List 16.
Gospodarske stvari.
Kmetijstvo v Bosni.
Iz prijateljskega pisma precast. gosp. Valentina Laba do gosp.
dr. Bleivveisa.
Srčna Vam hvala za postrežljivost Vašo, da ste mi poslali sušilnice v obrisih dr. Luko sa. Kaže se dobra — ali za nas je premajhna; morala bi biti preveč sestavljena; tukaj se potrebuje prostora za 20—30 mernikov sadja naenkrat, ker to sušenje se godi na debelo. Našim potrebam pripravno sušilnico imamo že, samo poprave in zboljški se morajo narediti, kjer in kakor so se pokazali.
Našo sušilnico si pač lahko mislite po prav kratkem opisu, ker je čisto priprosta. Mislite si dolgo sobo in na obeh straneh ob steni čez seženj visoko omaro s predali od konca do kraja sobe — pa je vnanja podoba zadeta. Znotraj pa je taka: Predali imajo samo zunanje končnice iz desek, ki se dobro zapirajo, da ne izpu-ščajo toplote po sobi; namesti notranjih stranic, končnic in dna iz desek (kakor so v omarah navadne) mislite si vse te dele iz pletenic še bolj redkih, in v take pletene predale vsipajo slive ter jih suše brez najmanjšega dimčka ; zato so neznano lepe in okusne. Ker vendar zgoraj vročina bol] pritiska, morajo se spodnji in zgornji predali pretikati in meniti po principu dr. Lukovem. Skozi to omaro se vleče cev in po nji gorkota. Ta cev je pri nas še čisto ravna—zato gre mnogo tophue še v zgubo — v dimnik, zato se mora ta še krivo in zvito izpeljati, kakor tudi omara — ker prva misel o napravi te sušilnice — še ni   dosti prekuhana.
Oboje (cev in omara) pa se lahko napravi razde-Ijivo in potem se zamore postaviti celo pod streho, soba pa se lahko rabi za druge stvari in potrebe do jeseni skozi celo leto. In od kod smo to dobili? Iz Slavonije. Imel je umen delavec naš opravek v Slavoniji ; po naročilu Otca Pirca moral je posebno opazovati sušilnice po grajščinah , ter vse njihove bolj nenavadne dele na papir narisati in poprašati, kaj in kako? In sad tega pregledovanja je naša sušilnica, ki utegne po malih popravah popolnoma zadostiti vsem tirjatvam dobre sušilnice. Čuda priproste sestave je ter se za majhen denar da napraviti, ker soba se, razun nekaterih tednov jeseni, lahko za vse drugo rabi.
Zima pri nas ni bila huda; do posta je bilo malo snega, al spomlad je pozna, ker mrzlo je bilo vedno od
2—6 stopinj po R. — ko smo vlani marca meseca imeli po 10 — 15 stopinj toplote — zato je sneg še le o beli nedelji zginil — torej za Bosno neznano pozno, da nikdar ne pamtuje toliko poznega snega.
Lani so orehi imeli po pedi dolge mladike o Jur-jevem , letos bodo se ravno probudili; pa je tudi lani potem vse pozeblo, letos menda vsaj ne bo, ker bo še vse globoko v le3u in pod kožo. Al vendar je ta toliko pozni sneg vzel mnogo ovac gospodarjem — ker so poginile — glada. Drugi so gonili cele trume v rejo k nekemu z mrvo založenemu turku, ki je pa tudi po turško plače si zahteval; polovičil je, to je, poslanih ovac je polovico vzel za rejo, polovico pa gospodarju vrnil, in to le za nekatere tedne, odkar je sneg Čez navado ležal.
In kako ostro se mora postiti uboga goved! Na potu v staro Gradiško videl sem cele trume sestradanih buš vsih suhih, ki so kakor vrane ob cesti pobirale odpadlo slamo in mrvo, zlasti po mestih , kjer je kdo kaj zvrnil ali kjer je živino krmil voznik, ki po Bosen-skem običaji mrvo kar na tla potrosi posebno, kjer je še voda blizo , in tako ne vpraša po hanu (krčmi) in ne po hlevu. Videl sem na istem potu že proti Avstrijske) meji kravico bušico v snegu stati, iz katerega so gledali stebli koruzni, ki je prav brez vsega strahu ne se oziraje ne na levo ne na desno , prav čvrsto trla in mlela one steble , da sem hrustanje prav čul. No , na taki krmi mora imeti buša zares neizrečeno veliko mleka! Zopet druge trume so po grmovju lazile in objedale kakor koze, celo glodale kožo. Podnevi toliko trpi žival, ponoči pa večidel nima še hleva, kako nad-strešje ali pa plavo zvezdnato nebo, časi pa kosmate snežne kosmiče. Videl sem Bosenski hlev — naj ga popišem. Mislite si kaka dva sežnja dolg, poldrugi pa širok prostor — obdan s plotom en seženj visokim in počez nametane preklice, po njih pa za streho naložena koruzna stebla ali pa iverje (tnalovina). Plot je na pol ali skor do vrha (do strehe) s prstjo zametan ali pa z ilovico ometan. — V tem hlevu stoji čvetero repov, pa še kak repek zraven. Kedar volk pride, se pač lahko ogledajo z obličja v obličje skozi toliko okenc.
