Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/180 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J4-1009 Naslov projekta Zaraščanje kraških travišč in spremebe njihove ponorne aktivnosti za ogljik Vodja projekta 14011 Dominik Vodnik Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 4.170 Cenovni razred D Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke 106 Institut "Jožef Stefan" 404 Gozdarski inštitut Slovenije Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 1.1. Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.01 Naziv Naravoslovne vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Glavni cilj raziskovalnega projekta "Zaraščanje kraških travišč in spremembe njihove ponorne aktivnosti za ogljik" je bil ovrednotiti kroženje ogljika za kraške ekosisteme v različnih sukcesijskih stadijih, pri čemer smo se osredotočili na posledice zaraščanja pašnikov z lesnimi vrstami. Za raziskavo na kraškem območju smo se odločili, ker je krogotok ogljika v kopenskih ekosistemih s karbonatno matično podlago slabo raziskan in hkrati precej kompleksen (Kowalski in sod., 2008) . Glavna hipoteza raziskave je bila, da se z vdorom lesnih vrst v travišča spremeni neto ekosistemska izmenjava ogljika (NEE), s čimer se spremeni tudi ponorna moč ekosistema. Poleg sprememb na ravni NEE smo pričakovali tudi spremembe v posameznih procesih, ki so udeleženi pri kroženju ogljika, npr. spremembe v dihanju tal, itd. Da bi lahko uspešno naslovili raziskovalno hipotezo, smo uporabili mikrometeorološke metode, in sicer par merilnih sistemov, ki omogočajo meritve NEE in spremljajočih parametrov po metodi Eddy kovariance. Na področju Podgorskega krasa (JZ Slovenija) smo en sistem postavili na ekstenzivno rabljenem pašniku in drugega na bližnjem travišču, ki se zarašča z lesnimi vrstami. Ta eksperimentalna zasnova nam je omogočila, da smo lahko ovrednotili učinek zaraščanja, ne da bi se pri tem srečevali s problemi variabilnosti meteoroloških parametrov, ki otežujejo interpretacijo rezultatov v primeru, da je za proučevanje gradienta okoljskega dejavnika uporabljen en merilni sistem (Don in sod., 2009). Infrastrukturo smo na raziskovalnih ploskvah vzpostavili spomladi leta 2008. Postavljena sta bila dva stolpa, eden višine 15 m na zaraščajoči ploskvi in nižji, 2 m visok, na pašniku. Opremili smo ju z merilniki CO2 (Li-7500, Licor), 3-D soničnim anemometrom in spremljajočimi meterološkimi merilniki. Na ploskvah so bile vzpostavljene stalne meritve temperature in vlage v tleh (globini 10 in 30 cm). Poleg tega smo na raziskovalnih ploskvah vzpostavili še drugo spremljajočo infrastrukturo. Za raziskovalno površino smo analizirali preteklo rabo in sicer s pomočjo orto-foto posnetkov iz let 1957, 1975 in 2009. Analiza izvedena s pomočjo analize slike (ArcMap) je pokazala, da so lesne vrste, med katerimi dominira puhasti hrast Quercus pubescens v preteklih 52 letih prerasle 21% od skupnih 153 ha proučevane površine. Na takoimenovani zaraščajoči ploskvi v okviru 'footprinta' Eddy merilnika je pokritost površine z drevesi in grmovjem 40%. Opravili smo tudi vzorčenja lesne biomase in njeno zalogo na tej površini ocenili na 96 m3 ha-1. Z dendrokronološkimi metodami smo lahko ocenili tudi starost dreves. V zeliščni plasti, v vrzelih zaraščajoče površine in napašniku smo izvedli botanične popise. Botanična sestava zeliščne plasti je podobna tisti na travniku, prevladujoče vrste so Bromopsis erecta, Carex humilis in Stipa eriocaulis. Meritve z metodo Eddy kovariance smo uspešno začeli s poletjem 2008, od takrat pa tudi kontinuirano potekajo. Rezultati teh meritev so jasno pokazali razlike