ACTA H1STRIAE ■ 8 • 20(H) • I (IX.) prejeto- 2000-02-29 L'DK 17-055.2 ŽENSKA ČAST V ISTRSKIH MESTIH (TRST, KOPER, IZOLA, PIRAN, 14. - 15. STOLETJE) Darja M1HEUČ Zgodovinski inštitut Milka KosaZRC SAZU. SI-1000 Ljubljana, Novi trg 4 IZVLEČEK Prispevek uvodoma govori o pomenu besede čast s posebnim poudarkom na pomenskih tančinah besede v zvezi z ženo. Nato je predstavljenih nekaj vidikov pojma ženske časti v izbranih srednjeveških istrskih mestih. Sledi razmislek o tem. od česa je bila odvisna ženska čast. Pri tem je izpostavljeno lastno, subjektoma !ne)čas!no obnašanje žene in njen način življenja na eni strani ter objektivni (nespoštljivi odnos in ravnanje okolja do nje na drugi. Sklepna spoznanja omogočajo zaključek, da je pravila glede tega, kaj je zanjo častno in kaj nc, ženi postavljal moški. Ključne besede: etika, čast, žena, Istra, srednji vek, pravna zgodovina Najprej nekaj pojasnil k razporedu vsebine prispevka: Uvodoma je govor o pomenu besede čast s posebnim poudarkom na pomenskih odtenkih besede v zvezi z ženo.1 Nato je predstavljenih nekaj vidikov pojma ženske časti v izbranih srednjcvcSkih istrskih mestih. Sledi razmislek o tem, od česa je bila odvisna ženska čast. Pri tetn je izpostavljeno lastno, subjektivno (ne)častno obnašanje žene in njen način življenja na eni strani 1er objektivni (ne)spoštljivi odnos in ravnanje okolja do nje na drugi. Sklepna spoznanja omogočajo zaključek, daje pravila glede tega, kaj je zanjo častno in kaj ne, ženi postavljal moški. Beseda čast v slovarjih različnih jezikov (latinskega, italijanskega, francoskega, angleškega, nemškega in slovenskega) mina povsem enotnega pomena, čeprav v razlagah moremo najti nekaj skupnih točk. Pri vseh tolmačenjih gre za javni ugled, za sloves dostojnega vedenja in osebnega značaja. Nekateri slovarji posebej omenjajo čast v zvezi z žena; razlage so dokaj skladne: chastity, purity v angleščini. chasteté, pudeur v francoščini in častita, pudicia. pudore v italijanščini: v slo- 1 Vprašanja v zvezi 7, ženo v istrskih meslih so predstavljena v prispevkih: Mihelič {1978); Mihetič (1997); Mihelič (1999). 29 ACI A H1STRIAE ■ 8 ■ 2000 • 1 (IX.) Darja MIHGLfC: ŽENSKA ČAST V ISTRSKIH MCSTJH (TRST, KOl-ER, IZOLA, PIRAN, !4. - IS. STOLETJE). 2<)-40 venskem jeziku gre pri prevodu teh izrazov za čistost, nedolžnost, krepostnost, sramežljivost. Izrazi za "časi" v zvezi z ženo Jezik Izraz angleščina chastity, purity francoščina chasteté, pudeur italijanščina castità, pudicia, pudore slovenščina čistost, nedolžnost, krepostnost sramežljivost Nekateri slovarji omenjajo, da gre pri časti za notranjo vrednoto, za moralno in ne za zakonsko obveznost; zato je morda nenavadno, daje ta prispevek zasnovan na podatkih, ki jih nudijo akti pozitivne zakonodaje, srednjeveški statuti istrskih mest Trsla, Kopra, Izole in Pirana.2 Ti viri odsJikavajo željo odredbodajaicev glede vedenjskih pravil v mestih, ki zadevajo tudi (ne)eastno obnašanje meščanov. Žensko čast kot etično vrednoto, dostojanstvo in dober glas v smislu krepostnosti in sramežljivosti moremo razčlenjevati iz različnih zornih kotov. Ena plat je subjektivno dojemanje lastnega dostojanstva s strani posameznice, ki vpliva aa njeno obnašanje in ravnanje, oz. njeno lastno, intimno občutenje odnosa okolja do nje. To plat ženske nravi bi nam razkrili (dnevniški, spominski) zapisi njenih osebnih mnenj, s kakršnimi za obravnavani čas in prostor ne razpolagamo. Drugo je objektivni odnos okolja do žene in vrednotenje njene osebe glede na njen stan in njeno vedenje. Tu moremo razlikovati odnos ožjega okolja (družine) do žene na eni