, ki so ga priredili slovenski brambovci. Njihova stalna naselitev ▼ Postojni je pridobila ljudstvo in ga ogrela zanje. Ljudstvo je brž spoznalo, da je vse obrekovanje slovenskih domobrancev in stražarjev laž ter grda komunistična propaganda. Spoznalo je, da so brambovci res braniloi slovenske zemlje in slovenskih domačij, glasniki s le venskega preporoda in vstajenja tudi na Primorskem. r Danes imajo v postojnski postojanki večino Primorci sami. Njihove vrste rastejo, a njimi pa se dviga vedno močnejša domobranska misel, ki je zajela že. skoraj vso deželo. Slovenski brambovci so zdaj v Prestanku. št. Petru, Trstu in v Gorici. Povsod si jih ljudstvo želi in nepotrpežljivo pričakuje, kdaj bodo prišli tudi v druge kraje, ki bodgi potem varni pred rdečimi nasilniki. Nasproti demagogiji rdečih komisarjev je stopilo prednje delo narodno zavednih brambovcev in njihove neomadeževane volje. Obiskal sem poveljstvo Slovenske narodne straže in' vojašnico. Tako lepe bržkone domobranci nimajo v nobenem kraju. Postojnski fantje' so nanjo zato še posebno ponosni. So to fantje od Črnega vrha, iz Spodnje in Gornje Idrije, iz Vipavske doline, Ajdovščine in drugih krajev. Med njimi so tudi Notranjoi, ki so se jim pridružili. ker prišteyajo Postojno ie vedno k Notranjski. . . Njihova beseda te razvedri in ogreje. »Kako se kaj razumete z Netranjei.* sem vprašal Kraševca z zavihanimi brki, ki -je stal v grrfčr Notranjčev, Po-krašev-sko mi je odsekal: »Saj smo vsi Slovenci in vsi za našo stvar!« - Se zanimiveje je poslušati njihovo pripovedovanje o pohodih, ki so jih preživeli kot prisilni mobiliziranci v rdeči »vojski«. So to zgodhei za nas stare, za Primorce nove, grenke, polne razočaranja. Vipavec, drutfnski oče. ki je vse io doživel in preživel ter se je po nekaj tednih »osvobojenja« rešil rdečih zahjk, mi je' med drugim pripovedoval: »Res smo Primorci bili zanje, ker smo radi verjeli in zaupali vsakemu Slovencu z vaše strani. Se več! Srečni smo bili, da nas niso pozabilj. Razumeti morate naše navdušenje, ki ga je rodilo hrepenenje, zato boste še bolj. razumeli našo žalost po tolikih razočaranjih, ki smo Jih morali doživeti. Ko mi je lani decembra ljuhljanski rdeči komisar pripovedoval, kako ao streljali študente, ki so Jih ujeli in se niso hoteli odločiti zanje, sem mislil, da v*e to pripoveduje le .v. opozorilo, da bomo disciplinirani ln zvesti. Mesec kasneje me je krvava resničnost poučila, da je vse res, kar- ste pisali v Ljubljani in kar . nam je bilo tedaj le propaganda. Doživel sem pokolj na Lazcu. videl kri umorjenega narodnjaka v Spodnji Idriji, doživel smrt narodno zavednega rdečega komandirja, ki ga je ustrelil rdeči komisar, doživel mhogo gorja, ki to gs »osvobodilni« prinesli v deželo. Pbtem sem šele verjel. ‘ " Dance gremo-- novo pot. Težka je, a vodi nas k domu, kjer nat čakajo otrOci in žene. Prav zato sera se pridružil Narodni straši. Vrnili se bomo na domove, jih branili ln varovali do zadnje kaplje k-rvi.« Sličnih zgodb' sem slišal ie več, s vse so ae združevale * eno samo mlael, ki je poslanstvo Slovenske narodne etraže na Primorskem: zemlja, dom in domovina! Nedeljski obisk v Postejni in urice, ki sem jih preživel pri brambovcih, eo bile res lepe. Vse prekratek je bil odmerjeni čas. Moje veselje je kronalo na postaji še srečanje s poveljnikom postojnske - posadke majorjem Cesarjem in njegovo družbo, , ki se je pripeljala iz Trsta in mi zaupala, da je .oblast imenovala za postojnskega župana Slovenca, ki bo prevzel še te dni upravo, odprl slovensko šolo in stopil ** čelu Postojncev v novo dobo. Tako odkritosrčno še nisem čestital k imenovanju nobenemu županu kot novemu postojnskemu — majorju Cesarju. Stisnili smo si roke, družba pa me J* povabila, naj zanesljivo pridem k ustoličenju novega župana, ki bo v kratkem-Takrat bo obisk še prijetnejši, ker nam bo odkril tudi načrte o delu za bodočnost piv ške prestolnice. Tndi za razvedrilo je poskrbljeno. i tal* fialKia st®arstwa Napovedovanje vremena Na Goriškem že orjejo. Ce nam je znano, kako je sestavljeno zemeljsko ozračje in kakšni to v njem vremenski činilci: pritisk, temperatura, vlažnost, smer in moč