v letni dinamiki NEE za dva različna sukcesijska stadija ekosistema. V primerjavi s pašnikom se je v pomladnem času ponorna moč zaraščajoče površine izrazila en mesec kasneje, vendar pa se je v poletju ohranila za približno dva meseca dlje. To sovpada z rastno sezono, ki smo jo za pašnik ocenili na 5 mesecev, za zaraščajočo površino pa na 7 mesecev. Ker imata obe ploskvi podobno vrstno sestavo zeliščne plasti (82 % skupnih vrst), s podobno dinamiko razvoja prevladujočih vrst in podobno produktivnostjo (npr. 244 ±60 g suhe mase m-2 na pašniku vs. 227 ±80 g m-2 na zaraščajoči površini v letu 2008), lahko spremembe ogljikove balance pripišemo aktivnosti gozdnih fragmentov. V času, ko je zeliščna plast zaraščajoče površine podobno fotosintetsko aktivna kot pašnik, lesna vegetacija, katere fenološki razvoj je v primerjavi s traviščem počasnejši, s svojo respiratorno aktivnostjo izniči ponorni potencial. Zaradi tega je zaraščajoča površina v tem času z vidika NEE nevtralna. Primerjava sprememb NEE in padavinskih vzorcev v zimskem času npr. novembra decembra je pokazala odzivnost ekosistema na vnos padavin. Povečan tok CO2 v ozračje smo opazili predvsem po padavinah, ki so prekinile daljše obdobje brez dežja. Zaključujemo, da gre za sproščanje CO2, ki se je v tleh v vmesnem času med padavinami nakopičil zaradi še prisotne mikrobne aktivnosti in za CO2 anorganskega izvora. Ta CO2 pronicajoča voda iztisne iz talnih por (Huxman et al. 2004). K sproščanju naj bi poleg tega prispevale še spremembe temperature in zračnega tlaka (Kowalczk in Froelich, 2010). Zaradi relativno nizkih temperatur pa deževni dogodki najbrž ne pospešijo dekompozicije, mineralizacije dušika in mikrobne aktivnosti. Na letni ravni je zaraščajoča ploskev ponor ogljika (120 oz. 100 gC m-2 v letu 2009 oz. 2010), pašnik pa deluje kot precej močan vir (200 oz. 80 g C m-2 v letu 2009 oz. 2010). Poleg meritev NEE, smo v okviru projekta precejšno pozornost namenili sproščanju CO2 iz tal (dihanje tal, Rs), ki predstavlja glavni prispevek pri sproščanju ogljika iz ekosistema v ozračje in je, za fotosintezo, po velikosti druga najpomembnejša komponenta v krogotoku ogljika. Predpostavili smo, da se Rs ob zaraščanju travišč spremeni. V okviru tega dela raziskave smo na naših dveh raziskovalniih površinah, v merilnem območju Eddy merilnikov, opremili ploskve za periodične meritve dihanja tal, ki smog a skozi trajanje projekta redno opravljali v 14 dnevnih intervalih z merilnikom Li-6400 (Licor, ZDA). Na zaraščajoči ploskvi smo ločeno obravnavali vrzeli in gozdne fragmente, za vska tip rastja smo imeli tri ploskve, na njih pa 7 stalnih merilnih mest. Letni potek dihanja tal na pašniku in zaraščajoči površini je bil podoben, le v pozno jesenskem času je bilo moč opaziti značilne razlike. Te razlike lahko povežemo z razlikami v mikroklimatskih razmerah, ki smo jih lahko sledili z direktnimi meritvami temperature in talne vlage. Na zaraščajoči ploskvi je bila temperatura v primerjavi s pašnikom nekaj višja, posebej v gozdnih fragmentih. Višja temperatura v obdobju pred prvo močno zmrzaljo omogoča intenzivnejšo biogenezo CO2, s čimer lahko razložimo dejstvo, da je bi v tem obdobju Rs na zaraščajoči ploskvi 2-krat večji kot na pašniku. Tok CO2 iz tal je bil močno odvisen od temperature in je sredi poletja dosegel vrednosti 812 |amol CO2 m-2 s-1, maksimumi pa so bili višji na pašniku kmot na zaraščajoči površini. Poleg odvisnosti od temperature, smo potrdili da na spremenljivost RS pomembno vpliva tudi vsebnost vode v tleh. O podobni odvisnosti Rs so za ekosisteme, podvržene suši, poročali tudi drugi avtorji (Almagro et al., 