strani in (ne)dostojanstvo oz. (ne)ugled. kiju uživa v širši javnosti, na drugi. O ugledu - spoštovanju, ki ga je deležna v domačem okolju, je podatkov v pregledanih (in drugih za obravnavani prostor in čas ohranjenih) zapisih malo. Statutarni viri se v reševanje "hišnih" vprašanj načelno ne spuščajo. Tržaški statut je moškim TTŽačanom v njihovem ravnanju z ženami puščal proste roke. Če je Tržačan ženo pretepal, če jo je udaril z orožjem ali brez njega, če je pri tem tekla kri ali ne -take prijave s strani žene ali koga drugega tržaško sodstvo načeloma ni sprejemalo v obravnavo in ni sprožilo postopka proti nasilnemu soprogu (STTS III/l). Pač pa sta bila v Kopru predvidena za take primere posredovanje in presoja o primeru s strani dveh oblastno določenih "dobrih mož" (STKO111/13). 2 V pretres je pritegnjena objava tržaških slanitov iz 1421(STTS); objava obsega drugo in tretjo knjigo staiutov iz 1421 (o kazenskem in civilnem pravo), ki sta ohranjeni v izvirniku, vključuje pa tudi povzetke prve in četrte knjige slarejših inafic tržaških staiutov (o javnih uslužbencih in o finančni plati mestne uprave). Uporabljena objava koprskih statutov je STKP, pritegnjena objava izolskih statutov pa STE; piranski statut! so razčlenjeni po objavi v STPJ (za statut iz 130?; pri drugih redakcijah statuta je dodana letnica). 30 ACTA HISTKIAE • 8 « 2000 • I i IX.) 31 ACTA H1STR1AE - 8 ■ 2000 • 1 (IX.) Darji) MJHEUC: ŽENSKA ČAST V ISTRSKIH MESTIH (TRST, KOPER. KOLA, PIRAN. 14. - 15 STOLETJE), 2M0 V javnosti je žena dostojanstvo, ki ji ga je predpisovalo tedanje okolje seve-rozahodnoistrskib mest, mogla zapraviti z lastnim - v očeh javnosti neprimernim -obnašanjem in načinom življenja (preživljanja) ali z za družbo nesprejemljivim (kaznivim) ravnanjem. Včasih je bila žrtev (zunanjih) družabnih okoliščin ali nasilja, v katerih je bila prizadeta njena čast. Utrpela je lahko le vedenjsko žalitev, bila prizadeta s kle vet arij em ali pa je bila žrtev fizičnega nasilnega dejanja, ki je okrnilo njen ugled in ji prizadelo moralno škodo. Vidiki pojma ženska čast subjektivno dojemanje lastnega dostojanstva s strani posameznice ! objektivni odnos okolja do žene in vrednotenje njene osebe odnos ožjega okolja (družine) do nje odnos širše javnosti (družbenega okolja) do nje Želim se poinuditi le pri zadržanju in ravnanju, ki ga je (moška) javnost predpisovala srednjeveški istrski meščanki glede njenega načina življenja in vedčnja oz. ravnanja na eni strani in njenemu okolju v odnosu do nje na drugi. Prebivalke obravnavanih istrski!) mest so bile v primeri z moškimi obravnavane kot omejeno pravno sposobne. Če jim že niso odrekli nekaterih pravic - npr. skrbništva za otroke, pa so jim v zvezi z njim postavljali dodatne omejitve, ki jih moškim ni bilo treba izpolnjevati: vdova, ki je pridobila skrbništvo nad otrokom, ga je ohranila, dokler je dostojno živela kot vdova (STKP 11/55; STIZ H/25; SIPI VII/23). Status vdove, ki se je odrekala osebnemu življenju, je bil očitno "časten", njena vnovična poroka pa "nečastna". Tržačanke so smele pričati v pravdi, vendar je bilo njihovo pojavljanje v mestni palači nedostojno: če je bilo potrebno pričanje ugledne (honesta ei venerabilis) žene, so jo izprašali v cerkvi Sv. Petra ali drugje na dostojnem mestu (STTS I1I/2). Da ženam statuti niso pripisovali enake pravne odgovornosti kot moškim, smemo morda sklepati tudi iz kazni za delikte žen: pogosto so bile milejše od tistih za moške. Poslovno življenje istrskih meščank je bilo - razen če so bile vdove - omejeno; zanje so ga opravljali očetje, možje ali drugi sorodniki. Verjetno