vetra v različnih višinah ter drugi, je mogoče bolj ali manj točno napovedati, kakšno bo tu ali tam v bližnji bodočnosti vreme. Pravilno napovedovanje vremena je za človeka, naj se udejstvuje na tem ali onem polju, velike važnosti in je tudi ena najpoglavitnejših nalog vreme-noslovja, ki se je iz nekakega tipanja v prejšnjih časih hitro povzpelo na stopnjo znanosti z vedno trdnejšo podlago, čeprav je morda še daleč tisti dan, ko bo vreme mogoče napovedovati- ■ povsem zanesljivo točnostjo. Najprej si moramo biti na jasnem glede tistega, kar je pri napovedovanju vremena bistveno. Zvezdoslovec lahko popolnoma natančno vnaprej izračuna,. kje bo v tem ali onem času kak planet in kakšno lego bo tedaj zavzemal nasproti Zemljt, Soncu ali drugim zvezdam. Tudi lahko do sekunde natančno izračuna, kdaj bo sončni ali lunin mrk, koliko časa bo trajal in kje ga bodo ljudje lahko videli. Ta njegov račun Je lahko nadvse točen, čeprav gre morda za mrk, ki bo nastal šele čez dolga leta. Čeprav preprostemu človeku ne gre ▼ glavo, kako je vendar mogoče s tolikšno točnostjo napovedati sončni ali. itmlu mrk, rendarjte prerokbe - niso nič več kaj posebno težkega, če pomislimo, kako natančno danes že .po* znamo gibanje planetov in spremljevalcev v našem ■ osončju in da nam zato višje računstvo z lahkoto lahko reši marsikakšno nalogo, ki se povprečnemu človeku zdi skoro nerešljiva. A čisto nekaj drugega je s napovedovanjem vremena. Vreme je skupnost okoliščin, ki označujejo stanje ozračja v danem trenutku, ali točneje, trenutno stanje zračnega pritiska, topline, vetra, stopnje pooblačenosti, padavin, meglenosti itd. Ce bi Mio iz teh podat« kov mogoče računsko, natančno podati tiste iz bližnje ali daljne prihodnosti. M bilo vprašanje točnega napovedovanja vremena že rešeno. Vreme bi lahko napovedovali prav tako točno in zanesljivo, kakor z naravnost presenetljivo natančnostjo lahko izračunamo leta in leta vnaprej, kdaj bo 6ončni ali Innin mrk, koliko časa bo trajal in kje bo viden. Ker pa so vremenski pojavi nestalni in ker se ne odigravajo po kak&nih nespremenljivih zakonih — vsaj človeku doslej- še .nieo znani — eo danes vse vremenske napovedi več ali man približne verjetne. Ne moremo z vso natančnostjo povedati, niti tega. kakšno bo vreme jutri ali pojutrišnjem. Vendar pa je znanost doslej tudi že na tem polju dosegla kar zelo velik napredek, ki ga je treba pripisovati ne toliko novim merilnim pripravam, kakor p« načinu, kako jih človek uporablja, namreč v različnih višinah, na vseh koncih sveta, poslužuje pa se pri tem najhitrejših pripomočkov. kakor brzojava in še zlasti radia, da čim hitreje zbere potrebne podatke. Vsi omikani narodi Imajo danes bolj ali manj urejene organizacije,, ki zbirajo vremenske podatke, ugotovljene v različnih dnevnih časih na različnih vremenskih opazovalnicah doma in na tujem, le podatke nato v osrednjih vremenskih zavodih na razne načine znanstveno ln čim bolj natančno rszmotre ln potem napovedujejo vreme, kakor verjetno bo. Zračni pritisk je ena najvažnejših stvari pri napovedovanju vremena. Ce namreč vemo, kakšen je v določenem času zračni pritisk nad različnimi pokrajinami, lahko br* narišemo tako imenovane isobare, črte enakega zračnega pritiska. Tako dobimo na eni strani sklenjene črte, ki označujejo področje najnižje-ga zračnega pritiska (ciklon), na drugi strani pa sklenjefie črte, ki povedo, kje je zračni prlllsk nnjvečj! (antioiklon). Poe besedo »ciklon« v tem smislu ne smemo razumeti silnega viharja, čeprav se zanj uporablja Ista beseda, temveč le področje nlzkegi zračnega pritiska. Ta področja nizkega in visokega zračnega pritiska pa ae selijo iz kraja v kraj, potujejo. Kakršna je pač oblikovl-tost tal in okoliščine na katere naleti ciklon na svoji poti, temu primerno je. potem tudi vTeme, torej nestalno. Področje visokega zračnega pritiska zavzema po navadi zelo velik obseg, je stalnejše ln se lahko po več dni ali celo po več tednov ne premakne nikamor. S proučevanjem oblik, poti in stopnje razvoja ciklonov in anticiklonov je bilo mogoče dobiti za napovedovanje vremena zelo važne podatke. Pravilnost vremenskih napovedi pa je zelo