2009; Davidson et al., 1998), pri čemer pa se korelacija Rs z vsebnostjo vode pogostokrat izpostavlja kot pomembna le za omejen sušni del leta (Curiel Yuste et al., 2005; Hibbard et al., 2005; Janssens et al., 2003). Znano je tudi, da se aridni in semi-aridni ekosistemi, oz. njihov Rs, močno odzivajo na padavinske dogodke, ki sledijo daljšemu obdobju brez padavin (Huxman et al., 2004; Inglima et al., 2009). V poletju 2009 smo lahko takšne učinke opazili tudi za ekosisteme, ki smo jih proučevali v našem projektu. Po nekaj manjši stopnji Rs v sredini junija, ki je sovpadala z zmanjašano razpoložljivostjo vode v tleh, je deževno obdobje na začetku julija intenziviralo dihanje tal. Podobno kot nekateri drugi avtorji (Almagro in sod. 2009) smo ta odziv poskušali ovrednotiti z vpeljavo indeksa, ki opiše koliko padavin je padlo glede na čas, ki je minil od predhodnega padavinskerga dogodka (rewetting index RWI = P/t; kjer sta P količina padavin (mm) in t čas v dnevih). Zaradi relativno rednih in enakomerno razporejenih padavin, pa primerjava RWI in Rs, ni pokazala značilne korelacije. Menimo, da je uporaba RWI manj primerna tudi zaradi dejstva , da meritve Rs niso bile kontinuirane (avtomatizirane), ampak so si sledile v relativno dolgih intervalih. V dveh terminih pa smo opravili tudi intezivnejšo merilno kampanjo merjenja 24-urnega poteka Rs Primerjava talne temperature, merjene na globini 10 cm in Rs so za 24-urni ciklus 19. maja je pokazala tipično histerezo. Potek krivulje in njena asimetričnost pa nakazuje, da respiracija doseže svoj dnevni maksimum nekaj ur zatem, ko je dosežen maksimum temperature tal. Zakasnitev je bila daljša v primeru gozdnih fragmentov kot na traviščih (10 oz. 5 ur), kar povezujemo za različno hitrostjo alokacije fotoasimilatov, t.j. substrata za dihanje, iz zelenih delov v korenine. Na osnovi meritev Rs, temperature tal in vsebnosti vode v tleh smo parameterizirali model, s pomočjo katerega smo nato na osnovi kontinuiranih meritev talnih temperature in vlage izračunali respiracijo tal na letnem nivoju. Ta se za obe površini, pašnik in zaraščajoče travišče, ni bistveno razlikovala. Negotovost napovedi modela pa je bila veliko večja za površino v zaraščanju, kar lahko povežemo z večjo heterogenostjo vegetacije, vnosom opada različne kvalitete (lesne vrste), z razlikami v temperaturnem in vodnem režimu, itd. Letne vrednosti dihanja tal so glede na primerljive ekosisteme v zgornjem rangu vrednosti. Za travišča Bahn in sodelavci (2008) navajajo letne vrednosti RS od 1070 do 1988g C m-2 leto-1 (travniki) oz. od 494 do 1166g C m-2 leto-1 (pašniki). Za evropske gozdne ekosisteme pa Janssens in sod. (2001) navajajo interval RS od 281 do 1456 g C m-2 leto-1. Tudi primerja travišč in gozdnih ekosistemov, ki so jo opravili Bahn in sod. (2010), kaže, da se iz gozdnih tal v povprečju sprošča manj ogljika kot iz travniških (gozd: 740 g C m-2 leto-1, travniki: 1258 g C m-2 leto-1). Intezivno sproščanje CO2 iz tal kraških ekosistemov, posebej iz travišč, lahko v našem primeru povežemo z dejstvom, da v času izvajanja projekta zaradi rednih vnosov padavin nismo doživeli klasične poletne suše, ki lahko sicer močno omeji dihanje suhih in polsuhih travnikov (Nagy in sod., 2007). Rezultate smo predstavili na več mednarodnih znanstvenih srečanjih. Rezultate mikrometeorološkega dela (Eddy kovarianca) smo objavili v reviji Agriculture, Ecosystem and Environment (Ferlan in sod., 2011). V SCI revijo pa je oddan tudi znanstveni članek, ki obravnava sezonsko spremenljivost Rs v odvisnosti od sukcesije (zaraščanje). V letu 2010 smo v okviru dveh mednarodnih znanstvenih