Zima je za živino pač huda v Bosni; bolje je od spomladi do jeseni — ker ima dobro pašo, al takrat je zopet huda sovražnica — živinska kuga. Prav čuditi se moram, da pri vsem tem ima dežela vedno dosti živine, buš nizkih debelih nog, ki so za hitro odebelenje menda najbolje pleme — za mleko pa najslabeje — ki še teleta ne morejo preživiti.
Setev se letos v Bosni takrat počenja kakor na Kranjskem. Po 2—3 parov suhih voiičev vlači plug z veliko silo, čeravno je zemlja bolj peščena kakor ilovnata. Zemije pa Bošnjak ne gnoji nič, eno ali dve leti jo pusti počivati, potem jo zopet nažene, naj rodi. Gnoja res nekaj nimajo, ker živine nikdar ni doma; kar ga imajo , privoščijo ga samo slivam, katerim preobilno gnoje; nekateri ga vozijo spod nog — v kake luže ali ceio v tekočo vodo , da ga odnese , njiva pa ostane — nezabeljena. Torej sem se čudil, da vendar pri vsem tem ravnanju še nekaj  zraste na polji.
Mlatimo pa v celi Bosni menda samo pri nas v samostanu; navadno se žito omane kar na kaki pripravni njivi; po 3 — 6 konj dirja po nasadu, kakor po Kranjskem po prosu , slamo in mrvo vso kar v kupe (stoge) naložb; zunanja postane rujava , ali znotranja je čisto dobra; drugače ne spravljajo krme.
Tudi sadjerejci kako drevce sem ter tje v zemljo potaknejo ali celo cepijo; pa redki so še tako skrbni možje; izmed turkov gotovo noben ne. Na Turškem posestvu sem videl starikaste jablane čisto do vrha olup-ljene — velil je gospodar stari baburi, ki je bojadžija (farbarica) in kožo rabi za svoj zanat (rokodelstvo), naj jablane vse istrže, vsaj jih bo tako posekal, kaj neki bodo pri njivi stale!
Vendar pa se od turka kaj zamorete Slovenci naučiti — no kaj? Od Banjaluke ob cesti proti Stari Gradiški stoje lepa že precej velika drevesica blizo dve uri daleč in vsako leto jih še zasade — kdor ne ver jame, naj pride pogledat, bo se prepričal istine. Čudno pa mi se zdi to, da ob Avstrijski granici je narod bolj surov in zanemarjen kakor bolj proti sredi dežele — ne bi verjel, ako bi mi ne potrjevali tega možje, ki poznajo te in une ljudi. Ali to ni morda enako , kakor so po olikanih deželah okoličanje mest tudi bolj čudnega vedenja kakor pa oddaljeni seljani?
Mislim pa, da v Bosni ima ves drugačen vir ta surovost kakor drugod. Ravno ta del ob Savi ima naj-krutnije turke, ki so dostikrat že sami vladi skrbi prizadevali, in do leta 1850 tudi nobenega davka (desetine) ne dajali, bili so čisto prosti posestniki, al s pod-ložniki (kristjani) na svojih zemljiščih so ravnali kruto, tako da imenujejo kristijani namesto Krajina (kakor je pravo ime temu oddelku Bo3ne) krvava haljina (krvava suknja, obleka), kjer so jih neznano mnogo brez vzroka posekali itd. Omer paša jih je menda 1849. leta potolkel in pod davek spravil — pa samo s pomočjo kristijanov — prav kakor 30 let kasneje Bis-rnark Francoze s pomočjo katolikov; menda je Bismark študiral delovanje te gadne hrvaške poturice, ker ga je tako zvesto posnemal. Omer paša je dobro poznal Bošnjake in vedel je, da bo imel težavo jih kmalu podjarmiti, zato se obrne do kristijanov frančiškanov, naj nagovore ljudi, da bodo opazovali sovražnika ter mu naznanjali, kje biva itd., pa tudi kazali pota, po katerih se ne bodo nadejali, da bode do njih zamogel priti. Imel je enega patra vedno pri sebi, ki je prejemal sporočila in za to ljubav je obečal Omer poturica kristi-janom zlato slobodo itd. — Res je on z nekim drugim madjarskim odpadnikom na ta način kmalu vse ugnal. Ali zdaj pride druga; Omer paša ne izvrši obljube svoje; kmalu je krinko snel in začel je kristijane preganjati; mnogo jih je dal vjeti in uklenjene odpeljati, po ječah utakniti; onega Patra sekreterja je dal v Carigrad vleči, kjer bi ga bili umorili, ako ne bi bilo pomoči iz Dunaja. Ali ni Bismark enako delal? posnemal je poturico. Se toraj v hudobiji ni originalen, ampak opa, kateri je po zločestni volji jako podoben. Res je, da je moč zasebnih turkov zatrta, ali paše gospodare po svoji volji.
132