tu ni šlo za vprašanje časti', ampak predvsem za prepričanje, da so moški v poslu sposobnejši od žena. Od družinskega premoženja je žena smela samostojno razpolagati z oblačili, nakitom, moški pa s konji, orožjem in (v Trstu) z denarjem (STTS 11/55; STPI V1I/9; STIZ H/9). Srečujemo več poklicev, v katerih so se udejstvovovale žene, ne da bi ob tem trpel njihov ugled v javnosti. Čaščen poklic, v katerem statuti omenjajo Tržačanko in Koprčanko, je bil redovnica (STTS 111/58; STKP 11/37). Od "dostojnih" načinov pre- 32 ACTA H1STR1AE - 8 ■ 2000 • 1 (IX.) Darja MiKEllČ: ŽENSKA ČAST V ISTRSKIH MESTIH (TRST. KOFER. IZOLA. KIRAN. 14 -15. STOLETJE). 2V-40 PreŠuŠtni soprog, francoski lesorez, 16. stoletje. 33 ACTA HISTRIAE • 8 • ZOOÜ • I (IX.) Dati« MIHE1.IČ: ŽENSKA ČAST V ISTRSKIH MESTIH (TRST. KOPER. IZOLA, PIRAN, 14.. IS. STOLETJE), 2-4B woman and the (in¡dignity or (dis)respecl she is enjoying in the broader public. .45 far as the latter is concerned, we can find a number of data on the mediaeval statutes of the dealt with Istran towns. Woman could lose her reputation due to her behaviour and the way of life or on account of a committed punishable offence. At times, however, she was a victim of (outer) social circumstances or violence that badly affected her honour. Compared with men, the female inhabitants of Istran towns were limited in their legal rights. They were indeed allowed to be guardians of children, but only until they lived decently as widows. The Trieste women could testify in lawsuits, hut their appearance in the city hall was considered improper. The business life of Istran female citizens was also limited, so they appeared tit certain professions that were considered suitable for them: the Trieste and Koper women, for example, appeared in the role of nuns. As far as the "proper" way of women earning their living is concerned, bread baking appeared in all the dealt with towns. In Koper, women were millers and mill-owners. In Trieste, Koper and Izola they were selling vegetables at the markets, in Koper and Izola they worked as tavern-keepers, in Koper they were selling milk, grapes, wine, oil and other goods by weight, while female millers were selling cereals and flour. The Koper and Piran women also worked as salters at saltpans, and in the Koper statute there is even reference to the fishermen "of both sexes". In it, Slav men and women were made uniform with the farmers, and there is also a word about a Jew and a Jewess who wish to open a loan bank in Koper. All the above mentioned towns knew the profession of a maidservant. The profession of a public mistresses appearing in Trieste in Piran, however, was already at time considered improper. the same as the profession of a female pimp. Woman lost her reputation in public if found guilty of a punishable offence. As far as minor moral o ffences are concerned, she could be found guilty of using abusive language as well as of insult and slander, while major offences coukl be committed with a secret marriage, bigamy, concubinage and adultery. Honour of the female citizens of Istran towns could be affected by humiliating deeds and physical abuses by their environment: verbal desecration, scolding, insulting and slandering. At times they were victims of unsuitable conduct by men. As far as physical offences that affected ivowan'i honour are concerned, the statutes deal with rape, bigamy and abduction (woman being taken away forcibly against the will of her relatives). A review of the examined statutes offers the following concluding cognition: the mediaeval society m>