sestankov, ki sta potekala v Ljubljani, t.j. sestanka COST akcije FP 0803 Belowground carbon turnover in Eurpoean forests ter 5. simpozija SDBR na raziskovalni ploskvi opravili tudi znanstveno ekskurzijo, na kateri smo udeležence seznanili z našimi raziskovalnimi aktivnostmi. V okviru projekta je bilo izvedenih več diplomskih nalog. Diplomska naloga Anje Marinič o dihanju tal (Marinič, 2009) je prejela Prešernovo nagrado Biotehniške fakultete za leto 2009. Kot diplomanta sta na projektu sodelovala tudi dva gostujoča študenta iz programa Socrates Erasmus. Potrudili smo se za čimboljše informiranje javnosti o naših raziskovalnih aktivnostih. Postavili smo spletno stran projekta (http://petelin.gozdis.si/kras/), imeli odprta predavanja, ter objavili prispevek v prilogi časnika Delo Znanost. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Glede na zastavljen terminski načrt in cilje, ki so bili navedeni v prijavi projekta, lahko ugotovimo, da smo večino nalog zelo uspešno realizirati. Pri tem je potrebno upoštevati, da gre, metodološko gledano, za precej zahteven projekt, ki vključuje precej kompleksno infrastrukturo. Zato še posebej veseli dejstvo, da se lahko pohvalimo z dvemi leti in pol kontinuiranih meritev, ki že omogočajo resnejša vrednotenja rezultatov, saj so tovrstne raziskave po pravilu večletne in obravnavajo tudi medletno variabilnost. Z raziskavo smo potrdili osnovne raziskovalne hipoteze. Potrebno pa je povdariti, da so nam v okviru neformalnega sodelovanje del opreme (en merilnik NEE), posodili raziskovalci iz univerze v Vidmu (I). Brez tega sodelovanja uspešna izvedba projekta zaradi omejenih finančnih sredstev ne bi bila mogoča. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Z ozirom na prvotno zasnovo projekta (prijava projekta), kjer smo ogljikov cikel želeli spremljati vsaj na treh ploskvah v kronosekvenci pašnik - pašnik v zaraščanju - zaraščena površina (gozd), smo morali zaradi manj odmerjenih sredstev število poskusnih ploskev zmanjšati na dve. Na teh dveh ploskvah izvajamo vse aktivnosti, ki smo jih načrtovali ob zasnovi raziskave. Tekom raziskave so se nam odprla nova znanstvena vprašanja, ki smo jih v okviru razpoložljivih sredstev, opreme in kadra poskušali naslavljati z manjšimi spremljevalnimi poskusi oz. meritvami. Eno takšnih vprašanj je, ali je in, če ja, kdaj je pri toku CO2 iz ekosistema pomemben CO2, ki nastaja s precipitacijo CO2 in CO2, ki prihaja iz podtalja._ 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Primerjava tokov ogljika za različne sukcesijske stadije kraškega pašnika. ANG Comparing carbon fluxes between different stages of secondary succession of a karst grassland. Opis SLO Članek, ki celostno obravnava kroženje ogljika na ekstenzivno rabljenih kraških pašnikih in bližnjih traviščih v zaraščanju. V raziskavi sta bila uporabljena dva Eddy covatriance stolpa za primerjalno vrednotenje NEE in spremljajočih parametrov. Članek predstavi rabo površin v preteklosti, sedanje stanje zaraščenosti, specifike uporabe mikrometeoroloških metod v kraškem ekosistemu, ter letne spremembe NEE. ANG Paper that describes carbon cycling on calcareous submediterranean grasslands (extensively used or abandoned, encroached by woody plants. A paired eddy flux measurement design was used in order to assess differences in NEE and related parameters. It presents historical land use of the site, the current state of invasion of woody plants, it exposes specificities of implementation of micrometeorological methods in karstic ecosystems and annual changes of NEE. Objavljeno v