Hudournik.
Rodil me burni je oblak, ki plaval v mračni je višavi, noči viharne grozni mrak in groma blisk in tresk krvavi.
Vzgojilo me ledenih gor je hladno, skalnato pobočje, molčeči in skrivnostni bor me vzel na svoje je naročje.
Zložil dr. Leopold Lenard.
Življenja burni tek začel nad zevajočimi prepadi in divji ptič mi pesem pel nad zibeljo je v dobi mladi.
In gorskih rož in belih skal vzel z nebotične je višine si za spomin moj šumni val, ko hitel v bujne sem doline.
Povsod raznašal sem gorje in razdejanje naokoli, so s strahom spremljali ljudje moj divji tek po cvetnem doli.
Razbesnil sem se naokrog, razpršil svojo divjo silo, livado, trato, njivo, log valovje motno je zalilo.
Izkipel v svojih sem strasteh, dovršil tek svoj neugnani, razbil sem se na tujih tleh, propadel v jasni sem poljani.
Se v sinjem morju mi nikdar ne bode duša pomirila .. . moj oče je neba vihar in mati zemlje divja sila!
Želje.
Zložil dr. Leopold  Lenard.
Za vse, kar mi srce nekoč
nemirno koprnelo, za vse, kar v svetozarno noč
kdaj želj je izkipelo: za vse, kar bilo je in več ne bo odslej, prijazno vsaj besedico povej!
Za mladih dni ognjeni žar,
zastrupljene radosti in kar doživel sem prevar
kdaj v ranjeni mladosti: za vse, kar bilo je in več ne bo odslej, prijazno vsaj enkrat na me poglej!
Kar žrtvoval sem mladih let,
življenja bujno silo, in kar mi je obetal svet,
a ni se izpolnilo: za vse, kar bilo je in več ne bo odslej, prijazen vsaj smehljaj za me imej!
Za hlad, ki v duši je zavel,
in za srca grenkobo, kar živel sem in pretrpel
doslej pod dneva zlobo: za vse, kar bilo je in več ne bo odslej, vsaj enkrat bodi zopet kot poprej!
L
2
Pesem o domu.
Zložil Silvin Sardenko.

Zopet proti domu grem, kjer se Sava, moja znanka, po srebrni strugi sanka ; kjer na tihem vrtu klije zibel moje poezije; kjer vijo se poti bele, ki po njih je dni vesele blažena odšla mladost.
Resen proti domu grem. V srcu s hrepenenjem čistim, ali ne več z ognjem tistim in z veseljem ne več onim. Trudno glavo nemo klonim pred mogočnim žezlom časa: Ni ga cveta, ni ga klasa, ki ga nam je v dar prinesel, da ga ne bi spet otresel ta svetovni car, naš čas.
Tužen proti domu grem. Gori v linah pritrkava, praznična je vsa planjava. Danes  dan je solnčnožaren, velik praznik — Mali Šmaren. Jaz pa mislim misel sodno: Zdravo bodi, selo rodno! — Tvoj rojak ni prerok tvoj.
L
J