odvisna od zemljepisne lege. Pri svojem upoštevanju krajevnih okoliščin se vremenoslovci pri napovedovanju vremena drže raznih načinov postopanja ter ponekod teh, drugod pa spet drugačnih načel. Tako se jim je na znanstveni podlagi posrečilo še dokaj točno napovedati vreme vsaj za prihodnjih 34 do 48 ur. Napoved pa bo tem bolj pravilna, na čim manjšo dobo in na čim manjše področje se nanaša. Napovedovanje vremena je velikega pomena za letalske polete, za plovbo po morju in zlasti še za poljedelca, čeprav bi bilo za slednjega zelo dobro, če bi bilo mogoče vreme napovedovati še za daljšo dobo, ne samo za 34 ali 48 nr. Pri reševanju tega vprašanja smo tako rekoč še na odprtem morju. Res je, da so ugotovili nekak krogo-tek, v katerem se lepo, grdo, toplo ln hlad« no vreme ponavlja, in se je zato zbudilo upanje, da bo spričo teh ponavljajočih se dob možno tudi za večja področja vsaj v glavnih obrisih vnaprej povedati, ali bo pri* hodhje leto na primer hladno, deževno Ud« ali obratno. Vreme se ponavlja vsakih ir let trdijo nekateri vremenoslovci, ln ▼ tej doli naj M se torej razvrstile razne stopnje —i od najvišje do najnižje — zračnega pritiska, vlažnosti zraka in topline. Omenjena doba 35 let je le malo daljša kakor tri »enajst-letke« pojavov na Soncu. Tam se namreč vsakih enajst let ponavljajo najizrazitejše pege, ki so znaki močnih izbruhov. Ni tako neverjetno, da med tema dvema ponavljajočima se časovnima dobama enajstih in pet ln tridesetih let obstoji neka zveza, zakaj če je 8once s svojo svetlobo in toploto prvi, vzrok življenja na Zemlji, potem mora okrepitev ali oslabitev sončnih žarkov — do tega pride, kakor vemo, zaradi ponavljajočih se viharjev oziroma Izbruhov na Soncu -t nujno povzročiti pomembne vremenske spremembe na naši Zemlji. Zveza med pojavi na Sonca in pojavi na Zemlji je bila predmet dolgotrajnih in temeljitih znanstvenih raziskovanj, in kdor hoče na podlagi njih danes priti do kakšnega za* ključka, se znajde pred nezanesljivimi in včasih naravnost nasprotujočimi si ugotovitvami. Neposredno še ni bilo mogoče ugotoviti, ali se omenjeni pojavi na Soncu Tea ponavljajo vsakih enajst let, čeprav je tudi res, da se nekateri vremenski pojavi ravnajo po tej dobi. V silno redkih primerih pa imajo ugotovljene zveze kakšen praktičen pomen. Zelo težko j« prerokovati, kakšen učinčk naj bi imeli temeljitejši izbruhi na Soncu na vreme tega ali onega kraja na Zemlji. Običajno je res, da se toplina na nekaterih področjih Zemlje dviguje, drugod pa spet pada, a tudi to je v različnih letnih časih lahko zelo različno. Splošno kroženje zraka je spričo tega brez dvoma močnejše, a za zdaj še ni mogoča sklepati, kakšne spremembe zaradi tega lah« ko nastanejo glede porazdelitve zračnega pritiska in glede padavin. Niti to ni zanesljivo, če močnejši sončni žarki, ko dospo do območja Zemlje, tu povzročajo kakšno večje izžarevanje, zakaj visoko ozračje Je prav tedaj lahko temnejše in zato propu-šča manj sončnih žarkov. Sklep je tale: čeprav je očitno, da morajo topllnske spremembe -na Zemlji biti odvisne od sprememb na Soncu, vendar je treba reči, da razlike v sončnem žarenju ne vplivajo neposredno in tudi ne na kak enostaven način na sprememb« vremenskih činilcev na Zemlji. Pri napovedovanju vremena ee moramo za zdaj zadovoljiti — in to pri napovedovanju vromena na krajšo dobo z 80 odstotno verjetnostjo, da je to naše napovedovanje pravilno. Mnogo točneje pa je mogoče napovedati vreme za prostrane in ravninske predele naše Zemlje, kakršna je na primer Rusija ali Združene ameriške države, kakor pa za gorate in čle-novite dežele, kakršna je na primer Italija, ki jo na severu obdajajo Alpe,- po sredi nje pa se vlečejo Apenini. Ponavljamo te enkrat, da Je tndi na tem polju vedno več n* samo teoretičnih, temveč tudi praktičnih uspehov. gebriltleiter • urednik: Mirk« Javornik / Herausgeber lidgjatelj: Ini Inle Sodje I FUr die Ljudske tLkarna ie Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič / Uredništvo, uprava la tiskarna: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefoni 40411 do 44M» l Rokopisov ne vratamo1 Mesečna naročnina 4 lir, ta inozemstvo 12 lir.