FERLAN, M., ALBERTI, G., ELER, K., BATIČ, F., PERESSOTTI, A., MIGLIETTA, F., ZALDEI, A., SIMONČIČ, P., VODNIK, D. Agriculture. Ecosystems and Environment [Print ed.], 2011, vol. 140, no. 1/2, str. 199-207, ilustr. [JCR IF 3.13] Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 3086246 2. Naslov SLO Spremembe ogljikove bilance suhih travišč na karbonatni podlagi ob zaraščanju ANG Change in carbon balance of a dry calcareous grassland caused by spontaneous afforestation. Opis SLO Prispevek obravnava neto izmenjavo ogljika v kraškega pašnika in zaraščajoče površine po enem letu kontinuiranih meritev. ANG Contribution that describes net ecosystem carbon exchange of karstic pasture and woody plants encroached site for the first year of measurements. Objavljeno v FERLAN, Mitja, ELER, Klemen, ALBERTI, G., VODNIK, Dominik, PERESSOTTI, Alessandro, MIGLIETTA, Francesco, SIMONČIČ, Primož, BATIČ, Franc. V: SCHNYDER, Hans (ur.). Grassland in a changing world : Proceedings of the 23th General meeting of the European Grassland Federation, Kiel, Germany, August 29th - September 2nd 2010, (Grassland science in Europe, Vol. 15). Kiel: Universitat Gottingen, cop. 2010, str. 60-62, ilustr. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 6456697 3. Naslov SLO Elevated CO2 affects the content of glomalin related soil protein in xeric temperate loess and temperate semi-desert sand grasslands. ANG Elevated CO2 affects the content of glomalin related soil protein in xeric temperate loess and temperate semi-desert sand grasslands. Opis SLO članek, ki obravnava odgovor dveh različnih tipov travišč na povečanje koncentracije CO2 v ozračju. Ob povečani koncentraciji CO2 se spremeni količina talnega glomalina, proteina, ki naj bi ga v tla sproščale arbuskularne mikorizne glive in ki predstavlja pomeben del talne organske snovi. ANG paper describes response of two different types of grasslands to elevated CO2 concentration on the level of soil organic matter change. Glomalin represents a significant fraction of SOM, and responds to CO2 enrichment. Objavljeno v VODNIK, Dominik, MAČEK, Irena, PELI, E., VIDEMŠEK, Urška, TUBA, Zoltan. Community ecol. (Print), 2008, vol. 9, suppl. 1, str. 161-166. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 6118009 4. Naslov SLO Plant litter decomposition in two stages of succession of a dry calcareous grassland ANG Plant litter decomposition in two stages of succession of a dry calcareous grassland Opis SLO Raziskava hitrosti dekompozicije različnih vrst opada, izvedena z metodo opadnih vrečk ki so bile v območju Eddy kovariance meritev izpostavljene v zgornjem sloju ali na površini tal. ANG Study on decomposition rates for diffierent litter material. Litter bags were exposed in upper layer or on the surface of the soil within the footprints of Eddy covariance towers at Podgorski kras. Objavljeno v ELER, Klemen, KAMENŠEK, Natalija, FERLAN, Mitja, BATIČ, Franc, VODNIK, Dominik. Plant litter decomposition in two stages of succession of a dry calcareous grassland. V: VERLIČ, Andrej (ur.), MALI, Boštjan (ur.), KRAIGHER, Hojka (ur.). Book of abstracts and programme. Ljubljana: Silva Slovenica, Slovenian Forestry Institute, 2010, str. 27. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 3000998 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Predsedovanje programskemu odboru konference ANG Chairing of scientific committee of the international scientific meeting Opis SLO 5.simpozij SDBR z mednarodno udeležbo, ki je bil od 6. do 9. septembra, 2010 v Ljubljani je gostil 110 udeležencev iz 11 držav. V okviru simpozija je bila organizirana posebna sekcija o kroženju ogljika v kopenskih ekosistemih. Za udeležence tega znanstvenega sestanka in udeležence sestanka COST akcije FP 0803 Belowground carbon turnover in Eurpoean forests smo organizirali tudi znanstveno ekskurzijo, v okviru katere smo jim predstavili raziskovalno infrastrukturo in rezultate raziskav na Podgorskem krasu. ANG The 5th symposium on plant biology with international participation organized in Ljubljana, from September 6 to September 9, 2010, hosted 110 participants from 11 countries. There was a special session on carbon cycling. The scientific excursion of the symposium that was organized also for the participants of the COST action FP 0803 Belowground carbon turnover in Eurpoean forests meeting took place at the facilities of our project at Podgorski kras. Šifra B.02 Predsedovanje programskemu odboru konference Objavljeno v 5. Slovenski simpozij o rastlinski biologiji z mednarodno udeležbo, Ljubljana, 6.-9. september 2010 = 5th Slovenian Symposium on Plant Biology with International Participation, Ljubljana, September 6.-9., 2010, DOLENC KOCE, Jasna (ur.), VODNIK, Dominik (ur.), PONGRAC, Paula (ur.). Knjiga povzetkov = Book of abstracts. Ljubljana: Slovensko društvo za biologijo rastlin: = The Slovenian Society of Plant Biology, 2010. XI, 118 str., ilustr. ISBN 978-96191014-3-8. Tipologija 2.31 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci COBISS.SI-ID 251879424 2. Naslov SLO Organizacija mednarodnega znanstvenega sestanka ANG Organization of scientific meeting Opis SLO Za udeležence sestanka COST akcije FP 0803 Belowground carbon turnover in Eurpoean forests, ki je bil od 2. do 4. septembra 2010 v Ljubljani, smo organizirali tudi znanstveno ekskurzijo, v okviru katere smo jim predstavili raziskovalno infrastrukturo in rezultate raziskav na Podgorskem krasu. ANG The meeting of the COST action FP 0803 Belowground carbon turnover in Eurpoean forests was organized in Ljubljana from September 2 till September 4. The scientific excursion took place at the facilities of our project at Podgorski kras. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v VERLIČ, Andrej (ur.), MALI, Boštjan (ur.), KRAIGHER, Hojka (ur.). Book of abstracts and programme. Ljubljana: Silva Slovenica, Slovenian Forestry Institute, 2010. 61 str., ilustr. ISBN 978-961-6425-54-4. [COBISS.SI-ID ] Tipologija 2.31 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci COBISS.SI-ID 252336640 3. Naslov SLO Strokovna ocena stanja ANG Expert valuation Opis SLO Študija ki opisuje značilnosti pašnikov Primorskega krasa, rabo in na podalgi strokovnih znanj podaja predloge ukrepov za njihovo ohranjanje in trajnostno rabo. ANG Expertise that describes the characteristics of karstic pastures, analyzes their use and proposes the measures for their conservation and sustainable use. Šifra F.30 Strokovna ocena stanja Objavljeno v VIDRIH, Matej, ČOP, Jure, ELER, Klemen, UDOVČ, Andrej. Značilnosti pašnikov Primorskega krasa in njihova raba : strokovne podlage za opredelitev novega ukrepa namenjenega ohranjanju slovenskih kraških območij. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2008. 29 f., tabele. [COBISS.SI-ID ] Tipologija 2.13 Elaborat, predštudija, študija COBISS.SI-ID 5674617 4. Naslov SLO Vodenje projekta ANG Chairing project Opis SLO Vodenje projekta o emisijah toplogrednih plinov in njihovoh ponorih ANG Expert valuation of the emissions of greenhouse gases and their sinks. Chairing of the project. Šifra D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov Objavljeno v KRAJNC, Nike, PIŠKUR, Mitja, SIMONČIČ, Primož, KUŠAR, Gal. Strokovne podlage za poročilo o izpustih in ponorjih topologrednih plinov (Konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja) : zaključno poročilo. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 2008. 34 f., ilustr. [COBISS.SI-ID ] Tipologija 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav COBISS.SI-ID 2273446 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Informiranje javnosti o aktivnostih v okviru projekta: 1) vzpostavitev internetne strani http://petelin.gozdis.si/kras/ 2) javna predavanja: seminar Odd.za agronomijo, BF, april, 2011. 3) objava strokovnih člankov v dnevnem časopisju VODNIK, Dominik, SIMONČIČ, Primož. Zaraščanje lahko močno spremeni bilanco ogljika. Delo (Ljubl.), 26. november 2009, leto 51, št. 274, str. 22, ilustr. [COBISS.SI-ID 2481062] 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO Vplive zaraščanja ali pogozdovanja na kroženje in tokove ogljika so proučevali v različnih raziskavah, v katerih pa so bile redko uporabljene direktne meritve izmenjave CO2 z dvema sistemoma za mikrometeorološke meritve NEE z metodo Eddy kovariance. V našem projektu smo takšen pristop uporabili z namenom proučiti učinke naravne sukcesije, t.j. vdora lesnih vrst na opuščena travišča Podgorskega krasa. Nekatere lastnosti kraških ekosistemov, kot so razgiban relief z vrtačami in dolinami, vetrne razmere, ... bi lahko znatno omejile uporabo omenjenih meteoroloških metod. Zato smo v našem znanstvenem članku (Ferlan in sod., 2011) komentirali tudi rezultate analize kvalitete izmerjenih parametrov, delež zavrženih podatkov, rezultate analize negotovosti ter rezultate testa, s katerim smo preverjali potrebo po korekciji podatkov zaradi odziva CO2 senzorja na temperaturo (Burba korekcija). V tem smislu, predstavljajo rezultati projekta, ne samo pomeben vir primarnih znanj o tokovih ogljika, ampak tudi pomeben prispevek k metodologiji Eddy kovariance metritev. Ker so kraški ekosistemi z vidika izmenjave ogljika slabo raziskani, predstavljajo rezultati naše raziskave pomembno novo informacijo za znanstveno javnost. Globalno je za velik del suhih ekosistemov značilna karbonatna podlaga, na katero odpade kar 12 % površine kopenskih ekosistemov na Zemlji. Zaradi tega bi lahko bili kraški ekosistemi za kroženje ogljika pomembni tudi globalno. Kljub temu so raziskave kroženja C v teh okoljih okrepile šele nedavno (Kowalski in sod. 2008; Inglima in sod., 2009; Serrano-Ortiz et in sod., 2009; Serrano-Ortiz in sod., 2010). Rezultati našega projekta, t.j. nenavadno veliko sproščanje CO2 iz ekosistema v ozračje in neskladnost dihanja tal z dihanjem ekosistema, podpirajo domnevo, da k tokovom CO2 iz kraških tal pomembno prispevajo tudi nebiogeni viri kot sta sproščanje anorgansko nastalega CO2 iz tal oz. sproščanje CO2 iz podtalja (jam). Ferlan in sod. 2011. Agriculture, Ecosystems and Environment, 140: 199-207. Inglima in sod. 2009. Global Change Biology, 15: 1289-1301. Kowalski in sod. 2008. Agricultural and Forest Meteorology 148: 1045-1054. Serrano-Ortiz in sod. 2009. Journal of Geophysical Research, 114, G04015. Serrano-Ortiz in sod. 2010. Agricultural and Forest Meteorology, 150: 321-329. ANG_ The effects of woody plants encoachemnt into grasslands or the effects of afforestation have been addressed in several studies but the altered rates of C net-ecosystem exchange (NEE), have only rarely been investigated by direct paired eddy flux measurements. In our project we used this approach to study the effects of natural succession on carbon balance of karstic pastures. Karstic ecosystems are characterized by some properties which could limit the use of micrometeorological methods (relief with depressions and sinkholes, wind conditions). We reported on the difficulties related to the use of Eddy covariance techniqe in Ferlan et al. (2011), commenting the results of quality- and uncertanty analyses, portions of discarded data and also the necessity to use Burba correction in data processing. With this respect our project not only brings a primarily information on C fluxes for the studied ecosystems but also contributes to methodology of NEE measurements. Since karstic ecosystems are underinvestigated in terms of carbon balance the results of the project represent an important new information for scientific community. Globaly, a large portion of arid ecosystems is characterized by carbonate rocks, the mother material in Karst systems. Carbonate rocks outcrop on ca. 12% of the water-free Earth surface and therefore karstic ecosystems may play an important direct role in the global carbon cycle. However, a thorough, integrative research of carbon cycling in this systems has intensified only recently (Kowalski et al. 2008; Inglima et al., 2009; Serrano-Ortiz et al., 2009; Serrano-Ortiz et al., 2010). The results of our project, i. e. unexpectedly high CO2 emissions and disagreement of ecosystem respiration with soil respiration, support the presumption that Rs of karstic ecosystem is contributed not only by CO2 biogenessis, but also by other sources (soil CO2 of inorganic origin and CO2 from caves). Ferlan et al. 2011. Agriculture, Ecosystems and Environment, 140: 199-207. Inglima et al. 2009. Global Change Biology, 15: 1289-1301. Kowalski et al. 2008. Agricultural and Forest Meteorology 148: 1045-1054. Serrano-Ortiz et al. 2009. Journal of Geophysical Research, 114, G04015. Serrano-Ortiz et al. 2010. Agricultural and Forest Meteorology, 150: 321-329. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Raziskave kroženja ogljika v kraških ekosistemih, ki smo jih opravili v okviru projekta, predstavljajo edine direktne meritve NEE in drugih parametrov ogljikove bilance z mikrometeorološkimi metodami v Sloveniji. Informacija o bilanci ogljika v zaraščajočih kraških traviščih je širše pomembna s stališča poznavanja možnih odzivov ekosistemov ob globalnih klimatskih spremembah. Tudi na podlagi rezultatov te raziskave bo v Sloveniji možno oblikovati strategije za upravljanje z zaraščajočimi površinami. Z ocenitvijo pomena teh površin pri blaženju učinkov povečane koncentracije CO2 v atmosferi bo podana dodatna možnost izrabe tega pomembnega deleža prostora pri nas. Rezultati so lahko pomembni tudi z vidka podpore pri oblikovanju okoljske politike. ANG The project on cyrbon cycling in karstic ecosystems represents the only direct measurements of NEE and other parameters of the ecosystem's C balance by micrometeorological methods (Eddy covariance) in Slovenia. The information on carbon balance in abandoned karst grasslands will contribute to the general knowledge on possible responses of ecosystems to global climate change. On the basis of this research it will be possible to prepare a strategy of future management of these ecosystems taking into account also the potential of forested grasslands in mitigating effects of climate change. The results will be important nationally (support for environmental policymakers). 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj ') DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja 1. Šifra 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Dominik Vodnik in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 19.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/180 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 62-07-3E-2B-E4-E2-63-02-3D-CB-6C-28-B5-AF-3B-3F-13-AA-5C-B4